»Rdeči prapor«1) se je v svoji šte- villii od 19. julija ves nervozen obregnil ob naš članek »Prostitucija«. Neki g. a—b. je našel namreč v tem članku »poleg raz- nih po dobrih vinh posnetih podatkov« »toliko pomot«, da si je štel v najnujnejšo dolžnost, te pomote popraviti. G. a—b. pa je te »pomote« presneto slabo popravil, kajti mesto da bi bil naše trditve z dokazi ovrgel in dokazal 'nasprotno resnico, je rabil le obče indignirane fraze in sofiste- rije. Pred vsem pa se g. a—b. odlikuje v podtikanju. No, mi bi na to nestvarno zaletavanje g. a—b ne reagirali, ker leži odgovor za vsakega, ki čita naš list, tako- rekoč na dlani. A naš molk bi marsikdo lahko smatral tudi drugače, t. j. tako, ka- kor da nas je g. a—b. prepričal, da smo se v onem članku res motili. Zato na kratko malo pojasnila gu. a—b. ! G. a—b. si takorekoč samo hladi usta ter nas skuša poučevati o stvareh, o kate- rih smo si že dolgo na jasnem, kar bi lahko vedel tudi g. a—b., ako bi citai naš list. Tako smo n. pr. že opetovano iz- rekli svoje mnenje o današnji morali ter jo tudi v spornem članku brez ovinkov 1) Ta del je pisan v uredništvu. 188 obsodili. Seveda pa nismo kar ničuverjent o tem, da bi se morala človeške družbe vzdignila le tedaj oziroma že tedaj, ko bi se sveta izginila razlika stanov. To je puhla fraza, ki mislečemu človeku ne more impo- nirati. G. a—b. nam je tudi pozabil pove- dati, kako si prav za prav predstavlja to oguljeno »enakost« in pozabil tudi pove- dati, kdaj in kako jo dosežemo. A vzemimo, da človeštvo res kdaj pride do splošne gmotne enalcosti — kdo nam je porok, da bo splošno gmotno bla- gostanje v človeku zatrlo vse njegove zle instinkte in sosebno spolno razuzdanost? Zgodovina in vsakdanja izkušnja nas po- učujeta, da gmotno blagostanje samo na sebi človeka nikakor ne dela dobrega t. j. moralnega; k temu človek potrebuje vzgoje, potrebuje idealov, potrebuje moralnih načel. Temu mora pritrditi vsak razsoden človek, ki ni materijalist in ne smatra telesnega uživanja za edini smoter človeškega živ- ljenja. Ga. a—b. ogorčenost proti izrazu »čistost« vsekako jako diši po takem ma- terijalizmu. G. a—b. namreč pravi, da be- seda »čistost« označuje spolno občevanje kot samo po sebi nečisto, kar je »hinavski absurdum«, katerega treba s koreninami iztrebiti. Iz teh in nadaljnih besed g. a—b. se nikakor ne da spoznati za gotovo, ali priznava sploh kak nraven zakon v spol- nem občevanju ali ne. Iz njegovega na- sprotstva proti zakonu v sedanji obliki, ali bolje proti neločljivosti zakona, se da sklepati, da je za takozvano svobodno ljubezen. Načelo te svobodne ljubezni pa dovoljuje, da moški ali ženska, kolikorkrat hočeta, premenita svojega tovariša v spol- nem občenju ter se združita v isti smoter z drugim, kakor se to godi v svobodni na- ravi t. j. v živalstvu. To pa je z ozirom na etično vrednost človekovo absurdnost non plus ultra, ali direktneje: prostitucija v novi obliki. Da, dragi g. a—b., naše načelo je in ostane nerazdružljiv zakon, ali če hočete, večna ljubezen. Vsako spolno občevanje, ki nima tega načela, nam je nečisto, ne- moralno. Spolni nagon sam po sebi pa nam nikakor ni nečist, kakor nt želja po jedi in pijači požrešnost ; nečisto je spolno občevanje v onih slučajih, kadar ne teme- lji v etičnem čutu ljubezni. Pa o tem pri- hodnjič v posebnem članku. Torej, g. a—b., mi ponovno prizna- vamo, da je revščina velika pospeševate- Ijica obrtne prostitucije — a samo s strani žensk ! Ponovno pa tudi povdarjamo, da se mej prostitutkami nahaja dovolj žensk, katerih nikakor ni beda prignala v pro- past, marveč kriva vzgoja, ah z drugo be- sedo moralna propalost, želja po razkošnem življenju, po flirtu, nagon k lenačenju itd. Ko bi bila revščina edini, glavni vzrok prostitucije, bila bi popolna uganjka dejstvo, da morajo trgovci z dekleti še vedno rabiti razna sleparstva in laži, da dobe novega blaga, o tem, ko je še toliko in toliko, žensk prisiljenih po revščini, da si služijo dovolj grenki vsakdanji kruli kot služkinje ali delavke v tovarnah, magaci- nih, rudokopih, pri zidarjih ter sploh v najnižjem, najtežjem in najslabše plača- nem delu. Tudi te ženske se sicer v velikem številu udajajo možkim pred ali izven za- kona, a to ne za denar, marveč iz ljubezni, in morda bolje: iz lakomišljenosti in zauplji- vosti, in le prečesto se dogaja, da so te ženske tudi v gmotnem oziru izkoriščane in izrabljane od svojih ljubimcev. Resnica pa je tudi, da je mej delavskim ženstvom mnogo žen in deklet, ki se zavedajo svo- jega dostojanstva in se več ali manj lepo zahvaljujejo za razne zgolj ljubimske po- nudbe od strani moških. — Potem pa smo mimogrede omenili, da po naši sodbi k prostituciji spada vsako spolno občenje, ki ni utemeljeno v ljubezni. Seveda imamo mi o ljubezni malo drugačne kočljiv(;jše pojme nego jih kaže g. a—b. Od tod menda tisto inače nerazumljivo naglašanje in 189 besedičenje o moralizovanju in sanjarenju oziroma pomotah. No, g. a—b. naj ve, da tudi mi smatramo tozadevne svoje na- zore za prave, a njegove za pogrešehe —- kakor se nam sploh socijalno demokratična načela in dejanja ne zde nezmotljiva. Soci- jalnih demokratov tudi ne mislimo zapro- siti za pomoč v boju proti prostituciji, kajti njim ne kaže stopiti v ta boj, ako hočejo, da se vrsta njih pristašev in istih slepa po- korščina in slepo sledenje za voditeljstvom izdatno in nevarno ne skrči. Sicer pa je gu. a—b. morda tudi znano, da je eden izmed onih mnogoštevilnih zdravnikov, ki so se izrekli o prostituciji, trdil, da bi se moški ne hoteli odreči pro- stituciji; tudi ko bi bila odpravljena vsa revščina sveta kot vzrok iste, ter bi bili raje pripravljeni, jemati v zakon propale ženske ... G. a—b. nam tudi podtika stvari, ka- terih ni v spornem članku. Pravi namreč, da hoče naš članek dokazati, da je prosti- tucije kriva glavno možka pohota, dočim pravi naš članek doslovno: »Glavni vzrok vsake prostitucije in pred vsem »obrtne« — o kateri edini bodi tu govora — je nedvomno kriva vzgoja moških in ženskih.« V tem zmislu se vrši čudi vse nadaljno doka- zovanje o vzrokih in posledicah obrtne prostitucije. Torej : ali g. a—b. našega članka ni v celoti prečital ali pa nam iz kakoršnihkoli vzrokov in iz kakoršnihkoli namenov podtika omejenost in neumnost. Tak način debatiranja pa najmanj n i r e- s e n. Naravnost bedasta pa je začetna opazka o >;po dobrih virih posnetih podat- kih.« Kaj hoče g. a—^b. s tem reči? Ali, da on in vsi socijalno demokratični pisa- telji črpajo podatke, katerih njihovi spisi kar mrgole — iz svoje osebne izkušnje, torej da so živeli od nekdaj in povsod oz. da so vsevedni ? Taka malenkostnost ni najboljše znamenje za resno in globoko prepričanje onega, ki hoče nasprotniku dokazati bitstvene pomote njegovega pre- pričanja. Na druge sofisterije, fraze in pod- tikanja v g. a—b. članku ne reagiramo. Kdor čita naš list, bo si lahko sodbo na- pravil sam, v »luft« pa ne maramo govoriti. Povemo le še to, da nikakor nismo voljni prostituciji pustiti sv^obodnega polja vse dotlej, da pride zaželjeni vek polne enakosti in svobode. Prvič nam manjka vera v to teorijo in še bolj v nje uresničenje, drugič pa nam je žal vsake posamezne žrtve pro- stitucije. Kar se slednjič tiče opazke, da je naše moraliziranje in neuspešno delovanje naravnost škodljivo, ker »odbija ljudi, ki se navdušujejo za kako stvar, pa ne do- zive nikdar koraka naprej« — lahko bi, ako bi hoteli biti zlobni, primenili iste besede — mutatis mutandis — na delova- nje in uspehe socijalnih demokratov . . . Isto velja glede passus-a o »lepih be- sedah«. Zakaj pa socijalni demokrati ni- majo poguma, da bi od »lepih besed«, tiskanih in govorjenih, prešli k propagandi z dejanji ? , 190