GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, 4. novembra i958 LETO V., ŠTEV. 85 OKRAJNI LJUDSKI ODBOR Poročilo Sveta za telesno kulturo o stanju telesne vzgoje v mestu Poročilo je podnl predsednik Sveta tovariš Niko Kavčič na 6. seji Mestnega sveta dne 30. oktobra 1958 Svet za telesno kulturo pri Okraj-J.tal ljudskem odboru je že dolgo Poučeval perečo problematiko cc-^‘ne telesnovzgojne dejavnosti v okraju, še posebno pa v me-Ta problematika je danes na V^tatneanlh področjih dosegla takš-^ stopnjo, da bodo potrebni učin-Jgviti posegi, če bomo hoteli položaj praviti. Poudariti maramo namreč, £ je področje telesne kulture tisto ™dročje, kjer se nova miselnost le tačasi uveljavlja in očitno zaostaja ^ našim celotnim družbenim raz-ypjem, Škodo, ki nastaja, bo z vsajajo dnevom teže popraviti. Zato potrebni hitri im učinkoviti , 3-vpl. Mnenja smo, da je predvsem ‘u«tj tisto mesto im tribuna, kjer aaJ se pretehtajo izneseni problemi, SMizira trenutni položaj in sprej-Mo ustrezni sklepi. Mmenja smo da je današnji čas še prav po-?eon<> primeren za to razpravo, saj L n*Posrcdno pred nami jugoslovanski Kongres telesne kulture, ,lubljama pa lahko, kot je to že doslej mnogokrat, s svojim vfedom koristi in pokaže pot, kako rešili zamotane probleme telesne iu'ture v naši državi. Menimo tudi, Jo današnja .seja lahko vzpod-B"**ha za druge kraje, kjer o tej pvblematlkl še niso razpravljali I ‘astni organi tako kot v Ljubljani kjer je morda področje telesne ^.‘tare še vedno obravnavaino z biti ^dlkov. Seveda pa moramo bo* ^anes vsi živo zainteresirani, da t^ravilno vrednotenje telesne kulta 6 Prodrlo v vse kraje naše ožje (J širše domovine, kajti le tako 6e v° dosegli v naši telesni kulturi uspehe, ki sc bodo v končni So! !a nt* pokazali v splošnem dvi-i6l ‘Ihdskega zdravja, v povečani in obrambni sposobnosti, v %i ?eloVinl storilnosti, v zmanj-in , , izdatkov za socialno skrbstvo »ko dalje. *ih ria^0, ki smo ga osvojili v na-hjftL ružbenth organih na vseh stop-o$no v okraju, da je komuna tista h»rr>err?a celica, ki prevzema skrb za tanje telesnovzgojnih organi-?Lja _rw> kulturo lotil najprej reše-h ®*hov Fw?Vsem iisiih nalog in pro-e6, hroa k je smatral za osnovanj _ ^vsem gre za reševanje vpra-!* je ton alne osnove, kajti brez tc zamisliti nadaljnjo rast sne kulture. Ob polnem razumevanju Mestnega sveta, ki so ga v razpravah na terenu v celoti podprli prebivalci našega mesta, smo spomladi ustanovili sklad za izgradnjo telesnovzgojnih objektov. To je prvi primer takega organiziranega dela v državi, kjer je predstavniški organ aktivno posegel v to problematiko in z odločbo uzakonil sklad. Velik pomen tega sklada je tudi v tem, da sklad organsko združuje vseh devet ljubljanskih občin v celoto, kjer se nji demokratičen način tol iz enotnih vidikov rešujejo problemi posameznih občin in vsega našega mesta. Ob izvajanju sprejetega programa izgradnje telesnovzgojnih naprav pa so se pred Svetom pojavljali novi tol novi problemi. Ti problemi so mnogokrat tako raznovrstni in zapleteni, da je potrebna temeljita analiza, če hočemo iz zapletenega položaja najti jasno in pravilno pot. Prvo, kar moramo ugotoviti, je dejstvo, da jc Svet za telesno kulturo s formiranjem investicijskega sklada tako rekoč odprl ventile vsem tistim problemom, ki doslej niso mogli iz slepe ulice. Pri občinskih svetih so sc začele kopičiti želje, prošnje, predlogi in nasveti številnih organizacij, šol Itd. Kmalu se jc pokazalo, da lahko z Investicijami urejamo samo en del materialnih problemov, dočlm je drugi del, to so sredstva za funkcionalno življenje družbenih organizacij in šol, do danes v glavnem še vedno prepuščen stihiji. Druga pomembna ugotovitev je ta, da gre naše telesnovzgojno življenje še vedno nekako po starih tirih, pri čemer niso prizadeti samo elementi vzgoje in športnega življenja nasploh, marveč ta problem resno ogroža tudi našo doslej neorganizirano materialno osnovo* iz katere marsikdaj zelo neenotno, nenačrtno in razcepljeno podpiramo telesno vzgojo kot celoto. Pri tem pa ugotavljamo, da je bila vse do danes šolska telesna vzgoja v neenakopravnem ln mnogo slabšem položaju kot telesna vzgoja v družbenih organizacijah. Zdaj pa poglejmo na nekaterih konkretnih številčnih podatkih, kakšno je trenutno stanje telesne kulture v Ljubljani. V Ljubljani imamo danes 178 osnovnih telesnovzgojnih organizacij, ki združujejo skupno 33.353 pripadnikov. Partizanska organizacija ima 15 društev s 6916 pripadniki, športna organizacija šteje 58 društev in klubov s 6101 članom, planinci imajo 5 društev z 8847 pripadniki, strelci 54 strelskih družin s približno 4000 člani. Nadalje imamo še taborniško organizacijo, ki v 5 rodovih združuje okoli 2500 pripadnikov, L klub ža konjski šport ter 41 organizacij Ljudske tehnike, s 4989 člani. V teh številkah pa niso zajeti pripadniki manjših sindikalnih športnih aktivov, ki jih je v Ljubljani precej, vendar nad njimi nihče ne vodi nadzorstva in tudi niso registrirani pri merodajnih športnih forumih. Ce pogledamo te številke — zlasti nekaj nad 30.000 pripadnikov v osnovnih organizacijah — bi do neke mere z njimi lahko bili zadovoljni, vsaj glede množičnosti. Vendar pa pri tem ne smemo pozabiti, da nam številke ne pokažejo prave slike, ker se člani ene organizacije dostikrat pojavljajo tudi v drugih, n. pr. planinci so včlanjeni tudi v športnih ali društvih »Partizan«, strelci v športnih in obratno. Nadalje moramo upoštevati, da osnovno misijo telesne kulture izpopolnjujejo predvsem organizacije »Partizan« in športna organizacija, delno tudi planinska, dočim ima strelstvo izrazit narodnoobrambni značaj, pri organizacijah Ljudske tehnike pa je poudarek le na tehnični vzgoji naših državljanov, Ljubljana je danes tudi glede kvalitete v športu dosegla lepo raven, saj imamo v našem mestu celo vrsto športnih panog, ki se uspešno uveljavljajo ne samo v republiškem, marveč tudi v državnem in celo v mednarodnem merilu. Ljubljana Ima v državnem merilu popolno domeno v smučanju, ženski atletiki, košarki, skokih v vodo, kotalkanju in umetnem drsanju, dviganju uteži in judo športu, razen tega pa se na vodilna mesta v državi uvrščajo kolesarji, hokejisti, - telovadci na orodju, konjeniki, boksarji in namiznoteniški igralci. Skrajni čas pa bi bil, da bi dvignili kvaliteto tudi v mnogih drugih športnih panogah, ki so v Ljubljani že pred vojno.Vpa tudi po osvoboditvi, imele lepo tradicijo in sloves. Seveda pa je jasno, da bo višjo kvalitetno raven v športu možno doseči le z večjo množično osnovo v vseh športih, s smotrnejšo in načrtnejšo vzgojo v šolah in društvih ter z izboljšanjem sedanjih materialnih pogojev. Prav gotovo sta oba, tako množični kot vrhunski del športnega življenja drug poleg drugega pomembna činitelja, saj ni nedelje ali praznika v Ljubljani, ki ne bi privabila na športne terene na tisoče meščanov. Res je, da gledalcev ne moremo uvrščati med aktivne športnike, je pa vsaka športna prireditev zase močno propagandno sredstvo, gledalci pa so lahko pomemben činitelj pri nadaljnji rasti našega telesnovzgojnega življenja. Zanimalo nas bo življenje v osnovnih telesnovzgojnih organizacijah. Jesno je, da vsaka osnovna družbena organizacija potrebuje za svoje delo vsaj skromne materialne pogoje — prostore, rekvizite ln finančna sredstva. Poglejmo sedaj, kako se zbirajo osnovna finančna sredstva v naših organizacijah. Ko smo pregledovali stanje v društvih, smo ugotovili, da se sredstva v pretežni meri formirajo iz naslednjih virov: 1. skoraj vse organizacije si ustvarjajo lastne dohodke iz svoje redne dejavnosti (članarina, dohodki od prireditev), razen tega pa še iz postranske dejavnosti (plesne vaje, veselice, tombole, oddajanje prostorov v najem itd.), 2. dotacije ljudskih odborov in množičnih organizacij, zlasti SZDL, 3. vir, ki ga lahko označimo kot posebno dejavnost, je zbiranje oglasov. Oglejmo sl pobliže vse naštete vire. Menda je vsakomur jasno, da osnovne organizacije z dohodki, ki jih ustvarjajo iz lastnih virov (članarina, dohodki od tekmovanj) ne morejo živeti. Po približni oceni lahko trdimo, da krijejo ti viri komaj 10 °/o vseh potreb. Precej več sredstev naberejo osnovne organizacije s postransko dejavnostjo — predvsem z oddajanjem prostorov v najem, s plesnimi prireditvami, tombolami, veselicami in sploh sličnimi prireditvami. Pri tem pa naletimo pogosto na prav absurdne primere. Na primer: partizansko društvo oddaja v najem svojo telovadnico oziroma igrišče šoli ali drugi družbeni organizaciji, tako prva kot druga pa črpata večji del svojih sredstev iz proračuna odnosno iz raznih dotacij. Najbolj pereče se ta problematika odraža zlasti v kvalitetnem športu, ki terja, kot je znano, dokajšnja finančna sredstva. Zato si še danes večina športnih društev ustvarja dohodke na način, ki smo ga prakticirali v vseh letih po osvoboditvi in kot delajo že vseskozi po svetu. To je praksa mecenov — bodisi da so to podjetja, bodisi posamezniki na vodilnih položajih v gospodarstvu. Zato se predvsem športna društva potegujejo za takšne vodilne funkcionarje, ki lahko poskrbijo za zbiranje finančnih sredstev po liniji »dobrih zvez«. Kot tipičen primer v podatkih, ki smo jih zbrali v Ljubljani, bi lahko navedli SD Odred, ki je v lanskem letu za svoj obstoj moralo zbrati za več kot 5 in pol milijona oglasov. Ob tem in sličnih primerih pa nastajajo številne nepravilnosti. Predvsem lahko ugotavljamo, da se ta sredstva delijo mnogokrat zelo enostransko, z ozkimi merili, največkrat gredo ta sredstva za eno samo kvalitetnejše moštvo in seveda na račun množičnosti. Drugo pa je (jejstvo, da je tak način zbiranja sredstev danes že zastarel, za organizacije pa vedno težavnejši in mučnejši. Stihijnost v finansiranju naših telesnovzgojnih organizacij pa se kaže v svoji absurdnosti še v celi vrsti kričečih primerov. Nihče ne rmore zanikati, da SI< Enotnost ne predstavlja vrha smučarskega športa v jugoslovanskem merilu, saj je to društvo že osem let zaporedoma osvojilo naslov ekipnega državnega smučarskega prvaka. Toda ali ni paradoksno, da je n. pr. lani Enotnost uspela zbrati pri svojih 821 aktivnih smučarjih le 700.000 dinarjev za funkcionalne potrebe, dočim je isto- STKAN 4f£ GLASNI* časno dobilo prav takšno podporo od svojega podjetja sindikalno športno društvo Poštar, ki ima le 100 pripadnikov, v kvaliteti pa se prav gotovo ne more meriti s prvim društvom. S tem primerom sicer nočemo obrniti ost na Poštarja ali katerokoli slično organizacijo, marveč hočemo le osvetliti neskladnosti v kriterijih, ki bi jih morali vsaj do neke mere uravnavati na tem področju ustrezni organi. Pri današnji pestrosti in množici osnovnih telesnovzgojnih organizacij je treba računati z dejstvom, da teh problemov ne moremo še naprej enostavno prepuščati individualnemu in stihijskemu reševanju in presojanju, ker že sedaj stojimo pred nevarnostjo, da se bodo že itak ostre neskladnosti še bolj zaostrile. Ce bi bili do teh pojavov docela ravnodušni, bi bile ene organizacije zaradi subjektivnih momentov vedno v privilegiranem položaju, druge, ki bi objektivno zaslužile več pomoči in sredstev, pa bodo vedno zapostavljene. Vse to nam narekuje, da moramo — tako kot na oastalih področjih družbenega življenja —' tudi na področju telesne kulture te probleme zavestno in načrtno usmerjati, pri čemer so nesporno sveti kot družbeni organi tisti forumi, ki naj prično tudi te probleme uravnavati. Z vso resnostjo pa menimo, da je treba opozoriti na problematiko telesne vzgoje v šolah. To vprašanje želimo osvetliti z več vidikov in poudariti, da je šola tisti činitelj, na katerem moramo danes zgraditi osnove vse naše telesne kulture. Sola je namreč tisto mesto, kjer bo v perspektivi prav vsa naša mladina — tako v mestih kot na vasi — 100-odstotno zajeta v redno in sistematično telesnovzgojno življenje. To delo bodo na šoli opravljali plačani in kvalificirani strokovnjaki. Ce upoštevamo, da je danes pri nas uzakonjen osemletni režim šolanja, to torej pomeni, da bomo v načrtno telesnovzgojno dejavnost postopoma vključili prav vso mladino od 7. do izpolnjenega 14. leta. To je pa prav tista doba, v kateri lahko v mladem človeku razvijemo osnovne psihofizične elemente, potrebne za zdrav razvoj človeka. Ko bosta tak mladenič ali mladenka dovršila osemletno šolanje, bosta že imela vse osnove, ki jima bodo olajšale opredelitev, napredek in razvoj v amaterskih telesnovzgojnih organizacijah. Nadalje je treba računati z dejstvom, da šola s svojim programom dela ln učenja bolj in bolj veže učenca nase in mu le redko dopušča telesnovzgojno izživljanje izven nje, saj je tudi učencu prosti čas vse bolj skopo odmerjen. Pri vsem tem pa ugotavljamo, da so številne telesnovzgojne naprave v družbenih organizacijah izkoriščene le 20 do 25 odstotkov, kar jasno priča o nezadostni racionalni uporabnosti, medtem ko jih ob šolah manjka in jih največkrat sploh ni. Eno najbolj perečih vprašanj Šolske telesne vzgoje je tudi pomanjkanje strokovnega kadra. Vemo med drugim, da v ljubljanskem okraju danes več kot polovica osemletk nima učitelja telesne vzgoje. Samo ljubljanski okraj bi pri svojih 844 šolah potreboval najmanj 300 učiteljev in profesorjev telesne vzgoje, ima jih pa komaj 120. Ce pomislimo. da se bo v bodočnosti pouk telesne vzgoje na šolah še obogatil in povečal, potem je jasno, kolikšno je pomanjkanje strokovnjakov. Ta slabost se z isto ostrino kaže tudi v amaterskih organizacijah. Skratka — kot pri materialnih in finančnih problemih, tako tudi pri kadrih rešujemo te probleme neenotno, nena- črtno, razdrobljeno, vsak za svoje ozko področje. Vse to nam jasno narekuje, da je treba z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpreti težnje tistih organov, ki imajo za nologo, razviti našo slovensko institucijo za vzgojo prepotrebnih šolskih kvalificiranih strokovnih kadrov. Naša sedanja tovrstna šolska institucija sicer daje nekaj kadra, vendar še odločno premalo, pa še ta kader, ko pride v šole, si začne v mnogih primerih izbirati nov življenjski poklic, ker na tem področju ni tako stimuliran, kot bi bilo potrebno. Tako so tudi te dragocene investicije v mnogih primerih izgubljene. Ce pogledamo vse pravkar iznesene podatke, nam je lahko jasno, da nam ti podatki narekujejo določene spremembe v naši bodoči investicijski politiki. Vsem nam je jasno, da družba v sedanjih pogojih nima na razpolago neomejenih sredstev in zato ne bo mogla zadovoljiti vseh prošenj, ki se pojavljajo v raznih predlogih, gledanih iz ozkega obzorja. Zato bo treba v bodoče družbena sredstva investirati tako, da bomo gradili predvsem tiste objekte, ki ne bodo terjali izdatnih sredstev, obenem pa bodo v največji možni meri koristili družbi oziroma množični osnovi naše telesne kulture. Menimo, da bodo to objekti, ki bodo v prvi vrsti namenjeni naši šolski mladini, seveda pa se jih bodo lahko do določene mere posluževale tudi amaterske organizacije. Takšno orientacijo si je Svet zastavil že v letošnjem letu in bodo tudi objekti, ki so že v gradnji, prvenstveno služili množičnemu telesnovzgojnemu udejstvovanju ter šolam. Postavimo vprašanje: ali lahko danes začnemo z gradnjo novega telovadnega doma za društvo »Partizan« Narodni dom, ko istočasno mnogo šol v Ljubljani nima niti svojih telovadnic, niti rednega pouka telesne vzgoje, sredstva pa so v vsakem primeru družbena. Te misli nas vse bolj utrjujejo v prepričanju, da je treba v Ljubljani še hitreje pričeti z gradnjo odprtih športnih igrišč in parkov, ki bodo brezplačno dostopni vsem našim državljanom, ne glede na to, ali so ali niso člani teclsnovzgojnih organizacij. Vzporedno s hitro stanovanjsko izgradnjo in širitvijo mesta je treba še pravočasno zavarovati tiste prostore, zlasti v zaključenih naseljih, ki bodo omogočili vsem prebivalcem prepotreben oddih in razvedrilo na športnih terenih. V tem pogledu bo treba najtesneje sodelovati z naglo razvijajočimi se stanovanjskimi skupnostmi, ki lahko prispevajo velik delež pri urejanju odprtih športnih površin. 2e uvodoma smo poudarili, da se v naši telesni kulturi le s težavo uveljavljajo nova gledanja na razne probleme telesnovzgojnega življenja; še vedno imamo opravka z ozkimi, klubaškimi in zastarelimi gledanji in nazori, ki hromijo naše moči, da ne moremo hitreje in z boljšimi rezultati pognati tok razvoja naprej. Razcepljenost in zaverovanost posameznih organizacij, ki gledajo na probleme le iz svojega ozkega stališča, zapostavljanje šolske telesne vzgoje, neracionalno izkoriščanje telesnovzgojnih objektov, popolna stihija pri ustvarjanju materialne osnove, zlasti pa finančnih virov za funkcionalne potrebe organizacij, negospodarsko vzdrževanje prostorov itd. itd. — vse to so razsežna in zapletena, področja, mimo katerih v bodoče ne bodo več mogli naši družbeni organi v komunah. Ce bomo hoteli vse te zapletene probleme reševati načrtno in v skladu z našim splošnim družbenim razvojem, Je nujno, da tudi glede upravljanja in vzdrževanja telesnovzgojnih objektov čimprej uresničimo že sprejeta načela, naj skrb nad lelesnovzgoj-nimi objekti prevzamejo komune. Posebni organi, ki bodo za to nalogo izvoljeni, bodo morali skrbeti za pravilnejši režim upravljanja in sploh takšen način izkoriščanja športnih objektov, da bodo vse naprave kar najbolj smotrno izkoriščene. Seveda so v Ljubljani tu in tam nekateri objekti, ki po svoji funkciji preraščajo okvir občine. Za te objekte bo potreben sklad pri Mestnem svetu. Danes poznamo v Sloveniji zelo vzpodbudne primere, ki nam kažejo, da so organi v občini s smotrno in pametno politiko znali doseči popolnoma nove oblike sožitja telesnovzgojnih organizacij, ki so osredotočene okoli šole, ob kateri pa sc razvija vse amatersko telesnovzgojno življenje (primer: Ruše). Ce sedaj še enkrat pogledamo vse naštete probleme, je jasno, da so v sedanjem nenačrtnem, ozkem, stihijsko se razvijajočem ■ telesno-vzgojnem življenju, predvsem v pogledu materialne' dejavnosti, nujno potrebni določeni ukrepi. S temi ukrepi bomo v naši telesni kulturi razvili in zagotovili smotrnejšo, današnji družbeni ureditvi prilagojeno ustvarjanje in porazdelitev finančnih sredstev, boljše upravljanje in izkoriščanje športnih objektov, uspešnejše delo v šolski telesni vzgoji itd. Ker smo že ugotovili, da imamo v Ljubljani zelo pestro strukturo telesnovzgojnih organizacij, ki danes obstajajo, žive, se razvijajo in jih ni možno prepustiti goli usodi, in ker smo sprejeli načelo, da je predvsem komuna, torej družba, odgovorna za razvoj telesne kulture, moramo najti zanjo tudi razumevanje. Praksa upravljanja z dosedanjim investicijskim skladom nam je jasno in zgovorno pokazala, da se bo v Ljubljani najbolje obnesel tudi za funkcionalne potrebe naših telesnovzgojnih organizacij nov, enoten in namenski sklad. V ta sklad naj bi se stekala sedanja, po vseh omenjenih kanalih pritekajoča sredstva. Tu mislimo predvsem na približno 50 do 60 milijonov dinarjev, ki jify v območju našega mesta predvsem po privatni iniciativi in mimo kontrole družbe, nabbrejo telesnovzgojne organizacije. Seveda pa teh ukrepov ne smemo napačno razumeti, kakor da gre za ustvarjanje nekakšne generalne državne linije ali za oživljanje upravno-birokratskih tendenc, ki so pri nas že zdavnaj preživele. Nasprotno! Z enotnim skladom nimamo namena zatreti vseh tistih zdravih pobud, predvsem glede zbiranja finančnih sredstev, ki se porajajo v naših osnovnih organizacijah.,Se več! -Mnenja smo, da bodo te samoiniciativne pobude na terenu morale v bodoče ne samo ostati, marveč jih bomo morali še bolj razvijati In krepiti. Ob ustanovitvi enotnega sklada nam gre predvsem za to, da zajamemo v sklad tista večja sredstva, ki so prišla neposredno iz gospodarskih organizacij in so jih posamezniki po svojih klubaških vidikih pogosto usmerjali zelo ozko, po subjektivnih kriterijih, predvsem v razna društva za uresničevanje njihovih programskih nalog. Ta enoten sklad za funkcionalne potrebe osnovnih telesnovzgojnih organizacij ne bi predstavljal samo višje organizirane oblike dela, marveč bi hkrati tudi občinskim svetom, kot organom ljudskih odborov, zagotovili polnejšo vsebino dela in večji družbeno-polltični vpliv. Potemtakem smatramo, da bi omenjeno problematiko lahko reševali z dvema skladoma, in sicer s skladom za investicije, ki že obstoji, ter s skladom za funkcionalne P°" trebe osnovnih telesnovzgojnih organizacij. V zvezi s skladi bi rad dal še tole kratko pojasnilo. Res je, da zakon o skladih takega sklada danes še n® predvideva. Gospodarskim organlz®" cijam pa je dopuščeno, da iz svojin skladov" skupne uporabe dajejo dotacije raznim organizacijam. Tega P® se vsaka gospodarska organizacij® brani, ker ima, prvič, sredstva tega sklada največkrat namenjen® za svoje potrebe ail pa najmanj angažirana v obratnih sredstvih, drugih pa je dolžna na vsako dotacijo, ki jo iz sklada dodeli, še 20 odstotkov od njene višine vplačati v proračun. Zato je razumljivo, da so gospodarske organizacije bolj naklonjene sistemu plačevanja oglasov in reklam, kar bremeni račun material' nih izdatkov. To je sistem, ki 8® izvajamo že več let in je prišel tako globoko v zavest funkcionarjev telesnovzgojnih organizacij, da gdj' ge poti skoraj ne vidijo več. In " pomislimo, da samo v Ljubljani 8 pa čeprav tarejo naše občine tudi ™higi problemi, mogli tudi na tem Področju organizirati naprednejše in učinkovitejše oblike od dosedanjih. , Na območju, mesta je 258 gospodarskih organizacij ustvarilo v letu }"57 806,654.664 din sredstev, ki so Pm ostala na prostem razpolaganju. yd'ik uspeh bi že bil, če bi novemu "dboru vsaj za prvo leto uspelo brati 30 milijonov dinarjev. Prebičani smo, če bi organizacija tega °ela dobro delovala, da bi se v ak-ijo vključile predvsem SZ, sindi-alne organizacije, Zbor proizvajal- cev v občini itd. in prikazovali delavskim svetom in proizvodnim organizacijam pomen telesne vzgoje in novo, boljšo obliko reševanja, uspeh tudi ne bi izostal. To naj bi bil eden izmed predlogov za pot, po kateri naj bi že krenili v letu 1959. Po obširni razpravi je Mestni svet sprejel več sklepov, nanašajočih se na razna vprašanja telesne vzgoje v mestu. Med drugimi je usvojil tudi predlog Sveta za telesno kulturo in sprejel sklep o ustanovitvi odbora za upravljanje sredstev za potrebe telesnovzgojnih organizacij na območju mesta Ljubljana. I. Ustanovi se odbor za upravljanje sredstev za potrebe telesnovzgojnih organizacij (v nadaljnjem besedilu »odbor«) za območje mesta Ljubljane. Odbor sestoji iz 10 članov, od katerih enega imenuje OLO Ljubljana, ki je obenem predsednik od- bora, ostalih 9 članov pa imenujejo vsak po enega sveti občinskih ljudskih odborov na območju mesta Ljubljane, ki so pristojni za zadeve telesne kulture. II. Za zbiranje sredstev služijo odboru naslednji viri: a) prispevki iz skladov skupne porabe gospodarskih organizacij, bank in hranilnic; b) dotacije politično teritorialnih enot in c) darila. III. Odbor razdeljuje sredstva na posamezne organizacije primerno njihovim funkcionalnim potrebam na podlagi predračunov posameznih telesnovzgojnih organizacij, ki jih mora prej preveriti Svet za telesno kulturo pristojnega občinskega ljudskega odbora. IV. Odbor izdela pravila za svoje poslovanje in načrt za zbiranje sredstev. Pravila odobri Svet za telesno kulturo OLO Ljubljana. V OBČINA DOBREPOLJE 414. -Na podlagi 1 odstavka 4. člena k°na 0 pristojnosti občinskih in rajnih ljudskih odborov in njiho-organov, Uradni list FLRJ št. ^ ’'7) ter 10. člena statut,a občine pbrepolje, v zvezi z določba-. 1 zveznega družbenega plana za 65/L1958 (Uradni list FLRJ št. 54-r , določbami družbenega plana »publike Slovenije za leto Ini list LRS št. 3-7/58) ter družbenega plana okraja Ljudske republike Slovenije za leto (Uradni list LRS št. 3-7/58) ter . .10čbami družbenega plana okraja TČubljana za leto 1958 (Glasnik št. 5/58) je občinski ljudski odbor Do-repolje sprejel na seji občinskega .^fa in na seji zbora proizvajalcev ne 30. maja 1958. družbeni plan občine Dobrepolje za leto 1958 PRVI' DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA n OBČINE v LETU 1958 Upružbeni plan občine Dobrepolje nadav a- v smernicah in ukrepih za darstv”^ ^voj občinskega gospo-loči‘i-Va 081:10vne značilnosti in do-oltfgja-^Vezncga, republiškega in 195() tl86 družbenega plana za leto nadaii značilnosti imajo za cilj trilšča Vanje P°btike za stabilizacijo dega nadaljnjo krepitev komunal-Ijerijs^H^Pravljanja in dvig živ-N-iiC ravni delovnih ljudi. Dlan ngf?’ kl J*h postavlja družbeni *en0 “Cine za leto 1958, bodo dose-stemti j ??n°vi stimulativnejšega si-brganiz,, . ,tvc dohodka gospodarskih bjo (j#'V.c'lJ> ki omogoča tako notra-?a bo v ustvarjenega dohodka, « izknrs«^Ulativno delovala na bolj-« siste8™0^6 notranjih rezerv in ®°jon v j- •••»Biajevanja, tu uv ptr-Za ri?8€*enem učinku pri delu. razvoj posameznih H r3 v b.i!", , organizacij bp zlasti i6 aDor,i m letu potrebna smotrnih -v, razPoložljivih sredstev - Zn„A ,kladov-?*lno za i nagrajevanja, ki bo po- "“v v v, -.28 nadaljnji razvoj oble; 11 1958 bo predvsem nasled- L Poglavje lfl V (Vk*. °dni DOHODEK : n!Sfi PredDobr°polje se v letu 1 u^dnel* T™ nadaljnje zvišanje Re doh°dka. Napram letu a 7 o/t narodni dohodek dvignil Porast narodnega dohodka se gostinstvo: predvideva v naslednjih panogah; državno..............15 °/o privatno.............6 °/o kmetijstvo..............4%> Obrt: trgovina................42 °/o državna..............95 %> STRUKTURA CELOTNEGA DOHODKA DRUŽBENEGA PROIZVODA IN NARODNEGA DOHODKA V 000 DIN Panoga celotni material- družbeni Amorti- Narodni % po dohodek ni stroški proizvod zacija dohodek panog. Industrija 22.212 13.173 9.039 1.061 7.978 4,47 »/o Trgovina 2.376 808 1.568 80 1.488 0,84 % Gostinstvo državno 7.000 5.016 1.448 83 1.365 0,76 % zasebno 11.000 6.000 5.000 440 4.500 2,55 % Obrt državni s. 30,056 16.334 13.722 750 12.972 7,27 % zasebni s. 14.800 6.808 7.992 522 7.470 4,18 % Kmet. zadruge 29.212 13.510 15.702 1.522 14,180 7.94 »/o Kmetijstvo 238,000 95.200 142.800 14.280 128.520 71,99 % Skupaj . . . 354.656 157.449 197.271 18.738 178.533 100 »/o Iz zgornjih podatkov je razvidno, da je področje občine gospodarsko slabo razvito, saj predstavlja kmetijstvo 71,99 “/o narodnega dohodka. Vse ostale panoge v gospodarstvu predstavljajo 29,01 °/o narodnega dohodka, dočim je industrija zastopana v skupnem narodnem dohodku le 4,43 “/o, kar negativno vpliva na narodni dohodek na prebivalca v občini. Narodni dohodek v primerjavi z letom 1957 znaša na enega prebi- valca: 1957 ................................. 41,603 »/o 1958 ................................. 47,469 °/o Indeks 1958/57 ................... 107 °/o » II. poglavje INDUSTRIJA Industrijski obrat »Apnenica« ne bo zaznamoval v letu 1958 napredka, temveč manjši padec v proizvodnji, ker so njihova osnovna sredstva v veliki meri iztrošena, zato je nujno, da obrat »Apnenica« v letošnjem letu najame investicijski kredit in začne z gradnjo nove apneniške peči. Za gradnjo obrata so v celoti izdelani načrti in bi predvideni stroški znašali 47 milijonov. III. poglavje KMETIJSTVO Kmetijstvo predstavlja osnovno panogo gospodarske dejavnosti na območju občine. Osnovne panoge v dejavnosti kmetijstva so Živinoreja, poljedelstvo in v manjši meri gozdarstvo. Plan predvideva povišanje za 4 Vi, predvsem na osnovi povečane poljedelske proizvodnje, pra-šičereje in gozdarstva. V kmetijstvu prevladuje privatni sektor, le manjše kmetijske površine izkoriščajo kmetijske zadruge Videm in Struge. Na področju živinoreje bo stalež živine v glavnem ostal nespremenjen, povečalo se bo le število prašičev in vzporedno s tem vzreja mladih pujskov. Z ozirom na to, da predstavlja občina Dobrepolje vzrejni center plemenske živine, bo posebna skrb posvečena gojitvi dobre plemenske živine. Prav tako bo poudarek tudi na povečanju proizvodnje mleka. Na področju poljedelstva bo večja pozornost posvečena sistematič-hemu gnojenju z umetnimi gnojili, izbiri kvalitetnih semen in intenzivnejši obdelavi kmetijskih površin, kar bo zagotovilo višji hektarski donos. Višji donosi se tudi predvidevajo na področju sadjarstva, kar bo doseženo s saditvijo novih sadik, sistematičnim urejanjem obstoječih nasadov in s škropljenjem, ki ga uvajajo kmetijske zadruge. Po družbenem planu za leto 1958 se predvideya, da bo posek stoječega lesa na področju občine znašal 13.000 m3, od tega v gozdovih 10 tisoč kubičnih metrov in 3 tisoč na travnikih. Plan gojitve, varstva in nege gozdov predvideva pogozdovanje na 19 ha površine. Zasajenih bo 45.000 sadik in 120 kg semena jelke. Čiščenje gozda se bo vršilo na površini 67 ha. Urejen bo tudi požarni pas. Iz sredstev gozdnega sklada se predvideva 701.000 din za ureditev gozdnih poti na področju: Strug in Kompolj ter ureditev ostalih poti na področju občine. Skupaj bo urejeno 7 km gozdnih poti. Pri navedenih delih bodo kot neposredni koristniki sodelovali tudi kmetje. IV. poglavje TRGOVINA IN GOSTINSTVO Na področju občine bo v letu 1958 obratovalo 6 poslovalnic državnega sektorja in ena poslovalnica zadružnega sektorja. Odkupna mreža bo ostala neizpremenjena. Leta 1958 se predvideva dvig narodnega dohodka v trgovini za 42°/«, kar bo doseženo z reorganizacijo trgovske mreže. Kljub reorganizaciji trgovske mreže se opaža, da teh 7 trgovskih poslovalnic neebo moglo nuditi potrošniku vsega potrebnega blaga, zato se predvideva, da bo odtok denarja tudi v letošnjem letu visok. Zelo kritično je v nekaterih poslovalnicah stanje opreme, ki ne odgovarja potrebam sodobne trgovine. Na področju občine bo letos obratovalo 8 gostišč, od tega 1 družbenega sektorja. Število gostinskih obratov odgovarja potrebam prebivalstva občine. Dvig narodnega dohodka se predvideva v letu 1958 za 9 %>. Zvišanje narodnega dohodka se predvideva v glavnem zaradi spremenjenih cen v gostinstvu. Zelo slab pa je v nekaterih obratih inventar in bo nujno, da ga gostinski obrati izpopolnijo. V. poglavje OBRT Zaradi pomanjkanja sredstev tudi v letošnjem letu ni pričakovati bistvenih sprememb na področju obrtništva. Večji dvig proizvodnje bo zaznamovan v obrti družbenega sektorja, kjer se bo v letu 1958 dvignil narodni dohodek za 95 "/o napram letu. 1957. Obrt privatnega sektorja bo ostala na isti stopnji kot v letu 1957. Za dvig obrti ima občinski ljudski odbor v svojem investicijskem skladu 2.651.000 din; od tega bo dodeljeno 1.500.000 din podjetju »STOLARNA« Dobrepolje za ureditev sanitarnih in zaščitnih naprav. Ostali znesek investicijskega sklada se namerava uporabiti za preureditev skladišča na postaji. Predvideva se, da bo v teh prostorih podjetje Rašica postavilo svoj obrat. ' Nadaljnji dvig se predvideva v obrti pri KZ Stroge, kjer bo v letu 1958 pričel z delom obrat za izdelovanje eteričnih olj. Videm bo v letu 1958 uredila za predelavo mesnih izdelkov in s tem zagotovila, da se bo del klavne živine, ki se sedaj v celoti izvaža, predelovalo doma. Vsebino Poročilo Sveta zn telesno kulturo o stanju telesne vzgoje v mestu na 6. seji Mestnega svetu. 414 Družbeni plan zu leto 1958 občine Dobre-»olje- STRAN 424 VI. poglavje ZADRUŽNIŠTVO Na območju občine Dobrepolje poslujejo 4 kmetijske zadruge in to: Videm, Ponikve, Kompolje in Strige. Vse zadruge se bodo orientirale predvsem na pospeševanje kmetijske proizvodnje, čimboljše zajemanje tržnih viškov in pospeševanje domače obrti. V letu 1958 se bodo od KZ izločile vse negospodarske dejavnosti (trgovine). Na območju kmetijske zadruge Videm bo zasajen nov nasad ribeza na površini 2 ha. Nadalje bo kmetijska zadruga Struge v letošnjem letu uredila skupni pašnik in zasadila vrbov nasad za pridobivanje materiala za izdelovanje suhe robe in pletarskih izdelkov. Poleg tega bo kmetijska zadruga Struge uredila zbiralnico mleka, ki bo v veliki meri pripomogla k povečanju proizvodnje mleka, saj se tovrstni odkup na področju Strug do sedaj sploh ni vršil. Da bi se kmetijske površine, last SLP čimbolje izkoriščale, se bo v letu 1958 ustanovilo kmetijsko posestvo, ki bo lahko dvignilo hektarski donos in drobnemu blagovnemu proizvajalcu dokazalo, kako se lahko smotrno izkorišča zemlja z uporabo sodobne tehnike in agro-kemičnih sredstev. II. DEL EKONOMSKI UKREPI OBČINE DOBREPOLJE ZA LETO 1958 VII. poglavje AMORTIZACIJA Vse gospodarske organizacije plačujejo amortizacijo obračunano po stopnjah, ki jih določajo zvezni predpisi. VIII. poglavje OBRESTI OD SKLADOV OSNOVNIH SREDSTEV Obrestna mera od skladov osnovnih sredstev znaša za kmetijske zadruge 2%. Te obresti pripadajo skladu osnovnih sredstev kmetijske zadruge, ki jih plačuje. IX. poglavje PRISPEVEK OD DOHODKA Del dohodka, ki ustreza znesku prispevka iz dohodka vlagajo: a) kmetijske zadruge Videm, Ponikve, Kompolje in Struge: v občinski sklad 25 %, v sklad osnovnih sredstev zadruge, ki ga plačpje 75 %. X. poglavje GOSPODARSKE ORGANIZACIJE S PAVŠALNIM OBRAČUNOM Kot gospodarske organizacije s pavšalnim obračunom bodo v letu 1958 poslovale: Gostišče Videm in -Štolama« Dobrepolje. XI. poglavje OBČINSKE DOKLADE Občinska doklada se za leto 1958 odmerja po določilih odloka o občinski dokladi od kmetijstva, samostojnih poklicev in premoženj (-Glasnik« št. 38/58.) XII. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK Glede pobiranja občinskega prometnega davka od prometa z izdelki in storitvami, veljajo do objave občinskega odloka o občinskem prometnem davku tarife okrajnega odloka o pobiranju občinskega prometnega davka za območje okraja Ljubljana (-Glasnik« št. 50/56 in 53/57). Občinski prometni davek od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja ter po individualnih proizvajalcih se obračunava in plačuje z veljavnostjo od 20. aprila 1958 dalje po posebnem odloku ObLO Dobrepolje (-Glasnik« št. 35/58). Občinski prometni davek od prometa na drobno se plačuje po posebnem odloku ObLO Dobrepolje (»Glasnik« št. 81/58) oziroma po odloku ObLO Dobrepolje (»Glasnik« štev. 35/58). XIII. poglavje SREDSTVA SKLADOV V LETU 1958 v 000 din 1. Sredstva skladov bodo znašala: Skupaj blokirano razpoložlj. a) investicijski sklad 3.823 1.172 2.651 b) stanovanjski sklad 8.439 788 7.651 c) cestni sklad 648 169 479 Skupaj . . . . 12.910 2.129 10.781 2. Sredstva skladov sc bodo formirala v letu a) Investicijski sklad: Priliv v letu 1958: — 42 % .obvezne doklade od kmetijstva . — občinska taksa za pse............... — 45 % takse od priprav za proizvodnjo — 20 %> zemljarina od KZ.............. Ostala zemljarina: zemljarina ostalih gospodar, organizacij zemljarina izven gospodarstva .... A. Prispevek iz dohodka: a) 25°/o prispevka kmetijskih zadrug . . . b) 40 % prispevka pavšalistov............. c) 25% prispevka ostalih gospodar, org. . . Obresti od sklada obratnih sredstev . obrtnih podjetij..................... . 1958 iz tehle virov: * 034 59 54 11 58 107 82 274 42 1.172 3. Prenos iz leta 1957: neizkoriščena sredstva . . .*...........» 1.954 sproščena blokacija iz leta 1957 .......... 697 2.651 Skupaj sredstva . . . 3.823 Od skupnih sredstev bo v letu 1958 razpoložljivo 2,651.000 din, ki ee bodo uporabila takole: Investicijsko posojilo za Stolavno................... 1,500.000 din Invest. posojilo za preureditev skladišča na postaji 1,100.000 din Garancijske pologe................................... 51.000 din Skupaj . . . 2,651.000 din glasnik • B. Stanovanjski sklad: Priliv v letu 1958: — 90 %> stanov, sklada iz gospodarstva brez ZTP in povšalistov: gospodarstvo ObLO..................1,060 PTT................................ 65 1.125 — 50°/o stan. prispevka ŽTP .... 3| stan. prispevek pavšalistov .... 4l — 90 °/o stan. prispevka izven gospodar. zasebniki.............................. 23 ustanove in zavodi.................. 132 upokojenci............................. 792 prorač. ustanove ObLO . , . « . 887 dohodki najemnin 100 % .... 1 ‘S 3.162 Prenosi iz leta 1957: — Neizkoriščena sredstva ...... 4.926 — Sproščena blokacija 1957 361 5.287 Skupaj sredstva 8.486 Od tega: 1 blokirano: 25 % priliva v letu 1958 788 Razpoložljivo v letu 1958 — 75 % od priliva v letu 1958 ...» 2.364 — prenosi sredstev Iz leta 1957 .... 5,287 Skupaj razpoložljivo v letu 1958 . . . 7.651 Razdelitev stanovanjskega sklada: Razpoložljiva sredstva v letu 1958 znašajo 7,651.000 din, ki se bodo v celoti uporabila za gradnjo stanovanjskega bloka. C. Cestni sklad: Priliv v letu 1958: — 30 % takse na vprežna vozila . . . 420 — občinska taksa na motoma vozila . . 3 Prenosi sredstev iz leta 1957: — Neizkoriščena sredstva Iz leta 1957 139 — Sproščena blokacija iz leta 1957 . . 86 Skupaj sredstva .- . . Od tega: blokirano: 40°/» sredstev iz priliva v letu 1958 . . Razpoložljivo v letu 1958: 60% sredstev iz priliva v letu 1958 . . Prenosi sredstev iz leta 1957 .......... Skupaj razpoložljiva sredstva v letu 1958 . . . 648 Razpoložljiva sredstva v letu 1958 v znesku 479.000 din se bodo uporabila za vzdrževanje občinskih cest. I i XIV. poglavje | , PRORAČUNSKA SREDSTVA 1 V letu 1958 bodo znašala sredstva občinskega proračuna 29,271.000 410 ln bodo zagotovljena iz naslednjih virov: 1 v 000 din — 54% prorač. prispevka iz osebnega dohodka .... 1.10$ — 80% prorač. prispevka pavšalistov..................... 77 — dopolnilni prispevek iz osebnega dohodka .... — — del prispevka iz dohodka kom. podjetij Dohodki od prebivalstva: — 54% prorač. prispevka iz osebnega dohodka .... 1.119 — 60 % dohodnine od kmetijstva........................4.200 — 58 % obvezne občinske doklade od kmetijstva .... 8w — občinska doklada od kmetijstva nad 4 do 13% . . . 4.830 — 60 % dohodnine od ostalih poklicev in premoženja . . 760 — občinska doklada ostalih poklicev ....................1.200 — 100% prometnega davka od zasebnikov...................6.100 — občinski prometni davek........................ « . 4 020 — davek na maloprodajni promet........................1-26« — občinske takse.....................t ..... . Dohodki urhdov in ustanov.................................. Ostali proračunski dohodki................................. Dohodki ja zavno gozdarsko službo.......................i 80 Ve proračunskega presežka Iz leta 1957 ................. Dotacija OLO.............................................. Skupaj . . . 29.271 ^ Sredstva občinskega proračuna se bodo uporabila za naslednje 1. Administrativni proračun............ 29.271 Skupaj . . . 29.271 i i 1 I 1 i 1 1 1 ' ii i 1 o i; XV. poglavje r KONČNE DOLOČBE Jz Svet za družbeni plan ln finance je pooblaščen, da po potrebi natančnejša navodila za izvajanje družbenega plana. ,cstn*‘ l! Ta družbeni plan velja z dnem objave v -Glasniku« uradnem ku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od 1. januarja 1958. Številka: 02/1-160/58 |< Dobrepolje, dne 30. maja 1958. (| Predsednik ra občinskega ljudskega od Marjan Miklič