Januš Golec". 25 Propast in dvig. Ljudska povest. Nova trta se je rodila z velikimi težavami in radi tega jo je skušal vinogradnik očuvati za vsako ceno proti toči. Razlika med streljanjem za obrambo stare in nove trte je ta, da se je streljanje proti toči v prvih letih novih nasadov izpopolnilo in neverjetno razmnožilo. Hrvatsko fleckanje v oblake v onihstar rejših časih ni bilo nič v primeri s celo vojsko proti toči v prvih letih amerikanca. Zibelka obnove vinogradov je Bizeljsko in sploh obsotlski kraji. Sigurno so tudi tod začeli z razmnoženim streljanjem proti toči, dasi manjkajo tozadevjii natančni podatki in zapiski. Če se je razširila nova trta iz spodnjih krajev po celem Slovenskem Štajerskem, jo je gotovo spremilo od tamkaj' tudi modernizirano streljanje proti toči. Amerikanske trtc ni branila s streli proti toči samo lahkoverno:t priprpstega naroda. Ne! Naši strokovnjaki in visoki izobraženci so bili povsem prepričani, da jc edina rešitev proti un'čevalki toči streljanje. Izobraienci so širili zamisel razmnoženega streljanja in jo podpirali z de/ narjem, s posredovanji na višjih mestih in s pcresorr. Imamo ohranjen lep ter podučen članek o »Streljanju prpti toči«, katerega je napisal za koledar Mohorjevc družbe dr. Josip Vošnjak leta 1901. Razpravo o streljanju prinašamo, da se lahko uverijo iz nje današnji napredni vinogradniki, kako je bilo nekoč vse zaverovano v učinkovitost streljanja proti toči. Dr. Vošnjakov spis se glasi: 1. Uspehi strcljanja. Pred dvema letoma sem poročal v »Koledarju«, da smo na južni strani Pohorja začeli streljati proti ioči in da so sc poskusi prav dobro obnesli. Tudi r poslednjih dveh letih smo vsaj v Visovljah nad Slov. Bistrico ostali brez toče, dasi se je v mnogih krajih vsipala in hudo poškodovala vinograde in polja. To~ rcj se nam po pravici zmiraj bolj utrjuje vera, da res streljanje, ako se vrši po pravem načinu, tako vpliva na vihar in oblake, da se v njih ne dela toča, ampak ae vsuje 1$ dež.. . . Naši poskusi so. vzbujali občo pozornost po svetti in od mnogih strani, celo iz Ruskega, so vpraševali, kako se naj strelja proti toči. Po Slovenskem so na več krajih postavljali strelišča in kolikor mi je znano ter sem povzel iz časnikov, so uspehi bili večinoma dobri. Seveda, kjer stoji daleč okrog samo eno strelišče, tam ni mogoče, da bi se pri hudib nevihtah kaj opravilo. Morala bi pač stati taka strelišča v ncvarnih, toči podvrženih krajih po tisoč mctrov narazen in začeti bi se moralo streljati o pravem času, k'o sc od daleč sliši prvi grom, četudi nad streliščem šc sije solnce. Veliko bolj ko pri nas so se streljanja oprijeli v Ttaliji, kjer so zlasti v zgornji Italiji, okoli Vicence, Verone, Benetk itd. v poslednjih dvch letih postavili nad 2000 strelišč. Seveda so to lažje storili kakor pri nas, kjcr mora posamezni posestnilč vsc stroškc nositi in smodnik drago plačevati, Na Italijanskem je vlada dafala podpore za napravljanjc takih strelišč in v ta namen smodnik prepustila za 13 krajcarfev cn kg, pri tem, ko smo ga mi morali plačevati po 45 do 50 krajcarjev. Kako se na Italijanskem zanimajo za to stvar, je pokazal veliki shod v Kasali, kjer se je dne 8. novembra 1899 zbralo nad 600 udeležencev posvetncga m duhovskega stanu, da so se posvetovali, kako bi bilo najbolj urediti tako streljanje. Vlada je poslala svojega zastopnika in opetovano zatrdila, da bo podpirala vsako tako podjetje, Prišli so tudi zastopniki sosednih dežcl, poscbno iz Francoskega, le iz Avstrijc, kjcr smo vendar prvi začeli s streljanjem, ni bilo nobenega vladnega zastopnika in sta bila navzoča le dva gospoda iz Štajerskega. Eden od tch gospodov jc poročal o štajerskih streliščih, kolikor mu jc bilo o tcm znano. Povedal je, da imamo na Štajerskem 35 tisoč hektarov vinogradov, na katerih prirastc do 800 tisoč hektolitrov vina v vrednosti TA milijona goldinarjev. Od teh vinogradov so najbolj toči podvrženi oni v Slovenskih goricah, v radgonskem, ptujskcm in Ijutomerskem okraju. Odkar so leta 1896 pri Slov. Bistrici postavili strelišča, so jih tudi drugod jeli posnemati in je lani bilo okoli Gradca 13 strelišč, v obližju katerih ni padala toča. Okoli Maribora je že nad 100 strelišč in tu sc je leta 1898 zgodilo, da 6. avgusta, ko so preko Pohorja zaporedoma drevile hude nevihte iz jugozapada proti severo-vzhodu, na mnogih streliščih niso streljali zaradi raznih zaprek in je toča tam hudo potolkla. Profcsor Prohaska iz Gradca, ki vsako leto zbira vsa poročila o nevihtah, je priznal, da sta omenjeni dan popoldne dve silno hudi ncvihti hiteli čez Visovlje in Slov. Bistrico in na svojem potu povsod sipali točo, le tukaj ne, kjer smo pridno in neprenehoma streljali. Tu moram opozarjati, da ob viharnih dnevih, kar je gotovo že vsak opazil, za prvo nevihto prihaja druga in tretja in še več, torej se ne sme po odbiti prvi nevarnosti ponehati s streljanjem. Dne 24. julija 1899 sem od 7. ure zjutraj do polnoči naštel 12 neviht in smo morali skoraj ves čas streljati. — V ptujskem okraju je kakih 60 strelišč, okoli Radgone 30, koliko v drugih krajib, poročevalec ni izvedel. Iz vseh krajev pa, kjer so strelišča, se mu je naznanjalo, da jih toča ni zadela. Potem so poročali Italijani iz raznili krajev, da je okoli Beneškega 740, po Lombardiji 570, v Piemontu 440 strelišč, pa tudi drugod po zgornji Italiji jih je več sto. Vsi brcz izjeme so priznali, da so se s streljanjem ubranili toče. Shod je potem izrekel, da so uspehi streljanja proti toči takc ugodni, da se bo tem potom moglo zabraniti vsako točo. Toda topiči ali možnarji ne sraejo biti premajhni in tudi železna cev, skozi katero se strelja, ne sme biti prekratka. 2. K a j p r a v i j o u č e n j a k i. Gotovo čudno, da, neverjetno je, da tisti učenjaki, ki so nalašč za to nastavljeni, da opazujejo vremenske izpremembe, še zdaj prav ne vedo, zakaj in kako se dela toča v oblakih. Eni pripisujejo to silnemu viharju, ki nad oblaki drvi in povzroča, da vodne kapljice, iz katerih obstoje oblaki, shlape, pri čemur toliko toplote porabijo, da nastane mraz pod ničlo termometra. Torej zmrznejo kapljice v oblakih, ležečih pod viharjem, in padajo kot toča na zemljo. Drugi menijo, da povzročajo točo električni toki; tretji trdijo, da pri toči stoje najvišji oblaki tako visoko (3000—6000 m), da so kapljice v njih že zmrznjene, sicer le drobne, ko pšeno. Kadar pa to pšeno začne padati, zmrzuje v spodniih oblakih zmiraj več vodc okoli tch zrnic in padc več ali manj dcbcla toča. Da bi oblaki pri nevihtah res stali tako visoko, temu moramo oporekati. Kdor je kedaj stal na kaki višji gori, le 1500—2000 m visoki, in je slučajno videl, kako pod njegovimi nogami razsaja nevihta, bo priznal, da so najnevaraejši oblaki le 800—1500 m visoko. Jaz vidim n. pr. od svoje hiše Konjiške gore in Boč nad Poljčanami tcr sem sc dostikrat prepričal, Ha se oblaki pri nevihtah dotikajo vrhov teh gor, ki bo le 900—1000 m visoke; včasih se oblaki še nižje privlečejo. Ko je leta 1895 dne 7. junija toča hudo potolkla pohorske vinograde nad Slov. Bistrico, so y spodnjih krajih opazovali, da so se oblaki vlekli po eredini Pohorja tako, da so se videli nad njimi poHorski vrhovi, ki so le do 1500 m visoki, Taka razmotrivanja so zaradi tega važna, ker se Jc glavni ugovor proti streljanju glasil, da lc-to ne more vplivati na oblake, kcr previsoko stoje in prctresanje zraka po strelu ne more segati do njih, Lcifa 1897 je bila dunajska vlada poslala semkaj dva učenjaka, da pregledata naše strelne napravc in izjcečeta svoje mnenje. Po njunem tačasnem izreku bi vpliv streljanja segal le 200 m visoko. A ta trditev se je kmalu ovrgla, ker so poskusi na italijanskih strcliščih dokazali, da sega pretresovanje zraka do 2000 m Vfsoko. Zdaj, ko so na Italijanskem imeli tako dobre tospehe s strcljanjem, in ko je celo v avstrijski delegaciji slovenski pc-^ancc dr. Ferjančič vojnega ministra opozarjal na to in zahteval znižanje cenc za smodnik, kakor je na Italijanskem, se }c začela vlada znova brigati za to stvar, Naročila je zopet zavodu za vremenska opazovanja na Dunaju, da naj izreče svoje mnenje, Ravnatelj tega zavoda se je torej peljal na Štajersko, in sicer k neki tovarni za železnino blizu Brucka, katera tovarna izdeluje vse priprave za streljanje proti toči in je že vse leto poskušala topiče razne velikosti in cevi raznc dolgosti. Pri strelskih poskusih se je ravnatelj prepričal, da pri strelu skozi dovolj dolgo cev zračni vrtinec silno naglo kvišku leti, skoro kakor krogla iz puške, pri čemur se sliši žvižganje skozi 20—25 sekund. Če se ni naravnost v zrak, ampak po zemlji v kako tarčo streljalo, je zrak na 1000 m daljave raztrgal platno in papir, ki je bil razpet preko tarče, tudi late je zlomil in razmetal. Ravnatelj je torcj izrekel svoje mnenje, da bi silna moč zračnega vrtinca utegnila segati v oblake in vplivati, da se nc dela toča, toda kako, se ne more za gotovo izreči iz učenfaškega stališča, ker še ni dognano, zakaj in kako cc dela toča. Pretresanje zraka pa sega gotovo 1500^—2000 m visoko, torej v oblake, (Konec sledi.)