Za gospodarje
^	TJ	'
Maribor dne 22. avgusta 1934.
Izvoz sadja.
PrejSnja leta je šlo naše sadje — mišljena so tu predvsem jabolka — v glavnem v Avstrijo, Češko, Nemčijo, Švico, Holandsko in Italijo. Vse te države so seveda poskušale uvoz sadja čim bolj omejiti, z raznimi trgovskimi pogodbami pa so dajale prednost onim državam uvoznicam, s katerimi so imele tudi dobre politične zveze. Zato je obstojala za letos bojazen, da bo naš izvoz sadja zelo oviran in da bomo le težke izvozili Vse sadje-. Zato so naši sadjarji sprejeli z velikim veseljem vest letos spomladi, da nam bo Nemčija priznala v novi trgovski pogodbi pri uvozu našega sadja veliko ugodnosti s tem, da bo za gotovo število vagonov uvoženega sadja priznala znižano carino. Ta količina sadja, za katerega nam je Nemčija res priznala nato znižano carino, se imenuje kontingent. Ta kontingent je znašal za letos 1300 vagonov in je bilo nato določeno, da odpade od tega kontingenta na Slovenijo 800 vagonov. Ker letos pridelek sadja v Sloveniji ne bo velik, bi lahko vse sadje izvozili v okvirju tega kontingenta v Nemčijo in naši sadjarji bi brez velikih težkoč prišli do razmeroma dobrih cen pro prodaji sadja.
Sredi julija so zborovali v Mariboru sadni trgovci in sadni pridelovalci. Ob zaključku tega mariborskega zborovanja je prispela m Beograda vest, da je dobilo pravico do izvoznega kontingenta jabolk, ki se imajo izvoziti v Nemčijo, Priviligirano izvozno društvo v Beogradu. To društvo se označuje navadno z Začetnimi črkami na kratko Prizad. To je delniško društvo, kjer ima okrog 60% delnic država, ostalo pa razni privatniki. To društvo je bilo ustanovljeno pred leti, ko je bil pri nas z zakonom uPeljan žitni monopol. To društvo ima tudi še sedaj v veliki meri skoraj izključno pravico, izvažati pšenico v inozemstvo. More pa to pravico prenesti na
posamezne privatne trgovce s tem, da jim izstavi izvoznice.
Ko so naši sadjarji in izvozniki sadja, zvedeli ,da je dobil Prizad kontingent^ iizvoza naših jabolk, namenjenih za vj Nemčijo, je nastalo veliko nezadovoljst-t, vo in razburjenje med sadnimi produ-*1 centi in zlasti še med izvozniki Badjeu. Izvozniki sadja imajo v Mariboru svojeg društvo, ki se imenuje Združenje sad-* nih eksporterjev (izvoznikov) in trgov-* cev sadja. Od srede minulega meseca eoij začele nato romati v Beograd deputa-» čije za deputacijo z nalogo, da preprečil monopol Prisada in izposluje domačim: organizacijam (Gospodarska zveza, Kme-t; tijska družba) in sadnim trgovcem ic-* vozna dovoljenja, brez katerih ni mo* goče izvoziti niiti 1 kg sadja v Nemčijo*;
Med temi dolgotrajnimi pogajanji so začela rana jabolka že zoreti in jih jei| bilo treba začeti prodajati. Sadni trgovi; ci so jih začeli nakupovati, kljub temu»j da niso imeli še nikakih izvoznih dovo-i-Ijenj, ker so pričakovali, da mora priti; vsak trenutek povoljna rešitev. Večje! množine ranih jabolk (okrog 100 vago*; nov) je bilo pokupljenih in deloma zvoi, Ženih v skladišča, deloma pa natovorjen nih kar v vagone. Tako za izvoz prin pravljena jabolka so čakala skoraj dva) tedna in se jih je seveda zelo mnogo pokvarilo.
Med tem se je ustanovilo med izvozi niki sadja v Mariboru manjše društvo, ki ima kakih 100 članov. To novo drui štvo so imenovali Sindikat izvozničan jev sadja. Ta Sindikat je poskušal do* biti od Prizada edino pravico izvažati sadje in je v resnici dobil od Prizada tudi izvoznice za izvoz 100 vagonov sadja v Nemčijo.
Ko so se vršila pogajanja, kdo in kako sme izvažati sadje, so začele cene sadja v Nemčiji hitro padati. V začetku izvozne sezčne so bile tam cene po 32 do 36 mark za 100 kg jabolk (1 marka je krog 18 Din). Danes so vredna ta jabolka še
— 110 —
samo 16 do 18 mark In cene še vedno padajo. Z zavlačevanjem izvoza smo torej izgubili pri vagonu sadja okrog 6 tisoč Din.
Ko je bila sklenjena pogodba z Nemčijo, je bilo tudi določeno, da mora biti sadje, ki je izvoženo v kontingentu, večinoma pakirano v zabojih, le 100 vagonov je bilo dovoljeno izvoziti! nepaki-rano, kar naloženo v vagone (a la rin-fusa). Poleg kontingenta je dovoljen v Nemčijo tudi izvoz sadja, toda za to sadje je treba plačati večjo carino. Carina za nepakirano sadje znaša izven kontingenta 2 marki, za pakirano pa 7 mark za 100 kg. Za v kontingentu izvoženo sadje se pa plača carine za pakirano 2 marki. Ako bi torej Nemčija dovolila uvoz sadja a la rinlusa, je vsak kontingent odveč in bi lahko vsak trgovec izvažal kakor bi hotel brez posredovanja Prlzada. Za sedaj pa je dovoljen glavni izvoz samo v zabojih. Med carino za sadje, ki je izvoženo v kontingentu, ter med sadjem, izven kontingenta nastane tako razlika 5 mark za 100 kg. Teb 5 mark razlike v carini mora sicer trgo-vec-izvoznik tudi plačati, vendar pa se nato ta razlika vrne in se imenuje ta raalika carine, ki se vrne: premija. Ta pretaija znaša torej pri 100 kg sadja 5 mark, ali pri vagonu okrog 9000 Din. To premijo dobi Prizad. Od teh 9000 Din ho menda vrnil Prizad izvoznikom 6000 D, ostanek pa ho pridržal za sehe'. Ker dobi izvoznik to svoto vrnjeno, bi lahko za to svoto plačeval tudi jabolka dražje sadjarjem in v tem obstoja ravno znižana carina. Ako pa trgovec ne bil plačeval za to svoto jabolka dražje, pride ta svota, ki ji dobi od Prizada, njemu v dobro, sadnemu producentu pa seveda y izgubo.
Ako bi bilo torej mogoče doseči, da se izvaža čim več jabolk nepakitano, se za te plača carine samo 2 marki in odpade vsako plačevanje premije sem in tja. 'Ako pa se že mora izvažati samo v zabojih, kar pride v poštev zlasti pril poznem sadju, naj bi prišla vsa premija ~ torej 9000 Din — v dobro sadnemu pro-'ducentu. Samo v tem slučaju ima ugodnost trgovske pogodbe z Nemčijo tudi kale pomen za kmeta.
Kako se bo razvijala sadna trgovina naprej, kako bo z izvozom, kam ho šla
izplačana premija, o tem bomo naše naročnike v vsaki številki obveščali.
♦
Tri uredbe.
Ministrski svet je predpisal z zakonsko močjo tri uredbe, ki so gospodarskega pomena in jih morajo poznati kmetje, obrtniki in trgovci.
Uredba glede obrestne mere.
Že leta 1933 je bila izdana vladna odredba, ki je določala naj višje odmerjanje obresti in je bilo določeno, da ne smejo presegati obresti denarnih zavodov obresti Narodne banke za več nego 5%. Najnovejša odredba pa pravi, da se zniža presežek obresti od prejšnjih 5 na 4.5%. Narodna banka jo že med tem sama znižala obresti in odslej denarni zavodi, kamor spadajo tudi zadruge, ne bodo smeli računati več 12.5% obresti, ampak največ 11%. Če pa dolžnik ni Vj redu odplačeval dolga in obresti, mu je lahko denarnii zavod povišal obresti za nadaljna 2%, kar prepoveduje nova uredba. Denarni zavodi pa bodo zaračunavali stroške, ki so nastali s posojilom in semkaj spadajo stroški za pogodbo, takse, poštnino itd. Obračuni 0| dolgovih se bodo odslej zabeleževali na posebnem monopolskom papirju, katerega bo izdalo finančno ministrstvo.
Zasebniki po novi uredbi ne smejo zaračunati dolžnikom več nego 8% obresti. Konočno ne smejo po novi uredbi' denarni zavodi zaračunavati višjih obresti kakor 8% na leto v slučajih, da gre za menične terjatve, ki so nastala iz zadolžitve kmetov in se urejene po posebnih zakonskih predpisih.
Uredba o kartelih.
Vlada je dalje izdala uredbo o kartelih (združitve več industrijskih podjetij). Nova uredba prepoveduje snovanje kartelov, vendar pa sme izdati trgovinski minister posebno dovoljenje, da se ustvari kartel. Sestavljen bo poseben seznam kartelov in bo pod nadzorstvom trgovinskega ministra. Trgovinski minister lahko pregleda poslovne knjiga kartelov, poslovanje, cene itd. Minister trgovine je opolnomočon za razpust kartela, ako bi ta ogrožal koristi splošnega i gospodarstva in sploh javno interese.
ili ,i—^
Karteli’, ki so se posebno ro’dili' y povojnem času, so rakrana, ki zatira vsa-so prosto konkurenco, so navijalci cen In brezobzirni podporniki [velekapitala. Kartele bi bilo treba sploh odpraviti!.
Popravljalnice obleke in obul ve prepovedane.
Konečno je kot tretjo novo uredbo predpisal ministrski svet prepoved popravljanja obleke in obutve s strani in-dustrijsko-tvorniških obratov za obleko in obutev ter njih podružnic in prodajaln. Pri nas zadene ta slednja uredba popravljalnice Bate, ki niso več dovoljene in je šlo trgovinsko ministrstvo z novo uredbo na roko našito domačim ‘obrtnikom. Če pa bodo s to uredbo zadovoljni: kmet, uradnik in delavec, je drugo vprašanje!
*
letošnja svetovna hmelj-ska produkcija.
Letošnji svetovni pridelek hmelja bo za okroglih 81.000 starih stotov manjši nego lanski, a znaša povišek porabe piva 5%. Če se vpošteva izvoz z Ameriko in Anglijo, bo letos primanjkovalo pivovarnam 130.937 starih centov hmelja. V številkah po posameznih državah, ki pridelujejo hmelj, zgleda primerjava med letošnjim in lanskim pridelkom, kakor kaže naslednja tabela:
1934	1933
v starih centih
Nemčija	110.000	166.388
Češkoslovaška	110.000	124.600
Francija	36.000	33.200
Poljska	28.000	33.000
Jugoslavija	22.000	32.000
Belgija	18.000	16.500
ostali okoliši	2.000	2.000
*
Mam plovcmo?
Minuli teden nam je davkarija poklala položnice za vplačitev tekočih davkov. Vsak pameten človek ve, da mora država pobirati davke, vsak pravičen človek jih tudi plača, samo če io more. V kakšni stiski se nahaja danes kmečko ljudstvo, nam pojasni naslednje sta-hje:	Pretečeno soboto so na celjskem
mestnem trgu^pro’dajalirplščela za peči ali praženje po 4 Din; petelin, ki a'e imel 3 kg mesa, je bil prodan za 18 Din; rejenega purana, ki je tehtal 9 kg. je neki gospod dobil za 4 kovače. Res, zlati časi so prišli za meščane in gospodo: nii jim več treba se mučiti s pustim govejim mesom, lahko se vsaki dan mastijo z izvrstno, pa ceno perutninsko pe-i čenko. Saj ubogi kmet, ki perutnino redil, jo mora na trgu prodati za vsako ceno, ker ima doma že rubežen na kravo in svinje. Da je pišče zrelo za zakol, ga treba pitati najmanj 10 tednov; vsaki dan porabi, to ve vsaka gospodinja,! samo žita najmanj za 50 p, to je v loj tednih za 35 Din; v mestu pa ga mora! gospodi prodati za 4 Din! — Lesna trgovina je popolnoma mrtva, za seno pre-kupci še toliko ne dajo, da bi bila vožnja v 14 km daljno mesto plačana; sad-, ja nimamo, če pa je, ga ni mogoče spraviti v denar. — Naš kmet je v tako obupnem položaju, da bii morali na merodajnih mestih vendar že enkrat spregledati, da bo s poginom kmečkega ata-! nu moral propasti tudi tisti, ki se masti in debeli od kmetovega dela in trpljenja. Zakaj sme industrija držati svoje visoke cene, kmečki pridelki pa še vedno padajo?
Vojaške zadeve.
Mašinska šola mornarice v Kumberju, Boka Kotorska. Glavni pogoji so, da di-j jaki niso mlajši od 13 in pol leta in ne starejši od 18 in pol leta, da so torej; rojeni v času od 1. 7. 1916 do 30. G. 1919 in da so razen osnovne šole dovršili najmanje še dve leti kake obrtno-roko-dolske šole. Rok vlaganja prošenje do 19. 9.
Zrakoplovna podčastniška šola v Novem Sadu za kandidate, ki niso mlajši) od 17 in ne starejši od 21 let, ki so torej rojeni v letih od 1913 do zaključno 1917 in so dovršili vsaj osnovno šolo. Prošnjo vlagatii do 1. 9.
Pomorsko zrakoplovna šola v Divu-ijah za kandidate v starosti kakor prej) in da so razen osnovne šole dovršili naj-i manje eno leto kake obrtno-rokodelske šole. Prošnje vlagati do 1. 9.
Vojno muzička šola v Vršcu za kandidate ,ki niso mlajši od 14 im ne sta-
— 112 —
irejši od 16 let in ki so dovršili: vsaj 4 razrede osnovne šole. Rok vlaganja prošenj do 10. 10.
Razna obvestila.
V gospodinjsko šolo šolskih sester v Mariboru s pravico javnosti se sprejemajo notranje in zunanje gojenke za celoletni tečaj in za štirimesečni tečaj. — Sprejmejo se tuli take, ki so zaposlene doma na kmetiji, ali so v službi ter se «ato ne morejo udeležiti redne gospodinjske šole ali tečaja. Deklice pridejo po enkrat ali dvakrat na teden ter se ličijo kuhanja, šivanja, gospodinjstva, bolniške postrežbe ter nege dojenčka. (Pouk se začne 15. septembra.
Kmetijsko gospodarska razstava v Mariboru. Sreza levi in desni dravski breg ^ta sklenila prireditev kmetijsko gospo-(darske razstave v Mariboru v dneh 29. lin 30. septembra in 1. oktobra. Razstava jbo združena z razstavo poznega sadja in b sadnim sejmom. Doslej je priglašenih [iO sadnih razstavljalcev s 600 zaboji naj-{epšega poznegp sadja. Št. Peter pri Ma-Hboru računa letos do 25 vagonov kras-hega sadja in bo kakor lansko leto tudi letos igral na omenjeni razstavi vodilno |vlogo. Gre predvsem za to, da stopijo ob tej priliki naši sadni producenti osebno ^ stiko z inozemskimi trgovci in da po fcadovoljivih cenah vnovčijo svoj izborni In lepo zapakani pridelek. Brez sadne Razstave bi lahko zadela ista usoda poz-ho sadje, kakor je naš rani sad po krivili izvozne družbe »Prizad«. O zgorajni l-flzstavi, ki je rodila lansko leto najlepše hspehe, še bomo pisali obširnejše.
Hraniluiška razstava. Ko je pred tremi leti prišlo v Jugoslaviji do splošnega dviganja vlog iz vseh vrst denarnih za-Vodov, se je pokazalo, kako malo se pri has uvažuje pomen denarnih zavodov za hapredek gospodarstva. Ali se zavedamo, da z nepotrebnim odtegovanjem vlog denarnemu zavodu in s skrivanjem dvignjenega zneska povečujemo brezposelnost in spravljamo v nevarnost eksk btenco zavodovih dolžnikov? Pri tem pa Sami sebe oropamo obresti, ki bi nam ijih sicer nosila naša vloga. Na delovanje denarnih zavodov v Slovenji hoče javnost opozoriti hranilniška razstava pa letošnjem jesenskem ljubljanskem
velesejmu. Razstavljeno gradivo Izvira iz 15 raznih držav ter predočuje pomen hranilnic v nar. gospodarstvu.
Cene in seimska poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 18. avgusta so pripeljali 36 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 9—10, slanina 12—13. Kmetje so pripeljali 4 voze sena po 28—30, C otave 26—28, 4 slame 18—20, 20 voz krompirja 0.50—0.75, 2 čebule 1—2, česen 5—6, 3 zelja 0.50—1 ,kislo zelje 3, kumarce
0.	50—1, karfijola 0.50—3, hren 5—6, luščeni grah 2—3. Jabolke 3—4, hruške 3—5,' slive 2—3, breskve 4—10, maline 3—4,j grozdje 7—9, celi orehi 10, luščeni 34 D.| Na trgu je bilo 8 vreč pšenice 1.25, 6 rži;
1,	12 ječmena 1, 11 koruze 1.50, 14 ovsa 0.75, 8 prosa 1.50—2, 7 ajde 1, 8 fižola
I.	50. Smetana 10—20, surovo maslo 20— 24, čajno maslo 28—32. Prinesli so 124 kokoši 18—25, 1218 piščancev 15—55, 10 gosi 25—30, 5 puranov 25—35, 86 rac 10—’ 20, 58 domačih zajcev po 5—25 Din.
Mariborski živinski sejem 14. 8. 1934i Prignanih jo bilo 16 konj, 16 bikov, 158 volov, 333 krav in 21 telet, skupaj 544 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu so bile sledeče: debeli voli 1 kg živo teže od 3 do 3.75 D, poldebeli voli 2 do 2.50, plemenski voli 3 do 3.75, biki za klanje 2.50 do 3.25 Din, klavne krave debele 2.50 do 3.50, plemenske krave 2 do 2.25, krave za klobasanje 2 do 2.25, molzne krave 2.50 do 3, breje krave 2.50 do 3, mlada živina 3 do 3.75, teleta 4 do 4.50 Din. Prodanih je bilo 356 komadov, od teh za izvoz v Italijo 7 komadov.
Mariborski svinjski sejem 17. 8. 1334.
Na ta svinjski sejem je bilo pripeljanih 292 svinj in J koza, cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 60—90 Din, 7—9 tednov 110—125, 3—4 mesece 200—280, 5—7 mesecev 300—350, 8—10 mesecev 400—500, 1 leto 580—600, 1 kg žive teže 5—6, 1 kg mrtve teže 8.50 —9.50 Din. Prodanih je bilo 103 svinj.
Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso I. vrste 1 kg 8—10 Din, volovsko meso
II.	vrste 6—8 Din, meso od bikov, krav in telic 4—6 Din, telečje meso I. vrste 8—12 Din, telečje meso II. vrste 6—8 D, svinjsko meso sveže 10—16 Din.