1864
mmmm immisi
imrnmrn mmm %nmmmm
UNION
IpJMgMMrWoI
P^-5n|	^■l	h^' - SgapHRr	
	\ ' -3C.i M 21	'J< |	V
		it	- n ^ V « 9
	'V„' V	JP«|	
	KtftfURlist	
		; ;*d
Ml* ^		
.JH		
/.V.V.V.V.V.V.V.V.V.VMV.V.’.V.V.V.V. <m		•x-x-x-xvxvxxxx::-::: (7KI
'r~Nrzi' 1	1 J	EVJ ELEKTROPROM d.o.o. IZLAKE, Obrezija 12 tel.: (0601) 73 532, 74 032, 74 132, fax: (0601) 73 737	1.1.Č * K l 2S 		1
NOVO - VSE NA ENEM MESTU
OGLEJTE Sl ZELO ŠIROK IZBOR V TRGOVINI
MAKRO KISOVEC
Cenjeni kupci radi bi Vas opozorili na novost, katero pripravljamo
za sredino meseca junija.
Trgovini MIKRO IZLAKE in YAMAHA ZAGORJE bomo prestavili v trgovino MAKRO KISOVEC. Tako boste lahko na enem mestu kupili ves elektoinstalacijski in vodovodni material, vse za ogrevanje, ročno in električno orodje, svetila, belo tehniko in akustiko, glasbila in še mnogo drugih stvari.
Zato Vas vabimo, da si ogledate našo novo VELIKO TRGOVINO, kjer boste lahko kupovali po ugodnih cenah in ugodnih plačilnih pogojih.
Trgovina MIKRO na Izlakah, tel.: 73 532, 74 032, fax: 73 737 se preseli v trgovino MAKRO KISOVEC:
-	elektroinstalacijski material
-	svetila
-	ročno in električno orodje
Trgovina MAKRO v Kisovcu, tel.: 71 123, fax: 71 123
-	znižane cene bele tehnike in 5 mesečni brezobrestni kredit
Trgovina YAMAHA v Zagorju se preseli v trgovino MAKRO KISOVEC:
-	akustika
-	glasbila YAMAHA
-	mali gospodinjski aparati
-	izposoja CD plošč
V vseh trgovinah ugodni kreditni pogoji (znižana obrestna mera za kredite).
Pogovorite se o pogojih s poslovodjo v trgovini.
NAŠ SLOGAN:
ČE STE ZADOVOLJNI, POVEJTE PRIJATELJEM, CE NISTE,
POVEJTE NAM!
• UVODNIK •
Julij je čas praznikov. V Hrastniku praznujejo 3. julija v spomin na stavko rudaijev svoj občinski praznik {praznovanja so letos združili s praznovanjem državnosti), rudarji v,spomin na isti dogodek pa svoj stanovski praznik. Četrti julij je bil včasih državni praznik dan borca. Sedaj sc nanj spominjajo v glavnem le še borci. V Hrastniku pa bodo 22. julija praznovali še steklarji svoj stanovski praznik. Vsem želimo prijetne praznične dni.
Z nekaterimi prispevki obeležujemo praznike. Se posebne čestitke veljajo nagrajencem v Hrastniku, ki so prejeli občinska priznanja. Nekaj nagrajencev smo v našem teejpiku že predstavili, danes predstavljamo še nekatere.
Življenje pa seveda ni le praznik. In prav zato Zasavc tudi ni samo prazničen. Odkriva tudi temnejše in bolj resne plati življenja v občinah, ki jih s svojim pisanjem pokrivamo.
NASLOVNICA: AD Uroi Klemen FOTO: Branko Klančar
Poznate tisto -ti najprej povem slabo ali dobro novico.
omenjamo zato, ker se Zasavd ne znamo pohvaliti. Tudi
takrat, ko bi se mo
Blanka Toroac je Sloveniji bila Izbr
leta.
SBfiisa: t Brasa? ta?«
podroeju. «£»£»•'*• “ M K* » **•»• I» ne. s reneces j e.
V ogledalu: Miha Gosak Zgodba o obstrukciji
Za boljši ugriz
Ob rudarskem prazniku Sveta Barbara, pomagajI
Hrastnik danes in jutri
Ženitve so uganitve Več plati prvega junija
VIvid
Uspelo DP v gorskem teku
KOLEDAR
DOGAJANJ
21.	junij a - Hrastniška "opozicija" pod vodstvom tamkaj šnje obrtne zbornice zasavskim novinarjem naznani razpad občinske vlade (sicer neuradni). Svoje govorijo seveda tudi protipepelski grafiti.
22.	junija - Hrastniško občinsko vodstvo skliče novinarsko konferenco, ki pa se sprevrže v obtoževanje novinarskega poročanja. Hkrati zatrjujejo, da vlado še kar imajo - kljub odstopu treh članov IS (vzrok je znova pepel) in enemu zamrznjenemu odstopu. Grafitov pa ni več...
22.	junija - Začasna upraviteljica trboveljskega proračuna je odločna: če ne bo konca političnim zdraham, se bo od Trboveljčanov poslovila. Toda že dan pred skupščinsko sejo kaže, da so se stranke sporazumele.
23.	junija - Prekinjena skupščinska seja se to sredo nadaljuje. Trbovlje končno dobijo potrjen osnutek proračuna za letos in sprejet sanacijski program. Nato pa znova sledi razpad
-	tokrat v zboru združenega dela - in zaradi nesklepčnosti je nesrečna 26. seja že drugič prekinjena. Opozicija pa v jezo...
24.	junija - Na Revirski ljudski univerzi bodo jeseni vpisovali v dveletni program monter električnih omrežij. Priložnost za vse, ki jim ni uspelo vpisati se na katero od srednjih šol oziroma ki imajo vsaj šest razredov osnovne šole.
24.	junija - Hrastiška rudarska godba na pihala slavi 140 let delovanja. Slavnostni koncert in podelitev občinskih priznanj
-	nad vsem pa senca elektrofiltrskega pepela in opoldanska nevihta.
25.	junija - Dela prosti Dan državnosti. Slovenija je stara dve leti, položaj v Zasavju pa kot ta petkov dan - spremenljiv: v Zagorju so eno vlado že vrgli, v Trbovljah jo poskušajo že od januarja, v Hrastniku je je pa samo še pol.
Polona Malovrh
II "Z'VSAK ČETRTEK j| J. NOVI
UJAQ3J00V
MIHA GOSAK
V jami Rudnika Trbovlje je že 26 koledarskih let zaposlen Miha Gosak. Rojen je bil na Zbelovski gori. Kot 18-letni fantje prišel na slepo v Trbovlje z željo, da bi postal rudar. Sprva se je zaposlil kot nekvalificiran rudar - vozač, potem je sčasoma napredoval do VK strelnega mojstra. Občasno opravlja delo gospodarja čela. Gosak seje vključeval v razne dejavnosti, bil dejaven v sindikatu, občinski skupščini. V Trbovljah si je ustvaril družino in že nekaj let gradi Pod gozdom družinsko hišico.Je velik ljubitelj cvetja in vrtnih opravil. V politiko se ne spušča, ne prej ne sedaj.
Miha Gosak je znan po tem, da je bil dolga leta sijajen organizator kulturnega življenja med rudarji. Ni bilo praznika, da ne bi organiziral v čakalnici rudnika kulturne prireditve med izmenami. Med rudarje je pripeljal pevske zbore, ansamble, šolarje. Imenitno je poskrbel za dobro vzdušje. Med tovariši je cenjen in spoštovan. Sicer pravi, da se je rudarska solidarnost nekoliko zrahljala, ker je med rudarji zadnja leta zaposlenih vse več ljudi iz raznih nacionalnih okolij preminule Jugoslavije. Vendar, kadar gre za nesrečo, ni razlik, in rudarska solidarnost se pokaže v najboljši luči. Mihaje tudi pesnik. Doslej je napisal preko sto pesmi, največ rudarskih. Nekaj sojih objavili v časopisu Srečno, nekaj tudi v zbirki Slovenske rudarske pesmi. Karkoli je napisal, vse je prišlo iz srca in za srca.
Kot priznan in spoštovan rudar, katerega preveva klasična narava slo venskega rudarja, povezanega s težki m in nevarnim delom, tudi s kulturno dejavnostjo, prizadevanjem za boljše pogoje za rudarjevo delo, skrbi za dobro družinsko življenje, je mnenja, da bi končno morali nehati gledati rudarja kot "butlna", pač pa kot človeka, vrednega spoštovanja. Tudi glede praznovanja rudarskega praznika ima svoje mnenje. Če bi res radi šli v Evropo, bi se tudi tu lahko zgledovali po zahodnem svetu. Tam praznujejo rudarji Barbaro kot praznik že dolga stoletja in tudi naši predniki sojo slavili kot zaščitnico. Čeprav moramo na primeren način obeležiti dosedanje boje rudarjev za izboljšanje svojega položaja, vključno s spomini na stavke.	Tine Lenarčič
ZÀSA VC IzdajaZasavc d.o.o.. Cesta zmage 33, Zagorjcob Savi. Direktor: Tomo Garantini. Časopisni svet: Sondi Češko, Robert Halzer, Franci Kadunc, Branko Klančar, Janez Knez, Darka Lipičnik. Jože Ranzinger ml. Glavni in odgovorni urednik: Marko Piattine. Tehnični urednik: Uroš Klemen Uredniški odbor: Katarina Gavranov«. Barbara Kus, Ivana Laharnar, Polona Malovrh, Fanči Moljk, Tomi Pucelj, Roman Rozina, Maja Scvljak, Suzana Sivka, Stane Šterbuel, Milan Vidic. Oblikovanje In računalniški prelom: Zasavc, Zagorje ob Savi. Prodaja in trženje: Peter Ravnikar. Tisk: Tika, Trbovlje. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 211 uige 33, Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 61*013 (tudi fax), 61-177.
Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Ministrstva za informiranje (št. 23/283-92, z dne 5.5.1992) sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki t.št. 3, za katere se plačuje 5 odstotni davek od prometa proizvodov. Nenturočenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.

Wl
V preteklih dneh smo tudi v Zasavju J proslavili dam. državnosti. V Hrastniku so ■ praznovanje povezali z njihovim občinskim ■ praznikom, v Zagorju pa je predvideno ■ praznovanje na prostem pokvarilo slabo ■ vreme. Zato so se prestavili v dvorano a delavskega doma.	■
Foto: Tomo Brezovar "
Praznično v Hrastniku
Osrednja proslava v počastitev Dneva državnosti, občinskega praznika in 140-letnice godbe na pihala je bila 24. junija v športni hali, kjer je bil slavnostni govornik Sergij Pelhan, minister za kulturo. Letošnja posebna priznanja občine Hrastnik so iz rok hrastniškega župana Leopolda Grošlja prejeli: Albert Kapelar za področje gospodarstva, Folo-klub Hrastnik, PD Dol in Jože Jelen za področje društvenih dejavnosti. Glasbena šola za področje kulturne in prosvetne dejavnosti, Ivan Poljan za športno področje. Rudarska godba pajc dobila plaketo 8. februar. Foto Klub, GŠ in Rudarsko godbo smo vnašemtedniku že predstavili, ostale nagrajence pa predstavljamo na naših straneh danes.
F.M.
Praznik občine Laško
Kot vsa leta doslej bodo v Laškem tudi letos s številnimi prireditvami obeležili svoj občinski praznik - 2. julij. Začeli so s slavnostnim
koncertom ob 90. letnici MPZ DPD Svoboda Sopota Radeče, nadaljevali pa zotvorilvijo razstave ob 90. letnici Čebelarskega društva Laško. Razstavo so odprli v tamkajšnjem Laškem dvorcu. V soboto so pri OŠ v Zidanem mostu pripravili slavnostni koncert tamkajšnje Železničarske godbe na pihala. Njihov nastop je popestrila še plesna skupina K UD Zidani most. Isti dan so se na Graščinskem dvorišču v Laškem predstavili člani Orkestra slovenske policije. Jutri, 2. julija, bo slavnostna seja zborov Skupščine občine Laško, naslednjega dne pa svečana seja delavskega sveta podjetja TIM Laško ob njegovi 20-letnici. Ob tej priložnosti bodo odprli industrijsko prodajalno. Svečanosti ob letošnjem občinskem prazniku se bodo 3. julija ob 11. uri dopoldne zaključile na Brunku pri gostišču Jazbec.
F. K.
Seja izvršnega sveta v Zagorju
Člani zagorskega iS so na torkovi seji sklenili predlagati skupščini
sprejem supergarancije za kredit, ki ga bo pri banki iskalo podjetje MedijskeToplice za gradnjo novega turističnega kompleksa. Druga točka je bil zagorski vodovod, kije izjemno sitasi in povzroča 40 odstotno izgubo vode. Že 18 odstotna izgubaje znak za večje posege. Vsa dokumentacija za obnovo vodovoda v mestnem jedru je pripravljena, vprašljiv je denar. Za investicijo je potrebnih 81 milijonov tolaijev. IS je na torkovi seji ugotavljal, kako do sredstev te nedvomno upravičene investicije. Ker bi sočasna ureditev z gradnjo plinovoda in kabelske televizije rekonstrukcijo vodovoda bistveno pocenila, so seveda pomembne hitre odločitve, kajti razkopavanje ulic je tik pred začetkom. Člani vlade so menili, da bi bilo najsmotrneje uvesti namensko zbiranje sredstev med prebivalci mesta. Razpravljali so še o turističnem prospektu, ki ob pregledu pred tiskom ni dobil pozitivne ocene. Ugotovili so, da za samo občino trenutna materialna škoda še ni nastala, ker so bile zadeve s tiskanjem ustavljene, morebitnih računov v zvezi z dosedanjimi deli pa občina ne bo poravnala. Koordinacijo v zvezi z izdelavo prospekta je sedaj prevzel IS.
Ker so v IS v torek poslušali le informacijo o razširjanju lubadarja, niso pa bili seznanjeni s konkretnimi številkami in predlogi ukrepov, bodo to temo obravnavali še na prihodnji seji. Takrat operativno. Pred sejo skupščine so pretehtali tudi teze zakona o zapiranju rudnika Zagorje. Ker je RRPS pripravil svojo varianto, občina pa svojo, so opozorili na potrebo po skupnem nastopanju, da bo zakon, ki ga bo pripravila republiška vlada, v korist tukajšnji celoti. Člani IS so se tudi dogovorili, da bodo problematiki, ki nastaja ob zapiranju rudnika po 230 letnem delovanju, posvetili posebno sejo.
Ivana Laharnar
Valvasorjevo
popotovanje
V sredo, 23.6. je z gradu Bogenšperk na petdnevno popotovanje krenila Valvasorjeva karavana s konji. Preko dvajset konj in jezdecev se je najprej odpravilo proti Jurčičevi Muljavi, potem pa proti Trubarjevi Rašici. Po razburljivi in deževni noči je pohodnike zjutraj pozdravilo sonce. Napojili in nahranili so konje, jih
osedlali in se odpravili novim dogodivščinam naproti. Kmalu po odhodu se je vlilo kot iz škafa. Slabo vreme je karavano spremljalo vse do Velikih blok in Cerknice, kjer so prespali na kozolcu vDolenji vasi. Tretji dan so si privoščili malo počitka. Pod strokovnim vodstvom smo si ogledali grad Snežnik in Cerkniško jezero ter okolico.
Naslednji dan so konji z jezdeci in tri kočije krenili proti Ljubljani. Pred magistratom jih je pričakal ljubljanski župan Jože Strgar in iz rok litijskega župana Mirka Kaplje prejel zahvalno listino. Le to je Kaplja podelil tudi cerkniškemu in grosupeljskemu županu, ter županu občine Vič - Rudnik. Zadnji dan je Valvasorjevo karavano čakala najdaljša etapa poti od Ljubljane do Bogenšperka. V Jevnici, Kresnicah in Litiji jih je pričakala množica ljudi, ki je od navdušenja veselo zaploskala pogumnim konjarjem. Na grad Bogenšperk so prispeli z manjšo zamudo. Župan Mirko Kaplja je ob tem dejal: " Saj nismo cesta, ne železnica, mi smo jezdeci! " Za odlično organizacijo Valvasorjevega popotovanja gre vsa pohvala idejnim vodjem Martinu Knezu, Viliju Kralju in županu Mirku Kaplji.
Maja Sevljak
Medved še na Kopitniku
Medved s Kopitnika se v tem okolju kar dobro počuti, zato nič ne kaže, da nas namerava zapustiti. Niti ga ne ganejo pritožbe ljudi, ki se ga bojijo. Zato so poslali lovci z Dola na Lovsko zvezo Slovenije dopis, kjer sprašujejo za mnenje v zvezi z medvedom. Odgovorili so, da so zainteresirani za odlov, kar pomeni, da bi ga morali dolski lo vci navaditi na določen teren z mrhoviščem. Ko bi se navadil na to mesto, bi ga pričakali z mrežo. Šele potem bi mu dali uspavalno injekcijo. Postopki, kot jih poznamo iz filmov Daktari, niso primerni, ker injekcija medveda razdraži in postane napadalen. Obleži šele po treh, štirih kilometrih in sploh ni rečeno, da bi ga potem še našli. Ivo Alauf, predsednik dolskih lovcev pravi, da doslej ni napravil še nobene škode, pa tudi napadalen ni. Sprehaja se od Kopitnika preko Save na Rugle - skale pod Dobovcem. Lovci bodo še naprej spremljali njegove premike in ukrepali, če bo prišlo do škode.
F.M.

40 let PD Dol
40-letnica dolskih planincev sovpada s 100-letnico slovenskega planinstva, zato so v petek in soboto praznovali še posebej slovesno. Pred 40 leti je bilo na ustanovnem občnem zboru 78 udeležencev, danes pa šteje PD Dol okrog 1 OOOčlanov. Ob ustanovitvi so imeli v Gorah svoje zavetišče v mežnariji pred cerkvijo, po sedmih letih pa so si zgradili dom, ki so ga kasneje še dograjevali. Nad tisoč ur prostovoljnega dela so vložili zavzeti dolski planinci v svojem društvu.
Dom v Gorah je priljubljena točka Dolanov, zato so slovesnosti ob krajevnem prazniku povezali s planinsko obletnico. Kaj trenutno počnejo, kaj načrtujejo, smo povprašali novega predsednika društva Tonija Pavliča, ki je že vsa leta eden izmed najprizadevnejših članov PD: "Ob naši obletnici smo odprli posodobljeno cesto od Turja do Gor in urediti je bilo treba brežine, da kmetje na travnikih in njivah ne bi utrpeli škode. Pripravljali smo tudi podlago na asfalt na teniškem in rokometnem igrišču ob domu, uredili žično mrežo in jo prebarvali. Sicer pa poteka dejavnost po programu, ki ga dobijo člani v začetku leta. Hodimo po Zasavski planinski poti, ki je zdaj malo preurejena, nekaj članov pa opravlja tudi slovensko transverzalo. Izobraževanju vodnikov posvečamo veliko pozornosti, enkrat letno pa organiziramo tudi planinsko šolo za otroke. Zanje pripravljamo za julij planinski tabor v Kamniški Bistrici, ki privabi navadno okrog 30 udeležencev."
V dneh praznovanja so zaključili akcijo "40-krat v Gore", kije potekala skozi vse leto, začeli pa so z novimi pohodi " 100 družin v Gore". Pred klubskimi prostori pa so izvedli tekmovanje na visečem kegljišču za pokal PD Dol.
Društvena pravila določajo delovno območje, ki obsega področje Gor in Kopitnika. Sodelujejo pa tudi z vsemi društvi v Dolu. Povezujejo se s planinskimi društvi od Litije do Brežic, udeležujejo se prireditev v okviru PZS. Ob obletnici so jim predstavniki teh društev čestitali, meddruštveni odbor pa jim je podelil srebrna in zlata odličja. Srebrna so prejeli: Toni Klrhmajer, Mile Velej, Jure Kozole, Vili Fabjan, Franc Najdcnič, Miro Zorec, Andrej Logar in Jože Premec. Zlata odličja: Franko Gašparut, Toni Pavlič, Osnovna šola Dol. Planinska zveza Slovenije pa je podelila častne znake. Bronaste so dobili Janez Guček,Teja G uček, Marica Klemen, Alenka Razpotnik, srebrne pa Jože Frankovlč, Igor Kžek, Ivan Suhadolčan, Romana Suša, Vili Zaletel.
Fanči Moljk
'V

Sramotni steber
Postajamo veliki
Nujno moram poklicati direktoija IGM Zagoije. Odprem telefonski imenik. Zagorje...I...IG...Indust...Nič! Saj IGM vendar ni na mah* izginil. Zjutraj na poti v službo sem se peljala mimo in je še stal, tudi kadilo se je iz dimnikov. Vprašam kolegico, kaj je s telefonsko številko. "Išči v Dolenji vasi," mi pravi. Kje pa je to, me tedaj prešine misel o preselitvi direkcije. "Saj so še tam, le Dolenja vas se sedaj tistemu koncu reče," me pouči sodelavka. Pa se znajdi, če se moreš! Nekaj dni kasneje poslanka postavi v skupščini vprašanje, kaj seje zgodilo z imenikom, da vrtca na Pečarjevi ulici v Zagorju ne more več nihče najti v imeniku, ker gaje nekdo prestavil v Dolenjo vas, pa je vedno stal v Zagoiju.
Dolenja vasje čisto majčkeno naselje na koncu Zagorja, pravzaprav ulica. V PTT Trbovlje pa so tej ulici dali takšno veljavo, da sedaj ponosno stoji v telefonskem imeniku in povzroča zmedo ne le tistim, ki sploh ne vedo, da obstaja, pač pa tudi v njej bivajočim. Zakaj ' slednjim? Ker v katastrsko določeno naselje Dolenja vas sodijo tudi i deli nekaterih zagorskih ulic, katerih prebivalci in službujoči sploh niso vedeli, da so v Dolenji vasi. Na PTT Trbovlje so namreč vzeli v roke register teritorialnih enot, ki gaje uredil Zavod za statistiko in od tu črpali podatke. Statistika je te podatke dobila od oddelkov za notranje zadeve, ti pa od geodetskih uprav. Pa smo tu. Geodetska uprava določi meje katastrov, vse to je potrebno za vnašanje v karte, ki kažejo, kako je iz delčkov in delov sestavljena določena zemljiška celota. Oddelek za notranje zadeve to razdrobljenost potrebuje zaradi preglednosti bivanja ljudi in sestave volilnih imenikov. Vse to pa za PTT pri sestavi telefonskega imenika niso obvezujoči podatki. Res so podatki vnešeni v računalniški sistem na podlagi registra teritorialnih enot, telefonski imenik paje knjiga, ki jo listamo ročno in naša glava bi morala biti, preden jo odpreš, pravi računalnik. Če bi to bila, seveda ne bi rabili imenikov, pač pa bi pobrskali kar pod lobanjo.
V Hrastniku so nastale Studence, kijih krasi pet številk. Tudi tu to naselje ne bi mogli šteti za zaokroženo vas ali kraj. Prizanešeno je bilo le Trbovljam, čeprav je Gabrsko kar veliko naselje, pa tudi Bevško . ni očem skrito in še kaj bi se našlo. V Ljubljani si z imenikom sploh niso delali težav. Vse je Ljubljana, pa čeprav vsi poznamo Bežigrad, ^Center, Savsko naselje, Šiško, Vič... V zasavskem delu imenika imamo sedaj sedemnajst območij, vseh pa na zemljevidu na začetku ni mogoče najti. Tam jih je trinajst. Za srečo pri iskanju.
Koga torej danes privezati na steber? Ali geodetsko upravo, ki riše katastre, ali občino, ki potrebuje tako razdrobljena področja, ali Zavod za statistiko, kije vnesel v računalnik, ali mojo glavo, ki noče biti računalnik...? Danes ne bo nihče od naštetih na stebru. Tja pa

JeTRn|CE
I I Odstopi. Zasavsko obarvana državna oblast sc vse bolj osipa. Prvi obveščevalec Janez Širše - Siko je že ob funkcijo, zelo vodilni policaj Bogo Brvar - Zbogom orožje mora že sklicevati tiskovne konference, govorice o slabi kotaciji Marjana Kramarja -Agija pa nikakor ne potihnejo. In potem bo ostal samo še Janez Drnovšek - Gable.
I Protestant ka. Litijska poslanka Metka Karner - Lukač si je življenje obogatila s protesti. Najprej je protestirala zaradi prenizkih odkupnih cen mleka, zatem pa zaradi previsokih prodajnih cen mleka. V novem mandatu ji ne uide ministrstvo za cene.
| | Pisateljevanje. Hrastniški partijski šef Drago Kopušar - Vprašaj seje odločil, da ne bo napisal knjige Starec iz Save. Odločitev je sprejel, ko je njegov bivši šef Ciril Ribičič - Čiro menda uspel kljub popustu v Hrastniku prodati natanko dve knjigi. Pa še te sta kupila poslanec Miran Jerič - Visoko čelo in direktor Marjan Pergar - Sijajni, ker sta potrebovala alibi za večerni izhod.
Iskrica. Za Trboveljčani slavijo občinski praznik tudi v Hrastniku. Tudi tam sicer ne vedo natančno, kaj slavijo, vendarle...
Naložbe. Danes lahko odločno demantiramo tiste kritike, ki trde, da je naložbena dejavnost v Zagorju z novo vlado zamrla. Kupili so nekaj deset novih stolov za občino. Dosedanji so bili res tako zelo razmajani, da nobena vlada ni mogla na njih prepričljivo sedeti.
Hujšanje. Tisti, ki so pričakovali, da bo litijski župan Mirko Kaplja - Kiko dal kakšno kilodol na naporni Valvazorjevi
"Takole. "Dol" sem že prebarval, pa imamo spet vlado. Pa čeprav pepelnato."
Foto: Branko KLančar
poti, so se ušteli. Shujšal je le konj, ki je vlekel njegov koleselj.
| | Vrnitev odpisanih. Zaradi visoke korektnosti, ki jo na svoji strani goji redakcija jetmic, smo vam dolžni sporočiti, da seje ljudstvo v zagorski Strojni elektro industriji odločilo, da za direktorja vzamejo nazaj Iztoka Živka - Žilo. Hkrati oblj ubijamo, da vas bomo spet seznanili, ko se bodo premislili.
Lajanje I. Radijska dopisnica Marjana Ocvirk-Manca ne bo več odgovarjala na številne kritike na račun zasavskih novinarjev, ki so enkrat krivi za nekaj, drugič so pristranski, tretjič nič ne razumejo. Si je pa kupila gromoglasno pasjo marcino.
Lajanje II. Ker je prej omejena mrcina krščena zaPalasa, kar govori tako o božanskosti kot o kraljevskosti, lahko pričakujemo tudi kak zelo visok obisk, npr. njegovega visočanstva Arthurja.
Nagradno vprašanje:
Takoj, ko je prisilna upraviteljica Trbovlej Staša Baloh -Plahutnik prebrala svoj referat na zadnji seji trboveljskega kao-parlamenta, odborniki pa zanj in sanacijski program pritrdilno dvignili roke, so nebeške brane popustile, in med bliskanjem in grmenjem se je ulilo kot iz škafa. Vprašanje: Ali je bog točil solze radosti, prevzel Straške ognjemeta in glasnega oznanjanja sprejetja, ali seje razjokal in z gromom in bleščavo kaznoval tiste, ki so videli in slišali?
Hrastnik - moj pepelnik
O kegljanju ob Savi
Zbere se devet kegljev, eden postane kralj.
Postavijo se v pravilen geometrijski lik na koncu steze in ji vladajo. Ko zjutraj lokal odprejo, se začne hudič. Ljudje mečejo krogle in od njihove natančnosti in moči je odvisno ali padejo ali obstoje.
V	Zagorju so frajerji. Tam je doma tudi član ekipe svetovnih prvakov in keglji so leteli že navsezgodaj, ko kelnarce zaradi prohibicijske zakonodaje ta kratke točijo še v kavne skodelice.
V	Hrastniku je kegljanje slabše razvito. Na polno so še nekako zadeli, čiščenje pa jim nikakor ne gre od rok. Pa še en kegelj lahko postrani stoji, da sploh ne veš ali še stoji ali nič več.
V	Trbovljah sicer imajo prvoligaša, težave pa jim delajo pravila in njihova prepirljiva nrav. Drenjajo se ob stezi in se nikakor ne morejo dogovoriti, kako se meče, ali veljajo tudi montinele...
Še najbolje je v Litiji. Tam so pred leti zgradili dovolj sodobno kegljišče. Pa še avtomatsko je, tako da se vsak podrt kegelj slejkoprej sam postavi na noge.
Toliko o kegljanju ob Savi. Prihodnjič bomo spregovorili o tradicionalni povezanosti kegljanja in vladanja.	Rdeči Revir

a
wrnimmmmmm


Po vseh peripetijah med trboveljsko občinsko vlado in opozicijskimi strankami se s potrditvijo tretje točke 26. seje skupščine (sprejetje načrta za odpravo nastalih razmer in osnutka proračuna za letos) od srede prejšnjega tedna za trboveljsko občino končno obetajo bolj konstruktivi časi - v katere pa vprašanje nadaljnjega obstoja oziroma neobstoja vlade seveda ni všteto. Temu vprašanju glede na že drugič prekinjeno 26. sejo namreč ne more slediti drugega kot -destrukcija.
Opozicija udari
Prvič so, kot smo že poročali, za obstrukcijo
26.	seje poskrbeli opozicijski poslanci. Sedem (predstavnik Zelenih, LDS, SDSS, SLS, SKD in eden iz zbora združenega dela) jih je skupščinsko dvorano preprosto zapustilo, ker večina ni bila za njihov predlog: to je, da nadaljujejo z glasovanjem o zaupnici vladi še z aprilske, izredne seje. Za teden dni je delo v občini trpelo. Na posledice je še posebej opozarjala začasna upraviteljica proračuna Staša Baloh - Plahutnik, medtem ko je občinsko vodstvo opozicijo obtožilo celo tega, da s svojim ravnanjem kažejo tudi nestrinjanje z njo in njenim sanacijskim programom. Opozicija je te obtožbe takoj zanikala, še več: izjavili so, da upraviteljico in program z nekaj pripombam v celoti podpirajo.
Upraviteljica miri
Upraviteljica pa je v tem tednu, kolikor je minilo od prekinjene seje skupščine pa do njenega nadaljevanja, naredila, kar je bilo v njeni moči. Vse z namenom, da program sanacije ne postane "predmet merjenja moči med strankarskimi interesi" oziroma da njene razprave delegati ne bi ocenili kot "navijanje ali izsiljevanje", kot seje izrazila. Že v začetku tedna, to je dva dni pred nadaljevanjem skupščine, je v izjavi za javnost sporočila, da v primeru, da v občini ne morejo zagotoviti normalnih razmer za njeno - izključno strokovno delo oziroma da bodo politične stranke svoj prestiž še naprej postavljale pred eksistenčna vprašanja občanov in nadaljevale z obstrukcijami, potrebe po svojem nadaljnjem delu ne vidi več. Dan pred sejo pa je sklicala še vse uporabnike proračunskih sredstev, predsednike strank in delegate.
Rezultat je bil takšen: po kompromisu so predsedstvu Skupščine predlagali spremenjeni dnevni red. Predsedstvo ga je sprejelo, opozicija pa je s tem ovrgla vsa natolcevanja glede svojega nestrinjanja z upraviteljico in njenim programom ter s tem
blokado v občini. Če je še teden dni nazaj vztrajala pri takšnem dnevnem redu, po katerem bi se točka "nadaljevanje glasovanja o zaupnici vladi" na vsak način morala nahajati pred odločanjem o proračunu in sanacijskem programu, pa so tokrat od tega odstopili. "Glasujemo torej o načrtu že v tretji točki, ki pa naj ji sledi razprava o zapisniku s sporno aprilsko sejo," so predlagali in pri tem poudarjali svojo "dobro voljo”, ki bi ji po vsej logiki morala slediti
dobra volja ostalih poslancev. Le nečesa so se bali: da bi po tistem, ko bi bil sanacijski program sprejet, to se pravi po tretji točki, obstrukcijo doživeli še oni. Kajti četrta točka je bila "njihova". V njej so skupščino želeli prepričati v pravilnost svojih razlag glede nepravilno oblikovanih sklepov z aprilske seje. In kaj se je v resnici dogodilo sredi prejšnjega tedna?
Poslanci odločijo
Pozicija v skupščinskih klopeh je resnično pokazala svojo dobro voljo, a le do neke mere, kot seje izkazalo po tretji točki. Brez besed so sprejeli spremenjeni dnevni red, kot ga je predlagala opozicija. Druga točka - o pristojnostih, ki naj z občinske vlade preidejo na začasno upraviteljico - je minila le z
manjšimi pripombami na tisti del sklepa, ki se nanaša narazpolaganje s sredstvi nekaterih skladov, sicer pa brez zapletov. Sklep je bil končno sprejet, vse dotedanje pristojnosti izvršnega sveta pa že od tistega trenutka dalje na začasni upraviteljici. Opozicija je ob tem npr. izpostavila tudi dvom, ali ob vsem tem vlado sploh še kdo potrebuje. Nato je sledila enoinpolurna razlaga začasne upraviteljice na temo osnutka proračuna in načrta za odpravo razmer v občini. Naosnutek je nekaj pripomb bilo, končni sklep pa je bil, da ga v javno razpravo "pošljejo" za nekoliko krajši čas, kot je to v navadi, tja do petega julija, kajti 14. julij naj bi bil tisti zadnji rok za poletno zasedanje skupščine, na katerem bi končno sprejeli načrt za odpravo v občini nastalih razmer - in bili vsi oprani vsake morebitne krivde.
Pozicija vrne udarec
Nato pa... Četrta točka in takojšnja pripomba predstavnika LDS Roberta Jermana, da opozicija zapisnika, kakršen je, ne sprejema in v potrditev svojih besed o tem, da je predsednik IS na aprilski seji vendarle izrekel "usodno" besedo "Odstopam!" povedal, da obstaja tudi magnetogram. Sledilo je še nekaj besed o novem pa starem statutu o mnenju statutarno pravne komisije glede glasovanja o zaupnici oziroma nezaupnici. Nazadnje je predsedstvo skupščine družno ugotovilo, da je zbor združenega dela nesklepčen. Še klic predstavnika SKD: "To je obstrukcija!" in delegati so se razšli. Magnetogram izredne seje pa pride na vrsto naslednjič...
A.H., Foto: Branko Klančar

Pisma bralcev
Zasavc oEjJaaJla odmeve na prispevke v CasopUu
pridrujhjjc-pfavlco akraj š atLtekS tali pa obJavttl~i ocpdru bi s akrajianjem preveč okrnil zanimivo
in dogajanj HO, Doliina
'ke v čas op U
prispev! alanjn 1
Dpljirin mnenja a' INepodpisanih zaradi prostora OUrednlttvo sl
ivftt-daJISega, tc
Zi
So krivi stoli?
Smo plesalke jazz baleta Glasbene šole Zagorje. Pred štirinajstimi dnevi so nas organizatorji, ki so pripravljali proslavo ob Prazniku državnosti in 90. letnici ustanovitve Okrogarjeve šole prosili, da bi popestrile program z dvema točkama. Zaradi pomanjkanja časa smo prošnjo večkrat zavrnile, a nazadnje smo sklenile, da bomo nastopile. Do zadnjega dne smo imele naporne vaje, kar je pripomoglo k dobri koreografiji plesa. Proslava bi morala potekati na
ploščadi pred muzejem v Zagorju, vendar so jo zaradi dežja prestavili v dvorano DD. Na dan prireditve pa smo na odru zagledale stole. Zaradi tega je za nas "zmanjkalo" prostora. Predlagale smo, da bi med proslavo stole umaknili, pa so nam razložili, da to ni mogoče. Morda zato, ker je udeležencem pihalne godbe to pod častjo, in ker bi s tem preveč onesnažili zrak, saj v DD ni nobene zračne naprave. Tako so nas, že oblečene za nastop, poslali domov. Ste nas vsaj kaj pogrešali?
Plesalke jazz baleta, Zagorje (osem podpisov)
Podeželska
mladina
organizirana
V	četrtek, 24. junija, je bilo ustanovljeno Društvo podeželske mladine Trbovlje, Ustanovni občni zbor je potekal v okviru rednega občnega zbora SLS Trbovlje na Podmeji v Lovski koči. Zakurili so tudi kres, mladi harmonikar pa je poskrbel za popestritev programa. V Hrastniku pa je potekal ustanovni občni zbor Društva podeželske mladine Hrastnik v nedeljo, 27. junij pri kmetiji Majcen na Dolu kar pod kozolcem. Pri trgovini Majcen je potekala tudi kmečka veselica in kmečke igre. Prireditev so popestrile kmečke ženske z razstavo in prodajo dobrot z naših kmetij. Na obeh zborih so sprejeli statut društva in delovanje in cilje novo ustanovljenega društva. Več o tem pa v prihodnji številki.
N.G.
Brunk ’93
V	času, ko se nekateri radi sramujejo polpretekle zgodovine, ko bi nekateri radi pozabili enega najtežjih obdobij v življenju slovenskega naroda, bo krajevna organizacija ZZB NOV iz Radeč spet pripravila tradicionalno proslavo na Brunku. Ta bo 3. julija 1993 ob 11. uri pri gostišču Jazbec na Brunku. Proslava je vključena v okvir praznovanja občinskega praznika 2. julij občine Laško. Organizirana je v spomin na žrtve fašističnega terorja in posebej v spomin na nacistični zločin na Brunku ter v znak spoštovanja do NOB. Po svečanosti organizator pripravlja še tovariško srečanje.
F. K.
Borci iz STT na Vrheh
Vsoboto, 19.junija,soseznova srečali na Vrheh pri brunarici bivši borci NOB iz STT Trbovlje. Njihova vsakoletna srečanja na Vrheh so postala tradicionalna. Tudi letos seje srečanja udeležilo večje število nekdanjih borcev, pa tudi več gostov je bilo med njimi. Uvodno besedo s pozdravi je imel Ivo Novak kot predsednik aktiva, Lojze Ribič kot gost pa je precej govoril o nekaj dni prej umrlem narodnem heroju Antonu
Vratanarju - Antonescu v Beogradu. Družabni del srečanja je popestril Vokalno instrumentalni ansambel - VIS Društva upokojencev Trbovlje.
T.L
Urejene kmetije v Čemšeniku
V Čemšeniku skozi vse letošnje leto teče v okviru akcij za bolj urejeno okolje tekmovanje za najbolj urejeno kmetijo vkrajevni skupnosti. Posebna ocenjevalna komisija bo ocenila urejenost celotnega poslopja, tako gospodarskega kot tudi stanovanjskega. Jeseni pa bodo na posebni prireditvi podelili priznanja trem najlepše urejenim čemšeniškim kmetijam.
T.S.
Oskrbovanci na izletu
Vodstvo Doma upokojencev in oskrbovancev Franca Salamona v Trbovljah je pripravilo za svoje oskrbovance enodnevni izlet na Smrekarjevino nad Trbovljami. Za
udeležence piknika so organizirali avtobusni prevoz. Zanje so pripravili lep program z raznimi igrami. Lepo vreme je še posebej prispevalo k dobremu počutju vseh udeležencev piknika.
T.L
Spet polna dvorana v Radečah
Pevci moškega pevskega zbora DPD Svoboda Lesnina Sopota Radeče so nadvse svečano obeležili 90-letnico svojega delovanja. V nabito polni dvorani so se obiskovalcem predstavili z bogatim izborom narodnih in drugih pesmi. Zbor je v goste pobavil tudi pevce Moškega pevskega zbora Papirničar in Železničarsko godbo iz Zidanega mosta. Večer pa je popestrila še solistka Jacinta Dobcršck, kije z Gobčevo Planinsko rožo izvabila pri občinstvu dolgotrajen aplavz. Še posebej veseli so bili Radovana Gobca, ki je s svojim obiskom večeru vdahnil posebej svečano vzdušje. Poleg predstavnikov družbenega življenja Radeč in okolice se je prireditve udeležil
tudi namestnik ministra zakulturo Jože Osterman. Na koncertu so pevcem podelili Gallusova priznanja ter občinsko priznanje 2. julij. Da podobnih prireditev manjka, je pokazala polna dvorana v Radečah, ki je postala kar premajhna za vse tiste, ki so zboru zaželeli še veliko uspešnih let delovanja.
F. K.
Radečanina Kopitniku
Zadnji teden šolskega letaje 60 radeških četrtošolcev preživelo na Kopitniku. Šolo v naravi so imeli na Alaufovi kmetiji, kjer so postavili dva velika šotora. Vsak dan so se dopoldne vozili na plavalni tečaj v Hrastnik, popoldne pa so imeli še druge dejavnosti. Povabili so na primerpredsednika dolske lovske družine, ki jim je govoril o divjadi na tem področju, pa tudi o življenju na kmetih v preteklosti. Hrano sojini vsak dan vozili iz Radeč.
F.M.
Trboveljski otroci na Debelem rtiču
Sredi junija je odpotovala na Debeli rtič v Mladinsko zdravilišče in letovališče RKS skupina trboveljskih otrok, ki že nekaj časa boluje na dihalnih organih. Tudi prejšnja leta so domače organizacije ob sodelovanju zdravniškega osebja organizirale podobna zdravljenja ob morju, običajno na Lošinju. Obmorska bivanja in zdravljenje po programu so še kako dobro dela številnim otrokom, ki so oboleli na dihalnih organih zaradi slabega zraka v domači dolini. Zato s tem načinom zdravljenja nadaljujejo tudi letos, vendar nekoliko bližje. Njihovo bivanje v omenjenem zdravilišču in letovališču poteka po programu ob sodelovanju strokovnih moči. Otroci se bodo vrnili okoli 3. julija. Obmorsko zdravljenje so omogočili Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije - Območna enota Ljubljana ter vrsta drugih sponzorjev.
T.L

Albert Kapelar
Z delovno kariero je pričel kot ključavničar v Steklarni Hrastnik, kjer so ga hitro pričeli ceniti zaradi njegovega strokovnega dela, vztraj nosti in marlj i vosti. Ob delujekončal tehnično šolo in leta 1966 prevzel vodstvo ekipe, kije v času, ko je Steklarna trikratno povečala obseg proizvodnje in izvedla obširno avtomatizacijo, prevzela vodenje avtomatske proizvodnje.
Razvoj elektronike in kompjuter-izacije je zahteval strokovno specializacijo in vrhunske strokovnjake, Albert Kapelar se je dodatno izobraževal k firmi Emhart na Švedskem. Nova tehnologija seje tako vgrajevala tudi v steklarske avtomate. Strokovne seminarje na Švedskem je Kapelar obiskoval še večkrat. Kasneje seje specializiral za proizvodnjo drobne steklene embalaže, s katero je bila Steklarna Hrastnik tudi glavni dobavitelj farmacevtski, prehrambeni in kozmetični industriji. Pri delu v hrastniški Steklarni je vedno iskal kaj novega, inova-tivnostje kazal s predlogi in tehničnimi izboljšavami. Letos je dobil posebno priznanje občine Hrastnik za uspehe, ki jih je dosegel na gospodarskem področju.
P.R.
Pestro izobraževanje
Revirska ljudska univerza Trbovlje je že razpisala program izobraževanja za leto 1993/94. Poleg klasičnih programov uvajajo nekaj zanimivih novosti in ponujajo izobraževanja, ki sojih pričeli kot zanimivo novost lani.
Še vedno pripravljajo izobraževanja za OŠ, trgovce, administratorje, monterje, voznika, mehanike vozil in voznih sredstev, inštruktorje, elektrotehnike, višje upravne delavce, diplomante višje poslovne šole, inženirje tehnike terdiplomante fakultete za organizacijske vede.
V	Revirski delavski univerzi pripravljajo tudi usposabljanja in izpopolnjevanja za različna dela, npr. avtomatizacija pisarniškega poslovanja, tečaj za poslovne tajnice, računalniške tečaje, specialistično usposabljanje za računovodje, za vodenje poslovnih knjig za mala podjetja in obrtnike, pa dodatno izobraževanje za varstvo pri delu, varnostnike, voznike viličarja, upravljalce mostovnih žerjavov, strojnike težke gradbene mehanizacije, skladiščnike, strojepistke in telefoniste.
Na področju splošnega izobraževanja pa bodo organizirali slovenščino kot drugi jezik, tečaje tujih jezikov, retoriko, ekološko izobraževanje, tečaje za voditelje čolna, ter tečaj šivanja in krojenja ter kuharski tečaj.
Več o programih izobraževanja pa v naslednji številki Zasavca.
KG.
Okvara
Sredi junija je prišlo na toplovodnem magistralnem omrežju v Trbovljah do večje okvare. Že nekaj časa so ugotavljali, da cevi puščajo in se izgublja večja količina tople vode iz toplarne. Ugotovili so, da do izgube prihaja na Leninovem trgu v neposredni soseščini občinskega doma. Komunala Trbovlje se je dela takoj lotila, odprli so kineto, kjer so na cevovodu ugotovili puščanje. Na dolžini okoli 100 metrov je bilo treba omejiti cestni promet.
T.L
Klečka obnovljena
V	soboto, 19. junija, so znova odprli trgovino Klečka v Podlesnikovi hiši na Trgu F. Fakina. Zaradi obnovitvenih del je bila poslovalnica, ki je prej spadala pod ABC Agrohit, dlje časa zaprta. V trgovini prodajajo raznovrstno blago, odslej z njo upravlja KZ Trbovlje. H krati z obnavljanjem trgovskih prostorov so obnovili tudi fasado zgradbe, ki je ena najstarejših v soseščini
farne cerkve in v kateri je svojo mladost preži vljaja pokojna pisateljica Mira Mihelič.
T.L.
Scorpion v Hrastniku
V Hrastniku so pretekli konec tedna odprli novo trgovino, ki se namerava ukvarjati z moško modo. Scorpion je ime prodajalni, ki jo je na Cesti 1. maja (zraven gostišča Čar) prijetno uredilo podjetje Va&Da's. V enem redkih modnih butikov za moške ponujajo oblačila od nog do glave, še posebej se ponašajo z ponudbo programa Emanuel. V prodajalni bo imela prostor tudi turistična agencija. Na otvoritvi je povabljence zabaval Sašo Hribar z aktualnimi šalami, ansambel Veter s svojo glasbo, trgovino pa je odprl poslanec Miran Jerič.
M.P.
Višje posmrtnine
Člani IO Sklada solidarnostne posmrtninske samopomoči v Trbovljah so na zadnji seji ugotovili, da se je zadnji čas nateklo nekaj sredstev na račun dobljenih obresti od vezanih vlog oz. vezane članarine v banki in drugod in zato lahko zvišajo izplačila na račun posmrtnin. Od 1. julija do 30. septembra bodo izplačevali posmrtnino v višini 50.000 S IT za umrlega člana sklada. Doslej je znašal ta znesek 47.000 SIT. Na Izvršnem odboru ugotavljajo, da se pogrebni stroški nenehno dvigujejo, stroški talnega žarnega pokopa namreč znašaj o sedaj 81.000 SIT z izkopom, in še 14.000 SIT za prvo ureditev, kar znaša skupno 95.000 SIT. S troški klasičnega pokopa pa znašajo 64.000 SIT z izkopom in še 28.000 SIT za prvo ureditev, kar znaša skupno 92.000 SIT. Z izplačevanjem posmrtnine Sklad vsaj deloma pokrije sicer razmeroma visoke pogrebne stroške. Samo letos je izplačal posmrtnino že za 108 umrlih članov.
T.	L.
V slogi je moč
Krajani Partizanskega vrha znajo skupaj poprijeti za delo, če je treba. Ljudje se pogosto pritožujejo nad cestami. Seveda je tako tudi v kraju nad Planino, kjer vaške poti nimajo asfalta, dež pa jim prav nič ne prizanaša. Tako so ceste vedno polne lukenj. Krajani so se kar med seboj dogovorili in organizirali delovno akcijo v nedeljo, 20. junija. Zbrali so se že zjutraj in skupaj odšli na cesto proti bivši OS na Partizanskem vrhu. Čeprav jih ni bilo veliko, so naredili precej. Cesto so posuli s peskom in posekali grmičevje ob njej.
U.	l.

m

m
Z Jr Z
&

lillilfSiltig
110 let Zlate knjige
Dne 11 .julija 1883 je T rbovlje ob desetletnici TPD obiskal avstrijski cesar Franc Jožef I. in si ogledal še rudnik Trbovlje. Kronist je zapisal, da je bil takrat dnevni kop I v največjem razmahu. Na VI. etaži so za gosta pripravili paviljon, odkoder je lahko opazoval razstreljevanje premoga.
Občina Trbovlje je ob njegovem obisku dobila svojo "zlato knjigo". Prednja stran knjige v velikosti A4 formata z okoli dvesto praznimi listi papirja, je okovana z raznimi krasilnimi elementi, sredi pa je poleg napisa Trbovlje datum - 11.7.1883. Na prvi notranji strani je podpis gostujočega cesarja. Knjiga je bila shranjena do I. 1941 na tajništvu občine Trbovlje. Ob raznih prilikah so se vajno vpisovali predstavniki oblasti, raznih organizacij in društev. 8.10.1893 seje vpisal dr. Vošnjak, deželni odbornik, 4.9.1907 Ivan Kočevar, deželni poslanec Štajerski, 7.4.1919 pa veliko število domačih veljakov.
Pri trboveljski farni cerkvi so namreč takrat zasadili lipo včast ustanovitve države SHS. V knjigo pa zapisali: Dan svobode naj spomina, Lipa vsajena od rok trpina, Poznejšim rodovom v znam, osvobojenja dan. Prvi se je podpisal Juro Naglav za Prostovoljno gasilsko društvo T rbovlje, sledili pa so še podpisi predstavnikov Sokolov, nadučitelj Gustav Vodušek, župnik Ivan Kramar in občinski regent Franjo Mercina. Zanimiv je tudi napis: Pod tujim bičem si ječal ti rod moj, veseli že ker prost, prost si zdaj!, ki ga je zapisal Pleskovič za pazniško in delavsko podporno društvo T rbovlje. France Časi pa je kot načelnik Orla zapisal: Rod stari peša - gine, Prihodnost je mladina! Josip Velkavrh, učitelj, pa naslednje: Lipa! Kri, ki je močila v dneh Tvoje mladosti naša tla, naj te krepi in živi, da boš ponosna in mogočna oznanjala zanamcem težke dni v boju za narodovo svobodo! V naslednjih letih so se v knjigo vpisovali predstavniki oblasti in raznih organizacij in društev ob državnem prazniku, 1. decembru - Dnevu zedinjenja. Posebej pa so se ti predstavniki vpisovali vanjo 9.10.1934 ob smrti kralja Aleksandra. Zadnji tak vpis je datiran 1.12.1940. Takrat se je II. svetovna vojna že zelo razmahnila po Evropi in po svetu. V slutnji, da bo kmalu na vrsti tudi naša domovina, je takratna uradnica na občini Trbovlje, g. Ana Šteh v knjigo zapisala staro slovensko pesem:
Vem za deželo, ki prelepa slovi, vsak, kdor jo pozna, jo visoko časti, slovensko deželo v mislih imam, nikol’ jo zadosti prehvalit ne znam.
Zatorej, zatorej resnično povem,
Slovenski deželi enake ne vem!
Zlata knjiga občine Trbovlje ni prišla v roke okupacijskim oblastem leta 1941. Kakšna je bila njena nadaljna pot, bomo morda lahko opisali kasneje. Zlata knjiga je v Revirskem muzeju T rbovlje dobro ohranjena.
Tine Lenarčič
Uspehi trboveljskih osnovnošolcev
Polegrednegadelapri pouku, učenja, preverjanja, ocenjevanja, sodelovanja na raznih športnih, kulturnih in naravoslovnih dnevnih, je veliko učenk in učencev OŠ Trbovlje našlo čas in zanimanje za delo v krožkih in dejavnostih.
Od septembra, ko je bilo 7. republiško - državno tekmovanje iz logike v Ljubljani, ko je bila zelo uspešna Urška Prosenc, 8. mesto pa je na 3. državnem tekmovanj u v razvedrilni matematiki osvojil Marko Peršič, je bila še cela vrsta tekmovanj. Februarja so organizirali šolsko tekmovanje iz materinščine, najboljši so 6. marca tekmovali v Ljubljani in osvojili Cankarjeva srebrna priznanja: Mateja Štrumelj, Romana Grošelj, Katja Pešl, Špela Vodlan, Tomaž Kramžar, Petra Sovdat. Aprila so tekmovali anglisti in srebrna priznanja osvojili: Mateja Štrumelj (kije 14. maja v Ljubljani osvojila zlato priznanje), Matevž Kostanjšek, Tina Kolenc in Aleš Berce. Tudi dobrih matematikov ni manjkalo, kar so potrdila srebrna Vegova priznanja. Prejeli sojih: Nina Jamšek, Andrej Krevl, Primož Lukšič, Andraž Beravs, Tomaž Kramžar, Simona Perdih, Maja Škrinjar, Nataša Dolanc, Tina Kolenc, Nataša Jerman, Damjan Amšek, Davor Klemen. Damjan Arnšek, Tina Kolenc in Tomaž Kramžar so osvojili še zlato Vegovo priznanje.
O uspehih v veseli šoli smo že pisali. Učenci OŠ Trbovlje sodelujejo tudi v izvenšolskih dejavnostih: v GŠ, pri pevskem zboru, mažoretkah. Radi plešejo, igrajo nogomet, košarko, rokomet, šah, plavajo, smučajo in se urijo v karateju. Njihovih uspehov je bilo veliko. Delavni so v raznih krožkih - ročnih delih, likovnem, planinskem in knjižničarskem krožku, pri Kliku in v športnih krožkih. Mlade kemike so vpeljali v skrivnosti kemije v tovarni TKI v Hrastniku, znanstveno-raziskovalno delo je pospešil Hidrometeorološki zavod Slovenije z nalogo Meritve črnega ogljika, ki jo je uspešno opravil Marko Peršič.
Mladi zgodovinarji so raziskovali zgodovino kulturnih spomenikov v Trbovljah in svojo nalogo dostojno predstavili na srečanju mladih zgodovinarjev v Novem mestu - prejeli so naj višje, zlato priznanje. Zasluge zauspehe imajo tudi mentorice in mentorji. Nekatere osmošolce, ki vstopajo med srednješolce, je za uspehe, prizadevnost in tovarištvo posebej pohvalil učiteljski zbor šole. To so Nataša Dolanc, Rok Holešek, Marko Peršič, Matej Štrumelj, Nataša Jerman in Davor Klemen. Pohvaljeni so bili še tisti, ki so s svojim delom, uspehi in posebnimi dosežki predstavljali šolo tudi izven nje: Marjeta Vengust, Romana Grošelj, Tina Kolenc, Gordana Jurič, Petra Rajič, Polona Drnovšek, Ambrož Dušak in Eva Treven ter Melita Zagorc.
F.M.
Razstava v Hrastniku
Ob zaključku šolskega leta so na OŠ Vitka Pavliča pripravili razstavo izdelkov in zvezkov svojih učencev, nastop učencev in podelitev priznanj pa so imeli v torek, 22. junija. Obiskovalci so si lahko ogledali prenovljene prostore oddelka za delovno usposabljanje.
F.M.
Jpsftyc
Ne bo vam treba daleč, da bi Iz kogaršn jih ust slišali, da bi rajši vse na svetu kot pa... obisk pri zobozdravniku. Otroški zobozdravstveni dispanzer vZD Zagorje je na tovrstnem področju že dosegel vidne uspehe. Pa ne zato, ker bi se jih otroci kolikor je mogoče bali in trepetali pred obiskom, temveč so pri delu med tistimi, ki še niso pozabili na zdravstveno kulturo in njej potrebno humanistično kvaliteto. V Zagorju se dr. Francka Brus, dr. Milica Savič in dr. Tone Leskovar trudijo, da v svoje delo vnesejo svojevrsten odnos med zdravnikom in pacientom, v tem primeru otrokom.
Zobozdravstvena služba
Dr. Franca Brus, ki delo zobozdravnice opravlja najdlje, trideset let, meni, da je bilo delo najboljše, ko so bili zasavski zobozdravstveni delavci med seboj povezani preko otroško - šolskih dispanzerjev. Takrat je bila vodja zagorske skupine, delo pa je posvetila preventivni akciji “čim manj kariesa na število zob”. Po indeksih (KEP) se zasavska skupina med 1. in 6. razredom OŠ uspešno primerja z evropskim merilom, šepa pa pri otrocih od 3. do 7. leta. Verjetno zato, ker starši niso vključeni. “Če bi hotela prikazati sliko službe,” je povedala dr. Brusova, “je to v prvi vrsti delo po zdravem konceptu. Torej delo z dušo, poznavanje človeške psihe, nege otroka in sodelovanje s starši.”
V ordinaciji se zavzemajo, da bi jih otroci radi in redno obiskovali, zobovje ne bi bilo tako uničeno, s tem pa delo neboleče. “Bistveno je, da se zna zobozdravnik otroku približati. Le-ti so populacija, kije zase neodgovorna in nemočna,” je še dodala dr. Brusova, ter daje prav odnos med otrokom in zobozdravnikom najtežje vzpostaviti. Dolgoletne izkušnje sojo naučile, da terjajo različne pristope. Včasih porabi čas le zato, da se z njim pogovarja in mu kaže instrumente. Nemalokrat je dovolj, da otrok pride in kaj nariše, predno sede na stol. Marsikdo, tako zobozdravnik ali pacient, imata kdaj slabe izkušnje. “Bodoče mamice že v materinski šoli, ki v Sloveniji niti ni tako razvita, seznanjamo s pomembnostjo zdrave prehrane in higiene, a kaj, ko so takrat vse tako zavzete, nato pa čez čas ugotovijo, da so vse to vedele in dale v predal, komentira dr. Brusova. “Cilj do leta 2000 pa je, da bi imeli mladi do 18. leta starosti še vse svoje zobe.”
Kontakti
Zobozdravniki že ob profilu opazijo, za kakšnega pacienta gre, ali ga je narava zaznamovala z nepravilnostjo, temu pravijo orofacialni kompleks. Zobozdravnikova naloga je, da otroku “očisti obraz , kot temu pravijo. Koliko mladih trpi zaradi nepravilnega zobovja, nekateri imajo moten govor ali prebavne težave. “Ko se oko sreča z obrazom, se začne terapija,” meni dr. Brusova. “Tudi otrok potrebuje spoštovanje. Problem pri vzpostavitvi stika je največkrat strah, ki ga imajo nekateri prirojenega, enim ga, na žalost, nehote vcepijo starši, drugi se bojijo inštrumentov, pri tretjih sploh ne veš, kaj mu stoji na poti. Nikoli nimaš pravega prijema, zato nekateri otroci v ranem obdobju nimajo nič narejenega. Potreben je trud, včasih se bolj borimo s strahom kot z zobovjem.”
Bistven je tudi pomen oziroma védenje, zakaj kakšen organ v telesu slu‘i, njegova funkcija in pomen. Pri ustni votlini, ki so vhodna vrata v naše (zdravo) telo, ni mišljen le zob kot zob, ampak ves obrazni del -mišice, čeljusti, obzobno tkivo, katerega življenjska funkcija sta žvečenje in prehranjevanje. Vse to doprinese k pravilnemu dihanju, pa tudi estetskemu videzu, ki ima zlasti pri pubertetnikih primarno vlogo. “Naša naloga je,” dodaja dr. Brusova, da dosežemo, da bo vsak organ zdrav oziroma, da se že v samem razvoju pri nosečnici formira kot zdrav
in trden. Kasneje so na vrsti starši, da s pravilnim načinom prehranjevanja le-to razvijajo naprej in ko je zob zgrajen, skupaj vzdržujemo stanje.”
Za leoši nasmeh
Res je, da bi bile stvari kdaj zlahka idealne, pa je poleg nerednega obiska slabe ustne higiene, kdaj tudi kriva dedna dispozicija do nekega obolenja. "Premalo še vemo, kaj je zobna gniloba,” pravi dr. Brusova. "Neznatna žarišča v karioznem zobu so lahko vzrok za oboljenja drugih organov. S pravilno prehrano, osebno higieno in rednim obiskom pri zobozdravniku bi hude okvare zob in obzobnih tkiv, preprečili. Čeje zob obolel, zahteva izredno natančnost terapevtske ekipe in časovno zamudo. Včasih cele populacije sploh ne moremo zajeti.” Sedanja terapevtska ekipa dela zavzeto, a podatki kažejo, da se zdravju posveča premalo pozornosti, predvsem pa je sodelovanje s starši otrok vse slabše. Pred leti je deloval Klub staršev, ki bi ga bilo potrebno spet oživiti. “S tem bi lahko na eni strani starši s prehrano, učitelji kot povezovalci, spremljali otroka - varovanca do končane srednje šole, zobozdravnik pa bi bil s tem odgovoren za celotno stanje ustne votline. Tudi najboljša ideja ali metoda v preventivi nima pravega učinka, čeje ne izvajamo dosledno, kontrolirano in kontinuirano,” meni dr. Brusova. “Odnos ene čeljusti do druge, čeljustnega sklepa se pri otroku formira že v času dojenja. Zato so zalivančki (dojenje po steklenici) prikrajšani za tovrstno aktivnost.” Tisto, kar gre mimo matere narave, je škoda za celotni organizem, ne samo za ustno votlino. Pravilno žvečenje je naravna, prva ščetka za zdravje ustne votline.
Kasneje je treba otroku privzgojiti, da je ščetka del njegovega življenja, ne pa mu jo predstaviti kot kazen ali nagrado. Dobroje, da mati ne vcepi otroku strahu, še predno je zobozdravnika sploh videl, temveč naj mu ga predstavi kot prijatelja. V predšolski dobi starši največ naredijo za zobe svojih otrok. “Še nekaj bi dodala,” je omenila dr. Brusova. “Zadnje čase se veliko kupujejo sladki čaji za otroke. Starši jim jih dajo ponoči, če otroci jokajo. Ti čaji so strup za male otroke. Mame naj raje sladkajo na okus sladkosti materinega mleka. Za to, kar tu starši zagrešijo, bi morale naše ekipe porabiti vsa sredstva in čas, da bi zdravile, vzdr'evale, sanirale, pa še ne bi uspeli. Takšna je ta vrzel. Od tu tudi velik odstotek kariesa in ortodontskih okvar.” Včasih pa tudi delo samo poteka preveč kratkovidno. Namesto, da bi danes vlo'ili tolar, stimulirali ali nagradili, vlada neka togost. “Čutim možnost,” dodaja dr. Brusova, “veliko se da narediti. Zdaj se bolj samoiniciativno trudimo, a mislim, da tovrstno delo ne sme biti skoinercializirano.” V načrtih so otroške ambulante po šolah, s katerimi bi storili korak k otroku in zdravju.
Tekst In foto: Petra Radovič

POGLED
parketa
Temni oblaki za delnice
Na torkovem borznem sestanku preteklega tedna se je temperatura spet dvignila, ko so se pojavile delnice. Vendar je bilo poleg običajnih porastov tudi nekaj padcev in očitno so se začeli zbirati temni oblaki nad nekaterimi delnicami. Predvsem je to veljalo za prednostno delnico SKB banke, kije navkljub vsem pričakovanjem začela padati. Pač pa je porasla cena delnicam SKB na maksimum. Še vedno sta bili zelo prometni obe državni obveznici, ki sta imeli skupaj blizu 2 mio DEM prometa, medtem ko je bil celoten promet z vrednostnimi papirji okrog 4,3 mio DEM. Obveznica občine Zagorje se še vedno prodaja po tečajih med 77 in 76,6. Dadasove delnice so ob zelo dobri prodaji končale pri 116.923 tolarjih. Nika je ostala nad 50.000, Probanka pa pri 28.565 tolarjih. Delnice MKZ so se prodajale po 3.596, Salus je končal na 5.400 tolarjih, cena delnic SKBR pa se je povzpela celo do 15.833 tolarjev. Žal je SKB R padla na 18.315 tolarjev in bog ve, kaj bo na to rekel Ivan Nerad, direktor SKB banke, ki ima 220 preferenčnih delnic.
Že trgovanje med dvema borznima sestankoma na OTC trgu je pokazalo na padanje tečajev nekaterih delnic. To je veljalo predvsem za delnico Probanke, ki se je nevarno približala minimalni dovoljeni ceni. Četrtkov borzni sestanek je mrzlico okrog padanja tečaja umiril in Probanka je ostala na nivoju preko 30.000 tolarjev. William Shakespeare bi rekel: "Mnogo hrupa za prazen nič", saj je vse skupaj minilo skoraj v komornem vzdušju.
V prvem krogu so bili posli z mestom Ljubljana po 87,2, z Metalno po55,5, Laško seje prodajalo po 80 pa tudi zZagorjem je bilo nekaj poslov po tečajih med 76,6 in 77. Pokuponski tečaj RSL1 seje oblikoval med 93,5 do 93,7, "dvojka" pa je porasla iz 90,7 do 90,9. Dadasove delnice so spet povzročile vznemirjanje med brokerji in po običaju spet porasle, tokrat preko 117.000 tolarjev. M KZ je najprej padla na 3.300 tolarjev, potem pa porasla na 3.500 tolarjev, medtem ko jeNika vzdrževala nivo preko 50.000 tolarjev. Veliko vznemirjanje pred "nastopom" delnice Probanke je bilo hitro končano, ko se je tečaj uspel obdržati na nivoju preko 30.000 tolarjev, pač pa je bilo zelo veliko trgovanja s to delnico. SKBR je začela na minimumu, 13.589 tolarjev, kasneje rasla celo do 15.300. SKBPje nihala med 17.000 tolarji in 16.300 tolarji. V drugem krogu seje mesto Ljubljana prodajalo po 87,1, občina Laško po 79,3 in 79,5. Zagorje je nihalo med 76 in 78, RSL1 je ostala okrog 93,5, Dadas pa pri 117.900 tolarjih. Lekova delnica je porasla do 14.100 tolarjev, Probanka se je obdržala okrog 30.500 tolarjev, zadnja cena SKBP pa je bila 16.600 tolarjev.
"Puščavski vihar" na borznem parketu je minil in marsikdo se je verjetno zamislil nad delnicami. Do izraza je prišla vsa špekulativnost teh lastniških papirjev in mogoče bo to malo streznilo nekatere pregrete glave, ki so videle v delnicah vir hitrega zaslužka.
Milan Povirk
Markova
planina
Pretekli konec tedna je bilo v Zasavju ogromno prireditev. Na Vidrgi in v Mlinšah ohe eh po starih običajih, v Hrastniku precej prireditev ob občinskem prazniku. Letos, vletuturizma je napovedanih če več večjih turističnih prireditev v Zasavju. Turističnih? Ali le tistih, ki jih razglašamo za turistične, pa to zaradi različnih vzrokov če niso.
Medobčinska gospodarska zbornica je letos le naredila nekakšen pregled prireditev ob letu turizma. Sicer nekaj let prepozno, pa vendar bolje pozno kot nikoli. Na seznamu so se znašle seveda tudi prireditve, ki niso ne turistične ne takšne, ki bi tjakaj spadale. Toda to lahko mirno pripišemo porodnim krčem. Na njem so tudi prireditve, ki so bolj lelja, da bi jih pripravili, kot realnost. K sestavljanju niso povabili vseh, ki se s takšnimi prireditvami ukvarjajo, kar je seveda minus za takšen seznam. Obregnemo se lahko tudi ob plakat, ki je nemogoč - v Zasavju pa le znamo bolj inovativno oblikovati takšna sporočila, kot je plakat ob letu turizma. Takšno skropucalo zbornici in odboru za turizem res ni v čast. Prihodnje leto bi bilo izjemno zdravo, da bi prireditve med organizatorji tudi časovno uskladili.
Zasavje bi moralo prav s turističnimi prireditvami poskušati začeti popravljati image v Sloveniji. Če se seveda hočemo odpreti. Ohcet na Mlinšah lahko sluli kot primer, da lahko tudi v Zasavju prodajamo naše turistične prireditve navzven. Znana je po vsej Sloveniji, nanjo prihajajo celo obiskovalci iz tujine. Seveda tega člani tamkajšnjega Turističnega društva in siva eminenca vseh dogajanj v tistem koncu Franc Vidergar niso dosegli čez noč. Treba je imeti nos, dovolj korajle in zastaviti posel velikopotezno. Zapiranje vase, najemanje manj znanih ansamblov (ki so sicer cenejši) in cenkanje ali bi ali nebi, ne pelje nikamor. Zasavje se mora najprej turistično odpreti z enodnevnimi prireditvami.
Na dobri poti so bili pred leti na Izlakah s svojimi Valvasorjevimi dnevi, pa so omagali. Menda ga bodo letos priredili znova. Vendar - tudi ko je bil Valvasorjev dan najboljši, ga niso znali ponuditi niti Zasavju, kaj šele Sloveniji. Prav Izločani bi morali biti pri načrtovanju svojih turističnih prireditev precej bolj velikopotezni. Zasavje bi lahko pripravljalo še več odmevnih prireditev, ki bi pritegnile tudi slovensko občinstvo. Takšen bi morda lahko bil trboveljski Nohšiht, če bi znali z dobrimi scenariji izkoristiti knapovsko tradicijo. Takšna bi utegnila postati tudi Dolska noč, ki so se jo letos Dolani lotili le precej bolj ambiciozno kot lani (posebej kmečkih iger). Pa še bi našli prireditve, ki bi lahko ponesle drugačno Zasavje v Slovenijo. Le korajle je treba. In pripravljenosti, da vlolijo organizatorji kakšen tolar več v dobro propagando. Učijo se lahko blizu - pri prirediteljih Piva in cvetja v Laškem. Še pred nekaj leti je bila ta fešta bolj lokalnega značaja, danes je pravi slovenski Oktoberfest.
Marko Planinc
a
m
«v»
22

Nič nenavadnega ni nikoli bilo, če se je v začetku julija v treh dolinah veliko govorilo in pisalo o knapovščini. Rudarski praznik 3. julij so vedno spremljale velike proslave, ugledni gosti, zastave, godbe, vzneseni govorniki, ki so veliko obljubljali, in na koncu veselo rajanje po knapovskem okusu za staro in mlado. Ne le rudarji, praznovali smo tudi drugi prebivalci treh dolin, nekateri iz veselja do kakršnegakoli proslavljanja, drugi po službeni dolžnosti zaradi uglednih gostov, tretji spet zato, da so v svojem podjetju lahko razlagali, kako se morajo proslave pripravljati. Ne glede na slabe ali dobre čase za rudnike, za rudarski praznik se je vedno našel denar.
Zdajšnja, suita leta za rudarje so prazniku vzela zunanji blišč. Časi so se spremenili in letos se je proti rudarjem obrnil tudi del javnosti. In to ne tista javnost, ki je prej z zavistjo gledala na visoke plače in druge privilegije tega sicer težkega stanu, pač pa javnost, ki jo skrbi nadaljni razvoj treh dolin, knapovščini pa zaradi napak v preteklosti povsem ne zaupa več.
Do rudnikov so najbolj nezaupljivi v Zagorju in Hrastniku, prvi zaradi bojazni, da jim bo po zaprtju rudarskih obratov ostala kopica nerešenih problemov, drugi zaradi znanih zapletov z elektrofilterskim pepelom.
Zagorje in zapiranje
Tako RRPS kot zagorska občina imata nekaj grenkih izkušenj z zapiranjem jame v Kisovcu in napak nočeta več ponavljati. Zato sta, v tem primeru zaenkrat še nasprotni strani, pripravili vsak svoj osnutek zakona o zapiranju rudnikov. Seveda se oba doku menta razlikujeta, razlike pa bo treba čimprej zgladiti in zastaviti skupne trdne temelje za enoten nastop pred državo.
Predsednik zagorskega Izvršnega sveta Vladimir Kojnik rudniškemu osnutku očita predvsem podjetniško ozkost: "V preteklosti je bilo razumljivo in podjetniško edino logično, daje RRPS izgube spravil v en tozd in potem namesto desetih pripravljal sanacijski program le za ta tozd. Težava pa je v tem, da so bili ti tozdi v različnih družbenopolitičnnih skupnostih in da so prav tam problemi udarili na dan. Bojimo se, da bi se na takšen način lotili tudi zapiranja rudnikov. Oni govorijo s podjetniške ravni samo o tehničnem zaprtju rudnika in le še o
reševanju socialne problematike. Nam pa to še zdaleč ne zadošča, to je daleč od tistih obveznosti, ki jih podjetje v resnici ima ob ukinitvi celotne dejavnosti. Po 230 letih eksploatacije nihče ne trdi, da to okolje od rudnika ni nič imelo, kakor tudi nihče ne more spregledati, daje bilo zaradi rudnika to okolje tudi obremenjeno. Da so tu degradirane površine, da so ostala plazovita območja, da bo ostalo veliko objektov, ki se bodo lastninsko prenesla nekam drugam, da bo za vedno ukinjenih 600, 700, delovnih mest... Skratka, ostalo bo veliko problemov, katerih reševanje bi moral zagotoviti bodisi zakon, bodisi podzakonski dokumenti, ki pa morajo biti sprejeti hkrati z zakonom."
Po mnenju direktorja RRPS Aljoše Kinka pa ima zagorski osnutek nekaj tehničnih in pravnih napak, zaradi katerih takšen zakon ne bi mogel biti sprejet: "Prvič, rudnika ne zapiramo zaradi montangeoloških razmer pač pa zaradi tržnih. Odločitve o tem ne bo sprejel RRPS pač pa vlada. Potem so v tezah posamezna poglavja, ki ne sodijo vanj. Zajeta bi morala biti v programu zapiranja. Najhujše pa je tisto na koncu. Mi predlagamo ustanovitev javnega podjetja s 1.1. 1993, ne pa ustanovitev občinskega javnega podjetjetja, ki se bo z vso to problematiko ukvarjalo. Cilj nam je, da bodo jame zaprte, površine urejene in ljudje rešeni."
Kojnik: "S tem se strinjam, pravim pa, da je treba pridobiti občinsko podjetje in nadomestiti 600 produktivnih delovnih mest."
Kink: "Ljudem sem obljubil, da bodo imeli delo vsi. Tisti, ki do leta 2000 ne bodo odšli v pokoj ali kam drugam, bodo dobili delo v Trbovljah in Hrastniku . Problematično pa je zagotoviti delovno mesto v okviru občine."
Kojnik: "To je zdaj res vprašanje. Ne
more občini ostati kopica problemov po zaprtju rudnika, zakon pa jih sploh omenjal ne bo. Ko se rudnik enkrat zapre, ostane vrsta težav, problemov in ugibanj, kaj je s to površino, kaj je z ono..."
Kink: "Mi smo se to dogovorili. Površine bodo urejene, predvideli pa bomo tudi znesek in ga zahtevali od državnega proračuna, da bodo povšine lahko sanirali, dokler se popolnoma ne bodo umirile. Umirjanje lahko traja deset let in več, odvisno od sestave tal."
O tezah za zakon o zapiranju rudnikov zdaj razpravljajo v strokovnih in političnih krogih. Cilji so jasni, tehnične in druge podrobnosti pa še ne. Zlasti se zna zaplesti pri denarju, ki ga nikoli ni dovolj. Ob tem bodo ostali neamortizirani tudi nekateri objekti, ki so jih zgradili v zadnjih desetih letih, za kar je prej republika in kasneje država v Zasavje vložila 110 milijonov dolarjev. Te naj bi država prevzela kot del javnega dolga, kasneje pa jih bodo lahko porabili zakaj drugega.
Kakorkoli že, letos, pa do 31.12. 1996 bodo v Zagorju vsako leto še nakopali po 150.000 ton premoga, naslednja štiri leta pa bodo jamo zapirali. Zagorski premog bodo do konca leta še separirali v domači separaciji, prihodnje leto pa ga bodo vozili na separacijo v Trbovlje.
Elektrofilterski pepel
"Zgodba o pepelu se je začela oktobra 1990, ko so v Zagorju zagnali preplah, ker da tja vozijo pepel iz ljubljanske toplarne. Kasneje se je ta posel tudi ali predvsem zaradi radovednosti novinarjev našel v Trbovljah. Na rudniku so nam razložili, da gre za poskusne količine. Z njimi naj bi ugotovili, ali je pepel mogoče mešati z jalovino in tako rekultivirati poškodovane površine. Ko se prah zaradi pepela še ni povsem polegel, se je že dvidnil drugi. Ljubljanska Toplarna je namreč rudnikom postavila zelo stroge pogoje, pod kateri mi je še pripravljena kupovati in kuriti rjavi premog. Eden od pogojev je tudi, da se del elektrofilterskega pepela vrne v Zasavje."
Gornje besede je bilo mogoče prebrati v Zasavcu številka 1, ki je izšel 22. 5. 1991. Konec zgodbe o pepelu v Zagorju smo objavili v prejšnji številki, ve se, do kam se je ta zgodba razvila v Trbovljah, ne ve se pa še, kako se bo razvijala v Hrastniku in kako bo vplivala na usodo tamkajšnje knapovščine.
Če je interes RRPS v prvi vrsti res zavarovati rudarje vjami, ki jim zaradi razpok nenehno grozita voda in ogenj, hkrati pa sanirati površine, ki so jo uničili posegi pod zemljo, bodo kmalu prisluhnili zahtevam občanov in jih pri načrtovanih dejanjih upoštevali. Če pa gre za kratkoročno
c
prizadevanje RRPS, da obdrži svoj trg, ki ima zdaj veliko ostrejše zahteve kot nekoč, potem rudarji in Hrastničani ne bodo našli skupnega jezika.
Epilog
Tabo napisan čez nekaj let, v naslednjem tisočletju. Do takrat bodo na razpolago le delni zakjučki, spoznanja in nauki za druge. Letos je takšen nauk nastal konec junija, ko je bilo z najvišjih vrhov države slišati, da Slovenija nima jasne razvojne vizije in da ji manjkajo tudi ideje, kam in kako se bo "zgodba o uspehu" razvijala. In dokler ni jasno na splošno, kaj hočemo in česa nočemo, kaj je možno in kaj ne, toliko časa bodo negotovi tudi razvojni načrti zasavskih dolin z rudarji ali brez njih. Dejstvo je, da za prestrukturiranje rudnikov nimamo toliko denarja kot so ga imele nekatere zahodnoevropske države, ko so čez premog naredile križ. Dejstvo je tudi, da napak ljudje ne trpijo več in do njih niso tako tolerantni, kot so bili v preteklosti. Zato ni mogoče pričakovati, da bodo verjeli na prvo besedo in takoj dali blagoslov vsaki rešitvi. Dejstvo je tudi, da so ho-ruk rešitve rudnikom, okolju in Zasavju v preteklosti prinesle veliko več težav kot koristi. In zagotovo ho-ruk odpravljanje posledic rudarjenja in ho-ruk preprečevanje in varovanje okolja tudi ne bosta prinesla nič drugega kot nove težave.
In rudarski praznik? Tako kot seje spremenilo že toliko stvari, se spreminja tudi praznovanje spomina na gladovno stavko. Vseeno bodo rudarji dobili tisto, kar jim v skladu s tradicijo pripada in res ni potrebno, da bi svojo praznično malico jedli z več grenkobe v ustih kot ostali. Postali so podobni tisočem drugih delavcev, katerih delovna mesta niso nič bolj varna pred ukinitvijo kot so rudarska.
Stane Šterbucl, Foto: Tomo Brezovar
Hrastniški IS o pepelu
Na torkovi seji hrastniškega Izvršnega sveta so se člani sestali le zaradi ene točke - imela je naslov "Analiza dogodkov v zvezi z obravnavo in sprejetimi zaključki projekta poškodovanih površinporudarjenju na lokaciji odkopavanja nad Kotnim poljem." Predsednik IS Stane Kirn je v uvodu še enkrat preletel kronologijo dogodkov, o katerih smo v našem tedniku že poročali. Posebej je poudaril, da so delegati hrastniške skupščine podprli sklepe IS. Izhod iz te krize vidi v oblikovanju skupščinske komisije, v katero je predlagal kot predstavnika IS Marjana Dolanca (člani IS so predlog sprejeli). Problematiko okrog pepela naj bi v sredo predebatirali tudi s predstavniki republiškega sekretariata za energetiko. Okrog dela IS je Kirn menil, daje bilo doslej korektno (to so potrdili tudi vsi navzoči člani IS, vključno z Dolancem in Pečnikom). Sedaj namerava sesti s predstavniki parlamentarnih strank in se dogovoriti za imena, ki jih bo predlagal za popolnitev izvršnega sveta. IS naj bi popolnih na prvem zasedanju skupščine po počitnicah, verjetno septembra. Do takrat pa je pozval člane, ki so odstopili, naj mu pošljejo pismen odstop (Dolanc) in naj delajo v IS do izvolitve novih članov.
Marjan Dolanc je še enkrat obrazložil svoje odločitve in povedal, daje kot član IS, zadolžen za ekologijo, menil, da nima zaupanja v samem IS in tudi ne s strani delegatov v skupščini. Predlagal je, da poletne dni izkoristijo za prave podlage in pridejo pred ljudi s treznimi in pametnimi predlogi. In dodal, da bi bilo dobro izvedeti, koliko pepela lahko Hrastnik še prenese, ker se lahko zgodi, da ga bo enostavno zmanjkalo. Dalibor Pečnik je povedal, da svoj odstop zamrzujedo jeseni. Povedal je, dase je pogovoril z nekaterimi strokovnjaki in menil, da bi morali okrog odlaganja narediti nepristransko ekspertizo. Na IS naj v bodoče ne bi bilo več vzdržanih glasov, so še menili člani hrastniškega IS. Predsednik skupšči ne Leopold Grošelj je še enkrat poudaril, da ocenjuje zadnje dogodke kot poskus destabiliziranja občine. Poudaril je, da so bila zasedanja skupščine doslej sklepčna, daso delegati več kot 70 odstotkov sklepov, ki jim jih je predlagal IS, sprejemali soglasno in zato ne more biti govora o slabem delu IS.
Nekaj informacij o delu Rudnika okrog poskusnega odlaganja pepela je podal član IS Vlado Sihur. Dejal je, da ima premogovništvo v strategiji razvoja energetike v Sloveniji do leta 2020 še vedno pomembno vlogo. Premogovništvo lahko pomeni kruh v hrastniški dolini po njegovem mnenju še vsaj za dve generaciji ljudi. Zato vidi v sedanjih dilemah tudi socialno plat zaposlenosti 800 ljudi v Rudniku Hrastnik, 700 v Trbovljah, pa tudi zaposlenih v TET in navsezadnje usodo delavcev TKI. IS se bo namreč moral kmalu soočiti tudi s problematiko nove deponije za sadro, je dodal. Rešitev ne vidi v politizaciji problemov, ampak v strokovnih in odgovornih rešitvah. Rudnik pripravlja potrebne projekte za poskusno odlaganje pepela, v ZRN so poslali svoje strokovnjake, da si ogledajo ravnanje s pepelom, z Inštitutom Jožefa Štefana pa so navezali pogovore za meritve onesnaženja.
Marko Planinc

Tudi v Hrastniku smo na okroglo mizo pred občinskim praznikom povabili predstavnike strank. V Hrastniku je aktivnih manj strank kot v Trbovljah in Zagorju, zato je bilo udeležencev pogovora le pet. Sodelovali so: Anton Avbelj (ND), Jože Kačič (SSS), Drago Kopušar (ZL - SDP), Miran Jerič (LDS) in Peter Mejač (SKD). Pogovor je vodil Marko Planinc, pri pripravi objave pa je pomagala Petra Radovič.
Kako ocenjujete raz voj in delo v občini Hrastnik od volitev dalje?
Avbelj: Nekaj seje naredilo, so pa stvari, ki so bile posstavljene s strani vladajoče stranke, pa so propadle. Reciraoprojekt Vlastek, kamor so bila vložena ogromna sredstva. Ne vem, kdo bo za ta de nar odgovarjal. Ne vem, kaj bo s podjetjem za izdelavo čolnov. Sicer pa se veliko dela na področju podjetništva, privatništva, kjer je Hrastnik ves čas zaostajal. Ljudje se odločajo za samostojne poklice in tudi razumevanje v občinski strukturi je večje.
Kačič: V občini sla se premaknili dve bistveni stvari. Prva je razvoj obrtništva, druga pa samoprispevek, ki teče tako, kot smo si ga zastavili sicer še v prejšnjem sistemu. Pa lepo teče tudi v sedanjem.
Kopušar: Zdi se mi, dav Hrastniku zelo črno belo gledamo na stanje. Treba bi bilo izpostaviti prizadevanja vseh vodilnih ekip v podjetjih, ki uspešno rešujejo probleme razvoja in prodaje svojih proizvodov. Velik korak je storjen na področju podjetništva, med temi tudi ustanovitev Modulusa Na področju ekologije je bilo na podlagi sanacijskega programa zastavljenih precej stvari. Občinski samoprispevek bo z ureditvijo doma za starejše občane v celoti uspel. Manj srečno roko imamo pri povezavi z nekaterimi partneiji, ki bi zagotovili nova proizvodna in delovna mesta Tu bi bilo potrebno narediti razmislek o projektih, ki smo jih začeli in zamrznili za boljše čase.
Jerič:	Premik je bil storjen na
področju urejanja tako komunalne kot cestne infrastrukture. Od leta 1990 smo uredili veliko krajevnih in lokalnih cest. Brez sprejetega S. občinskega samoprispevka tega ne bi bilo. Občinski proračun je na tem področju omejen. Tudi ekologija ni bila zanemarjena Če pogledate v časopise, Hrastnik ni več na prvem ali drugem mestu onesnaženosti. Bistveno smoizboljšali tudi razmere v KS Rudnik z mestnim toplovodom. Naj omenim še prehod naplinskokotlamoinširitevprimaracga
omrežja do križišča Pripravljajo se projekti zaogrevanje Dola in Steklarne. Ostaja pa še področje varovanja zemlje in voda Kar se tiče uvajanja novih programom, se pa strinjam, da bi bilo potrebno narediti več, tako preko firme Modulus kot preko delovne skupine pri Izvršnem svetu. Vsem je jasno, da veliki megalomanski projekti v trenutnem gospodarskem stanju Slovenije ne pridejo več v poštev.
Mejač:	Omenil bi področje
kmetijstva ker mislim, da zanj naša občina nima posluha. Ne dobimo nobenih subvencij za plemensko živino, imamo najdražje “skoke", vsepovsod so cenejši. Pri nas to stane tri tisočake, marsikdo si tega ne more privoščiti. Živinoreja upada O drugem sle pa že ostali vse povedali.
Kačič: Ne smemo pozabiti, da je škodapričakovali kakršnekoli projekte, sajscvfirmahtrenutnobolj ukvarjamo sami s sabo in z lastninjenem. Najprej bomo morali stari del olastninili, da se bodo pogovori lahko nadaljevali.
Kako v strankah ocenjujete strankarsko obnašanje in delo v občinskem parlamentu?
Mejač: Mnenjasem, da strankarsko življenje še ne obstaja, temu bi v naši bočini lahko rekli bolj životarjenje.
Jerič: Čeprav sem delegat, sem se zadnje pol leta bolj redko udeleževal zasedanj v občinski skupščini. Stranke v občini ne funkcionirajo najbolje, to se odraža tudi pri delu občinskega par lamenta. Na nas samih je, da stanje v svojih strankah uredimo in zatem skušamo preko poslancev vplivati na dogajanje v občinski skupščitti ter na sprejemanje odločitev Izvršnega sveta in drugega.
Kopušar: Moja ocena triletnega dela občinske skupščina je v bistvu pozitivna. Uspeli smo ne glede na strankarsko ali nestrankarsko pripadnost. Ob sestavi občinskega par lamenta lahko ugotovi mo, daje tam precej ljudi, ki niso v nobeni stranki. Smo pa tudi delegati, ki smopripadniki posameznih strank. V treh letih je
prevladovalo prepričanje, davsi skupaj poskušamo sprejemati sklepe in odloke za dobro občanov in za razvoj Hrastnika, ne glede na strankarsko pripadnost in naj bi se znali o stvareh normalno pogovoriti. Strinjam se, daje strankarsko življenje v občini še nerazvito. Težko pa bi pristal na tezo, da je strankarsko življenje potrebno krepiti zaradi tega, da bo to vidno v občinski skupščini. Da bomo recimo zadeve bolj zaostrovali in prihajali v bolj konfliktne situacije. Tudi, če bo strankarsko življenje bolj dinamično, bi osnovni princip dela v občinski skupščini lahko ohranili.
Kačič: Naša socialistična stranka ima trenutno kar velike probleme sama s seboj po teh republiških volitvah, ko ne vemo, ali se bomo kam priključili ali ostali sami. Na tem področju tudi v občini stvari precej šepajo. Zato tudi mislim, da strankarsko življenje nekako ne gre.
Avbelj: V Hrastniku je slaba opozicija. Stvar je čudna, ker stranka LDS in socialistična stranka, ki bi nekje morale biti v opoziciji, to niso. Moje mnenje je, da če ni dobre opozicije, tudi ni prave demokracije. Mislim, da v Hrastniku manjka sodelovanja med strankami, ne glede na politično pripadnost. Skupaj živimo, imamo skupne polemike, ki bi jih bilo treba skupaj reševali. Naša stranka je dala pobudo in povabila ostale stranke, da uredimo stvari okrog sprave v občini. Na strankarskem sestanku smo dobili soglasje in pozitivno mnenje, čez štirinajst dni pa so v skupščini isti delegati glasovali proti. Torej gre za dvojno moralo.
Kakšna je po vaših ocenah trenutna situacija v občini Hrastnik?
Avbelj: Politična situacija je mulo naelektrena. Stvar okrog pepela se je spoli ti ziralabrezpotrebc.Slučajnoscm član Obrtue zbornice in tu ni nobene politične iniciative, nobcua stranka se niti ni aktivirala. Že zato ne. da ne bi bila tu politika zmešana. Mislimo, da če se pepel pripelje, se mora za to pač odloči ti več ljudi. Ne samoožja skupina. Ne glede ali je pepel oporečen ali ne.
Kačič: Trenutno je velika afera okrog pepela. Rekel bi, dase ni smo kol stranka dovolj angažirali okoli tega. Čeprav ne poznam stvari v podrobnosti, menim, da imamo že brez tega v Hrastniku dovolj svinjarije. Ne pa da dobivamo z nekimi pogoji še nove.
Vemo pa, da to ni nič pametnega. Na enem hribu je že ena takšna deponija, zdaj naj bi dobili še drugo. Ne vem, če je to pametno.
Kopušar: Zaradi pobude, ki je prišla s strani Rudnika za sanacijo površin, poškodovanih z rudarjenjem, je temperatura v Hrastniku res povišana. Sicer se razpoloženje v Hrastniku ne razlikuje bistveno od situacije v Sloveniji. V zvezi s pobudo o sanaciji površin zelektrofilterskim pepelom, bi rekel, da sta tu dve strani - tista, ki je s pobudo prišla, kot druga, kije proti tej pobudi. Vsaka s svojimi postopki sta pripravili do lega, da je zadeva prišla do točke, do konflikta, kjer bo potrebno veliko treznosti, zmernosti, kooperativnosti, pripravljenosti za razgovor, dase najde izhod iz situacije.
Jerič: Upam, dase bo žogicaumirila in se bodo organizirale razprave v obeh KS - Dolu in Rudniku. Da bodo strokovnjaki s tega področja občanom razložili strokovne pobude ter svojo vizijo sanacije površin. Naj se občani na podlagi teh javnih razprav tudi odločajo. Naše stališče je, daje potrebno na podlagi javnih razprav odločitev v IS še enkrat pretehtati. Naj se opravijo javne razprave in naroči študija obremenjenosti tega okolja. Ni problem 15.000 kubikov, ki bi prišli za sanacijo teh razpok, problem je v obremenjenosti lega okolja. Imamo tri milijone in pol ton elektrofilterskega pepela na deponiji v Praprotnem. Če prištejein še deponijo v Uničnem plus črne deponije, je vprašanje, kaj lookolje še lahko prenese. Do lega pa je treba priti: videti, s čim je to okolje obremenjeno in se potem odločali naprej.
Mejač: Mislim, da je Hrastnik že tako preveč obremenjen. Ozračje je precej zaprašeno s plini, in če dobimo še kaj, ne vem če bo to dobro. Mislim, da je res potrebna analiza. Že s TE Trbovlje imamo veliko škode. Ves zasavski teren je takšen, naj gre še Mamo, Tuije, pa bomo vsi pogoreli.
Pepel je v bistvu povzročil krizo Izvršnega sveta. Kako gledate na to krizo IS, kje vidite rešitve za čim hitrejše normalno funkcioniranje organov občine?
Jerič: Težko bi kaj določnega rekel. Po prvih informacijah so ponudili odstop šli rje člani IS. Informacije pa so bile tudi diugučne. Mandatar IS naj opravi razgovor z vsemi strankami v Hrastniku in predstavi področja, ki mu

ffl
v IS manjkajo, da stranke v čim krajšem času poskušamo predlagali mandatarju svoje člane v IS. Skupščina bi IS hilro popolarla, delo hrastniške vlade pa bi leklo naprej. Najslabše bo, če se bodo slvari na lej točki tako zaostrile, da bo vlada kol celota padla. Takrat bi imeli večje probleme, da bi sploh prišli do mandataija, in da bo la pripravil svojo ekipo. Zakon o lokalni samoupravi naj bi bil v letošnjem letu sprejel. Izvršnih svetov v bodoči lokalni samoupravi ne bo in težko si predstavljam, da bomo v Hrastniku dobili dobrega mandataija, ki bi s svojo ekipo dobro zastavil delo. Apeliral bom na stranke, dabi poskušali najti toliko politične modrosti in strpnosti, da eldpo zapolnimo.
Kopušar; Za celovito oceno nadaljnih aktivnosti je potrebno počakati na dokončno odločitev vseh članov IS v zvezi z odstopi oziroma v zvezi z nadaljnjim članstvom v IS. To vprašanje lahko razčistijo le člani sami med seboj. Drugo izhodišče je to, kar je že povedal že gospod Jerič, in sicer vprašanje sprememb, ki se nakazujejo s sprejetjem Zakona o lokalni samoupravi. Potrebno bi bilo opraviti temeljil razgovor in oceno vseh političnih strank ter videti ali popolnjevali IS in nadaljevali s tem IS ali obstajajo kakšne dnrge rešitve in pobude. To so pomembne odločitve, ki zahtevajo politično modrost in nek politični konsenz v občini Hrastnik.
Kačič: Že pri prejšnjem vprašanju smo vsi po vrsti ugotovili, da bo s tem dejanjem na nek način povzročena škoda in ocena ne samo strankarskih prvakov in prebivalcev Hrastnika je, da te zadeve prav nič ne potrebujemo. V tem primeru bi bila najbolj modra poteza, da vlada odstopi, če je delala proti ljudem. Po drugi strani pa je res, kar ugotavljamo, da gre za kratek čas do novih volitev. Pametno pa bi bilo, da se dogovorimo in peljemo stvari naprej, kot je treba. V prihodnje je tre baimeli več posluha za to, karmislijo občani. Tudi vlad a bi morala razmi sijati o lem.
Avbelj: Tudi moje mnenje je podobno. Vse to je posledica kratkih stikov s strankami. Potrebno bi bilo več srečanj in dogovarjanj, da bi bilo sodelovanje boljše in do vsega lega ne bi prišlo. Zdaj pa je potrebno situacijo rešiti. Blokada bi bila vsem v škodo.
Kot ste že rekli, se pripravlja no v Zakon o lokalni samoupravi. Kakšno je vaše razmišljanje v zvezi s tem?
Avbelj: Cilj vsega tega je, da bi občine čimbolj in čim ceneje funkcionirale. A naj sc občani odločijo, če naj bo v Hrastniku več občin. Potrebujemo le učinkovito in poceni občino. Kako priti do tega, pa je dtugo vprašanje.
Kačič: Moje mnenje je, da se v nekaterih stvareh preveč zgledujemo po Evropi, v katero si vsi tako želimo in v nekaterih stvareh letimo kar na vrat na nos, po drugi strani pa gremo čisto v dtugo smer. Vprašanje je, če je res dobro razdeliti občino, sploh našo, kije že tako majhna. Po moje to ni potrebno.
Kopušar: Končna odločitev bo v rokah ljudeh, ki bodo zadevo veijetno premislili z več vidikov. Mislim, da bo poleg pogojev delovanja občine v skladu z novim zakonom in vseh drugih, vidik lokal patriotizma najmanj očiten. O stvareh se bo treba odkrito pogovaijali in temeljito pretehtati. V občini Hrastnik kljub vsemu ni neke silne potrebe po tem, dabi bilo potrebno Hrastnik razdeliti na dve občini. Konfiguracija terena, razporeditev možnosti za razvoj industrije, podjetništva, ekologija in vse drugo, so tako povezane, daje vprašanje, če je v dveh manjših občinah to možno in smiselno posebej reševati. Ne glede na to, ali bo občina ena ali dve, je nujno, dase večpogovarjamoovmesni stopnji med občino in državo - pokrajini.
Jerič: Ko bo organizirana lokalna samouprava, naj bo dostopnapredvsem občanom in naj bo poceni. Poleg zakona o lokalni samoupravi bo še zakon o volitvah v enodomne občinske svete in zakon o financiranju bodoče lokalne samouprave. Dokler ne bomo vedeli, kakšno bo financiranje in druge podrobnosti, je težko reči kaj bolj določenega. Poleg lega bo pripravljen še zakon o referendumu. Ko bodo vse te strokovne podlage pripravljene, moramo tudi v I Irastniku odpreti dovolj široko razpravo okoli lokalne občinske samouprave. Naj se ponudijo strokovne podlage in argumenti, občani pa naj se odločajo ali je smiselno delili občino Hrastnik na dve bodoči občini ali ne.
Mejač: Enajst tistoč Hrastničanov nas je in ne vem, če je smiselno to deliti na dve občini. Potem se bodo spet prepirali, katera je večjain tako naprej.
Kako pa vidite razvoj oziroma Hrastnik v prihodnosti?
Mejač: Hrastniška občina ima še dovolj dela pred seboj. Načrtov, če so, sicer ne poznam, vem pa, da je veliko stvari še nepokritih in neuresničenih.
Jerič: KLljub temu, da smo na področju ekologije že veliko naredili, je tu še dovolj dela. Razvoj naj temelji na ekološkem čiščenju, podjetništva, kjer mislim na manjše firme, obrti. Na področju turizma bi recimo lahko v Hrastniku naredili bistveno več. Če pogledamo samo športni in lovski turizem, so možnosti ogromne. Tudi na področju kmetijstva bi se dalo več naredili, predvsem vuveljavljanju tako imenovanih družinskih kmetij.
Kopušar: Če se pogovaijamo o Hrastniku jutri, bi morali biti realni. Treba je vedeti, da smo omejeni s prostorom in veijetno je to eden od najpomembnejših omejitvenih faklotjev. Dase bo Hrastnik razvijal in poslal pomemben v slovenski državi, je potrebno še marsikaj naredili. Vsi skupaj bi morali delalinatem.da firme,
ki so v tem trenutku nosilke proizvodnje, obstanejo, i n da si na trgu izborijo svoje mesto. Da bodo še naprej živele dobro in dajale kruh velikemu številu prebivalcev. Obtemparazvijati drobno gospodarstvo. Mislim, da je prišlo do koristnega sodelovanja med Obrtno zbornico in občinsko vlado. V občinski skupščini smo bili odprti do novih projektov. V kmetijstvo je treba izkoristiti možnosti, ki jih imamo za čim večjo samoosktbo občine. Boljši življenjski pogoji bodo tudi z izboljšanjem ekološke situacije, ohranitvijo in obogatitvijo športnega in kulturnega življenja. O Hrastniku jutri, se ne moremo pogovaijali, če ne bo tudi država naredila nekaj nujnih ukrepov in zagotovila pogoje, da bo ta 'Hrastnik jutri' lahko boljše živel. Predvsem dve stvari sta pogoj za razvoj Hrastnika in drugačno počutje Hrastničanov in vseh, ki sem prihajajo. To so prometne komunikacije z ostalo
Slovenijo in razvoj telekomunikacij. Brez vsega tega se lahko razvoj Hrastnikaomeji na razvoj znotraj njega samega in na trošenje energije za urejanje stvari, ki obstojijo v omejeni občini s takšno konfiguracijo, kakršna je. Gre torej za kombinacijo lastnih aktivnosti in spoznanja države, da tudi tako majhne občine, kot je naša, zaslužijo drugačne in boljše pogoje za razvoj in vključevanje ljudi v vsa področja življenja v naši državi.
Kačič:	Karkoli se danes
pogovaijamo o Hrastniku jutri, so samo pobožne želje. Na republiškem nivoju je treba urediti še kup stvari. Od vsepovsod prihajajo ocene, dase lahko neka majhna skupina ali majhna firma hitro prilagaja. To možnost bi kljub omejenosti sprostorom lahkoizkori stili. Pa jih ne moremo, tudi zaradi tega ne, ker nekatere stvari na višjih nivojih niso urejene. Tudi zaradi prej omenjene odrezanosti od Slovenije. V občini nam manjka boljša PTT povezanost, cestna infrastruktura je za silo razvila. Prav ta je tista, ki se bo morala poznati pri razvoju kmetijstva. Mladi, ki so zbežali v dolino, bi morali nazaj v hrib. Socialisti smo opozarjali tudi na industrijski geto. Vem, da je vsako delovno mesto dragoceno, toda ta industrijski geto je treba nekako razbiti in začeti s sodobnim načinom dela. Pri nas se še fizično gara, ne pa normalno dela Veijetno ne govorim za Hrastnik jutri, ampak za petdeset let naprej.
Avbelj: Razvoj Hrastnika je precej odvisen od povezave, ne samo v Zasavju ali republiki. Treba je tudi povabili naše zdomce, ki so zunaj uspeli in jim dali pogoje za vlaganja doma
Kopušar: V Hrastniku je treba dati posebno mesto, ugled, veljavo ustvarjalnosti, vedoželjnosti in izobraževanju. Brez tega ne bo nič. Ob uresničenih pogojih bi v Hrastniku več ljudi, ki so uspešni po različnih kriterijih, zadržali. Življenje v Hrastniku potem ne bi predstavljajo omejitev, ampak bi šlo za prebivanje v domačem kraju, pri čemer je cela Slove uija odprta in si lahko po mode mih komunikacijah kadarkoli prisoten po celi Sloveniji in navzven. Tojeenaod stvari, ki jihbo trebav Hrastniku korenito preobrniti. Nek moj profesor je uporabil prisrčen izraz: "Vunšterlizem je v Hrastniku slaba st var'. Se pravi, da se nekomu, Id štrli izven povprečja, ne piše dobro. Tako ali drugače. Vprašanje je le, ali ostane doma in otopi ali pa se dokončno odseli. Vmesne pozicije ni. Ravno to pa potrebujemo. Ob naštetih pogojih bi do tega lahko prišlo. In tudi to bi vplivalo na boljši in lepši Hrastnik jutri.
Marko Planinc In Petra Radovič Foto: Branko Klančar

spOReo
SOBOTA, 3.7. *1993
SLOVENIJA 1
9.35	RADOVEDNI TAČEK: Med 9 50 OSCAR JUNIOR:
RAČUNALNIŠKI KARATIST
10.00	GULIVERJEVA POTOVANJA, ameriški risani film
11 20 OTROCI ŠIRNEGA SVETA, ameriška dokumentarna nanizanka, 1/26
11.45	KEVINOV SVET, igrani film
12.10	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
13.00	POROČILA 13 05 TEDNIK
13 45 INTERVJU
15.15	DIVJA ZABAVA, ameriški film
17.00	TV DNEVNIKI
17.10	SVET MORSKIH PSOV IN BARAKUD, ameriška poljudnoznastvena oddaja
18.00	RPL
18.45	TV MERNIK
19.00	RISANKA
19.10	ŽREBANJE 3X3
19 30 TV DNEVNIK 2, VREME 19.56 ŠPORT
20.10	UTRIP 20.30 ONA IN ON
21.35	POGLEJ IN ZADENI: NOČ NA LENTU
22.35	TV DNEVNIK 3, VREME 22.59 ŠPORT
23.15	SOVA
OBALA KONA, ameriški film
SLOVENIJA 2
9.30
CROVIANA-CALDES: SP V KAJAKU IN KANUJU, prenos 1230 TRIO ORLANDO, 1. del
13.15	SOVA, ponovitev
, LJUBEZEN DA, LJUBEZEN NE, 8. epizoda ameriške nanizanke
13 40 GOSPODIČNA MARPLE, ang leška nanizanka, 6/8 14.35 ŠPORTNA SOBOTA 14.35 ROCK MASTER, reportaža iz Kranja
14.55	WIMBLEDON: FINALE (Ž), prenos
17.15	CIKLUS FILMOV CL. CHABROLA: INŠPEKTOR
: LAVARDIN, francoski film 18.45 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznastvena serija, 9/25 19.30 TV DNEVNIK 2, VREME
19.56	ŠPORT
20.10	STUDIO CITY
21.10	C. LINDBLAND: ZABAVA, (inska drama
22.05 SOBOTNA NOČ 22.05 LJUDSKI PEVCI Z NOTRANJSKE, 2. del 22.20 TRINAJSTO PRAŠE Z GOSTI 22.30: NOČNI VIDEOMEH
KANAL 10 TRBOVLJE
13.30	KORISTNE INFORMACIJE
14.00	OTROŠKI PROGRAM
16.00	100 NA URO, mladinski program
17.00	SATELITSKI PROGRAM
RADIO TRBOVLJE
14.00
14.45
15.00
16.00
16.45
17.00
18.00
NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE OBVESTILA IN EPP GLASBENI COCTAIL SOBOTNO POPOLDNE OBVESTILA IN EPP SOBOTNO POPOLONE ČESTITKE IN ŽELJE POSLUŠALCEV
19.00 SLOVO
NEDELJA, 4.7.
1993
SLOVENIJA 1
8 45 ŽIV ŽAV, ponovitev
9.35	HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka,
| 17/26
10.00	NONNI IN MANNI, nemška nadaljevanka, 6/6
10.50	SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN GODCI: AKORDIČNE CITRE
11.30	OBZORJA DUHA
12.00	ŠENTVID PRI STIČNI-ZAMEJSKI ZBORI
12.30	VIDEOMEH
13.00	POROČILA
13.05	BUSTROV SVET, danski film
15.05	STALIN, ponovitev angleške dokumentarne serije, 3/3
16.05	SPLOŠNA PRAKSA, avstralska nanizanka, 3/11
17.00	TV DNEVNIKI
17.10	ACT OF LOVE, ameriški film (ib)
19.05	RISANKA
19.10	SLOVENSKI LOTO
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME 19,56 ŠPORT
20.10	ZRCALO TEDNA
20.30	NEDELJSKIH 60
21.30	NA POTI Z DR. STINGLOM, nemška dokumentarna serija, 10/12
22.05	TV DNEVNIK 3, VREME
22.30	SOVA
LJUBEZEN DO LIDIJE.
angleška nadaljevanka, 1/13
:i (Ob)
GOSPODIČNA MARPLE, angleška nanizanka. 7/8
SLOVENIJA 2
9.00	CROVIANA-CALDES, SP V K+K
11.00	VELIKA PRIČAKOVANJA, angleška nadaljevanka, 3/6
11.50	POGLEJ IN ZADENI: NOČ NA LENTU
12.50	ONA IN ON
13.50	ŠPORTNA NEDELJA
13.50	MAGNY COURS, F-1, prenos
15.40	WIMBLEDON, F(M), prenos
18.00	KOŠARKA NBA
18.55	PADAL.PRVEN., reportaža iz Kranja
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME 19 56 ŠPORT
20.00	ALPE-DONAVA-JADRAN
20.30	LEGENDA O LYLAH CLARE,
ameriški film
23.35	ŠPORTNI PREGLED
KANAL 10 TRBOVLJE
Prosti dan
TV SIGNAL LITIJA
10 00 INFORMATIVNA ODDAJA (ATV 6IGNAL)
18.00	STO NA URO (KANAL 10)
19.00	NINJA TURTLES (risani film)
RADIO TRBOVLJE
8.00
NAPOVEDNIK, SERVISNE 9FORMACIJE
8.45	IZBOR POPEVKE TEDNA
9.30	EPP
10.00	GOST TEDNA
10.45	OBVESTILA IN EPP
11.00	NEDELJSKI INFORMATIVNI PROGRAM
12.00	IZBOR VIŽE TEDNA 12 30 EPP
12.45	OBVESTILA
13.00	ČESTITKE POSLUŠALCEV
14.00	NEDELJSKO POPOLDNE
18.00	SLOVO
SLOVENIJA 1
11.40	BATMAN, 31. epizoda ameriške nanizanke
12.05	DIVJI SVET ŽIVALI, angleška
:	\ poljudnoznastvena serija, 9/25
12.30	ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SE Z NAMI
13.00	POROČILA
13.05	ALPE-DONAVA-JADRAN
13.35	ŠPORTNI PREGLED
16.50	HOMO TURISTICUS, ponovitev
17.20	ADOVEDNI TAČEK: PAR
17.30	OTROCI ŠIRNEGA SVETA, ameriška dokumentarna serija, 8/
11', 26
18 00 TV DNEVNIKI
18.10	DOBER DAN, KOROŠKA
18.40	UNIVERZITETNI RAZGLEDI
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.10	MADE IN SLOVENIA
20.55	OMIZJE
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.39	ŠPORT
22.45	SOVA
SO LETA MINILA, angleška nanizanka, 5/13 GOSPODIČNA MARPLE, angleška nanizanka, 8/8
SLOVENIJA 2
15.05	FORUM
15.20	TV MERNIK
15.35	UTRIP
15.50	ZRCALO TEDNA 16 05 NEDELJSKIH 60
17.05	OBZORJA DUHA
17.35	SOVA, ponovitev 1111 LJUBEZEN DO LIDIJE,
angleška nadaljevanka, 1/13 (ib)
18.30	: GOSPODIČNA MARPLE, angleška nanizanka, 7/8
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.10	SEDMA STEZA 20 30 S. Undset: V TUJEM PERJU, ■ii; norveška drama 2130 ZNANOST
22.00	MICHEL LEGRAND V ZAGREBU
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do : 19.00 slovenski program radia
: : 4; ;: BBC London
19.30	SATELITSKI PROGRAM
20.15	100 NA URO, ponovitev
21.20	VIDEO GROM, oddaja Kanala A
22.50	SATELITSKI PROGRAM
KANAL 10 TRBOVLJE
RADIO TRBOVLJE
14.00
14.30
14.45
15.00
16.00
16.45
17.00
17.30
18.00
18.45
NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE POROČILA OBVESTILA IN EPP ŽELELI STE JIH SLIŠATI SNOOPY
OBVESTILA IN EPP POVABILA IN INFORMACIJE ZASAVSKI DNEVNIK ODDAJA O KULTURI POROČILA
19.00	SLOVO
TOREK, 6.7. 1993
SLOVENIJA 1
10.30	PAMET JE BOLJŠA KOT ŽAMET
11.00	UNIVERZITETNI RAZGLEDI
11.30	ZNANOST
12.00	S.Undset: V TUJEM PERJU, fMM norveška drama
13.00	POROČILA
15.10	SOBOTNA NOČ
LJUDSKI PEVCI Z NOTRANJSKE, 2. del
15.25	TRINAJSTO PRAŠE Z GOSTI
15.35	NOČNI VIDEOMEH 16 55 SEDMA STEZA
17.15	HUCKELBERRY FINN IN NJEGOVI PRIJATELJI, koprodukcijska nadaljevanka, 18/ 26
17.40	LISICA ZVITOREPKA, portugalska risanka
18.00	TV DNEVNIKI
Hera
2000
- Agencija za marketing, tržne komunikacije in produkcijo filmov vabi k sodelovanju sodelavce, ki bi želeli delati na področju marketinga za TV In RA postaje. Delo je pogodbeno. Vse zainteresirane prosimo, da pošljejo prošnje na naslov:
Mera 2000 Trbovlje, Trg Franca Fakina, Trbovlje. ______________________

18.10	MOSTOVI
18.40	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE, DA NE BI BOLELO
19.10	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT 2010 ŽARIŠČE
20.45	MAGIJA IN MODA 21 40 KRONIKA, kanadska
dokumentarna serija, 12/12 2215 TV DNEVNIK 3, VREME
22.39	ŠPORT
22.45	SOVA
ALO, ALO!, 18,-zadnja epizoda angleške nanizanke STVOR, ameriška nadaljevanka,
1111
lili1/4
SLOVENIJA 2
17.20	GOSPODARSKA ODDAJA: MADE IN SLOVENIA
16.00	SOVA, ponovitev
SO LETA MINILA, angleška nanizanka, 5/13
18.30	GOSPODIČNA MARPLE, angleška nanizanka, 8/8
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME 19 55 ŠPORT
20.00	POSLOVNA BORZA
20.10	F.Labella-J.Bond:
MICHELANGELOVA POMLAD, koprodukcijska nadaljevanka, 2/5
21.00	OSMI DAN
21.50	VIDEOŠPON 22 30 ALTER
23.00	! SVET POROČA
KANAL 10 TRBOVLJE
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do
19.00	slovenski program radia BBC London
19.30	SATELITSKI PROGRAM
20.15	KONTAKTNA ODDAJA 21 15 SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
20.00	NINJA TURTLES (risani film)
20.30	INFORMATIVNA ODDAJA, ponovitev ATV SIGNAL
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE : INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	TEDENSKI ŠPORTNI PREGLED
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	LESTVICA SLOVENCA
18.45	POROČILA
19.00	SLOVO
SREDA, 7.7. 1993
13.05	POSLOVNA BORZA, ponovitev 17 00 F.Labella-J.Bond:
MICHELANGELOVA POMLAD, ponovitev koprodukcijske nadaljevanke, 2/5
18.00	TV DNEVNIK 1
18.10	SVET POROČA
18.45	ANALITIČNA MEHANIKA, ameriška izobraževalna serija, 1111 22/52
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.40	FILM TEDNA: UN ETE GLACÉ, lili* francoski film
22.15	TV DNEVNIK 3, VREME
22.39	ŠPORT
22 45 SOVA
V ŠPORTNEM DUHU, ameriška nanizanka, 14/15
: STVOR, ameriška nadaljevanka,
liii 2/4
m
15.00	MAGIJA IN MODA
15.50	OMIZJE
17 05 SOVA, ponovitev
ALO, ALO!, angleška nanizanka, 18/18
17.35	STVOR, ameriška nadaljevanka, 1/4
18.30	ŽIVŽAV
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.10	ŠPORTNA SREDA
(LAUSANNE-ATLETIKA)
KANAL 10 TRBOVLJE
SLOVENIJA 2
18.30	KORISTNE INFORMACIJE (videostrani) vmes od 18.30 do
19.00	slovenski program radia BBC London
19.30	SATELITSKI PRGRAM
20.15	REZERVIRAN ČAS
21,45	SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
20.00	PROGRAMSKI ČAS
REZERVIRAN ZA ODDAJE V OKVIRU ZDRUŽENJA LOKALNIH TV POSTAJ SLOVENIJE
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	KONTAKTNA ODDAJA
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	UPOKOJENCI MED NAMI
18.45	POROČILA
19.00	SLOVO
lil
		«li
10.55	BATMAN, 32. epizoda ameriške nanizanke	11.20
11.20	VIDEOŠPON	
12.00	IZ ŽIVLJENJA ZA ŽIVLJENJE,	
12.30	DA NE BI BOLELO	12.00
	NA POTI Z DR. STINGLOM,	
	nemška dokumentarna serija, 10/	
	12	
13.00	POROČILA	12,30
ČETRTEK, 8.7. 1993
SLOVENIJA 1
GLASBILA IN GODCI: AKORDIČNE CITRE ANALITIČNA MEHANIKA,
ameriška izobraževalna serija, 22/52
13.00	POROČILA
17.25	SNORČKI, ameriška risana nanizanka, 1/11
18.00	TV DNEVNIKI
18.10	KRONIKA, kanadska dokumentarna serija, 12/12
18.35	ŽE VESTE
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME 19 55 ŠPORT
20.10	ŽARIŠČE
20.35	GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nanizanka
11111 5/13
21.35	TEDNIK
22^0 TV DNEVNIK 3, VREME 22.44 ŠPORT
22.50	SOVA
' NOVOPEČENI PRINC Z BEL-/'■ AIRA, 4. epizoda ameriške nanizanke
STVOR, ameriška nadaljevanka . 3/4
SLOVENIJA 2
15.00	MEZZANA: SP V K+K
16.40	FILM TEDNA: UN ETE GLACÉ, S: :: Ž;; ; francoski film 18 15 SOVA, ponovitev
lili
V ŠPORTNEM DUHU, ameriška
: nanizanka, 14/15
18.40	STVOR, ameriška nadaljevanka
Ul 2/4
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME 19 55 ŠPORT
20.10	ZNANOST, 24. oddaja
20.35	UMETNIŠKI VEČER
OB 100 LETNICI ROJSTVA MIROSLAVA KRLEŽE:
' BALADE PETRIČE i1'::;;:;". KEREMPUHA
KANAL 10 TRBOVLJE
18 30 KORISTNE INFORMACIJE
(videostrani) vmes od 18.30 do
19.00	slovenski program radia BBC London
19.30	SATELITSKI PROGRAM
20.15	ŠPORTNI ČETRTEK (Novice, Rokomet, Avtotimes - oddaja lili Kanala A)
' cca 22.00 SATELITSKI PROGRAM
TV SIGNAL LITIJA
18.00	VIDEOSTRANI, prenos radijske oddaje Litijsko okence (Radio Trbovlje)
RADIO TRBOVLJE
14.00	NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE
14.30	POROČILA
14.45	OBVESTILA IN EPP
15.00	POVABILA IN INFORMACIJE
16.00	RADIO NA OBISKU
16.45	OBVESTILA IN EPP
17.00	VIŽE ZA VSAKOGAR
17.30	ZASAVSKI DNEVNIK
18.00	LITIJSKO OKENCE
19.00	SLOVO
rnmmmmm mmmmm:s
PETEK, 10.7. 1993
gssfisc
SLOVENIJA 1
MAJHEN JE POPER,
madžarska igrana serija 1/3
10.20	LEGENDA O LYLAH CLARE, ameriški film
12.25	ŽE VESTE
13.00	POROČILA
13.05	POSLOVNA BORZA
13.15	UMETNIŠKI VEČER
lili OB 100. LETNICI ROJSTVA
______ MIROSLAVA KRLEŽE:
lili BALADE PETRIČE KEREMPUHA
16.35	OSMI DAN, ponovitev
17.25	ŠPORTNA ODDAJA ZA iii MLADE
18.00	TV DNEVNIKI
18.10	ZNANOST, ponovitev 24. oddaje
18.35	ZNANJE ZA ZNANJE, UČITE SEZNAMI
19.05	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME
19.55	ŠPORT
20.10	FORUM
20.30	ZADNJE DEJANJE, ameriški film
22 05 TV DNEVNIK 3, VREME
22.29	ŠPORT
22.35	SOVA
STVOR, ameriška nadaljevanka, 4/4
CIKLUS FILMOV CL. CHABROLA: MASKE, francoski film
E
17.05	GOZDARSKA HIŠA FALKENAU, nemška nanizanka,
5/13
17.55	SOVA, ponovitev NOVOPEČENI PRINC Z BEL-AIRA, 4. epizoda ameriške nanizanke
18.20	STVOR, ameriška nadaljevanka,
lili 3/4
19.30	TV DNEVNIK 2, VREME 19.58 ŠPORT
20.10	TISOČLETJE, ameriška ìiiii dokumentarna serija. 1/10
21.10	VEČERNI GOST
22.10	KONCERT OB 350 LETNICI illl ROJSTVA A. TARSIE
18^0 KORISTNE INFORMACIJE
(videostrani) vmes od 18.30 do
19.00	slovenski program radia 1 BBC London
19.30	SATELITSKI PROGRAM
20.15	INFORMATIVNI PROGRAM
(Novice iz občine), oddaje Kanala A (moda kulinarika, ples)
21.30	SATELITSKI PROGRAM
■
16.00	ROGRAMSKIČAS lili REZERVIRAN ZA TUJE
SATELITSKE PROGRAME
SLOVENIJA 2
TV SIGNAL LITIJA
RADIO TRBOVLJE
14.00
1 vi
14.45
15.00
16.00
16.45
17.00
19.00
VKLJUČITEV, NAPOVEDNIK, SERVISNE INFORMACIJE OBVESTILA IN EPP GLASBENE NOVOSTI POVABILA IN INFORMACIJE KAM OB KONCU TEDNA OBVESTILA IN EPP MLADINSKI VAL SLOVO
I
- M	i	-« I
r — — — — — — — — — — — — — — — — — — — n
Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le ■ I priloženo naročilnico in jo poslati na naslov Uredništva Zasavca, Cesta I I zmage 33, 61410 Zagorje ob Savi. Objavili bomo le male oglase (največ 20 I vrst), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Omrežno skupino pišemo * I takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
STANOVANJA, GRADBENE PARCELE
V	CENTRU Hrastnika prodam dvosobno ogrevano stanovanje v izmeri 64,3 m2. Og led možen vsak dan od 18.00 ure dalje. Tel.: 43-756.
V	ZASAVJU prodamo večje število stanovanjskih hiš in stanovanj. Tel.: 26-242.
V	ZASAVJU oddamo več lokalov in pisarniških prostorov. Tel.: 26-242.
stanovanjskih hiš. Tel.: 26-242.
V	ZASAVJU prodamo večje število gradbenih parcel in kmetij. Tel.: 26-242.
V	TRBOVLJAH oddamo stanovanje. Tel.: 26-242.
V	ZASAVJU oddamo več lokalov in pisarniških prostorov. Tel.: 22-144, interna 243.
V	ZASAVJU prodamo poslovne prostore in poslovno-stanovanjske hiše. Tel.: 22-144, interna 243.
gradbenih parcel. Tel.: 22-144, interna 243.
KUPIM starejšo hišo v slabem stanju. Tel.: 73-854 (Peter).
AVTOMOBILI IN DELI
PRODAM karambolirano alfo, še registrirano. Cena 1000 DEM. Tel.: 25-737.
PRODAM 126 P, letnik 11/ 87, registriran do 3/94, garaž iran inlepoohranjen.Tel.: 76-178.
PRODAM avtomatika letnik 85, modre barve in lepo ohranjen za 300 DEM. Tel.: 41-704, interna 279.
PRODAM ali zamenjam MZ 150 za R 14 M. Marjan Lazar, Kolovrat Ila, Izlake.
PRODAM osebni avto Lado letnik 81. Tel.: 71-825.
honorarno zaposlitev. Tel.: 25-737.
INŠTRUIRAM vse letnike srednjih in osnovnih šol. Tel.: 22-156.
SKUPINA iz Zagorja išče vokalista za skupno igranje -Komercia. Tel.: 61-913.
________ŽIVALI_________
DOBRIM ljudem podarimo prijaznega psa - mešanec labradorca. Tel.: 22-973.
RAZNO
PRODAM sedežno garnituro (kavč in dva fotelja) in otroški voziček Roky. Tel.: 62-008.
SMREKOVO stensko oblogo prodam z po 480 SIT/ m. Tel.: 063-725-066.
KAKOVOSTNI CD player
PRODAM citrocnGSX 1,2, lepo ohranjen, letnik november 78, registriran do novembra 93. Tel.: 22-922/323.
PRODAM 7-101-GTL, letnik 84, registrirana celo leto. Goran Simikič, Kotredež 36, Zagorje.
ZAPOSLITEV
MLAJŠA upokojenka išče
JVC. Cena le 300 DEM. Zaradi potovanja v tujino prodam tudi izvrstno gorsko kolo Wheler z opremo Shimango GX 200 in več dodatkov. Cena po dogovoru. Tel.: 41-102 (od 20. do 22. ure)
ŽALUZIJE, lamelne in plissé zavese izdelujemo, montiramo, čistimo in popravljamo. Tel.: 81-890.
V ZASAVJU prodamo več V ZASAVJU prodamo večje lokalov in poslovno- število stanovanjskih hiš in
za brezplačni mali oglaa
S Tekst:........
z
2; Moj naslov:
«
Konkurenčne cene, bogata izbira in prijazna postrežba v samopostrežni
trgovini z mešanim blagom
61420 Trbovlje, Šuštarjeva 42 tel. : (0601) 24 350
ODPRTO:
NON-STOP od 7.00 do 19-00
ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00


KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o.
pos/ova/nfca AGJZ/A
Kmetijska zadruga Izlake, poslovalnica s kmetijsko mehanizacijo, gradbenim materiaom, tehnično robo, ...
vam ponuja plačilo na čeke:
nad 5.000 SIT na dva čeka nad 10.000 SIT na tri čeke nad 20.000 SIT na štiri čeke
brez obresti!!
ZA VEČJE NAKUPE BREZPLAČEN PREVOZ (do 25 km).
tel.: 0601/73 524
6ALON POHIŠTVA
Obrezija 19,61411 Izlake tel.: 0601/73 631
PONUDBA
•KUHINJE
•	DNEVNE SOBE
•	MLADINSKE SOBE
•	PREDSOBE
■	SEDEŽNE GARNITURE ■JEDILNICE
■	SPALNICE
•	PISARNIŠKO POHIŠTVO
MMSSBJWnS MALGAJ

RENAULT
NA ZALOGI OMEJENA KOLIČINA VOZIL R - 5 CAMPUS PO STARI CENI
NOVA DIMENZIJA CLIO
- BOLJŠI - KVALITETNEJŠI - CENEJŠI
>RN 1.2 (60KS) 5 VRAT maloprodajna céna 1.273.440,00 >RN 1.2 KAT (5V) maloprodajna cena 1.341.772 > RT 1.4 KAT (80KS) 5 VRAT maloprodajna cena 1.553,588,00
f s VABIMO VAS na ogled In preizkusno vožnjo. Dobava TAKOJ, količina omejena!
Ne zamudite UGODNE PROMOCIJSKE CENE.
R 19 TURBO DIESEL 1870 cm3, 93KM cena od 1.810.400 SIT dalje!
UGODNI KREDITI IN LEASING.
Prodaja: 0601/24-031, servis: 0601/21-525
lili!

I vi 3
m/ m
t
Ni večje loterije, kot je zakon. A korajže za letošnjo Slovensko kmečko ohcet, kljub temu ni zmanjkalo. Povorka z vozovi, godbo, mažoretkami in narodnimi nošami se je zbrala na Mlinšah, kjerso skozi ušrango"spustili letošnjih pet parov, nato pa krenili do gostišča Vidrgar na Kandršah, kjer se je ohcet po starih šegah in navadah nadaljevala do večernih ur. Povezovalec programa je bil Boris Kopitar, čigar pogledu ni ušlo, da so se na dvorišču zbrali tudi lanski pa predlanski pari. Tudi morda že zguljena vprašanja, češ, kako z občutki ob takem dogodku, so naletela na vedno drugačne odgovore, riž pa se je namakal kar v solzah.
Dvorišče pri Vidrgarju na Kandršahje tudi letos privabilo ogromno ljudi, ki so jih vetrovi prignali z različnih koncev. Med drugim je gospod Frank Kelih, ki je rojen v Sloveniji, pripeljal 32 ameriških Slovencev iz Clevelanda in Pittsburga, od katerih je večina v Sloveniji gostovala prvič. Z gospodom Hamersonom pa je prišlo 30 gostov iz Holandije. Za to je poskrbel Franci Mrčun iz TZ Slovenije, pri organizaciji pa mu je pomagal Jani Kralj iz TD Mlinše. Predno sta prva
Fantovščina, deklié’na
Fantovščina in deklLščiua za pare, ki so se poročili na kmečki ohccti v Kandršah, so letos pripravili prvič. Organizatorji kmečke ohcet! so izvedbo zaupali litijskim kulturnim skupinam. Neveste so s kočijo odpeljali v geometrično središče Slovenije, kjer je za program poskrbel KUD Lipa Vače, gledališka skupina OiiOSS. V gostilni Perc je potekala dekJis'na, neveste pa so monde pokazati različne spretnosti in so na koncu dobile diplomo "nevesta**, ki jim je omogočila pot v zakonski stan. Ženini so fantovščino praznovali v gostišču Slovenija v Kibčah. Člani Folklorne skupine Javorje m kvartet Šmartin so jim predstavili stare običaje in zapeli veliko pesmi. Plesne in druge spretnosti pa so pokazali tudi ženini. V poznih nočnih urah so ženini prišli obiskat svoje neveste. Da se je videlo, če res vsak dobro pozna svojo bodočo ženo, jo je moral prepoznati le po uogah, nato pa v sumokolniei popeljati naokrog. Ženini so spoznali, kako težak bo zakon, ki si ga nalagajo, v podobi lesenega križa.
J.K.
mladoporočenca, Mateja Malovrh in Robert Gabrovšek iz Ljubljane, stopila v poročno dvorano, ju je Boris Kopitar nekako takole pospremil: "Zakonski stanje vse življenje trajajoč boj, v katerem naj d va postaneta eno." Ko je bil podpis za njima, sta Mateja in Robert povedala, da brez treme le ne gre. Tudi Mojca Cirar in Jure Petek, Zasavčev par, upata na dolgo trajajočo in lepo zakonsko pot. Jure je potožil, kako je "šranga" v Timi draga, ob 700 DEM so ga spravili. Dekleta pa so se prejšnji dan v GEOSSu pri Slivni poslovile od samskega stanu, oziroma naredile "izpit za nevesto". Kot je omenila Mojca Cirar, ne veš ali je težje pomiriti otroke ali moža, če pride vinjen domov. No, ob simbolični postrežbi - krožnikom sliv, kruhom in slivovko, so sprejele še del slivniških običajev. Martina Grabnar in Valdi Porenta iz Ljubljane sta hči Pio pustila doma in načrtujeta veliko družino. Splošno znano je, da poročeni živijo dlje, tako da se jima ni bati, da plani ne bi uspeli. Valentina Šteblaj in Boštjan Komše iz Ljubljane sta povedala, da je pred zakonom tako kot pred smrtjo, s smehom jima nekako ni šlo od rok. Adela Brunček iz Hrastnika in Filip Žagar iz Trbovelj sta še enkrat "požegnala" napako serviserjev, saj dvigalo, kjer sta se spoznala, očitno še nikogar ni pripeljalo "tako daleč".
V času, ko so se pari poročali, je tekel bogat kulturni program, v katerega so se vključili folkloristi in tamburaši iz Adlešičev v Beli Krajini, Zagorski oktet, ansambel Beli cvet, KPD Mlinše pa je ob 45-letnici ob vodstvu Lize Pokorn in Tineta Kralja uprizorilo odlomek iz igre Josipa Ogrinca Kje je meja, pogovor med kmetoma Križem in Kražcm. V veselj u seje končala ne samo igra, temveč tudi nagrajevanje mladoporočencev, ki jih je za bogata darila čakala še igra s perilom. Medtem ko sta priči mladoporočencem v višini glave držali vrv oziroma "štrik" za obešanje perila, je morala nevesta podajati ženinu šest kosov perila, kolikor jih je bilo v "škafu". Ženinova naloga pa je bila, da je podano perilo s klinčki obesil tako, kot se perilo obeša. Komisijo so določali predstavniki iz podjetij glavnih sponzorjev, zmagala pa sta Mateja in Robert Gabrovšek ter za nagrado dobila kuhinjo SVEA. Vsi ostali pari so dobili spalnice, ki sojih prispevali: Pi vo varna Union, ETI Elektroelement, V elcma Novo mesto in Gostilna pri Vidrgarju.
Prisotne je pozdravil še Marjan Rožič, predsednik TZ Slovenije ter parom izrekel čestitke in pripomnil, da se tudi skozi tovrstne prireditve obuja turistična dejavnost. Na vrsti pa je bil že ansambel Igor in Zlati zvoki, ki je s pesmijo Čuk seje oženil, napolnil plesni oder in poskrbel še za tiste, ki so v popoldanskem času nastopali v vlogi opazovalcev.
Tekst in foto: Petra Radovič

IM
Najmočnejši Zasavc
Na ohceti na Kandršah pri Vidrgaij u je steklo še drugo tekmovanje za najmočnejšega Zasavca. Tokrat je zmagal Anton Zupanc iz Kumlanskega, ki seje pred kratkim
£
J &
priženil na Kostrevnico nad Vidrgo. Sicer dela kot varilec v Siporexu Zagorje in se je na tekmovanje prijavil bolj za štos. Ni pričakoval, da se bo med
šestnajstimi tekmovalci v držanju trilitrskega vrčka piva Union najbolje odrezal. V finale je poleg njega uvrščen še Franc Vidrgar,ki je tudi tokratno tekmovanje pozorno spremljal. Do jeseni pa bo še več tekmovanj. Zmagovalcu v finalu obljubljajo lepo nagrado. Še vedno vabimo organizatorje, ki bi radi svojo prireditev popestrili z tekmovanjem za najmočnejšega Zasavca, da nas pokličejo.
PRIJAVLJAM SE ZA MISS 93,
Ime in priimek: Naslov _________
Teiefon(doma in v službi)
Starost ________________
Višina _________________
Poklic _________________
Zaposlitev _____________
Datum:_______
Podpis
Tekst in foto: P.R.
m
....... vinca....1« W;
•.	,	'i
inn.
....—,—«luutr
^vkvapoleti


«C,,


Miss Zasavja
Dobili smo prve prijave za Miss Zasavja. Prireditev bo tudi ena od izbirnih tekmovanj za miss Slovenije, pripravili pa jo bomo 23. julija na bazenu v Zagorju s sodelovanjem Mer-Lija. Nagrade za najlepše Zasavke naj ostanejo zaenkrat še skrivnost. Naj omenimo le to, daje lepo nagrado za najboljšo že prispevala izjemna turistična agencija Svarog iz Zagorja, ki vas pošlje tudi na konec sveta, če si to želite. Najlepša bo teden dni namakala noge v slani vodi - to že lahko povemo. Dekleta - kar korajžno.
Prav prijetno je bilo konec tedna na Dolu pri Hrastniku in v okolici. V petek sta posodobljeno cesto Tuijc -Gore odprla hrastniški župan Leopold Grošelj in predsednik KS Turje Edi Dornik. O delu je spregovoril Drago Kozole, za kulturni program so poskrbeli zbor Klas iz Turja in steklarska godba na pihala. Na slovesnosti PD in KS Dol v
Gorah so zapeli še pevci Svobode Dol in kvartet Plavica. Ob krajevnem prazniku so podelili priznanje zaslužnim krajanom Mariji Bremec, Ivanu Činžarju, Franku Gašparutu, Francu Klemenu in Francu Majcnu.
Na Dolu je bilo pestro v petek in soboto zvečer, saj je potekala tam že znamenita Dolska noč z gosti Janezom Bončino - Benčcm, Tomom Jurakom in Albertom
Gregoričem. Na osrednji trg je privabila precej Dolanov in gostov.
Pri kmetiji Majcen pa so v nedeljo pripravili veselico "Pod kozolcem" s tekmovanjem v kmečkih opravilih in prodajo domačih dobrot. Na stojnici Aktiva kmečkih žena Hrastnik so bilo obiskovalci postreženi s pristnimi domačimi dobrotami: kruhom, pecivom, mesninami, pa tudi domačega žganja ni manjkalo. V tekmovanju v kmečkih opravilih za pokal KS Dol seje pomerilo 6 ekip: Marno, Brdce, Turje, Domino, Laško in ekipa Društva
kmečkih fantov in deklet iz Hrastnika. Tekmovalci so preizkusili svoje spretnosti v košnji, grabljenju, premikanju hloda in luščenju koruze. Budno sojih spremljali člani komisije Rudi Napred, Jože Stritar in Peter Mejač. Največ točk je zbrala ekipa iz Turja pred ekipama iz Brdc in Marnega. Tekmovalce so spodbujali številni obiskovalci, ki so se kasneje zavrteli ob zvokih citrarja Karlija Gradiška.
F.M., V.G. in A.D.
Foto: Branko Klančar

11 mimma	prezetmmT^Ì UvM	j	
		
KINO PROGRAM		
Trbovlje		- Delavski dom
1.7.: Špiclji (am. komični thriller) ob 18.00 in 20.15
2.	-7.7.:	Dracula (am.
grozljivka - uspešnica), pet., pon. in čet. ob 20.00, sob., ned. tor. in sre. ob 18.00 in 20.15
Zagorje - Delavski dom
1.	-4.7.: Oddaljena obzorja
(am. drama), čet. in pet. ob 19.00, sob. in ned. ob 20.00
3.	-6.7.: Indiana Jones 3. del (am. pustolovski), sob. in ned. ob 18.00, pon. in tor. ob 19.00
7.7.: Vonj po ženski (am. romantična melodrama) ob 19.00
Hrastnik - Delavski dom
2.	-4.7.:	Dracula (am.
grozljivka), pet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00
7.7.	: Glengarry glenross(am. čma komedija) ob 20.00
Izlake - Kinodvorana
4.7.	: Folks (am. komedija) ob 20.15
RAZSTAVE
Hrastnik: V predverju športne dvorane je odprta razstava fotografij ob 60. obletnici Foto kluba Hrastnik.
Trbovlje:	V poslovnih
prostorih Razvojnega centra v Dolnjem Lazniku razstavlja 12 del v pastelu in perorisbi član
Relika Vinko Hrovatič.
Zagorje: V avli delavskega doma je odprta razstava risbic učencev OŠ Tone Okrogar v okviru 90-letnice OŠ Tone Okrogar.
Trbovlje: 3.7. ob 19.00 bo pred DPD Svobode Dobrna (Kantina) koncert skupin Mr. Hom, Agent's Limited, Victoria ter gostov Goth in DDT iz Maribora. Vstopnine ni. V primeru dežja bo prireditev v dvorani kluba DPD.
KONCERTI KLAVIRSKE POLETNEŠOLE [
Izlake (Grajska kapela): 1.7. ob 20.00 Erik Šuler, klavir; 4.7. ob 20.00 Aci Bertoncelj, klavir;
6.7.	ob 20.00 Paul Guida, klavir;
7.7.	ob 20.00 Grega Vrhovec-Sambolec-Tao, klarinet in Adri-jana Magdovski, klavir; 8.7. ob 20.00 zaključni koncert vseh udeležencev poletne klavirske šole.
Izlake (Medijske Toplice):
3.7.	ob 20.30 Vita Mavrič-Ruič, šansonjerka in Borut Lesjak, klavir.
Zagorje: 6.7. ob 21.00 bodo v okviru filmskega gledališča predvajali ameriško romantično melodramo Vonj po ženski z Al Pacinom v glavni vlogi, dobitnikom oskarja za glavno moško vlogo.
NOVA KNJIGA
Zagorje: V Delavskem domu bo 6.7. OB 19.00 predstavitev 3. samostojne pesniške zbirke Pesmi na potepu Francija Lakoviča. V kulturnem programu bo sodelovala komorno vokalna skupina pod vodstvom Francija Stebana. Pogovor s pesnikom bo vodila Petra Radovič. Slavnostni gost večera bo minister zakulturo Sergij Pelhan.
Trbovlje:	6.7. Društvo
upokojencev Trbovlje organizira izlet na Jesenice k pobratenemu društvu jeseniških upokojencev. Izletniki si bodo tudi ogledali dolino Vrat po Triglavom in še kaj.
Zdravstveno varstvo - 24 urno dežurstvo v zdravstvenih domovih Hrastnik (tel.: 41-006), Trbovlje (tel.: 21-222), Zagorje (tel.: 61-644) in Litija (tel.: 881-855).
Zobozdravstvo: Dežurna zobna ambulanta je v vseh treh zasavskih zdravstvenih domovih od 7. do 19. ure, v Litiji od 7. do 19. ure. Ob sobotah v Hrastniku in Trbovljah od 7. do 13. ure, v Litijiod7.do 19. ure. Informacije na zgoraj navedenih telefonskih številkah.
Lekarna: 24 ur je dežurna lekarna v T rbo vljah (tel.:21-110).
Veterinarska služba: Zagorje, Trbovlje, Hrastnik -1.7. je dežurni veterinar Iztok Soban, dr. vet. med. Od 2.-7.7.je dežurni
veterinar Matjaž Pokorn., dr. vet.med. Dodatne informacije na številki 985.
KNJIŽNICE
Litija____________________
Nove knjige: Angel, M.: Božič v gozdu (otroška); 2. Erben, K.J.: Lonček kuhaj (otroška); 3. Kovač, P.: Klepetava želva (otroška); 4. Aristotel: O duši (strokovna); 5. Krambergar, M.: Lovec na homokumulate (strokovna); 6. Fenwick, E.: Nega matere in otroka (strokovna); 7. Millier, M.: Vrt v malem (strokovna); 8. Novak, B.: Gozdni samotar (mladinska); 9. MacEwan, I.: Otrok o nepravem času (leposlovje); 10. Rendell, R.: Soba v kamnu (leposlovje); 11. Shirakawa, Y.: Moj svet gora (strokovna); 12. Brežina, T.: Zmaj straši opolnoči (mladinska); 13. Brežina, T.: Ura v stolpu bije trinajst (mladinska).
Zagorje
Deset novosti: 1. Jurišič, Š.: Pariz- vodič; 2. Jurišič, Š.: Dunaj - vodič; 3. Goudge, E.: Vrt laži;
4.	Rendell, R.: Sodba o kamnu;
5.	Prijatelj, A.: Pijem, torej sem ?; 6. Zloraba drog; 7. Meurois-G.,A.: Devet stopnic; 8. Rutten-Saris, M.: Porajajoči se jezik telesa; 9. Wollstonecraft, M.: Zagovor pravic ženske; 10. Bornemann, R.: Tenis od začetnika do mojstra.

Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
Cesta 20Julija 2c, 61410 Zagorje Ttlefon/fax: 0601 61 611
PROGRAMSKI PAKETI:
Osebni dohodki, Glavna knjiga, Saldakonti, Materialno poslovanje, Osnovna sredstva, Obresti, Izpis virmanov, Fakturiranje, Skladiščno poslovanje, Obrtno poslovanje, Gostinsko poslovanje, ...
RAČUNALNIŠKA OPREMA: Računalniki, tiskalniki, miške. scaneiji. modemi, diskete, pokrivala, «Sč. filtri,
RAČUNALNIŠKI TEČAJI:	DOS, WORDSTAR, QUATRO PRO. WINDOWS, DBASE, PARADOX, ...
SOFTWARE OPREMA:	MICROSOFT, BORLAND, NOVELL in LANTASTIC mrete, AUTOCADI
Prodaja slov. knjig za nekatere produkteI
,v	,	,	s, ,	s	v,-	V.X.VV -s,- s .

ES
Vse to vemo, pa vendar...
Če bi razmišljali, kaj se nam lahko slabega zgodi bodisi doma ali na cesti, bi bilo naše Življenje ena sama mora. Previdnost pa vendarle ni odveč.
Po televiziji nas opozarjajo, kako škodljivo je izpostavljanje sončnim Žarkom. Tisti, ki nismo nikoli marali poleZavanja ob morju ali bazenu, se bomo tej nevarnosti z veseljem izognili.
Zadnje čase nam spet kaZejo sliko mladeniča na invalidskem vozičku z opozorilom pred skaknjem v plitko vodo.
Še nekaj stvari je, na katere ne smemo pozabiti.
Klopi prav preZijo na nas. Že s kratkega sprehoda skozi gozd lahko prinesemo domov te nepovabljene goste. Če jim takoj ne pridemo na sled, so lahko posledice zalo hude. Še najmanj, kar se nam lahko v takem primeru zgodi, je uZivanje močnih antibiotikov, po katerih nas napada slabost.
Gobe Ze rastejo. NaivneZi jih iščejo kar s knjigo v roki. Če gob ne poznate, jih raje pustite. Pa četudi ste dober poznavalec, morate vedeti, da z njimi ne smete preobremeniti Želodca. Prebavne motnje organizem zelo izčrpajo.
Morda vas bo v hribih ujela nevihta. Nikar si ne poiščite zavetja pod kakšnim osamelcem. Tja strela najraje udari. Če ni nikjer v bliZini nobene hiše, se zatečite globlje v gozd- Tam boste kolikor toliko na varnem.
Še na nekaj pozabljamo. Po večurnem kolesarjenju nas neznansko zamika kak rečni rokav ali hladno jezero. Nikar ne skočite v vodo na vrat na nos. Tako kopanje se v najboljšem primeru konča z bolečinami v mečah, lahko pa s hudim vnetjem mišic v bolnišnici.
Geslu sonce, voda, zrak svoboda dodajamo še pamet, pa bodo poletni dnevni še prijetnejši.
Manja Goleč
i,
Naša bodočnost
Rojstva v trboveljski porodnišnici od 18. junija dalje:
18. junija: Andreja Oset, sin Žiga, Šentjur; —
19.	junija: Mojca Kunšek, hči Ana, Zagorje;
20.	junija: Justina Salobir, sin Sandi, Radeče; Simona Grošelj, hči Maša, Zagorje;
22. junija: Cvetka Breznikar, hči Alja, Radeče.
Iskreno čestitamo!
—
Jurij Kapelar z„ zas<me
■ir’V vi’' V«V'*»xxxxx'x-y.’.'.vvx-xx-x-xvxvix-à^vxvx*:*^*;*:-
Grčiji,Svici, Veliki Britaniji in dru(jod. Z* naš Časopisi«» pripravljal zanimive recepte», jedi, ki jili morda nismo vajeni, lindo pa prav gotovo popestrile Jedilnike na zasavskih mižali. Danes objavljamo dve jedi za pokušino.
Siane restie sa k pivu ta 6 sto
JI
Sestavine) 6jajc. bilie moke.po! iličke soli. UH)g na drobno zrezane Sunke ati salame, 2 dv iv trdo kuhana inna drobno zrezana jajca, Uka
r >	i.
na drobno sesekljanih kaper ali sardin.
Beljake stepemo v trd sneg. vmešamo vanj drugega za drugim rumenjake ÌQ žlico za žlico:
moko. Dodamo sol. sesekljano šunko aii salamo, jajca in kapre in vse to mdahko zmešamo. To zmes denemo v ozek podolgovat z maslom namazan in pomokan pločevinast model in pečemo v zmerno segretrpečim 225 stopinj ceiztja 35 do 10 minut ali toliko dolgo, da jed porumeni in začne odstopati od modela. Pečeno jed ohladimo, jo zrežemo na rezine in serviramo k
pj Vii,
Ribii namaz
m i.
Sestavine: J 20 g prekajenega ribjega,nera, lunine, bakalar, nudo kaviarja (ni obvezno), 2 iliei kisle smelane, sol, limonin sok. 2 itici smetane.
V porcelanastem možnarju tlačimo in tolčemo Kdor poetu, grad Tabor v Laškem ve, da se	sesekljano prekajeno ribje meso in morebiti
tam kraljevsko je. I» kdor ve, da se tam	^viar, obenem pa dodajat,mpočas, k.do smetano,
kraljevsko je, ve tudi, da so zato najbolj zaslužni	Tl««*u moramo tako dolgo, d» se vse .«»umne
tamkajšnji kuharji. Šef kuhinje ..a gradu Tabor spremene v kašasto maso Potem to meso
£55SSS	“““
HOROSKOP
OVEN Vpliv planetov bo za vas zelo ugoden, počutili se boste tako, kakor da plavate in svet se vam bo zdel prelep. Izogibali se boste črnim mislim, predvsem v ljubezni. Številka: 98.
BIK Sodelavci vas bodo kritizirali zaradi prevelikih zahtev, če upravičeno, pa boste morali razmisliti sami. Vsekakor vam priporočam razmislek v poslovnih zadevah. Številka: 81.
DVOJČKA Telesno kondicijo ste zelo zanemarili. To se vam pozna pri psihičnem počutju. Malo več časa posvetite sebi, s tem boste rešili marsikateri problemček. Številka: 88.
RAK Imeli boste neprijetnost s klevetami, ki se bodo nanašale na vas in vašega partnerja. Odkrijte, od kod izvirajo in spoznali boste, da ne smete nikomur popolnoma zaupati. Številka: 71.
LEV Ponovno boste okolici dokazali, kako uspešen organizator ste. Spet boste v središču pozornosti, kjer se, roko na srce, tudi najboljše počutite. Obisk pričakujte v četrtek. Številka 79.
DEVICA Če si s partnerjem nista edina v stvareh, ki se vas zelo dotikajo, potem je najbolje, da o tej vezi dobro razmislite. Odločite se po zdravem razumu. Številka: 79.
TEHTNICA Včasih ste malo preveč predrzni in objestni, tokrat pa se lahko takšno obnašanje zelo slabo konča za vas. Zato se raje malce umirite. Številka: 57.
ŠKORPION Tokrat je partnerjeva črnogledost popolnoma brez osnove. Če boste znali nastopiti pred njim dovolj diplomatsko, se boccia st var okoli skupnega dopusta dobro končala. Številka: 92.
STRELEC Naslednji teden za vas resnično ne bo dolgočasen, saj se bodo dogodki nizali eden za drugim znaglico. Pa še uživali boste v tem. Številka: 50.
KOZOROG Najbolj pač uživate na konici rezila in tako je tudi tokrat predvsem v poslu. Pazite, saj bi vrez ob tokratni nepazljivosti lahko močno bolel. Številka: 86.
VODNAR Temnolasa oseba je sicer precej kriva, da vaše počutje ni ravno idealno, ne morete pa ji naprtiti prav vse krivde. Pa ni vse tako črno kot izgleda. Številka 77, dan za uspeh pa petek.
RIBI Spet se vam vračajo ljudje, ki so vas tesno spremljali v daljnji preteklosti in ste jih močno pogrešali. Potrudite se, da vam tudi tokrat ne uidejo. Številka: 97.
Saša

GRAFEX-i
ŠTAMPILJKE
NAPISI
TISKARSKE STORITVE
Od belega papirja do dobre tiskovine je samo en korak, korak skozi tiskarno Grafex.
VSE IZ ENE ROKE Q
i
GRAFEXo
Troj a n
---*\5 Km
^“OlZLAKE
Zagorje
GRAFEX
TISKARNA, ŠTAMPILJKE, NAPISI
A. & M. SEŠLAR 61411 IZLAKE, Podlipovica 31 |tel.: 0601-73-730, fax: 0601-73-836
*i|al
' Hrastnik
61430 Hrastnik,
Pot Vitka Pavliča 9
tel. 0601/44 108, fax. 0601/43 307
Privoščite svojemu domu malo sijaja. Z zadovoljstvom vam bomo pri tem pomagali v novi industrijski prodajalni podjetja Sijaj Hrastnik.
Lahko boste izbirali med bogatim asortimanom najrazličnejših svetil -klasičnih in halogenskh in dopolnilnim programom pohištvene in dekorativne galanterije.
Sami se prepričajte o izbiri in kvaliteti naših izdelkov.
DELOVNI ČAS: vsak dan od 9.00 - 18.00, vsako soboto od 8.00 - 12.00.

T*I./F=qk 0001/71-«97
Audorsko c. SC 61418 Kisovec
___— '	Spoštovani kupci, ~~
Ce želite obdariti svojo najdražjo p>»1dito k nam. obiščite nas v galeriji PARADOX,
galerya

»oznanili vos bomo z naslednjo ponudbo:
Na voljo so vam darila Iz keramik©, srebra, sto ki a In usnja.
.T*l. 0601/ <sa-i oi Hi<Jrlč«we> 4/b
N^1 AIO Z090fJ«
CM) 09
/
W7PM
Pri nas basto lahko povonjali ženske in moSke parfume priznanih svetovnih Imen (Roma, Gloria, Vonezija. IVI al lo (j a, Krizija, Joop,...).
Oglejte si robno in stensko uro (Citizen. Seiko. Lotus. Adec, ...>. Izbralo basto poletne modele bižuterije za vso okuse.
Za vaSe otroke pa pripravljamo vsako loto iz uvoza ponudbo Šolskih
potrebščin, zvezkov in priborov.
Vabimo vas tudi na razgovor o nakupu računalnika za vas, vaSoga otroka ali vašo podjetje, vse vrste tiskalnikov, programskih paketov za mala podjetja. Šolanje za uporabo in delo na PC računalnikih.
Vso to in So več za vas, njo - njega in vaso otroke dobite pri nas
4 • •

jcJ?
'CTsE»

MARKET KUM
Slavko lazar Prešernova 1, Zagorje tel.: 0601/64 352
NUDIMO VSE VRSTE DOMAČIH IZDELKOV.
DELOVNI ČAS: pon. - pet. 7.00-19.00; sob. 7.00-13.00.
USOBEH RKKHP
ŠOLSKIH POTREBŠČIN BOGATA IZBIRA ŠOLSKIH TORBIC
“10% POPUST PRI GOTOVINSKEM PLAČILU NAD 2.500 SIT ALI NAKUP NA OBROKE.
ČAKA VAS PRESENEČENJE!)
PAPIRNICA PIRAMIDA ZAGORJE TEL: 64 322 PAPIRNICA K-4 TRBOVLJE TEL: 23 013
KMETIJSKA ZADRUGA IZLAKE z.o.o.
pos/ova/nfca MEDITA
V poslovalnici MEDEA na Izlakah imamo bogato izbiro moške, ženske in otroške obutve.
- all star od 1.100 SIT naprej - otr. natikači od 601 SIT naprej - žen. sandali od 2.614 SIT naprej - žen. mokasini od 1.559 SIT naprej
NUDIMQ VAM MpŽNOST PLAČILA NA CEKE:
nad 3.000 SIT na DVA ČEKA nad 5.000 SIT na TRI ČEKE nad 8.000 SIT na ŠTIRI ČEKE
ODPIRALNI ČAS: od 8.00 do 19.00 ure; ob sobotah od 8.00 do 12.00 ure.
TELEFON: 0601/73 696 VABUENf
LANCIA
mm
AVTOMEHANIKA
HRIBAR
61410 Zagorje ob Savi Selo 72, tel.: 0601/62 399
Obveščamo vse lastnike vozil
FIAT, LANCIA,
da smo od 01.07.1993 uradni zastopnik za vaša vozila.
Zato opravljamo servise in popravila v garancijskem roku.
V kratkem možen nakup vozil znamke FIAT, LANCIA z garancijo.
ODSLEJ NAPREJ PRAVI SERVIS ZA VAŠE VOZILO,
AVTOMEHANIKA HRIBAR



Im M m
mnm
ANTIČNA POKRAJINA V ZAHODNI SREQNJI ITALIJI, DANAŠNJA TOSCANA
SLOVENSKI
PISATELJ
(FERI)
GOROVJE MED EVROPO IN AZIJO
ITALIJAN.
SLIKAR
(GUIDO)
TEK ČEZ ORN IN

S
KANTON IN MESTO V SVICI
STROJ ZA MLETJE
REKA V RUSIJI
LEGENDARNI FINSKI ATLET C PAAVO)
VOHUNKA
HARI
FR. MATEMATIK (FRANCOIS)
PIKANTNA
SRBSKA
SOLATA
FR.NADREALISTIČNI PISATELJ (PAUL)
AVTOR:
KARLI
DREVIEL
NAGIB.
RAZLOG
AM.-EGIPT. F. IGRALEC SHARlF
POKLON
RAZSTRE-LJEVALECV KAMNOLOMU
EMIL
NOLDE
DVOSEDEŽNO KOLO
KALUP,
TVORILO
RADIJSKI
VODITELJ
CASI
ZELO
STRUPEN
ŽIVČNI
BOJNI
STRUP
VOJAŠKI
PRATEŽ
SPRIMEK
O SER
ENAKO-
MERNO
GIBANJE
IZVEDENKA V ROMANISTIKI
LITURGIČNA
OPREMA
UMBERTO
NOBILE
VRSTA
JELENA
REKA NA POLJSKEM
RUDI
ŠELIGO
MESTO V MAROKU
PRIRODA,
NATURA
MITOLOŠKO
RIMSKO
PODZEMLJE
KRMNA
RASTLINA
FRANCOSKI PISATELJ ( PAUL)
JVAN
ČARGO
PLANOTA
VODILNA
MISEL,
POJEM
HODNIK POD ZEMLJO
ČASNIKAR
RIMSKI
DRŽAVNIK
(JULIJ)
ČEŠKI
SLIKAR
(JOSEF)
IGRALKA
MRZEL
IMRE
NAGV
PISEC
KOMEDIJ
DRŽIČ
DRŽAVA V J.AMERIKI
KOPNO
SREDI
MORJA
VRH
GLAVE
STARA POVRŠINSKA MERA
SLUŠA-
TELJICA
M'
PEVEC
PESTNER
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
't

THOMAS
MANN
OKRASNA,
VEZENA
TKANINA
ENOTA ZA PROSTORSKO MERO
RIMSKI
CESAR
KRALJ
hVAU
PRIJETEN
VONJ
SLOVENSKI
PESNIK
(JANEZ)
GRŠKA
BOGINJA
USODE
NOŽ POSHE-MALNIK V TISKARSTVU
NAGRADNA KRIŽANKA
Rešitev nagradne križanke pošljite do 7.7.1993 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33,61410 Zagorje ob Savi s pripisom "Nagradna križanka" (fotokopij ne upoštevamo).
Naprade. ki vas čaka|o:
1.	nagrada:	Trimesečna
naročnina revije Zasavc
2.	nagrada: Knjiga Milan Kučan
3.	nagrada: Enomesečna naročnina revije Zasavc
4.	nagrada: T shirt majica
5.	nagrada: Samolepilne Muflon etikete in raznobarvni samolepilni papirji
Izžrebanci nagradne križanke 20/93
1.	nagrada:	Trimesečna
naročnina revije Zasavc, Kaja Šergan, Kotredež 45, Zagorje
2.	nagrada: Knjiga Milun Kučan, Ines Arh, Novi dom 32 A, Trbovlje
3.	nagrada:	Enomesečna
naročnina revije Zasavc, Matej
Ule, C. 9. avgusta 56, Zagorje
4.	nagrada: T shirt majica, Hana Kudcr, Rudarska 16-b, Kisovec
5.	nagrada:	Stojalo za
videokasete, Tamara Trsten jak, Trg Franca Kozarja 14 a, Hrastnik
Vsem izžrebancem čestitamo.
Nagrade lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. zmage 33, Zagoije, do 8.7.1993. Če sc po nagrado ne morete oglasiti osebno, nam sporočite po telefonu, da vam bomo nagrado poslali po pošli.
Rešitev nagradne križanke 21/93
KOKS, SPRAT, ZASAVSKO, ME, HRIBOVJE, ER, I, PP, AJAJA, TORA, ZDELO, SELAN, ILIN, LIPAH, KAT, SKEČ, ERANOS, KRAVAL, TEMIDA, OSTAP, ENO, KIN, NASTAVA, KIS, Z, NS, TRS, RING, AMOK, ARA, AC, OBAD, TONI, NA, OKA, GAMA, ROD, UDBINA, PATER, ERA, REAGAN, ALIBI, PES, ARLON, ENAČAJ.

Doslej smo skušali ugotoviti, kdo so bili leta 1924 Orjunaši in kaj so predstavljali. Spraševali smo se tudi, katera, v spopadu udeležena stran, je bila 1. junija bolje opremljena z orožjem. Tokrat pa bi radi dogodek osvetlili še z druge plati in s tem dosedanji črnobeli tehniki predstavljanja zasavske zgodovine dodali nekaj barve.
Pri preiskavi so mi slekli gamaše in vzeli čepico, pa tudi naramnice. Ker pri meni niso našli orožja, so me pustili pri miru. Browning sem med potjo iz previdnosti spustil v travo, ne da bi oni to opazili in sem ga šel pozneje na ta kraj iskat. Gamaše,
Prav gotovo so bili Orjunaši in Komunisti politični nasprotniki. Prvi so se borili za jugoslovanstvo, drugi pa za razbitje tedanje kraljevine Jugoslavije. Oboji pa so iskali podporo pri delavskem razredu. "Orjuna ima vrlo dobro, za radničku klasu štetnu takti tu, koja se sastoji iz sledečeg: ona istupa sa nacionalno jedinstvo svih Jugoslavena pod centralisovanimjug. kraljestvom, koje bi bilo još imperialističkije nego do sada. Radi toga ona kaže, da če istupiti samo protiv separatista, dok če najoštrije i sa svim srcdstvima zastupati interese jugoslavenskog radništva." Tako jo je leta 1923 ocenila KPJ v svojem poročilu. Če pa sc dve stranki borita za naklonjenost istega razreda, torej ni čudno, da med njima pride do konflikta. Toda nasprotovanje ni ostalo le pri besedah, ampak seje sprevrglo v krvavi obračun. "Do sada su bile sprovodenc tri krvave akcije protiv fašista u Šiški," je zapisano v že omenjenem poročilu. Takšna krvava akcija pa je bil trboveljski 1. junij.
Žrtve so bile na obeh straneh. Že znani France Klopčič je zapisal: "V resnici je delavstvo izgubilo na mestu spopada dva bojevnika, Franca Zupana in AlbinaFrica, ter dva gledalca, stara rudarja, Jakoba Ocepka in Ivana Rozino, skupaj torej 4 žrtve. Poleg tega so Orjunaši vzeli iz orožniških rok bojevnika Franca Fakina in ga ubili v kamnolomu..." Precej zanimive so žrtve iz vrst Orjune, ki jih je Klopčič takole navedel:	"Orjunaši so
izgubili 'tri najboljše moči', kakor je javljalo uradno poročilo oblastnega odbora Oi june za S lovenijo, prvega taj nika oblastnega odbora Oijune za Slovenijo Franca Šlajšaha, oblastnega čelnika Stanka Žnidaršiča ter glavarja Orjune v Šiški Žarka Boltavzarja." Torej je golorokemu delavstvu v splošni zmedi
uspelo zadeti tri najpomembnejše Otjunaše?
Josip Kosmina je na celjskem sodišču izjavil: "V hipu za prvimi streli proti praporom so začeli streljati skozi okna neke hiše v pritličju, kije stala kakoh 50 korakov oddaljena od zgoraj navedene gruče. Jaz sem stal v sprevodu ravno pred to hišo, tako, da so padali streli okrog mene. S kakim orožjem seje streljalo iz te hiše in koliko strelov je padlo, ne vem, ker seje to zgodilo v trenutku. Takoj, ko so začeli streljati, sem se obrnil nazaj in stekel po nekih stopnicah skozi neko vežo v bližnjo hišo na neko pot, ki pelje za to hišo. Pred menoj je v isti smeri teklo kakih 15 Orjunašev. Jaz sem bil oddaljen od njih kakih 100 korakov. Med tem begom je k meni pridrvelo kakih 8 komunistov, ki so me obkolili in me peljali v hrib, kakih 20 minut, do neke goščave, kjer so me preiskali. Trije izmed njih so bili oboroženi z vojaškimi pištolami. Teh komunistov ne bi spoznal, tudi če bi jih videl, ker si v razburjenosti nisem zapomnil njihovih obrazov. Med potjo so mi grozili, da mi bodo že dali, kar mi gre.
čepico in naramnice pa sem pustil na licu mesta. Ker je bilo predaleč, da bi šel te reči iskat, in sem se bal tudi komunistov. Vse to sem že javil orožnikom v Trbovljah."
Glasilo "Orjuna" pa je dogodek takole opisalo: "Orjunaši nisu ne samo nameravali, da provocirajo, nego da nisu slutili kakav im se doček sprema; jer u proti vnom slučaju odista ne bi bili poveli bar svoje žene i malu decu u tak vo krvavo kolo. Na prve proti vničke poklice, oblastni čelni, Stanko Žnidarščič, daoje akcionom četam Orjune nalog mirno, da se ne bi pojedinci odazvali provokaciji; ali je bio pogoden kuršumom iz puške, koja gaje očito u tom času uzela na nišan kao istaknutog orjunaškog vodu. Napad se odigrao na najužem prostoru, kuda je povorka prolazila, i baš, kad su u taj nezgodni položaj došli barjaktari, oblasni odbor i štab Orjune. Sve te činjenice dokazuju, daje ovaj zaplotnjački prepad bio dobro smišljen i davno pripreman, tako, da su napadači podelili uloge in čekali na znak svojih voda.”
Suzana Sivka
Vsak izmed nas je kot otrok vozil kolo. Včasih so bili za ta šport zlati časi. Še Ježek je prepeval: “Peter Piki ’ma bicikl..." Avto je pripeljal skozi vas enkrat na dan, tako da drugih nesreč, kot so bile odrgnine, ni bilo. Danes je drugače. Na cesto sami otroci do desetega leta sploh ne smejo. Izpite imajo možnost opravljati v 4. razredu. In na to večina komaj čaka, kot lahko preberemo iz sestavkov trboveljskih četrtošolcev.
"Izpite so opravljali v začetku junija," piše učiteljica Doroteja Fotivec, "in to kar devet razredov. Pred tem smo organizirali pregled koles, kar je pogoj za varno vožnjo. Za to sta poskrbela predstavnika Sveta za vzgojo in preventivo v cestnem prometu - gospod Ostrič in gospod Pečnik (na fotografiji). Z izpitom so živeli poleg otrok in njihovih razredničark, ki so jih za izpite pripravljale, tudi starši, policisti in člani kolesarskega društva... "
Vsem novim kolesarjem želimo prijetno in varno počitniško kolesarjenje.
Fanči Moljk
Pregled koles
V Četrtek smentiteli pregled koles. Vsi učenci 4. razredov iz naše šole smo pripeljali svoja kolesa. Postavili smo se v vrsto in bili smo hitro na vrsti. Moje kolo je bilo dobro opremljeno. Le bočnega odsojnika ni imelo, kartudi ni bilo nujno imeti. Nekaj mojih sošolcev in sošolk ni imelo zavor ali kaj podobnega. Iz našega razreda ni imel nihče bočnega odsojnika. Ko sta gospoda videla kolo, sta takoj rekla, daje dobro in ga začela hvaliti. Imam kolo, na katerem je zdaj nalepka: Z VARNIM KOLOSOM V PROMET.
Jana Naglav, 4.h, PE 1C
Nekega dne nam je tovarišica rekla, naj nam očetje pregledajo in popravijo kolesa. Stekla sem domov. Doma sem svoje kolo pripeljala iz kleti. Očije prišel in pogledal, če vse dela. Ugotovil je, da mi ne gori zadnja luč in da sem izgubila vijak na sedežu. Hitro mi je vse popravil. Naslednji dan sem se zbudila in se spomnila, da ga moram še očistiti. Hitro sem pobrala krpo in ga na hitro malo očistila. Zatem sem sc peljala v šolo. Po poti sem srečala sošolko Majo, ki seje ravno odpravi la od doma. Skupaj sva se peljali. Bila je dolga vrsta kolesarjev na dvorišču. Ko sem bila končno na vrsti, sem dobila nalepko - varno kolo.
Anja Izgoršek, 4.g, PE IC
Ogled proge s policistom
Na začetku leta sem vedela, da bom delala izpit s kolesom. Bila sem nestrpna. Naenkrat pa pride dan, ko smo si s policistom ogledali kolesarsko progo. Začela se je na dvorišču. Šli smo na pločniku naravnost do prvega prehoda za pešce. Tam me je kar zmrazilo, ker sem slišala, da moraš z levo roko nakazati smer. Malo pa me je bilo tudi strah prometa ter hitrih avtomobilov. Potem smo šli čez cesto. Pri drugem prehodu je že
povedal, če gredo pešci čez cesto, moraš ustaviti. Nato smo šli čez Gimnazijsko ter prišli do strmega brega. Tam smo se ustavili, ter se o tem križišču še nekaj pogovorili. Prišli smo do znaka STOP. Potem smo se odpravili nazaj na šolsko dvorišče.
Irena Ovčak, 4.f, PE IC
Bil sem na štarlu, ko seje začela ta zgodba. Vse okoli mene se je premikaloinbobuelo. Bal sem se,da bom padel s kolesa tako močno, da so se mi tresla kolena. Bližal se je usodni trenutek, ko se bom peljal prvičpo cesti, ves sem trepetal. Pri šel sem na vrsto. Pripeljal sem se do štarta in krenil. Prišel sem na cesto in začela se je komedija. Pri enem
ovinku sem od treme pozabil nakazati smer. Prišel sem do cilja. Kar oddahnil sem si, ko so mi pobrali L črko. Tako sem šibnil domov in čakal ponedeljek, da zvem, ali sem ali nisem zvozil proge.
Robi Lamovšek, 4.g, PE IC
Pisni del
Pri družbi smo v ponedeljek pisali. Ko smo dobili pole, sem jih vrtci po mizi in v obraz sem postajal rdeč. Sošolci so mi rekli: "Lej ga. Kneza, saj bo še znorel". Tovarišica je dala poslednja navodila in smo začeli. Prvih nekaj vprašanj sem znal z lahkoto in potem, morilsko. Oblil me jc mrzel pot in nisem vedel, kako naj odgovorim. Obkrožil sem nekaj, kar se mi je zdelo, da bi lahko bilo prav. Na koncu so prišli prometni znaki. Po končani nalogi sem sc odpravil na dvorišče. Razpravljali smo o odgovorih. Kopal sem se v potu. Po mnenju
drugih sem imel narobe vsaj 15 odgovorov. Toda, dobil sem 23 točk od 25 točk. torej sem naredil. Bil sem zelo vesel. Knez
Pripravljali smo se na kolesarske izpite. Ni me bilo strah. Saj se grem doma večkrat šolo in sem svojim učencem (lutkam) brala. "S kolesom v promet". Prišel je dan in pisali smo pole. Pri delu sta nas gledali dve tovarišici. Delo tniješlo kar dobro od rok. Ko smo končali, smo odšli lahko ven igrat med dvema ognjema. Morali smo nazaj v razred. Dobili smo rezultate. Lahko sem delala kolesarski izpit. Saj sem naredila pole. Saj to ne more biti res. Verjamem, da se tudi iz igre kaj naučiš. Domov sem prišla s pravim ponosom. Pred bratom sem se pohvalila.
Ines Šutar
Kolesarska
vožnja
Kolo sem pripeljala iz garaže. Umila sem ga ter dobro privila vijake. Nato sem sedla nanj in se peljala nekaj metrov. Ko sem prišla nazaj, sem verigo pošpricala še z WD-jein. Nato scrii počakala Katarino in skupaj sva šli v šolo. Tam je bilo že veliko šolarjev. Postavili s va se v vrsto. Tovarišice so nam nadele majice s številkami. Začeli smo voziti. Bili smo narazen za tri kolesa. B ilo meje tako strah, da sem kar trepetala. Kolesarski izpit sem odvozila z eno napako.
Ana Aškerc, 4.g


f J
m
v
Sovražita se kot pes in mačka' Ste kdaj uporabili ta rek, da bi označili odnos med dvema prijateljema ali znancema, ki se "živa na moreta"? Če ga niste, ga pa vsaj poznate. Da ta rek sploh ni ustrezen, vam bom skušal dokazati na primeru Srečka Manfreda in njegove družine.
Srečkova hiša je namreč pravi mali živalski vrt. Pri njemu doma vlada popolno sožitje ne samo med psi in mačkami, ampak tudi med človekom in ostalimi živalmi. Na vrtu izza hiše se družno igrajo kokeršpanjeli, perzijske muce in navadne domače muce. Čeprav je trenutno pri hiši veliko pasjih in mačjih mladičkov, ni nobenih težav, ki bi jih povzročalo materinsko varovanje zaroda. Tako je mala hčerkica Eva povsem vama, tudi če malo preveč na grobo "pocrklja" kakšnega svojega malega hišnega ljubljenčka. Mama Jolanda pravi, da se Eva kar hitro uči, kako se pravilno prime in drži pes ali mačka.
Kosmatincev je pri hiši še nekaj. Tu so dve beli miški (ta vrsta živali je precej znana predvsem ljubiteljem maliganskih "overdoz”), polh (žival, o kateri gospod Janez V. Valvazor trdi, da jih sam hudič ponoči pase po gozdovih), zajček in progasti mošničarki. To je vrsta veverice, ki je zelo znana bralcem Mikijevega zabavnika (Cik in Cak).
Za vse živali lepo skrbijo, z njimi lepo ravnajo, jih redno hranijo in negujejo. Petčlanska družina od teh živali nima in ne pričakuje nobene koristi. Ko kdo vpraša Srečka, zakaj ima toliko živali, s katerimi so sami stroški in nobene koristi, jim preprosto ne more odgovoriti. To je njemu in njegovi družini v krvi. Radi imajo živali, ker imajo radi živali. Nimajojih radi zaradi tega, da bi iz njih izvlekli neke koristi, da bi se z njimi postavljali pred znanci, ampak jih imajo radi zaradi njih samih.
Poleg kosmatincev, ki jih okoli hiše res ne manjka, pa so tu tudi
predstavniki pernatih živali. Pri vhodu v hišo veselo žvrgoli lišček, v hiši dela družini družbo papiga nimfa. Imajo tudi (na pol) udomačeno kavko. Srečko pravi, daje zlobna in se rada zapodi v lase, praska in kljuva. Je pravo nasprotje kavke, ki sojo imeli prej. Tista je prosto letala okoli hiše in si privoščila tudi kakšen daljši izlet. Do ljudi je bila prijazna.
Resje pisan ta živalski svet, pa čeprav samo na domačem dvorišču. Kdor ima rad živali, ta ve, kako se človek razvedri ob pogledu na malo igrivo muco, na mladega pasjega nerodneža ali pa ob žvrgolenju kakšnega kanarčka ali večje papige. Nekateri ljudje trdijo, da kdor ima rad živali, ta je dober človek in rad ima tudi ljudi. Zdi se mi, da je v tem nekaj resnice.
Tekst in foto: Jure Nagode
Iz svetovne literature
Prvič v zasavskem prostem prevodu objavljamo dela Douglasa Adamsa, ki so izšla v večmilijonskih nakladah. V prejšnji številki ste lahko prebrali Stoparski vodnik po Zasavju, danes je avtor pozasavil Adamsovo Restavracijo na koncu vesolja.
Restavracija ob koncu Zasavja
Neupoštevanje mnenj drugih je predvsem specialnost politikov. Menim, da vsak meni, da je mnenje po mnenju nekaterih totalno brezkoristna stvar, razen če kdo meni drugače. Drugačno mnenje pa je po mnenju mnogih popolnoma neupravičeno, saj vsak lahko meni kar hoče. Torej mnenje lahko upoštevamo, če menimo, da je po mnenju drugih to mnenje vredno upoštevanja, vendar pa v glavnem drugi menijo, daje njihovo mnenje pravilno in tako drugo mnenje ni vredno upoštevanja. Vsaj tako menim.
Kakorkoli že, predstavljajte si našo mlado demokracijo kot ulico, v kateri so same fine (celo nobel) restavracije. Vsaka restavracija pomeni eno politično stranko. Pred vsako restavracijo visi velik menu z jedili, izbranimi vini in nasploh neverjetnimi dobrotami. (Volilni programi). Zraven seveda piše, po kakšni ceni lahko vse to dobite. Odločite se za restavracijo, kije po vašem mnenju najboljša kombinacija ponudbe jedil in zmernih cen. (Ta restavracija se lahko imenuje SKD, LDS, ZL, SNS, SLS...izberite si sami.) Ob vstopu v restavracijo vas pričaka blazno prijazen natakar in vam pokaže mizo. (Natakar je v resnici volilni
agitator ali pa politik.) Vsedete se za mizo in prezadovoljni s svojo izbiro res dobre restavracije naročite res poceni dunajski zrezek, pomfri in fižolovo solato. (Glasujete.) Tako, do sem vse lepo in prav. Toda, ko natakar odide v kuhinjo sporočiti vaše naročilo, ne morete več spremeniti vaše jedi. Kar vam bodo skuhali, to boste požrli in seveda tudi plačali.
Natakar vam prinese vašo naročeno jed. Dunajski zrezek je prekleto majhen, pomfri je zažgan, fižolove solate pajimje zmanjkalo, zato vam prinese preveč kisano navadno zeleno solato. Razburite se in radi bi se pritožili šefu. Na vašo grozo ugotovite, da je natakar tudi lastnik restavracije in obenem zelo nedovzeten za mnenja drugih. Ko vam je prerekanja dovolj, se vsedete nazaj za mizo, pogoltnete, kar vam je bilo servirano in želite plačati. Spet se zaplete. Jed je blazno draga, cenik pa je bil že pred pol leta zastarel, samo sneti so ga pozabili, (saj veste, veliko dela, se pravi zakonov, somorali sprejeti.) Spet se prerekate, vendar vas prerekanje mine, ko se na vratih pojavi šefov telesni stražar, kije bolj podoben trodelni masivni starinski omari kot pa komu drugemu. (To je seveda policija.) Plačate zasoljeno ceno in odidete. Ko pridete ven, se vam zdi, da iz drugih restavracij prihajajo ljudje zelo zadovoljni. (Čeprav to ni res.) Tudi vi se nasmehnete in potvorite neko blaženo zadovoljstvo. Seveda, da se vam ne bodo smejali, kakšno slabo restavracijo ste izbrali. Ne veste, da tudi v drugih restavracijah niso gostje (volilci) doživeli kaj boljšega, in daje njihovo zadovoljstvo prav tako ponarejeno. Za vami pride na vrata restavracije lastnik restavracije, se vam zareži v fris, obenem pa pomaha ostalim lastnikom ostalih restavracih.
Prekleta ulica, si mislite, vendar tega ne poveste na glas.
(SE NADALJUJE)
Jure Nagode

Gasilec od nog do glave
V hrastniške gasilske vrste je Jože Jelen stopil leta 1936, kjer je bil do ustanovitve GD Prapretno, leta 1945. Bil je operativen član in že zelo zgodaj se je začel preko GZ okraja Trbovlje izobraževati za podčastnika in častnika gasilske stroke. Kmalu je postal poveljnik društva in to nalogo opravljal do leta 1952, ko seje vrnil v svoje matično društvo, kot kadrovska zamena zaradi pomanjkanja kadrov v matici.
S sektorsko razporeditvijo gasilskih enot je Jože postal poveljnik sektorja in to delo opravljal vse do nastanka OGZ Hrastnik in v tem času je bil tudi član vodstva gasilcev za okraj Trbovlje. Ko je nastala gasilska enota v podjetju TKI Hrastnik, kjer je delal, je postal poveljnik te industrijske enote in ji poveljeval do svojega odhoda v pokoj. Po upokojitvi pa se je ponovno vključil v delo GD Matica in zaradi kadrovskih potreb spet odšel v IGD TKI. Le-to ga je s priznanjem proglasilo za častnega poveljnika društva, priznanje mu je OGZ Hrastnik podelila lani.
Tako se je Jože Jelen v življenju aktivno posvetil gasilstvu, njegovemu razvoju v občini Hrastnik in je eden stebrov te humane organizacije še danes. Za dolgoletno in uspešno delo v gasilski organizacijije letos prejel iz rok hrastniškega župana Leopolda Grošljaposebno občinsko priznanje.
P.R.
Piknik stomistov
Ker imamo stomisti iz Zasavja enkrat mesečno ambulantno srečanje, se tam pogovorimo in tako nam je prišla v glavo ideja, da bi organizirali piknik. Ker je naš stomist, gopod Kolman, doma na kmetiji v bližini Hrastnika, je predlagal, da se lahko dobimo v njegovi vasi, ki se imenuje Šavna peč. Imajo zelo lep gasilski dom sredi vasi in so nam omogočili, da lahko priredimo srečanje stomistov Zasavja kar pri njih.
Pri nekaterih podjetjih v hrastniku so bili za naše prošnje gluhih ušes, Mcrkator in Rudnik Hrastnik pa sta nam takoj priskočila na pomoč, tudi tamkajšnja KS. Ne smem pa pozabiti omeniti Kolmanove gospe, ki nam je v peči spekla kar nekaj hlebcev okusnega domačega kruha. V sosednji hiši, kjer je doma naša najstarejša stomislka, stara 83 let, so nam tudi šli zelo na roke. Gospo Pavlo vsi imenujemo kar mama. Kljub starosti in težavam, ki jih ima, nam je z veseljem spekla Strudel. Hčerka Rozi pa je napekla pecivo in potice. Piknik smo
imeli 22. maja v Šavni peči. Zbralo se nas je lepo število, čeprav vsi povabljeni niso prišli. Vreme je bilo čudovito, hrane in pijače več kot dovolj, da ne govorimo o razpoloženju prisotnih. Vsi spremljevalci so bili več kot zadovoljni. Med nami je bil tudi predsednik Celjske sekcije gospod Zelenšek. Pohvalil nas je. Nam je to seveda v ponos. Zvečer smo se odpravili domov. Nekateri v Hrastnik, drugi v Trbovlje, pa tudi Zagorjani so bili med nami. Želim si, da bi se še kdaj tako lepo imeli in sestali. Vse se da, če se le hoče, pravi slovenski pregovor. Korajža velja!
Predsednica Zasavske sekcije ILCO Joži Dabič
Dolgodlake
mačke
Bela perzijka - Vse bele perzijke so mirne in priljudne. Oči imajo ponavadi modre ali oranžne, lahko tudi raznobarvne. Barvakožuha je snežno bela, z debelo, popolno nabornico. Ušesa imajo majhna in zaobljena v primerjavi z očmi, ki so velike in okrogle, nos pa je top. Trup je čokatega in masivnega tipa s kratkim, a košatim repom, noge pa so kratke in močne.
Motnorumena ali krem perzijka - Tudi te mačke so mirne in priljudne. Križamo jih lahko z modrimi perzijkami, drugače pa pri motnoruinenih perzijkah variant ni. Imajo približno enake značilnosti kot bele, le da imajo oči bakrene barve, prav tako pa imajo velike in okrogle šape.
Modro-krem perzijka - Kožuh te perzijke je mešanica motnorumene in pastelno modre. Značilnosti so podobne motnorumeni, oči pa so velike, okrogle, oranžne ali pa temno bakrene.
Črna perzijka - Barva kožuha te mačke je smolnato črna brez sledu rjavosti, belih dlak ali kakršnihkoli znamenj. Črna perzijka je živahna in prilj udita mačka. Potrcbnaje popolna nega inpozornost (dnevnokrtačenje), saj lahko vlaga obarva kožuh rjavkasto in močno sonce ga pobeli.
Modre perzijke - Te so nastale bržčas iz
I sestali člani športnih skupin I | društev upokojencev na tekmovan-| ju Zasavsko-posavske regije. Kot
•	smo že poročali, so med balinarji J prvo mesto zasedli člani društva I upokojencev iz Zagorja. Sedaj ob-
| javljamo še fotografijo vitalnih fan- | | tov. Od leve proti desni stojijo ■ Slavko Kerin, Janko Javoršek, Toni
•	Slak in Slavko Repovž, v sredini pa
•	je s pokalom v roki Mirko Grahek.
križanja črnih in belih perzijk. Najbolj priljubljena je v Angliji, drugače pa je barva kožuha kateregakoli odtenka modre barve. Na splošno imajo enake značilnosti, kot zgornji tipi mačk.
Aleš Matko
SfeHščar svetim
—
Poprova meta
sip
Poprova meta raste na domačem vrtu. Rastlina zraste okoli pol metra visoko,steblo je rdečkasto in štirioglato. Škrlatni, vijoličusti listi so v socvetju, podobnem klasu. Rastlina Je Jalova in se ne razmnožuje s semenom. Diši po balzamu In nekoliko po kafri. Nabiramo jo vedno v lepem vremenu, opoldan In v pripeki. Potrgamo liste in Jih posušimo, stebla porežemo. Poprovo meto moramo zelo skrbno posušiti, ker sicer Izgubi dišave iu zdravilno vrednost. Čaj najprej ogreje in nato ohladi. Pomiri srčue težave, je proti nupeujanju želodca, dober Je za črevesje in pomirjevalno deluje pri živčnih motnjah, uredi bitje srca in pomaga pri krčnih žilah. Če poprovo meto damo v domače žganje, moramo steklenico postaviti na sonce. Če se s tinkturo namažemo po čelu, sencah in pod nosom Je to zdravilo proti glavobolu, Knuk učinek dobimo, če poprovo meto namočimo v olivno olje. To je pravi balzam. Opozoriti pa velja, da ua
d*"	....*	IW“V'	Drago Za «ratak

Mladim Zasavcem
Nekateri so že v zadnjih dneh pred počitnicami govorili, da jim bo dolgčas po sošolcih. No, verjetno ste si že organizirali počitnice tako, da ne bo hudega. Predvsem glejte, da boste prijatelji tudi samim sebi. Kar pomeni, da si ne boste namerno uničevali zdravja. Saj veste, kam pes taco moli. Da ne boste vsega časa namenili televiziji. Izberite pač tisto obliko gibanja, ki vam je najbolj pri srcu.
Če vam bo kdaj vseeno dolgčas, se spomnite, da je vaš prijatelj tudi Mišmaš. In da
bo vesel, če mu boste kdaj namenili vsaj kakšno vest. Saj veste, če odkrijete kakšno zanimivo novico, jo lahko oblikujete v vest, ki navadno sprašuje, kje se je kaj zgodilo, kdo je bil zraven in kdaj ter mogoče še zakaj. Poskušajte poiskati vse te odgovore v sestavku V čebelnjaku. Zanimiva bi bila tudi fotovest, kjer igra glavno vlogo fotografija. Lahko pa se lotite kaj daljšega -poročilo, humoreska, domišljijski spis, zgodba v slikah,...

V čebelnjaku
V četrtek, 17. junija smo si šestošolci z Dola ogledali čebelnjak Ilije Savkoviča v Krištandolu. Seznanil nas je s čebeljo družino in pridobivanjem medu. Na koncu smo si ga tudi privoščili.
Natalija Močllar, 6.a, Dol
Kaj se bo prikazalo, če pobarvate vsa označena polja?
V Ljubljani
Z bralnim krožkom smo se odpravili v Ljubljano. Peljali smo se z vlakom, kjer smo se pogovarjali in šalili. Ko smo
prišli v Ljubljano, smo jo mahnili najprej v poznan Papirus. Tam smo si ogledovali šolske potrebščine in postelje, nekaj pa tudi kupili. Nato smo se odpravili v lutkovno gledališče. Gledali smo igrico Stotisočnoga. Igralci lutk so bili zelo dobri in igrica nam je bila všeč. Ko smo odhajali iz gledališča, smo na uri vrh lutkovnega gledališča opazovali Martina Krpana in njegovo kobilico, ki sta se pokazala iz odprtine. Ker smo bili že vsi pošteno lačni, smo odšli na pizzo. Najedli in napili
Knjige gradijo
mostove
če sl« U pr.hr.ll
knjig*?, W Jih predpisuje mednarodni knjižni kviz, se oglasite v najbližji knjižnici, kjer vam bodo pomaga l rešit vpra-solnik. Sicer pa imate se čas do konca avgusta.
.	F»M<
___________________________
smo se ter odpravili na vlak in domov. To je bil zelo prijeten izlet z našima tovarišicama Tatjano in Alenko.
Jure Herle, 5.r, OŠ T. Čeč
Marsovčki v našem razredu
Ko sva nekega jutra s Klavdijo prišli že prej v šolo, da bi povedala knjigo za bralno značko, sva že od daleč videli svetlobo v5.f razredu. V se bolj se je svetilo. Radovedni sva odprli vrata šole in se odtihotapili po stopnicah navzgor. Zelo naju je zanimalo, kaj se dogaja v našem razredu. Pokukale sva skozi ključavnico. Joj, kaj sva videli!
V našem razredu so se zabavali marsovčki. Vse mize so bile v kotu, stoli pa so bili prilepljeni na stropu. Videli sva tudi glavnega marsovčka. Imel je veliko glavo s tipalkami, iz nje pa sta rasli kovinski nogi in dve plastični roki. Očije imel zelene. Potem sva opazovali dogajanje. Luči so se spremenile v reflektoije. Vsi so plesali in jedli rožnate
kolačke. Zabavali so se, dokler niso v šolo prihrumeli najini sošolci. Marsovčki so se urno odpravljali. Nekdo je razburjeno ukazal: "Vsi hitro v vesoljske ladje in na planet Mars ! " Počasi se je vsa svetloba razpršila in čudna bitja so izginila. Vstopili sva v razred. Vse j e bilo na svoj ih mestih. Po moje, ko vsi otroci odidemo iz šole, se zabava spet prične. Joj, kako radi bi bili zraven!
Petra Žibert, Klavdija Fele, 5.r, OŠ T. Čeč
Bili smo v računskem centru
S tovarišico smo bili v računskem centru. Tam nas je pričakala gospa Stošicki. Ogledali smo si računalnike. Uporabljajo jih za izračun osebnih dohodkov. Gospod, ki je tam zaposlen, nam j e natiskal rožnate panterje, za vsakega enega. Joj, kako hitro so nastajale slike. Na računalniku smo igrali tudi igrice. Nato smo se zahvalili in odšli domov.
Barbara Kosmač, 2.1, OŠ I.
Cankarja Trbovlje



v.v.v.v.v.v.\v.sv.v.v.v.v.v.v.\v.

Življenje, ta večni boj
Življenje je boj.
Večni boj, ki mu ni konca.
Toda še Ja ko hud boj se enkrat konča.
Vseskozi hodimo po stopnicah življenja.
Vsak dan stopnica manj...
Vsak dan stopnica bliže cilju.
Toda, ko boj, ki se nekoč konča,
in kot reka, ki se zlije v morje in opravi svojo pot,
se tudi stopnice nekoč končajo.
In krat samkrat.
Takrat dosežemo vse,
ali vsaj nekaj tistega, kar smo hoteli.
Z zadnjo prehojeno stopnico prehodimo tudi življenje.
Z njo se konča boj.
Odtlej nimamo več ciljev.
Ko pa nam zmanjka le-teh, se umaknemo in pustimo prostor drugim.
Svojo življensko pot bomo opravili z zadnjo stopnico, ki jo bomo prestopili.
Jasmina Božič, OŠ I. Skvarča Zagorje

lliilll!
wmrnz
V angleško slovenskem slovarju najdete pod to besedo sledeče: živ, živahen, poln življenja, impulziven, energičen, odločen, dobro zadet, jasen, pisan... to je tudi naslov prvega LPja ameriške skupine Living Colour. In prav ta beseda dobro označuje tudi sredin koncert taiste skupine v hali Tivoli.
Ko sera pred leti v neki trgovini kupil ploščo Vivid, si nisem niti približno predstavljal kaj imam pred seboj. Žive barve sem poznal le po njihovem MTVjevskem hitu Cult of personality. Ploščo sem našel med razpadajočimi ovitki Miša Kovača, Meri Cetinič in Randes vouesa. Pravzaprav sploh ne vem, zakaj sem jo kupil. Verjetno je bila to ljubezen na prvi pogled.
Sam koncert seje začel zpredskupinoQuicksand, ki ni ravno navdušila. Kes so bili quick in to je bilo vse. Sledil je daljši premor, napetost v dvorani je rasla. Končno so na oder stopili težko pričakovani Ne wyorčani in skoraj dve uri trajajoči šou seje začel. Divji napad zvokov, light show in njihovi hiti so naredili svoje. Publika se je razživela hitro in močno. Ne bom našteval po vrsti vseh skladb, ki sojih fantje preigravali; naj se ustavim pri skladbi Cult of personality, ki je bila prvi vrhunec večera. Pevec Corey dover je ob sodelovanju publike prepeval refren in nenadoma utihnil. Kot ukopan je miroval dve do tri sekunde, nato pa seje z vso močjo pognal v publiko, ki gaje začela grabiti in nositi po rokah. Njegov telesni stražar
(ki je verjetno tega že vajen), čeprav je večji od dveh metrov in težak 'zagotovo tam okoli 150 kilogramov, je skočil za njim čez ograjo s takšno lahkoto, kot bi mlad srnjaček na sosedovem vrtu preskočil peteršiljček, ki mu manjka še 2,34 milimetra, da pogleda iz zemlje. Gloverje bil v trenutku
spet na odru, ijovenje publike pa se še dolgo ni poleglo.
Stage diving je par komadov kasneje ponovil tudi kitarist Vernon Reid. Tudi on je bil s pomočjo istega grizlija hitro na varnem, še preden so se borci v prvih vrstah prav zavedali kdo je skočil na njihove betice. Na oder je nekako uspelo priti tudi trem ali štirim smrtnikom iz publike. Čeprav je organizator koncerta (ŠKUC oz. Igor Vidmar) domačim redarjem na začetku izrecno naročil, da ne smejo uporabljati nobenega nasilja, da morajo v takšnih primerih "vsiljivca" mirno pospremiti iz odra (hja, seveda razen če ne gre drugače), pa redarji niso imeli priložnosti, da bi ta ukaz tudi uresničili. Vse vsiljivce so lastnoročno metali nazaj v publiko sami člani skupine. Tega jim ni nihče zameril, še najmanj pa tisti, ki so bili izstreljeni tja, od koder so prišli.
Ko je vodilni vokal Corey dover zaklical good nigth, goodbye in
mogoče še kaj. je sleherni v dvorani vedel, da koncerta še ni konec. Vsi člani benda so se med igranjem vedli preveč nezvezdniško, da bi kar tako zapustili oderin se ne vrnili nanj vsaj enkrat. Ko omenjam nezvezdniško obnašanje mislim na stalno kontaktiranje skupine s publiko, rokovanje in podobno. Od začetka do konca koncerta me je spremljal občutek, da je denar, ki ga zaslužijo, drugotnega pomena (občutki seveda tudi varajo.) Zdelo se mi je, daje za njih bolj važno zadovoljstvo, ki ga dajejo publiki in ga tudi sprejemajo od nje. In to v enormnih količinah. Ko so po prav posebnem dodatku, v katerem ni manjkalo kitarskih solaž, divjega solo udrihanja po bobnih in ostalih malih skrivnosti velikih glasbenih mojstrov zopet odšli iz odra, še vedno niso nikogar prepričali, da je res vsega konec. In res so se vrnili še enkrat. Ljudje v dvorani so dajali vtis, da se bo koncert pravkar začel, ne pa, da se počasi končuje. Vse skupaj je bilo podobno listi reklami o življenju na planetu Reebook. Saj veste: ni utrujenosti, ni poražencev, ni dovolj...
Corey dover, Vernon Reid, Muzz Skillings in Doug VVimbish so prav na koncu po Clash-ovsko retorično vprašali vse prisotne v dvorani Should I Stay or Should I Go? Odgovor je bil neizrečen, vendar je lebdel med več kot 2000 obiskovalci zadimljene dvorane. Stay! Toda sorry, Time is up.
Kakšen naj bo zaključek? Mogoče takle; koncert mi je bil zelo všeč. Mirne duše lahko napišem, daje Mick Juggcr vsekakor lahko ponosen na svoje odkritje.
Že vem, kakšen naj bo zaključek. Če je pred leti veljalo, da se mnogi črnopolti raperji lahko marsikaj naučijo od belih Beasly boys-ev, prav tako velja, da se marsikateri belopolti roker ali hardroker lahko še marsikaj nauči od teh vražjih črncev - Living colour.
Tekst In foto: Jure Nagode
Op. ur.: (za boljše razumevanje teksta):
Naslovi albumov: Vivit, Stay, Time Is Up in zadrgi - Stain.

Konec dvajsetega stoletja je presneto konfuzno obdobje za kariera bliskovito vzpenjati), vendar v tem filmu oa Žalost nekako ne
sszsssszztzszuzs. B&ttexftSsssssss
S==K“=:“SS:==: ;“:::::=^s:'i:=r-š£;:
Pane samo oni. Poglejte malo proti Balkanu. Ne boj. mesarsko klanje je seveda nekaj med njimi kratkomalo počil... se grejo lam doli in nihče nima na sebi belih ali Črnih col. No ja, v črno	Pozltivca v filmu bi lahko igral kdorkoli. Žan Klod Van Deanu Črni
so sicerobleče ni duhovniki in nune, vendar le lì niso glavni protagonisti Zaraorc (Sehwarzencgger), ali pa Džcj-Džej (Janez Janža). Ta vloga drame, ki se tam dogaja. NaBalkanuje vsepostavljeno na glavo in nihče pač ne zahteva kakšnih posebnih igralskih talentov. Bruce Payue še več ne more v enem prehodu z očmi po oblekah ločevali dobre in slabe dolgo ne bo Bruce Wiily's, bo prej Willy, kot Bruce. Sicer pa vsebina ljudi.	Uiko ali tako ni NAJBOLJ bistvena v filmih lakšega žanra, važno je le
Ravno tako so v filmu 57. potnik zamenjane barve pigmenta negativca daje dovolj AKCUE.*.
,n pozitiven. Črno pozitivnega (bivšega) kung - IVTae kwon do/ Jiu	Priporočam ga vsem tistim, ki so uživali ob filmu Under Siege. kjer
Jitsu spccialca igra Wesley Snipes, belo negativnega psihopata modre je Stephen Segal (razvpiti Niko) za zajtrk pospravil polno ladjo krvi in aktivnega terorista pa Bruce Payne. Ja, ja, tudi plemstvo ni več porednih teroristov.
Tommy
Modni svet
Začele so se počitnice in z njimi nova Zasavčeva rubrika o modi. Morda boste v njej le našli kaj zanimivega in uporabnega. Rubriko bo pripravljala naša prva izbranka za miss Zasavja Blanka Tomac, ki je že krepko zakoračila na manekenske piste.
Uredništvo
Kako postati manekenka?
V manekenski svet je treba najprej vstopiti. Seveda ni dovolj le dobra postava in lep videz, ampak tudi samozavest, vztrajnost in znanje. Najprej je treba opraviti tečaj, na katerem bodoče manekenke spoznajoosnovezadelohostese,fotomodela	in manekenke.
Tečaje organizirajo različne agencije. Poglejmo, kako je z njimi v Sloveniji.
Po Centru za sodobno oblačenje je z namenom, da uredi status manekenov in manekenk nastalo Društvo modnih delavcev (DMD).
Društvo vsako leto razpiše natečaj za nove manekene, kije objavljen v javnih glasilih. Letos se jih je prijavilo več kot dvesto, sprejeli pa so le devet deklet in šest fantov. Za njih so pripravili brezplačen tečaj. Še to: glavni pri DMD je Rok Lasan. Precej znana je tudi agencija ZOOM PROMOTION (vodi jo Vito Komac, pomaga mu Mirjam Berginc), ki organizira vsako leto začetni in nadaljevalni tečaj za vse, ki si to želijo. Plačajo ga sami.
Obstajajo še druge, za nas bolj oddaljene agencije. Modna oblikovalna skupina (MOS), ki jo vodi nekdanji maneken Marjan Podlesnik) ima sedež v Mariboru. Tam najdete tudi najmlajšo agencijo COCOA, v Celju obstaja agencija MORET, v Kopru KARIN... Če želite naslove ali pa kakršne koli druge informacije v zvezi s to rubriko, pišite na naslov Zasavca. Vesela bom vsake pošte in rada bom odgovorila.
Blanka Tomac, Foto: Branko Klančar
Kot kaže, sc na glasbeno sceno po daljši odsotnosti vrača Božidar VVolfand - VVolf. Sicer njegovih novih posnetkov še ni, vendar sta s Heleno Banič podpisala polovico pesini na novi kaseti Braneta Drvariča. Brane je kaseto z naslovom Oprosti mi grehe vse izdal pri založbi Amadeus. Nekateri zlobneži že natolcujejo, da gre pri pesmih, ki sta jih podpisala Wolfand/Banič za stare in ne za nove posnetke...
Na sceno se vrača tudi Dominik Trobentar. Ta pevec in basist nekdaj zelo priljubljene skupine Hazard, je po njenem razpadu preprosto izginil s prizorišča. Zdaj sodeluje pri novi skupini s preprostim imenom Dominik band, ob lastni karieri pa bo bend na nastopih spremljal pevko Mojco Pavlič.
CD skupine California, katerega izid smo napovedali že pred nekaj tedni, Je te dni izšel. Zbirka uspešnic (na njem je kar 18 pesmi), bo prav gotovo razveselila marsikaterega pristaša gorenjskih rockerjev. Poleti bodo fantje nastopali doma - na Gorenjskem, kot vsi rokerji pa bodo seveda zajadrali tudi na Primorsko. Tam je publika, glede na Slovenijo, najbolj dovzetna za to zvrst glasbe.
Razpadla Je skupina F aust. Potem ko je njihova prva in na žalost tudi zadnja kaseta Vojne je konec, dala kar 4 hite, so se fantje zaradi "različnih interesov” zdaj razšli. Res škoda.
Kot smo poročali v eni naših prejšnjih številk, se je A via band uvrstil na letošnje Melodije morja in sonca. Videli ter slišali jih boste lahko 10. julija v Piranu. Njihova nova kaseta bi morala po prvih napovedih iziti že pomladi, vendar se zaradi obilice drugega dela to ni zgodilo. Zdaj fantje napovedujejo izid kasete zajesen, ko naj bi po nekaterih napovedih izšel tudi CD.
TAŠ
S®«»C



JI* j|<C
Nedavno tega sta praznovala svojo zlato poroko zakonca Anka in Rudi Grahek iz Savinjske ceste vTrbovljah. Kljub temu sta oba še mlada in živahna v vseh pogledih. Praznovala sta jo ob svojih sinovih, snahah, vnukih in številnih prijateljih. Zlatoporočenca stanujeta v eni najstarejših hiš v Trbovljah, pravita, da je stara preko 300 let.
Anka in Rudi sta se spoznala v mladeniških letih. Ker sta pela in tudi igrala že v zibelki, je Rudi Anko kmalu začel učiti violino. Sam ni nikoli obiskoval kakšne glasbene šole, bil je samouk z neverjetno nagnjenostjo do glasbe. Ob violini sta se tudi pobliže spoznala in med vojno, ko bi Anka morala v nemški Arbeitsdienst, sta se ob soglasju staršev kmalu vzela. Anka je imela šestnajst let in pol, Rudi pa nekaj več. Tako Ankina kot Rudijeva družina sta bili predani glasbi - igranju mandoline, violine, harmonike, vedno so ob veselih dovtipih tudi peli. Njuno srečo ob glasbi sta kmalu obogatila še sinova.
Rudi je bil zaposlen kot rudar na rudniku Trbovlje, večinoma v jami pri raznih delih, bil je motorist pri jamskem
transpportu, pa tudi v Kičevu je delal v okviru RGD. Precej let je že v pokoju. Ankaje bila zaposlena v Zlatarstvu Trbovlje kot materialna knjigovodkinja, sledila je zaposlitev pri Optiki v Ljubljani, nazadnje pa je bila finančna delavka v Elektrotehni vTrbovljah. Tudi ona je že nekaj let upokojena.
V domu njunih staršev, pa tudi pri obeh "tamladih", je bila glasba vsak dan na "voznem redu". Običajno so začeli v večernih urah igrati razne instrumente, zraven so peli in povedali kaj šaljivega. Mnogi mimoidoči so sc ustavljali ob hiši, tudi onkraj potoka in poslušali Grahkovo "muzko". Po zadnji vojni skorajda ni bilo srečanja, veselice, proslave, mitinga in še česa, kjer ne bi oba sodelovala, bodisi s tamburico, violino, harmoniko ali kitaro, pa tudi s petjem narodnih pesmi, evergreenov, času primernih
Foto: Zlatoporočenca Anka in Rudi Grahek s sinovoma in snahama.	Foto: Stane Weiss
kupletov, fantazij in podobno. Vedno sta bila mnenja, tako mislita še danes, da "pevci in muzikantje morajo biti dobre volje, saj le tako lahko ustvarijo dobro štimungo pri poslušalcih".
Tudi danes sta še aktivna. Oba sta člana Vokalno instrumentalne skupine (VIS) pri Društvu upokojencev Trbovlje, Anka kot pevka v tercetu, včasih tudi s kitaro, Rudi kot tamburaš. Pri VIS dosti igrajo in pojejo Skrinarjeva in Gračnerjeva dela, največ in najraje pa skladbe Tineta Jelena. Posebno pesem Jutro, katere besedilo je napisal Franci Pirc, uglasbil Tine Jelen, bi lahko pela in igrala kar naprej. Dolga leta sta pela pri MPZ Svoboda II in z njim prekrižarila
domovino po dolgem in počez. S svoj ima glasovoma sta mnogo pripomogla k temu, da je zbor dobil tako med ljudmi kot tudi med strokovnjaki svoje visoko mesto. Tudi oba sinova sta podedovala glasbeno nadarjenost, prvi je harmonikar, drugi kitarist, ki poučuje na GŠ Trbovlje. Tudi vsi trije vnuki se glasbeno izobražujejo in so jima ob prazniku pripravili odličen nastop "za mamo in ata".
Vsem Grahkom je glasba zlezla pod kožo, kot pravimo. To jih osrečuje, življenje je bolj prijetno in znosno, bolj vedro in zadovoljno.
Tine Lenarčič
Pihalni oriicitii1 ah u§
O pihalnem orkestru Svea Zagorje je v zadnjem času vedno več slišati. Fantje redno snemajo, nastopajo po celi Sloveniji, na TV Slovenija, skratka kot bi šlo za skupino formata Pop design. In zakaj?
Foto: nastop godbe na Molieretestu.	Foto: Tomo Brezovar
Ker so se odločili in se malce oddaljili od pojma, ki ga ima vsakdo izmed nas o pihalnem orkestru. Ob tej besedi si marsikdo predstavlja godbo, ki igra na pogrebih,za 1.maj,nikakor pane na veselicah, vTV showih... Marsikdo meni, da je njihovo sedanje delovanje, domena plesnih orkestrov, nikakor pa ne področje godbe. Mogoče je to res, vendar pa, ali se zadnje čase ne trkamo po prsih, češ daje zdaj pri nas "kapitalizem", tržno gospodarstvo, skratka, da denar igra glavno vlogo. In prav v tem je ključ početja zagorske godbe. Zakaj bi morali neprestano tarnati, da ni denarja za instrumente, obleka, prevoze, snemanja, če se da malce spre-
meniti glasbeni stil in ga dobro vnovčiti?Še zdaleč ni potrebno, da bi na ta način morala delati vsaka slovenska godba. Še zdaleč ne. Ampak vprašajte Zagorjane, ali znajo ob pesmih kot so Bohe-mian rhapsody, Pivski rag.za-
igrati še kakšno koračnico, marš...? Seveda znajo, saj so pihalni orkester.
V juniju je pihalni orkester Svea nastopil ob 400. letnici Moliera, na srečanju Elektrogospo-darstvenikov Slovenije, promenadni koncert v Mostecu, nastop ob 90-letnici OŠ Tone Okrogar, snemanje finalne oddaje Ona -On, nastop na turistično - sejemski prireditvi v Ljutomeru, snemanje novih pesmi...
Tomaž A. Štojs

ZABEL//0
Hrastnik
Razstava pletilskega krožka, ki ga vodi Beba Šergan, je bila 23. junija uvod v prireditve ob krajevnem prazniku na Dolu. Želja po lepem ne poneha, smo slišali ob otvoritvi razstave upokojenk, ki postavile na ogled svoje vezenine, gobeline, pletene in kvačkane izdelke. Zapeli so jim upokojenci, zaigrali najmlajši gojenci GŠ. Razstavo so popestrile še slike samoukov z Dola - Ivana Suhodolčana, Ivana Prašnikarja in Nandeta Barakinija iz Radeč.
F.M.
Priznanja na pevskem taboru
Na 24. taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični, ki je bilo 20. junija, so tudi letos podelili priznanja za dvajsetkratno udeležbo. Od teh priznanj smo dva dobili v Zasavju. Ivo Restar ga je prejel za MPZ Svoboda I iz Hrastnika, Vili Alt paga je prevzel za Adolfa Dragarja, zborovodjo z Dola. Dragar je bil doslej edini slovenski zborovodja, kije na tem srečanju pevcev nastopil dvajsetkrat. Plaketo je za desetkratno udeležbo prejela tudi prof. Helga Briner iz Trbovelj.
Ob naši čestitki je Adolf Dragar dejal: "Ta prireditev je veličastna in navdušuje me, da sojo uspeli ohraniti. Za Slovenijo je to imenitna predstavitev. Prvič sem dirigiral na
3.	srečanju, ko je nastopilo le petnajst zborov. Zdaj jih je dvesto in več, če prištejemo zamejce in pojejo vsi
skupaj. Lepo jih je videti in poslušati. Škoda, da se jim ne pridružijo še tisti, ki med Slovenci delajo zdraho. Pesem bi jih ohladila in oplemenitila."
F.M.
Trbovlje
V	poslovnih prostorih Razvojnega centra v Dolnjem Lazniku v Trbovljah razstavlja slikar Vinko Hrovatič iz Hrastnika, sicer član trboveljskega Relika. Na ogled je postavil 12 del v pastelu in perorisbi.
17. junija je Društvo mažoretk iz Trbovelj pripravilo v DD nastop v počastitev 10-letnice delovanja društva. Za nastop so se mažoretke vseh stopenj pipravile pod vodstvom svoje voditeljice in koreografke Eme Zalezina.
Sredi junija je DZS v Cankarjevem domu predstavila več novihknjig, ki jih je izdala v zadnjem času. Med njimi je bila tudi Reka -druga pesniška zbirka Uroša Zupana.
T.L
Zagorje
Ob praznovanju Dneva državnosti so 24. junija v DD pripravili proslavo. Nastopili so otroški in mladinski pevski zbor OŠ Tone Okrogar, MPZ Vesna in pihalni orkester Svea. Program, ki so ga poimenovali Pozdrav mladi državi, je sestavila Ani Knez.
II. mednarodna poletna klavirska šola
V	organizaciji Gallus Carniolus d.o.o. in GŠ Zagorje se je 24. junija na Izlakah v Medijskih Toplicah
pričela II. mednarodna poletna klavirska šola, ki bo potekala do 8. julija. V slovenskem prostoru je po prekinitvi klavirske šole v dvorcu Zemono pri Vipavi nastala vrzel, ki jo skuša zapolniti nova klavirska šola. Poteka pod strokovnim vodstvom profesorja Sijavuša Iršadoviča Gadžijeva iz Konservatorija Čajko vski v Moskvi.
V	okviru šole so pripravili vrsto koncertov v Grajski kapeli na Valvasorjevem gradu. Nastopajo učenci GŠ in znani pianisti. 25. junija je bil otvoritveni koncert Gadžijeva in kvarteta Glasbene matice iz Trsta.
V	nedeljo je nastopila pianistka Tatjana Ognjanovič, 28. junija kitarist Uroš Rakovec, 30. junija pianistka Marina Horak. 1. julija bo nastopil še pianist ErikŠuler. Zvrstili so se in se še bodo koncerti Vite Mavrič - Ruič, Acija Bertonclja, Paula Guide... Zaključni koncert bo 8. julija v Grajski kapeli.
D.H.
Litija
Tudi šmarske kulturne skupine
so 24. junija pripravile proslavo v počastitev Dneva državnosti. Prireditev je potekala na glavnem
trgu pred cerkvijo in se zaključila z ljudskim rajanjem v zgodnjih jutranjih urah.
Večer in jutro ob kresu sta potekala 23. junija na Polšniku. Litijska knjižnjica in KUD Polšnik so na kresni večer pripravili glasbeno literarni večer, na katerem je svojo najnovejšo knjigo Jutro ob kresu o slovenskem vitezu Adamu Ravbarju predstavil Ivan Sivec in njegovi gostje: citrar Miha Dovžan, dramski igralec Andrej Kališnik in pevci polšniškega pevskega zbora. Prizadevni domačini so po prireditvi v čast prazniku zakurili na Preski velik kres.
Mega žur je bil 25. junija pred tenis parkom AS v Litiji. Nastopile so glasbene skupine, ki so zabavale mlade in stare v sedemdesetih in osemdesetih letih, pa tudi sedanji litijski glasbeni upi. Zarjavele trobente, kot je prireditev poimenovala voditeljica Saša Einsiedler, so zabavale številno publiko. Spomine pa so obujali: Volvoksi, Sonce, Mavrice, Pravkar prišli, Litus band, Kure na gnoju. Čimer Frei, Stik, Geos, Capela la chatelier in The Guitars.
J.K.
Pesmi na potepu
^ JPesmf n* P^epu so res pesmi na potepu. V prejšnji številki
za pretekli ponedeljek. Žal je prišlo do nepredvidenih težav pri izdaji knjige in izid ter promocijo smo bili prisiljeni prestaviti na torek, 6. julija. V torek bo torej šlo zares. Ob 19. uri bomo Pesmi na potepu predstavili v zagorskem delavskem domu. Z avtorjem se bo pogovarjala Petra Radovič, otvoritev bodo popestrili učenci OŠ Ivan Skvarča in gojenci Glasbene šole Zagorje, za oči pa bo poskrbela slikarka Severina Šprogar -Trošt s priložnostno razstavo. Svoj obisk je obljubil tudi
Osrednja proslava v počastitev Dneva državnosti, občinskega praznika in 140-Ictnice godbe na pillala je bila 24. junija v hrast niški športni dvorani, kjer je bil slavnostni govornik Sergij Pelhan, slovenski minister za kulturo. Pred proslavo so v predprostoru odprli zanimivo razstavo članov Foto kluba Hrastnik, ki letos praznujejo 60-lctnico svojega delovanja.
Na prireditvi so hrastniškim godbenikom podelili devetnajst Gallusovih značk. Zlato Gallusovo značko sta prejela Stane Potočan in Avgust Škctako, srebrno Vanjo Tomc, Bojan Klenovšek in Jože Velikonja, bronasto pa Franc Kranjc, Željko Udovč, Gregor Guzaj, Irena Rome, Božo Velikonja, Polona Pergar, Bojan Krajnc, Peter Marinkovič, Mitja Udovč mL, Goran Škctako, Mojca Trbovc, Marko Selič, Jože Ostanek, Duliano Radešič.
F.M.
Foto: Branko Klančar

nOft



SVOBOD»
_>. oi 358,
no nRfi
SPOŠTOVANE
BRALKE, CENJENI POSLUŠALCI IN OBRATNO
$&£&***
—
V Zagorju je bilo na praznik, 25. junija, državno prvenstvo v gorkem teku in obenem tudi tek čez Rigel. Prizadevnim zagorskim organizatorjem na čelu z Radovanom Skubicem gorski teki niso neznanka, saj so prejšnja leta že organizirali več tekov na Prvine. Tokratnega prvenstva se je udeležilo 83 tekmovalcev, ki so tekmovali v osmih starostnih kategorijah. Skupinski start pred gostilno Ašič je potekal brez zapletov, favoriti so se odcepili že kmalu po štartu in vodilna trojka je krenila v boj za prvo mesto. V osmem kilometru na strmem spustu je Kamničan Lado Urh uspel pobegniti zasledovalcem in prvi priteči na ci(j pred gostilno Ašič. Naši Zasavci so se odrezali odlično, saj so po posameznih kategorijah zasedali navišja mesta. Tokrat so se izkazali tudi gledalci, ki so v velikem številu spodbujali tekače tudi ob progi, še posebej na cilju.
Vsi tekači so v en glas hvalili organizacijo, proga je bila lepa, dobro označena, predvsem pa so bile vzpodbudne nagrade. Prvouvrščeni Lado Urh je prejel osebni računalnik s tiskalnikom, ki gaje prispevala zagorska Piramida, Marijana Vidovič, pa bo kot najboljša ženska uživala enotedenski dopust v Medijskih Toplicah za dve osebi. Prav vsi tekači so poleg majic dobili še praktične nagrade, večino je prispeval Slovenijašport iz Ljubljane. Organizator Radovan Skubicje bil po teku izredno vesel in je dejal, da se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izpeljavi te prireditve, predvsem svojim prijateljem.	B.K.
Fotografije (vse foto Tomo Brezovar);
1.	Start tekačev pred gostilno Ašič
2.	Tek na Rigel
3.	Najboljši med tekači
4.	Najboljše tekmovalke
Rezultati
Moški: skupno: 1. Lado Urh (Kamnik), 2.Franci Teraž (Mojstrana), 3. Roman Hojak(Ljubljana), 4. Boštjan More (Nova Gorica), 5. Jaka Kodrič (Maribor), 21. Milan Kirn (Hrastnik), 22. Aleš Sopotnik (Trbovlje), 25. Drago Motoh (Šmartno pri Litiji), 29. Marjan Čebin (Zagorje), 39. Bojan Kotar (Trbovlje), 43. Cveto Ivšek (Trbovlje), 48.Miran Kmetič (Kisovec).
Mladinci: 1. Miha Nastran, 2. Aleš Sopotnik (Trbovlje), 3. Boštjan Potočnik.
Člani: 1. Lado Urh (Kamnik), 2. Franci Teraž (Mojstrana), 3.Roman Hojak (Ljubljana), 23. Marjan Čebin (Zagorje), 28. Bojan Kotar (Trbovlje).
Veterani: 1. Milan Kirn (Hrastnik), 2. Drago Motoh (Šmartno pri Litiji), 3. Marjan Berčič (Škofja Loka).
Ženske skupno: 1. Marijana Vidovič (Domžale), 2. Olga Grm (Lesce), 3. Gordana Braiko (Piran), 4.Erika Brojan (Mojstrana), 5. Miriam Monica, 6. Heda Kotar (Trbovlje), 13. Jelka Motoh (Šmartno pri Litija).
Mladinke: Gordana Braiko (Piran), Erika Brojan, Miriam Monica.
Članice: 1. Marijana Vidovič (Domžale), 2.Marija Poje, 3. Anica Hribar.
Veteranke: I.OIga Grm (Lesce), 2.Heda Kotar (Trbovlje), 3.Magda Mengalija.

12-letna plavalka Alenka Ličar se je kot članica slovenske kadetske reprezentance te dni odpravila na Euro igre mladih na Nizozemsko. Alenka ni samo odlična plavalka, ampak tudi odlična učenka, saj je šesti razred končala s samimi peticami. Kot kaže si je z rednim treningom pridobiladelovnih navad, ki jih večini mladih danes manjka. Ne njen odlični uspeh, pač pa odhod na Euro igre mladih nam daje pravico, da jo malo pobliže spoznamo.
Zakaj plavanje?
Za plavanje sem se navdušila na šoli plavanja, ko nas je v celem razredu male šole splavalo le deset. Ostali so bili namreč rojeni kamni. No, potem smo mi plavalci dobili listke, na katerih je bilo vprašanje za naše starše, ali bi njihovi otroci nadaljevali pri klubu. Doma smo imeli kar precej borb ali da ali ne. Starši niso bili preveč navdušeni, saj sem bila pogosto bolna, a se je potem izkazalo, da sem se s plavanjem samo še bolj utrdila, tako da je bilo bolehanja občutno manj.
Zdaj v glavnem treniraš dvakrat dnevno?
Kadar imamo šolo popoldne je to mogoče, saj imaš zjutraj in zvečer čas, da
prideš na bazen, kadar pa je šola zjutraj, je to tehnično neizvedljivo, ker se pouk začne prekmalu. Zato pa tisti teden, ko imamo šolo zjutraj, toliko več odplavamo popoldne. Seveda so se sedaj začele počitnice, tako da imamo vsak dan možnost trenirati dvakrat. Dnevno tako preplavam tudi do 14 km. Seveda pa je to nujno, kajti čisto enako počne tudi vsa
konkurenca.
Že lansko leto si med pionirkami napovedala, da si sposobna odplavati dobre rezultate.
Lani sem na državnem prvenstvu za pionirke pozimi osvojila pet zlatih in eno bronasto medaljo, za poleti pa niti ne vem točno. Res je da sem lansko sezono "eksplodirala", a tudi letos med kadetinjami ni dosti slabše. Konkurenca je sicer ista in tako sem se uspela uvrstiti v reprezentanco.
Kaj pričakuješ od nastopa na N izozemskem?
Trenutno so moji občutki zelo mešani, a se mi tekma vseeno zdi zelo pomembna. Spet drugič pa je drugače. Ne poznam konkurence, nikoli še nisem nastopila na tako velikem tekmovanju. Želim si le, da bi odplavaladoberrezultat. Ni me strah tekme z mojimi tekmicami, bolj meje strah, da bi mi trema onemogočila dober nastop. Vsekakor pa bo to dobra izkušnj a za bodoče.
Kaj storiš takrat, ko sc ti ne da na trening?
O. To sc zgodi pa velikokrat. Imam neko notranjo silo, ki mi pravi, da bi bilo zelo fino iti, ker mi sigurno nebo škodilo. Imam pač obveznost, ki jo moram izpolniti.
Kaj po tvojem mnenju loči dobre plavalce od povprečnih?
Težko bi rekla. Ni samo trening. Mogoče športna sreča.
Tekst in foto: Barbara Kus
Ivan Poljan
Veslati je začel leta 1985 in zgodaj opozoril nase, saj je že čez štiri leta postal član mladinske državne reprezentance v spustu, leta 1991 pa zmagal na neuradnem mladinskem evropskem prvenstvu v Spittalu v Avstriji in se po osamosvojitvi Slovenije zapisal kot prvi mladinski prvak Slovenije v kajak - spustu. Leta 1992je nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu na Norveškem in kot najbolje uvrščen Slovenec v kajaku enosedu v spustu dosegel odlično 5. mesto. Ekipa 3 x K-1, katere član je
bil, je prav tako zasedla 5. mesto. Tako je Poljan postal mladinski državni prvak in s 3. mestom na članskem državnem prvenstvu postal član državne reprezentance ter kandidat za svetovno prvenstvo letos 1993 v Italiji.
Če seje sezona dobro začela, sc ni tako tudi končala. Poljan je namreč zbolel za zlatenico in bil šest mesecev daleč od treningov. Tokrat je bojeval boj z boleznijo, saj mu je tovrstna zmaga prinesla možnost za nove zmage na brzicah rek. Sedaj je spet pričel z resnejšim treningom. Ker je s svoj imi dosežki pomembno vplival na razvoj kajakaškega športa pri nas, je, še ne dvajsetleten, dobil priznanje občine Hrastnik za uspehe na športnem področju.
P.R.
Čuk ugnal Goloba
Na drugem odprtem prvenstvu Hrastnika in hkrati prvenstvu Zasavja za člane je drugič zapored (tokrat med 22 prijavljenimi) zmagal Marjan Čuk pred Petrom Golobom (oba Rudar Trbovlje). Tekmovanje je na lepo urejenih teniških igriščih pripravil Teniški klub Hrastnik.
V Hrastniku so ob občinskem prazniku in tem turnirju odprli tudi nove klubske prostore. Rekreativni igralci, ki jih je v Hrastniku vsako leto več, so še posebej veseli novih garderob.
Rezultati:
1. kolo: Zupanc - Ručtnan (oba Hr.) 6:4,6:4; Kužnik (Trb) - Brečko (Hr) 6:1,7:5; Pavčnik (Hr) - Koritnik (Izl) 6:0,6:2; Šeško (Hr) - Lasič (Izl) 6:0,6:0; Drnovšek (Izl) - Mlakar (Hr) 6:4,6:3; Urh (Hr) - Kržišnik (Izl) 6:3, 6:2;
Osmina finala: Čuk (Trb) - Zupanc 6:4,6:4; Jakšič (Hr) - Hribar (Hr) 6:3,6:3; Lebar (Izl) -Kužnik 6:2,6:1; Pavčnik - Kranjc (Trb) 6:4,4:6,6:3; Martinšek (Rad) - Šeško 6:2,6:2; Gošte (Izl) - Možic (Trb) 6:1,7:6; Drnovšek -Dolinšek (Trb) 6:2,6:2; Golob (Trb) - Urh 7:5,4:6,6:1;
Četrtfinale: Čuk - Jakšič 6:0,6:2; Lebar -Pavčnik 6:3,6:2; Gošte - Martinšek 6:3,6:2; Golob - Drnovšek 6:0,6:0;
Polfinale: Čuk - Lebar 4:6,6:1 w.o.; Golob - Gošte 6:3,6:3;
Finale: Marjan Čuk - Peter Golob 7:6,6:0
Miha Hild
Nogomet
Občina Hrastnik : Državni zbor 6:2
(1:0)
Dol pri Hrastniku, igrišče OŠ, gledalci lej ni, sodnik Zdravko Martun (na višini), stranski sodniki (nevidni), rdeči kartoni (ostali v iepu sodnika).
Hrastnik: F. Kovač, D. Rižner, D. Rotar 1, L. Peklar 1, J. Premec 2, S. Kirn, P. Kauzer 2, A. Deželak, L. Zalezina, Šeško.
Zbor: M. Premec, T. Anderlič, Zupanec 1, M. Jerič, M. Planinc 1, Pucko, Kociper.
Človeku kar odleže, če enkrat vidi, da se tudi poslance, ki nam krojijo usodo, da namahati. To so pokazali nogometaši občinske skupščine in košarkaiji ekipe Old Boysev. Ob občinskem prazniku so pripravili najprej tekmo v malem nogometu. Mednarodni sodnik Zdravko Martun je s svojo avtoriteto pripeljal tekmo uspešno do konca, čeprav ni manjkalo dialogov in dvobojev, ki bi lahko pripeljali do resnejših zadev. Občinska reprezentanca je že v prvem polčasu pokazala, kdo je gospodar na ozemlju Hrastnika in povedla z 1 : 0. Vrata je zaklenil notranji minister Frutici Kovač, v obrambi je kraljeval minister za gospodarstvo Darko Rotar. Občinski poslanec Durino Rižner, ki je med drugim tudi dolgoletni nogometaš Rudaija, je povezoval vrste, v napadu pa se je sprodori skozi poslanske vrste izkazal predsednik
DPZ Leonardo Peklar. Tudi izvršnik Slane Kirn je pokazal, da še ni pozabil nogometnih veščin.
Pri republiških poslancih se Miran Jerič ni hotel zameriti svojim voliloem in je že v prvem polčasu igral namesto z nogo (še bolje z glavo) v svojem kazenskem prostoru z roko. Drug Hrastničan, ki sedaj živi v Savinjski dolini, Zupanec, je sicer dosegel gol, vendar šele, ko to ni o ničemer več odločalo. Najbolj se je trudil z driblingi Pucko, ki pa mu niso sledili ostali poslanci. Tone Anderlič je na tekmo seveda zamudil, njegovo igro pa bi lahko ocenili - ne na levo ne na desno pa tudi na bolje ne. Poslanci so prišli na tekmo nesklepčni, zato so se okrepili z vratarjem domačega rokometnega kluba Markom Premcem in urednikom Zasavca Markom Planincem. Prvi Marko jijje z dobrimi obrambami obvaroval večjega poraza, drugi pa je poraz ublažil z lepim golom. Tokrat je dvoboj oče - sin dobil starejši Premec (Jože), ki je dvakrat premagal sina. Sodnik Martun bi po končani sodniški karieri lahko prevzel kakšen skupščinski zbor, saj je pokazal, da zna voditi poslance. Za najbolj srčnega navijača proglašamo hrastniškega župana Leopolda Grošlja, kije "igral" skupaj s svojimi fanti.
Košarka
Old Boys : Državni zbor 84:71 (46:34)
Hrastnik, dvorana, gladalcev polno, TV kamer ni bilo videti, sodnik Guček (ni bil tepen).
Old Boys: Lavrič 7, Franc 14, Kovač 2, Ravnikar 4, Šeško 7, Bratuša 2,Povše 18, Učakar 3, Gregorinčič, Škalički 23, Deželak 4.
Poslanci: Omerza, Bavčar 22, Henigman 10, Kociper, Biščak 12, Jerič 20, Potrč 5, Anderlič 2.
Na košarkarski tekmi v Hrastniku so Old Boysi dokazali, da niso old bajsi. Že v prvem polčasu so povozili poslansko ekipo. Pri Hrastničanih so se izkazali prav vsi igralci, ki so stopili na igrišče. Pri poslancih pa je treba omenili odlično igro Mirana Jeriča, kije dokazal, daje odličen skakalec za odbitimi žogami, pa tudi zadevati zna. Seveda je bil spet zelo dober tudi Igor Bavčar, ki so ga domačini le s težavo ustavljali. Hrastničani so poslancem ves čas dihali za ovratnik. Očitno takšnega presinga niso navajeni. Vendar, ko je bivbši notranji minister sprevidel, da z obrambno taktiko ne bo uspeha, so pričeli ostro napadati in poslanci so na koncu ublažili poraz. Med poslanci je nastopil tudi "uvoženi Hrastničan" Miran Potrč in potrdil svojo politično modrost. Dosegel je ravno prav košev, da mu ne more nihče ničesar očitati. Ne Hrastničani, da jih je pokopal, ne republikanci, da jih je izdal. Sodnik Guček je tekmo vodil v zadovoljstvo vseh, posamezne pripombe med igro pa je modro preslišal. Poslanci so pač navajeni debatirati tudi med zasedanjem. Le zakaj bi jih človek molil.
M.P. in J.P.
Foto: Branko Klančar
Najboljši Snoopy -Renome
Klub malega nogometa Malo po malo - Dimnikarstvo Lepoša (MPM - DL) je organiziral turnir v malem nogometau, na katerem je nastopilo 18. zasavskih ekip. Najboljša ekipa Snoopy - Renome je imela v svojih vrstah najboljšega igralca Nedeljka Bariča, strelca Igorja Holcškain vrataija Mladena Centriha. Najboljši vratar - igralec je bil Muhamed Vehabovič izekipe MPM - DL. Finalni rezultati: Pehar - MPM - DL 1:0 (0:0), Snoopy
Renome - Pehar 3:2 (2:0), Snoopy -MPM - DL 3:2 (2:0). Vrstni red: 1.Snoopy Renome 4, 2. Pehar 2 in 3. Malo po malo- Dimnikarstvo Lepoša 0 točk.
Tekme na Dolu
Obpruzniku KS Dol pri Hrastniku je bilo tekmovanje v streljanju z vojaško puško. Udeležilo se ga je 6 ekipspo3 člani. Vrstni red: 1. Braslovče - 262 krogov, 2. Dol 1 257 krogov, 3. SIT 244 krogov, 4. Steklar 247, 5. D. Poženel Rečica 205.
Posamezniki: 1. Matjaž Kralj (Braslovče) 93 krogov, 2. Vili Vidmar
(Dol) 87,3. Franc Kralj (Braslovče) 87,
4.	Stane Kostanjšek (Dol), 5. Roman Kajina (Steklar) po 85.
V	ekipnem tekmovanju v kegljanju za pokal PD Dol na visečem kegljišču je nastopilo 14 ekip. Zmagala je ekipa Olimpije, za katero so nastopili Dušan, Boris in Lojze Rižner z 62 podrtimi keglji (rekord kegljišča), 2. so bili Bobi (Kurent, Deželak in Čadež) 50, 3. pa Upokojenci (Bračun, Peršič in Vidmar) z 49 podrtimi keglji.
V	rokometni tekmi pionirjev so igralci domačega Dola TKI Hrastnik premagali Loko s 40 : 23.
Na Dolu so pripravili tudi nogometno tekmo med debelimi in suhimi. Zmagali do debeli s 7 : 6. Za ekipo Debeli so bili strelci Milinovič, Moljk in Planinc po 2 ter Rižner 1, za ekipo Suhi pa Burmani 3, Drnovšek 2 in Pepelnjak 1.
Na Izlakah Drnovšek - Lasič
Na klubskem teniškem lurnitju na Izlakah je zmagala dvojica Drnovšek - Lasič, pred Jazbec - Fritz in Kovačič - Hild.
Zalokar 24. v Grižah
V Grižah je bil 27.6. mednarodni šahovski turnir, kjer so sodelovali tudi šahisti iz Zasavja. Vrstni red: 1. Mestrovič (Krško) 7.5, 24. U. Zalokar 5.5, 31. H. Jazbec 5.5, 39. R. Bajda 5 (vsi Trbovlje), 69. R. Juvan 4 (Sevnica), 77. J. Grčar 3.5 (Zagoije), 81. Z. Grahek 3, 83. F. Kolnik 3 (oba Trbovlje), 84. I. Vidmar 3 (Zagoije), 85. A. Novak 3, 95. O. Krajnc ml. 2 in 96. A. Dušak 2 (vsi Trbovlje). Vseh udeležencev je bilo 100.

•iillil
lillliiiiiM
m
Promet
21.	junija ob 8.40 uri seje na Savinjski cesti v Trbovljah zgodila huda prometna nezgoda v kateri se je hudo telesno poškodoval 5 letni M.S. iz Trbovelj, kije še na zdravljenju v UKC Ljubljana. Otrok se je pri izstopanju iz avtobusa iztrgal materi iz rok in planil na cesto, v tem trenutku pa je nasproti pripeljal N.D. in ga povozil.
22.	junija ob 17.42 uri se je 16 letna
K.V. iz Zagorja peljala s kolesom od Gaberskega proti centru Trbovelj. V Špančevem ovinkuji je postalo slabo in je padla po vozišču.Pri temseje lažje telesno poškodovala in ostala na zdravljenju v bolnici.
23.	junija ob 14. uri seje na magistralni cesti Hrastnik - Zidani Most pripetila lažja prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena vboznika Š.C. in voznica S.O. Voznik ni upošteval časovne zapore.
24.	junija ob 11.30 uri je voznik Z.F. iz Hrastnika pri Trojanah nepravilno parkiral svoje vozilo znamke Citroen BX pred Ljubljansko banko v Zagorju. Ker je pozabil potegniti ročno zavoro je vozilo samodejno zapeljalo navzdol po pločniku in trčilo v vrata gostinskega lokala Medija. Škode je za 30 tisočakov.
27. junija ob 19.31 uri je P.M. vozil motorno kolo husqwama iz Gaberskega proti Podmeji. V blagem desnem ovinku ga je zaneslo na levo stran vozišča in je čelno trčil v nasproti vozeči R 5, ki gaje upravljal P.G. iz Trbovelj. P.M. je nato vrglo čez vozilo na brežino, kjer je dobil zelo hud udarec v glavo. Na kraju mu je bila nudena takojšnja prva pomoč. Z reševalnim vozilom je bil odpeljan v trboveljsko bolnišnico in nato v UKC Ljubljana. Je v kritičnem stanju.
Kradejo kot srake
V noči na 22. junij je neznanec vlomil v vikend hišico na Hohkravtovi v Trbovljah, kjer je ukradel nekaj alkoholne in brezalkoholne pijače. Za storilcem še poizvedujejo.
Iz. doma Pod Javorjem pa je oskrbnik javil da mu je neznanec 23. junija v jutranjem času ukradel mrežo za odbojko z napenjalci in jeklenimi vrvmi vred.
Iz Klektra Trbovlje so na policijsko postajo sporočili, daje neznanec iz droga
35 KV električne napeljave odvil osem kotnih želez. Storilca še iščejo.
Izpred Mesečine sta neznanca 27 .j unij a okoli pol tretje ure zjutraj sunila dve kolesi z motorjem, last R.P. in R.S. V dopoldanskem času so enega našli v Zagoiju za drugim pa še poizvedujejo.
Oškodovanka J.A. se je 23. junija oglasila na hrastniški policijski postaji in povedala, da ji je neznanec preko noči iz hleva ukradel osem kokoši. Storilca še iščejo.
Nepreviden fe bil P.Z. iz Steklarne. Policistom je 24.6. prišel povedati, da mu je v času, ko je bil za eno uro v Trbovljah, neznanec vzel kompletno orodje Unior, ki gaje pustil pred svojo garažo.
Kradel zastave
Tudi simboli slovenske države - zastave niso vami pred tatovom. To je dokazal M.L. ko seje 27. junija s skupino iz Radeč vozil po savi s čolnom. Da bi njihov rafting
popestril, je splezal na trboveljski most čez Savo in iz droga cestne razsvetljave vzel dve slovenski zastavi. Policisti so mu kmalu potem zastavi zasegli, moral sijih bo pač kupiti sam.
Travniški požar
V Kotredežu je 23. junija okoli poltretje ure popoldan prišlo do zrušitve električnega droga. Pri tem je nastal kratek stik, ki je vnel taravo. Zgorelo je okrog sto kvadratov travnika, požar pa so pogasili kotredeški gasilci.
Grožnja s pištolo
I.P. je obvestil policijsko postajo Trbovlje, daje imel manjši spor z znancema R.T. in R.K. Pri tem mu je R.T. grozil s pištolo. Policisti so nato R.K. zasegli dve neprijavljeni pištoli brez dokumentov (ena je bila starejšega tipa, še iz vojnih časov) in bo zato prijavljen sodniku za prekrške. R.T. pa se bo zaradi grožnje z orožjem zagovarjal na sodišču.
Aufbiks
P Naporni so bili pretekli dnevi. Veselice kamor se obrneà in 0 aufbiksarska sezona jetrenutno na višku. Tudi redakcija jetrnic ima malo težav zaradi tega. Materiala je dovolj, brez skrbi, le z mačkasto glavo se težko piše. Pa bo že šlo.
p Če se že poslanci ne zrukajo, to naredijo aufbiksarji pred občino. Tako 0 je 25. junija malo po polnoči pred trboveljsko občino prišlo do obračuna zaradi punce. V.M. je prišel z njo v Vrtinec, tam pa ji je težil M.P. Zunaj ju je pričakal in vnel se ni pravi viteški boj za naklonjenost, kjer bi deklica dala robček svojemu vitezu. Vnelo se je mesarsko klanje in V.M. jo je odnesel z zlomljenim nosom. Upajmo, da ga ima punca sedaj še rajši. Zlomljen nos za svojo deklico je lepa žrtev, ni kaj.
p Malo pred četrto zjutraj je 27. junija J.Č. pričel predstavo pred V mesečino. Izzival je goste, se kar malo prepeal, potem pa se je tipček spravil še na može in brcnil v vozilo. Seveda je bil odpeljan in postavljen na hladno mesto, kjer maligani hitro zapustijo vročo glavo.
p	Na Dolski noči je bilo pestro. Od odvozov smeti, pardon, malce preveč
^ popitih mladcev, do venmetanja pred kelnarcami in prenočevanja v hladnih prostorih uradnega vozila, ki smo mu pridali lepo žensko ime Marička.
Ob 7. uri zjutraj 26. junija so zašli v bife Janez z rožicami posuti 0 K.M., P. A., M.N., vsi iz Hrastnika. Nasuti so bili še iz dolske noči, kjer so vztrajno počakali na dolsko jutro. Pri Janezu jih je obsedla slabost in pričeli so z razbijanjem kozarcev in pepelnikov. Veselica se je končala s prihodom mož postave.
p Isti dan v jutranjih urah se je skupina opotekajočih mladeničev, ki so 0 šli po cesti z Dola (spet že omenjena noč), spravila na nič hudega sluteč avto, parkiran pod skalo, in ga kamenjala. Žrtev napada je bilo stransko trikotno steklo.
Hough, govoril sem. Vi pa prebrali.
apsoafc
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: fax.:71 827
Gotovinski popusti, plačilo na 2,3 ali 4 obroke, montaža itisonov, toplih podov in DOSTAVA do 25 km BREZPLAČNA.
-	ITISONI širine 2 in 4m
-	TOPU PODI širine 2,3 in 4m
-	BARVE AKRIL, JUPOL, BARVE za les in kovino
-	pestra paleta tekstilnega meterskega in dekorativnega blaga
-	prodaja zaves proizvajalca VELANA
-	karnise
-	OPRAVLJAMO TUDI POLAGALSKA DELA: polaganje, brušenje in lakiranje parketa, plute in ostalih lesenih podov.
VABI VAS trgovina *&*!2SS>SÉ Kisovec.
Vsak dan od 7“ do 19“, ob sobotah 700 do 1300 Telefon: 0601/71 827
VW - AUDI TRBOVLJE d.o.o
m m
IZKORISTITE NAŠO AKCIJO
IN KUPITE GOLF 2000 DEM CENEJE.

\ lil I I
II


NA ZALOGI:
GOLF 1.4 BENCIN GOLF 1.9 DIESEL GOLF GL TURBO DIESEL VENTO DIESEL VENTO GL 1.81 PASAT 1.81
TRANSPORTER KOMBI BUS
AUDI 80 TDI
UGODNI KREDITI IN LEASING.
Prodaja- 0601/26-525 servis* 0601/21-525 f
WMmiWM
vMv/XvI'MvXvXviv/
Najvišji donos na vložena sredstva
, < .v V
Najmanjši riziko
Možnost vnovčenja pred rokom dospetja
Polovico revaloriziramo z rastjo drobno prodajnih cen in obrestujemo po 10% letni obrestni meri

Polovico revaloriziramo z rastjo srednjega tečaja Banke Slovenije za DEM in obrestujemo po 9% letni obrestni meri
Na dan dospelosti izplačamo prinosniku nominalni znesek s pripadajočo revalorizacijo in obrestmi v tolarjih.
Celje - skladišče
D-Per
6/1993
DVODELNI BLAGAJNIŠKI ZAPI
/O Banke Zasavje d.<
5000006276,22
Trbovlje
60.000 TOLARJEV
SEDEMMESEČNI VREDNOSTNI PAPIR
I UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta zmage 33. Zagorje ob Savi
I Nepreklicno naročam časopis ZASAVC. |
| Ime in priimek..................................
a mesto.................... poštna St,............ j
ulica............................ telefon.
datum . . . .................. lastnoročni podpis
NAROČNINO BOM PLAČEVAL: sproti, trimesečno, polletno(ustrezno obkroži)
NAGRADNA IGRA