69
Pisma mlademu prijatelju.
IV.
}$/¦L&.                f) ragi   Bogdan!
^fe.etrtaj dobi v zgodovini slovensko književnosti pravimo (Mstilna. ker j|gK$i se je jezik innogo izlikal in izčistil raznili nopotrebnili ptujk ter se je '          slovenska knjiže-vfiost popoJnera   prerodila in  prestvarila.    Sloven&čini
je zasijalo solnce lepše bodočnosti. Do konca prejšnjega stoletja je še vedno pojemala in irikakor sp jpj še ui znhotelo stopiti ponosno v vrsto drugih na-rodov. Posamični rodoljnbni pisatelji — zvečine duhovniki — so jej pač prilivali in jo negovali po svojih skromnih močeh. ali njihovo dolovanje je bilo raztrese.no po raznih slovenskili krajih: zdniženega in calokupnpga delo-vanja za vso Slovenijo ni bilo. Na Štajarskem ,je bndil rojake dnhovnik Lavoslav Volktner (y 18KJ) ,,pesnik Slovenskih gorie," ki je zlagal ppsni in basni, polne lapih naukov in nedolžne šale, katere so sp popolnem urlo-maf.ile nipj narodom. Na Koroskem jo deloval na probnjo naroda Gutsnian , na Kranjskein pa Japelj in drngi.
Konceiu preteklega in zaeptkom sedanjega stoletja oživelo je na mah slovensko književno delovanje. Književniki tisto dobp so izprevideli, da je treba najprvo slovenski jpzik dobro očistiti vseh peg in olikati, da je sposoben za vse razne stroke človpskpga znanja. Zato so se pečali ta čas vzlasti z jpzikoslovjem, kar nam prifa, da sp je spisalo prvili trideset Jet okolo deset slovnic slovenskega jpzika. Pisatelji so sp učili od naroda samega. kako jp treba slovenski pisati, spisovali so mu knjigc nabožne in posvetne vsebine ter širili navodno omiko. Slove.nščina sc jo nvajala celo v nčilnice in urade vzlasti za časa, ko so Franeozi poseli našo doraovino. Najveeje zasluge za povzdigo sloveDŠčine o tistem času pa ima Valentin Vodnik. prvi slo-venski pesnik iu preporodite.lj slovpnskp književnosti.
Talentin Vodnik se je porodil 1758. J. v Gorenji Šiški pri Žibertu, dokončal je latinske šole 1775. 1. v Ljubljani in postal mašnik. Pozneje je bil vodja gimnaziji, nadzornik začetnih šol iu vodja umetalnej in rokolskej šoli. Umrl je kot profesor talijanskega jezika 1819. leta v Ljubljani.
Vodnik je bil vele izobražen in uten mož tcrje posvetil vse svoje živ-ljenje svojerau narodu. Uže M. Pohlin ga je memal za pesništro, da je zapel v ..Pisanicab" nekaj pesnij. Zajemal jo syoje vednosti ne samo iz knjig, ampak tudi naroda saraega. Potoval je po slovenskih krajih, poslusal, kako govori, kako misli, kako cuti, kako pojp narod, ki ga Se ni popačilo ptujstvo ne v šegi ne v govoru. Vodiiik je priduo probiral starejše pisatelje slovenske, Tzprejel, kar imajo dobrega, in popustil, kar je bilo slabega. Učil se je staro-slovenšcine in gledal na ostale slovanske jezike ter si izposodil od njih, kar ni mogel najti v domačpin jezici. Tn tako je pogodil ono pot, po katerej hodijo še danes sloveuski pisatelji.
Pesniško polje je bilo do Vodnika popoluem zaneniarjeno in razven trohice cerkvenih pesnij ni bilo ničpsar v tisku, kar bi bilo vredno, da se omeni. Vodnik pa je začel zbirati narodne pesni. prenarejal jih in likal in uglobil se je tako v narodni duh, da je zlagal pesni.  ki  se čitajo kakor narodue,
70
samo lienejšc so, umetalnejše in eistejše. Njegovc pesni so tako zelo v na-rodnem domačem duhu zložgne, da so se na mah prikupile narodu in se pojo še danes kakor svojina vsega naroda. Vodnik je prvi slovenski pesnik v širjem pomenn besede.
Za 1795. 1796. in 1797. leto je Vodnik izdaval ,,Veliko pratiko," mater sedanje slovenske pratike, ki jo vidiš v vsakej hisi.
Od ]eta 1797—1800 je izdajal v začetku po dvakrat, pozneje po jeden-krat na teden politično- poueni časnik ,,Lublanske- novice od vseh krajev eeliga svejta," ki so niati sedanjih, od 1843. 1. sem izhajajočib nNovie."
Leta 180(3. je izdal ,,Pesme za pokušino", prva zbirkardobrih slovenskih pesnij. Uže protestantski pisatelji so se ukvarjali s prelaganjem eerkvenih pesnij in tudi pozueje so se ustvarile posamiene cvetke slovenskega pesništva. ali razven nekaj Japljevih prevodov nemških pesnij so vae brez vsake cene. Vodnikove pesni so narodti silno ngajale in se hitro ndoraačiJe.
Leta 1811. je dal na svetlo ,,Pismenost," slovnieo slovensko, ki se je uvela v tedanje učilnice. JSTa če]u te slovnice je znanienita pesen Vodnikova ,,Ilirija oživljena."
Leta 1807. je spisal domaco zgodovino v ncmškera jezici, ki je rabila nčencem v SoJi do 1848. 1.
Najrečje delo njegovo pa je nemško-sloveusko-latinski slovar, katerega je 1813. I. ugledalo beli dan saino jedua pola. Prišlo pa je to delo na svitlo 1800. 1. pod uredništvoin Oigaletovem in ogromnej podpori slavnega knezo-škofa Ijubljanskega Antona Alojzija Wolfa: nI)eutsch-sloveniscbes \Vor-terbuch" v dveh debolih zvezkib. Slovensko-nemški del pa pride kmalu v dežel po uredništvu prof. M. Pleteršnika.
Vse Vodnikove izvrstno urejcne pcsni od P r. Levstika je izdala nMatica Slovenska" 1809. 1.
Fodnik je spisal razven navedenih kujig še vec drugib iu vse njegovo življenje kaže neprestano delovanje za napredek slovenskega naroda.
Za štiriletue vlade Franeozov na Kranjskem (1809—1813) se je slovenski živelj sosebno povzdignil, ki je obsezal vse meje naše domoviue. Slovenski jezik je dobival polagorna jeduake pravice kakor francoski in nemški, uvajal se je v učilniee kot obvezen predmet ia v uradib iu v društvenem življenji se je zmirom bolje negovala slovenska govorica. Ko je bil Karol Nodier urednik francoskega vladnega lista ,,TeIegraphe officiel", .dodajal je skozi dra meseca prevod tudi v domačem jeziei, in to je bil p r v i slovenski dnevnik.
Predno završim pisino, onienim. še moža, ki ni pisatelj slovenski, a ima ogroinno zaslug za našo mlado literaturico. To je baron ŽigaZois (f 1819), jako imovit in učen mož, ki je ranogo žrtoval na prospeh gmotnega in du-ševnega stanja slovenskega naroda. Njeran 8e imamo zabvaliti za Vodnika, slavnega učenjaka Kopitarja in vcč drugib. Zois je bil pravi oče vsein teda-njim slovenskim domoljuboin in v njegovej biši so se zbirali, izobraževali iu navduševali najimenitnejsi todanji literatje: Japelj, Kumerdej, Linhart, Vodnik, Kopitar . . . . Zois jib je navduševal, podpiral in svetoval jim v raznih stvareh, ker je bil sam široko izobražou in izveden v slovenskej književnosti. Natanenejše podatke izveš ustno o počitnicah, kadar me zopet obiščeš.   A to, kar sem zapisal, zapomni si dobro!
Da si mi zdrav!                                            Tvoj                         P. B.
----------k----------