GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA SATURNUS LJUBLJANA - LETO VII - ŠTEVILKA 3 - MAREC 1965
Sindikat sc pripravlja na občni zbor
0 Smo v času predvolilnih akcij, ko hoče vsaka družbenopolitična organizacija zagoto-0 viti čimboljše kadre v samoupravnih organih. Zadnje proizvodne konference, na katerih 0 smo evidentirali predloge za občinsko skupščino, so nam dale vrsto predlogov in S imen članov kolektiva, za katere menimo, da jih bomo morali v tem obdobju aktivno ® vključiti v delo samoupravnih organov. Ti predlogi so bili dejansko odraz želja na-® šega kolektiva in je prav, da o njih konkretno in vsestransko razpravljamo ter 0 jim damo možnosti, za uveljavitev v organih samoupravljanja.
Načrt
temeljnega Zakona o podjetjih
Zvezni sekretariat za zakonodajo in organizacija je predložili Zvezni skupščini načrt temeljnega zakona o podjetjih. Ta zakonski načrt naj bi vskladiili idosedanje tozadevne predpise z Ustavo. Hkrati bi vseboval tudi nekatere važne oziroma izpopolnjene predpise, ki govore o .neposrednem Upravljanju proizvajalcev v podjetju, o samoupravljanju delovnih enot v Podjetju, o razmerju delov podjetja nasproti podjetju kot celoti itd., kar bi ustvarilo pogoje za bolj dinamičen razvoj gospodarskih organizacij.
Z udeležbo na volitvah ste dokazali visoko socialistično zavest. Od tistih delavcev, ki so bili 26. marca na delu ni nihče izostal in smo zato lahko ponosni, da se člani kolektiva čutijo povezane z današnjo stvarnostjo
Pred političnimi organizacijami naše tovarne je vrsta akcij. Izvesti moramo volitve odbornikov občinske skupščine, aktivno se moramo zavzemati zato, da bomo v IO sindikalne podružnice vključili dobre iin sposobne ljudi, prav tako pa moramo poskrbeti za to, da bomo tisto polovico članov delavskih svetov, ki jiih moramo zamenjati, zamenjali z dobrimi člani.
Delo, ki ga bomo morali opraviti, verjetno ni tako lahko, kot mislimo, kajti upoštevati moramo, da nismo vsi vedno dovzetni za ta vprašanja. ter jih čestokrat preveč šablonsko rešujemo.
Ugotovimo lahko, da posvečamo premalo pozornosti vzgoji oziroma kadrovanju naših bodočih družbenopolitičnih delavcev. Mogoče bo-
mo morali ugotoviti, da posvečamo premalo pozornosti razgovorom, ki smo jih pripravljali za člane kolektiva o delu maše gospodarske organizacije in o vseh važnih vprašanjih. Že dolgo časa ugotavljamo, da nimamo ljudi, ki bi bili sposobni družbeno delati. Ugotovimo namreč lahko, da zelo skrbimo za strokovno vzgojo na delovnem mestu. Pozabljamo pa 'na to, da bi morali vzporedno s tem skrbeti za družbeno in gospodarsko usposabljanje, čestokrat namreč ugotavljamo, da manjkajo dobri kadri, ki -bi bili sposobni obravnavati vprašanja z družbenega in poli ličnega stališča. Da družbene organizacije ne -delajo,
lahko šablonsko -trdijo sam-o tisti, ki nikoli niso družbeno delali iin nimajo' pravilnega odnosa dio teh vprašanj.
Ni enostavno ugotavljati, 'da je' vrsta problemov, da se ljudje ne zanimajo za družbena in, gospodarska vprašanja itd. Te ugotovitve so resnične in nam povedo, kako malo simo naredili, da bi se naši ljudje le nekoliko bolj aktivno vključevali, da -gospod a-rjmje -me bi- bilo za rajih tuje iin nezanimivo. Marsikdo v tovarni Saturnus si domišlja, da je seznanjen z dogajanjem v družbenopolitičnem življenju, -ter -da lahko ocenjuje -delo posameznih družbenih organizacij.
Nadaljevanje na 3. strani
( Za izobraževanje 25 milijonov
h
Centralni delavski svet je obravnaval predlog programa Izobraževanja za letošnje leto. Program, ki je bil izdelan na osnovi tekočega dela in potreb po strokovnem hi družbenoekonomskem izobraževanju je bil v celoti ® sprejet.
Izobraževalna dejavnost, ki čeno število učencev kovinar-jo bo organiziral kadrovski ske in grafične stroke — 66. sektor, se bo razvijala v red- Za člane kolektiva, ki že nih šolah, šolah za odrasle, imajo neko znanje oziroma strokovnih tečajih, različnih kvalifikacijo, bodo zanimivi
Obvestilo poslovnim prijateljem in sodelavcem
Obveščamo vse naše poslovne prijatelje in sodelavce, da od 27. marca naprej posluje naš komercialni sektor (prodaja, nabava, Izvoz — uvoz) v novih poslovnih prostorih v Proletarski ulici — Moste. Novi prostori so v neposredni bližini tovarne, tik ob mestni avtobusni progi Moste—Žale —Moste. Komercialni oddelki imajo 4 telefonske linije s številko 314-477. Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje!
seminarjih v podjetju in zunaj njega ter na praksah v domovini ali v tujini. Pri izobraževanju na rednih šolah je mišljeno predvsem štipendiranje dijakov in študentov, štipendiranje teče -po programu potreb po strokovnih kadrih. Prav tako imamo dolo-
Preberi tudi ti!
ŽENE SE ŽELE DRUŽBENO UDEJSTVOVATI — stran 2, DELOVNA RAZMERJA — stran 3, TRI VPRAŠANJA NOVEMU OBČINSKEMU ODBORNIKU
—	stran 4, SEZNANJAMO VAS Z URNIKOM DELA V OBRATNI AMBULANTI
—	stran 6, REZULTATI PRVIH MESECEV ODLIČNI — stran 7, S TUBERKULOZO NI PREMIRJA — stran 7, NAGRADNA KRIŽANKA »PRVI APRIL« — stran 8
naslednji tečaji izven tovarne:
® za kvalifikacijo In visoko kvalifikacijo v kovinarski in grafični stroki
® šole oziroma tečaji za usposabljanje v admini-® tečaji, ki jih prirejajo strativnem poslovanju strokovna združenja in društva z namenom poglobitve strokovnega znanja in v tovarni:
® strokovni tečaji za prido bitev posebnega znanja za zahtevnejša dela — specializacija
® strokovni tečaji za nekvalificirane delavce z namenom specializacije
Za družbene delavce in člane organov upravljanja bo kadrovski sektor organiziral tri seminarje.
Obaveštenje
Obaveštavamo sve naše poslovne suradnike da od 27. marca 1965 dalje naše komercijalno odclenje (prodaja, nabava, izvoz — uvoz) deluje u novim prostorijama u Proletarski ulici — Moste. Nove prostorije su u bližini tvornice, neposredno uz gradsku saobračajnu linijo Moste—Žale—Moste. Komercijaina odeienja imaju 4 telefonske linije sa brojem 314-477. Preporučamo se za nadaljnjo suradnju!
Prva konferenca za družbeno aktivnost žena
Žene se žele družbeno udejstvovati
Konec preteklega meseca je bila v Beogradu prva skupščina konference za družbeno aktivnost žena Jugoslavije. Skupščini je prisostvovalo okoli 400 delegatov in gostov iz Jugoslavije. Namen skupščine je bil v glavnem analizirati današnji položaj zaposlene žene in njeno afirmacijo v družbeno-političnem življenju. Skupščina je ugotovila, da je bilo temu vprašanju v preteklosti posvečene precej pozornosti, da je bilo marsikaj storjenega pri reševanju položaja zaposlene žene, vendar pa zaposlena žena še vedno ni povsem enakopravna možu v družbenem, političnem in ekonomskem
f
pogledu. Vzroke za to je med drugim treba iskati v napačni politiki izobraževanja, saj ima ženska mladina dosti manjše možnosti za poklicno usposabljanje, predvsem za poklice v proizvodnji oziroma za tehnične poklice. Zaradi te pomanjkljivosti se žene zaposlijo v gospodarstvu le kot nekvalificirana ali kot priučena delovna sila, kar vsekakor vpliva na ekonomski položaj žene, proizvajalke. Ta ugotovitev terja preusmeritev politike izobraževanja ženske mladine v tehnične poklice. Omenjeni problem moramo upoštevati tembolj resno tudi zaradi tega, ker iz leta v leto raste
število zaposlenih žena predvsem v industriji in smo že presegli evropsko povprečje. Skupščina se je zavzemala za učinkovitejši razvoj delavskega samoupravljanja in vključevanje večjega števila žena v te organe. Sc vedno se v spremenjenem družbenem in gospodarskem položaju žena pojavljajo idejni problemi in je potrebno, da se vse subjektivne sile na čelu z Zvezo komunistov, borijo proti tem problemom.
Zelo obširno je bilo obdelano vprašanje vzgojno varstvenih domov. Ugotovljeno je bilo, da mora družba temu vprašanju posvetiti več pozornosti in več sredstev.
Investicijska vlaganja za oblikovanje mladega rodu v dobrega proizvajalca in upravljalca ne bi smela bili na zadnjem mestu. Zavedati se moramo, da bodo mladi ljudje prevzeli naše dolžnosti in če ne bomo poskrbeli za usposobitev, nam bo ta mladi rod rezal na stara leta le črn kruh. Menim, da je že čas, da bi prešli v naših šolah na razširjeni pouk, tako da bi se v šoli odvijala vsa izvenšolska dejavnost, katero danes opravljajo vzgojno varstvene ustanove — vrtci. Skratka, vzgoji mladega rodu bomo morali posvetiti v prihodnosti več pozornosti. Prav gotovo ni dovolj samo
tarnati in ugotavljati napake mladih, ampak moramo z vso odgovornostjo odpravljati pomanjkljivosti v našem vzgojnem in izobraževalnem procesu.
Dosti smo govorili tudi o družbeni prehrani in drugih uslužnostnih dejavnostih za pomoč zaposleni ženi.
Na koncu sestavka naj omenim še to, da se mi je ob delu skuščine popolnoma razjasnilo vprašanje ženske neaktivnosti, ki jo čestokrat pripisujemo ženam samim in trdimo, da sc žene ne žele družbeno udejstvovati. Beograjska skupščina je delala dva dni in bi morala glede na število prijavljenih disku-tantk delati še najmanj dva dni. To pomeni, da se žena želi aktivno vključiti v naše družbeno in politično življenje. Tega pa ji ne dopušča njen družbeni položaj, ker ima vrsto drugih, samo zanjo imenovanih obveznosti.
Uspeh učencev vedno boljši -sodelovanje rodi uspehe
V novembrski številki Glasa smo objavili kratek povzetek roditeljskega sestanka s predavatelji, starši in kadrovsko službo našega podjetja. Za naše učence se je namreč takrat končallo prvo polletje šolanja in je bilo treba pregledati rezultate njihovega dela. Razrednika I. in III. letnika sta ob tej priložnosti na kratko poročala o vedenju in učnem uspehu svojih razredov, obenem pa tudi razdelila staršem polletna obvestila. Uspeh je bil porazen, saj 70 odstotkov učencev ni uspešno opravilo prvega polletja, da o problemih, ki jih imajo predavatelji z njihovim vedenjem ne govorimo posebej.
smo prenesli na vzgojitelje, oni pa so jih pri vsakodnevnem delu uporabili in uspeh ni izostal. Predavatelji IKŠ in grafične šole so pokazali veliko zanimanje za to obliko dela in prav njim gre zahvala za lep uspeh ob koncu prvega letnika. Med 22 učenci v I. letniku IKŠ je eden odličnjak, šest prav dobrih.
ne bomo mogli dolgo, ker je le dobre tri mesece do konca njihovega šolanja, do redovalne konference pa veliko manj. V njihovo šolanje je naš kolektiv vložil že veliko sredstev in jih bo moral vračati vsakdo, ki ne bo uspešno dokončal šole. Še enkrat jih bomo poklicali na razgovor, da bomo ugotovili, kje
Vaje v prvem in drugem letu. Tretje leto je učenec že produktiven
Vprašati se je bilo treba, kje ležijo vzroki tako poraznega uspeha? Krivca ni bilo mogoče pokazati s prstom, ker pni tako kompleksnem delu kot je vzgoja, deluje niz faktorjev, ki vplivajo na končni uspeh posameznika: telesno zdravje odgovarjajoča duševna razvitost in urejen dom, pa solidno predznanje, ustrezni delovni prostori in pravilno organizirani delovni dnevi.
Večina učencev je bila pred začetkom šolanja psihološko preizkušena in v inteligenčnem pogledu ni pokazala bistvenih odklonov od norm, ki veljajo za njihovo starost. Torej je bilo treba poiskati vzroke neuspeha drugje. Navezali smo stike s starši in že smo ugotovili, da ne bodo naši napori zaman. Navidezno urejeno družino je razdejala bolezen, alkohol, prezaposlenost staršev in pomanjka-
nje čuta odgovornosti do otrok. Škoda, da že kos kruha in lepa obleka ne pomenita, da imamo otroka resnično radi. Ob dobri hrani se brezdvomno otrok lepo te lesno razvija — kaj pa duševno? Otrok rabi za normalno doseženo rast veliko več kot kos kruha — rabi očeta in mater, ki se v skrbi in ljubezni zanj dopolnjujeta. Z drugo besedo: rabi toplo domače ognjišče! In prav te toplote mnogi niso znali ustvariti. Posledica pa se kaže v njihovih otrocih, ki nimajo razvitih delovnih navad in so socialno težje prilagodljivi. Delo vzgojiteljev je otežkoče-no, ker ne sedijo pred njimi učenci, ampak individui, s katerimi je treba tako ali drugače ravnati, da bi dosegli postavljeni cilj.
Podatke, ki smo jih marsikdaj težko dobili od staršev.
osem dobrih in štirje zadostni učenci, trije pa imajo popravni izpit. Veseli smo njihovega uspeha, saj so nam dokazali, da lahko računamo na dobre sodelavce, če smo jim le pripravljeni pri delu pomagati.
Presenečenje, ki nam ga je pripravil prvi letnik IKŠ, bomo znali ceniti tembolj, ker vemo, da so učenci v delo vložili veliko truda, ker so hoteli uspešno opravičiti zaupanje, ki ga gojijo starši, predavatelji in delovni kolektiv, katerega člani so postali.
Podobno presenečenje bi sl želeli tudi od III. letnika IKŠ, kjer je še vedno v premoči nezadostna ocena, saj je od 11 učencev uspešnih le pet! Kaj bomo storili? Upamo, da bodo posnemali svoje naslcd nike In se zagrizli v učenje ter v najkrajšem času popravili negativne ocene. Čakati
so vzroki neuspeha. Prepričani smo, da bomo našli skupen jezik in rešili problem še pravočasno, tako da ob redovalni konferenci ne bo nepotrebnih izključitev, očitkov in solza.
Tudi z grafiki bomo prihodnje leto intenzivneje delali, tako da se bo letošnji povprečni uspeh od 2,8 dvignil na solidno trojko; iz redovalnice pa bomo za vedno črtali tudi štiri popravne izpite, ki nič kaj razveseljivo ne učinkujejo na naše razpoloženje.
Ob koncu pa še obvestilo vsem, ki jim je tokrat spodletelo. Popravni Izpiti na grafični šoli bodo 25. aprila 1965. Prošnje kolku j te s kole-kom za 30 in 50 dinarjev ter jih dostavite v tajništvo šole do 1. aprila, da vam bodo še pravočasno javili uro izpita.
Mira Tomec
Na tej stopnji razvoja naše družbe vprašanje družbenega dela ne bi smelo biti tako boleče za zaposleno ženo in je dolžnost vseh družbenih čini-tcljev, da sc bo začel položaj žene hitreje urejati.
Fani ŽUŽEK
Mladinska
organi-
zacija
organizira
solo
za življenje
V okviru programa dela je mladinski aktiv SATURNUS organiziral za naše učence »Solo za življenje«! Do sedaj smo imeli že dve predavanji, in sicer:
Oblikovanje osebnosti in značilnosti mladostne dobe
Kako oblikujem svoj značaj in lepo vedenje
Imeli pa bomo še tri:
Mladostnik v družini in družbi
Kaj morata fant in dekle vedeti o sebi in odnosih med spoloma
Prva ljubezen in zrelost z* zakon
Predavanja pripravlja Delavska univerza Moste-Polje. Zelo so koristna in zanimiva za vsakega mladega človeka.
Miloš MIKOLIČ
Dragica in Lojze nista več med nami
Tovarišica DRAGICA IIABUL in tovariš LOJZE KOZINC sta bila žrtvi težke prometne nesreče, ki jo je povzročil neprevidni šofer tovornega avtomobila. Nesreča se je pripetila malo pred Izolo, kjer sta trčila tovornjak
in avtobus. Dragica in Lojze sta skupaj s še šestimi sodelavci potovala na tritedensko okrevanje v Strunjan.
Dragica je umrla na kraju nesreče, Lojze pa po težkih dvanajstih dneh popolne nezavesti.
Dragica je zapustila moža Draga in sedemletno hčerko Biserko. Za Lojzetom pa je ostala žena Marija.
Tovarišica in dobra sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu.
Slava jima!
Sindikat se pripravlja na občni zbor
Nadaljevanje s 1. strani Ugotavljam namreč, da največkrat pristransko in neobjektivno pripominjajo tisti ljudje, ki sami niso sposobni karkoli pomembnega v družbenem življenju narediti. Kaj lahko smo ugotovili, da se nekdo skuša vsiljevati v dogajanja političnega karakterja brez lastnega prepričala in rezultatov na tem področju.
Čestokrat opažamo, da mnogi izmed teh aktivno delajo v svoji EE — seveda pod narekovajem. Prepričani so v pravilnost, ko brez jasnih konceptov slepo zagovarjajo delitev dohodka po EE. Kajpak neradi priznajo, da je njihov interes v imenovanem carstvu materialne nuje, in da ne poznajo možnosti v kolektivu.
Zelo lahko in enostavno je ugotoviti, da družbene organizacije spijo (sindikat itd.). Tako pa lahko ocenjuje samo tisti, ki ne ve, kaj se dogaja v kolektivu in ne sledi našemu družbenemu razvoju.
Če je družbeni delavec prepričan v to, mu lahko jasno povemo, da spi on in da za zboljšanje stanja ni sposoben prispevati ničesar.
Enostavno je ugotavljati napake, če smo izven dela in dolžnosti, ki so nam naložene. Težko pa se vanje vživimo in o njih razpravljamo tako, da bi bilo za vse prav.
Slavko VRZEL
Drobtinice iz našega življenja
Pri stroju za gumiran j e so vedno delali samo moški. Ko pa je nekega dme ostal stroj brez delavca, je hotel preddelavec zaposliti pri stroju za gum Iran j e delavko. Toda ta se je uprla. Ne, ona ne bo delala na tem stroju, kjer so do sedaj delali vedno delavci in ne delavke.
Nastal je prepir. Nobena delavka pa pri tem ni pomislila, da brez dela ne bo zaslužka.
Res je delo pri stroju za gumiranje težje, toda če bomo vsi hoteli samo tisto, kar bomo sami hoteli, bo kmalu prišel čas, da bomo ostali brez dela.
Vsi moramo težiti, da tovarna dela čimveč in čimbolj e, saj je to naša tovarna in naš drugi dom.
PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO ODDAJTE DO 3. APRILA
ZAH VALA
Ob bridki in prerani izgubi mojega ljubljenega moža LOJZETA KOZINCA
se iskreno zahvaljujem upravi, sindikalni podružnici, vsem EE in celotnemu delovnemu kolektivu tovarne »SATURNUS«, godbi in pevcem ter vsem, ki so mi nudili denarno pomoč in darovali v slovo toliko lepega cvetja in mi stali ob strani v najbolj žalostnem trenutku.
Toplo se zahvaljujem vsem, ki so dragega Lojzeta spremljali na njegovi zadnji poti in mi izrekli sožalje. ISKRENA ZAHVALA.
žalujoča žena Marija Kozinc
ZAHVALA Ob bridki izgubi drage žene
DRAGICE HABUL
se Iskreno zahvaljujem upravi podjetja in sindikalni Podružnici za denarno pomoč in vence.
Še posebno zahvalo izražam sodelavcem in sodelavkam iz obrata v Zalogu, ki so ml ob tragičnem dogodku trdno stali ob strani in so sc v tako velikem številu udeležili pogreba drage žene in mamice.
Za izrečeno sožalje iskrena zahvala.
Žalujoči mož DRAGO HABUL in hčerkica BISERKA
Razprave o bodočem zakonu o delovnih razmerjih so številne
Do 7. aprila 1965 mora biti sprejet nov zakon o delovnih razmerjih, ker je med drugimi tudi ta v programu zakonov, ki morajo biti usklajeni z novo ustavo.
Časovno se torej zelo hitro približujemo novemu zakonu, vsebinsko pa je še precej problemov in situacij, za katerih najboljšo rešitev se doslej niso zedinili niti teoretiki niti praktiki. Teoretiki se že do'go časa kar najintenzivneje bavijo z aplikacijo novih ustavnih načel in najprimernmšo formulacijo teh v bodočih predpisih o delovnih razmepPh. V mesecu oktobru 1964 je zvezni sekretariat za delo pripravil prednačrt zakona o delovnih razmerjih. Nekateri niso zadovoljni z izrazom kaj je delovno razmerje v sistemu samoupravljanja, češ da je pravilneje govoriti o vstopu delavca v članstvo delovnega kolektiva, podobno kot pri društvu in da ne bi smelo več biti govora o delovnem razmerju. Vsi ti predpisi pa bi spadali glede na notranja medsebojna razmerja delavcev — članov kolektiva — v zakon o delovnih organizacijah oziroma zakon o gospodarskih organizacijah. No, pustimo filozofiranje in si. rajši oglejmo nekaj praktičnih stvari, ki naj ibi omogočale živeti članom delovnih organizacij že v času, ko bodo po zakonu vztrajnosti teoretiki še nujno vodili, borbe za najpravilnejše in najpopolnejše formulacije predpisov.
Republiški sekretariat za delo SRS v Ljubljani je organiziral 21. decembra 1964 v Domu sindikatov posvet o novem prednačrtu zakona o delovnih razmerjih, katerega so se udeležili tudi predstavniki Zveznega sekretariata za delo.
Na sestanku so udeleženci pretehtavali vsa mogoča stališča, zakaj naj se neka institucija ali predpis v novem zakonu obdrži oziroma izloči ali pa vnese na novo. Zvezni sekretar in njegov pomočnik sta Obširno utemeljevala, zakaj se je neko določilo sprejelo ali pa izpustilo. Ob diskusiji o odstranitvi dela po presoji sta na primer z vso odločnostjo dokazovala, zakaj v 'bodočem zakonu te ne bo, ker zakonodajalec noče pripustiti, da bi se šc kdaj v socialistični družbi zgodilo, da bi si preprosta delavka zaradi prejema take odločbe iz obupa vzela življenje,
V bodoče ne bo več disciplinskih denarnih kazni, ampak samo opomin, javni ukor, poslednji javni ukor in odpust iz gospodarske organizacije. Neke druge kazni se bodo lahko izrekale le na podlagi določil v internih pravilnikih delovnih organizacij.
Delovno razmerje bo v bodoče lahko prenehalo le iz naslednjih razlogov; po sporazumu, s pretekom dobe, za katero je bilo sklenjeno, na zahtevo delavca, zaradi ukinitve delovnega mesta ali trajnega zmanjšanja obsega proizvodnje, zaradi strokovne nesposobnosti delavca, po sili zakona, na podlagi odločbe o odpustu delavca zaradi kršitve delovnega reda, zaradi prenehanja delovne organizacije in zaradi izvolitve ali imenovanja na dolžnost, katera predpostavlja prenehanje dotedanjega delovnega razmerja.
Glede prekinitve delovnega razmerja na zahtevo delavca je pripomniti, da delavec ne bo v bodoče vezan pri prekinitvi delovnega razmerja na nikak rok, kar pomeni, da bo lahko dal odpoved vsak čas in ne le 1. in 15. v mesecu, po odpovedi pa bo moral delati še do poteka roka od enega do šest mesecev, kakršen rok bo pač odrejen v pravilniku delovne organizacije glede na čas zaposlitve, pogoje dela, značaj delovnega mesta in druga merila.
Nekatere delovne organizacije so izrazile pomisleke proti prenehanju delovnega razmerja zaradi strokovne nesposobnosti. Predstavniki zveznega sekretariata za delo pa so utemeljevali takšen razlog prestanka delovnega razmerja na ta način, češ da lahko posamezna delovna organizacija tega razloga ne osvoji v svojem pravilniku, vendar bo ta razlog verjetno spoznala za nujnega, če hoče iti naprej z razvojem tehnike.
Glede razlogov za prenehanje delovnega razmerja je še pripomniti, da v bodoče ne bo več našteta kot razlog samovoljna zapustitev dela. Ta razlog je izpuščen iz načrta zakona zaradi številnih očitkov gospodarskih organizacij, češ da tak razlog ne sme biti uzakonjen. Sedaj so prav gospodarske organizacije izrekle pomislek, da bo to večkrat lahko povzročilo nejasne situacije, ki jih po zakoniti poti ne bo mogoče rešiti. Predstavniki Zveznega sekretariata za delo so nato svetovali, da lahko delovne organizacije v svojih pravilnikih to opišejo kot samovoljno zapustitev dela ter predvidijo posledice za takšna dejanja.
Če smo se izognili teoretičnim problemom, pa iz prikazanih primerov vidite, da se nismo mogli izogniti praktičnim problemom in se jim ne bomo mogli izogniti niti po sprejemu novega zakona. Z reševanjem teh bomo nadaljevali pri sprejemanju lastnega pravilnika, ki ga bomo izdelali v duhu čim širšega samoupravljanja v okviru zagotovil ustave iz pooblastil v novem zakonu.
JAMA ALOJZ
8. marec v sliki
Pravijo, da je bil že .kulturni program na proslavi Dneva žena pripravljen tako, da je moralo biti ženam jasno, kdo bo praznoval ženski praznik
Pa vendar so se tudi žene zabavale. Pri dobro založenih mizah je bilo razpoloženje zelo prijetno. Smeh, pa čeprav s klobaso v ustih ...
Tri vprašanja novemu občinskemu odborniku
Kadar razpravljamo o razvoju sistema družbenega samoupravljanja, se dotaknemo tudi medsebojnih odnosov delovnih organizacij z občinsko skupščino in organi samoupravljanja. Kaj meniš o tem vprašanju?
Občinska skupščina in njeni organi bi morali tesneje sodelovati z delovnimi organizacijami. Bolj bi morali prisluhniti mnenjem delovnih ljudi, ki so skoraj vedno posledica stvarnih potreb. Naj se takoj dotaknem trenutno zelo aktualnega vprašanja gradnje stanovanj. Vprašujem se, zakaj v občini Ljubijana-Moste-Polje gradimo le dražja stanovanja. Menim namreč, da s tako politiko še dolgo ne bomo rešili stanovanjske problematike. Graditi bi morali cenejša stanovanja in sprostiti individualno gradnjo z ustanavljanjem stanovanjskih zadrug ob pomoči delovnih organizacij in komune. Zavzemam se za to, da bi omejili investicijsko potrošnjo pri ustanavljanju novih objektov ali izvajanju obsežnih rekonstrukcij, ampak bi morali razpoložljiva sredstva porabiti predvsem za reševanje stanovanjske problematike. Zmanjšanje investicij v industriji bo zahtevalo od delovnih organi-jaclj, da bodo še intenzivneje iskale možnosti za visoko produktivnost in rentabilnost.
Precejšnja neurejenost navedenih primerov kaže, da sodelovanje med občinsko skupščino in delovnimi organizacijami ni zadosti razvito.
Katera so vprašanja, ki bi jih morali najprej skupno reševati naša delovna organizacija in občinska skupščina?
Menim, da mora v težki devizni situaciji, ki je zadela tudi naše podjetje, občinska skupščina sprožiti ustrezno politično akcijo za stvarno obravnavanje podjetij, ki posredno sodelujejo v izvozu. Naš posredni izvoz namreč znese letno skoraj 1,000.000 dolarjev, vendar ga Jugobanka sploh ne prizna pri dodeljevanju deviznih sredstev za uvoz surovin in reprodukcijskega materiala.
Za Saturnus je zelo pereča gradnja stanovanj, kar sem že načel v odgovoru na prvo vprašanje. Omeniti moram le še, da bo morala občinska skupščina hitreje urejevati komunalne in urbanistične zadeve. S tem bo pospešila gradnjo in uporabo sredstev, ki bodo prešla na delovne organizacije z ukinitvijo stanovanjskih skladov pri občinskih skupščinah.
Še vedno ugotavljamo, da je mreža varstvenih ustanov preveč redka. O gradnji novih varstvenih ustanov bi morali razmišljati že pri pripravah na gradnjo
JANEZ JANČAR
novih sosesk. V investicijskih sredstvih bi morali zagotoviti potrebna sredstva, ki bi jih morali dosledno tudi uporabiti za te namene. Hkrati moramo upoštevati pri urejevanju otroškega varstva obstoječe stanovanjske okoliše. V takih primerih bi morali angažirati vse materialne in druge možnosti občanov skupščine in delovnih organizacij. Od nas zahteva potrebno pozornost dejstvo, da je v kolektivu 673 mater, ki v večini nimajo urejenega varstva otrok.
Kaj meniš o delu občinskega odbornika?
Delo občinskega odbornika je nedvomno zelo odgovorno. Poznati mora delo skupščine, imeti mora stalne stike z volilno enoto, ki ga je izvolila.
V tovarniški restavraciji uspešno
Ko pregledujemo In zaključujemo delo DUR za leto 1964, ne moremo mimo videza, ki ga je pridobila z adaptacijo prostorov. Razen zunanjega videza je prostor tudi bolj funkcionalen.
Ne morem trditi, da je vse idealno, vendar smo v danih možnostih prostor uredili sodobnemu obratu.
Sodobna kuhinja je urejena tako, da je prostor, kjer se hrana pripravlja oziroma kuha, ločen od ostalih, kjer se čisti in pere zelenjava, lupi krompir, reže kruh itd. To vprašanje je rešeno. Težje je bilo reševati vprašanje ločitve »umazanega dela« kuhinje, kjer pomivamo posodo, od prostora, kjer kuhamo. Ni ga bilo mogoče popolnoma ločiti,
zato pa je ločen z zidom, ki je zgoraj prirejen v mizo za odlaganje posode. Glavni cilj smo dosegli, namreč mokrota in nesnaga se ne raznašata po kuhinji.
Nad vse važna pridobitev sta nov kombiniran plinsko-električni štedilnik in plinski kotel za pripravo malic. Z daljšim pultom je bilo mogoče dopolniti samopostrežbo, ki se ob delitvi obrokov kar lepo odvija.
Želimo si še, da bi dodali nkaj naprav: električni peč-njak in prekucne ponve, obed-nico pa opremili z novimi mizami in stoli, stene pa bi obložili z lesom. Tako bi bil prostor še bolj domač in prijeten. še vedno nismo rešili vprašanje skladišča krompir-
ja. Klet, kjer sedaj skladiščimo krompir, bo občina zasegla. Upamo, da se bo našel prostor v bližini kuhinje, kajti zelo nerodno je v snegu in mrazu dnevno dovažati krompir iz precej oddaljene Oražmove kleti.
Poglejmo še, kako je kuhinja gospodarila v preteklem letu! število abonentov se je v primerjavi z letom 1963 precej zvišalo. V letu 1964 je bilo pripravljenih 326.130 obrokov malic, kar je v primerjavi z letom 1963 za 66.340 obrokov več. Če bi upoštevali še 13 prostih sobot, bi sc število dvignilo še za okoli 12.000.
Kosil je bilo pripravljenih 92.730, kar je za 8.973 obrokov več, kot v letu 1963. Pri podatkih je treba omeniti ra-
zen 13 prostih sobot še 14-dnevni premor v juliju ob adaptaciji kuhinje.
Upoštevajoč le skupno število pripravljenih obrokov — kosil in malic — ugotovimo da jih je bilo 75.313 več kot 1963. To je dnevno 257 obrokov več, kot v preteklem letu. če še upoštevamo, da je bilo vse to opravljeno z istim številom zaposlenih, je to vsekakor pridobitev in lep uspeh delovnega kolektiva kuhinje.
Povprečna cena malice v letu 1964 je celo nekaj dinarjev nižja od leta 1963, medtem ko je cena kosila le za 2,84 dinarjev višja kot prej-nje leto. Tako povišanje je spričo stalnega dviganja cen za živila res zelo majhno.
PRISPEVEK PODJETJA
ZA POSAMEZNE OBROKE
Tovarna je prispevala 46,12 dinarjev za kosila. Leta 1963 je znašal prispevek 73 dinarjev. To je 26,88 dinarqev več od leta 1964.
a vsako malico je podjetje prispevalo 25,58 dinarjev, kar je za 13,98 dinarjev več, kot leta 1963.
Vzrok, da je bil lahko prispevek za kosila nižji je v tem, ker se je število abonentov za kosila zvišalo dnevno za približno 100, režija pa je ostala ista. Razen tega imamo precej abonentov svojcev, ki plačajo več za obrok.
Pri malicah se je tudi dvignilo- število domačih abonentov za okoli 200 na dan, vendar se je prispevek to-izgubili tuje abonente, ki so
Na volitvah v občinsko skupščino 98,9% udeležba 8. marec V sliki
•	Volitev v občinsko skupščino sc je udeležilo 98,9 % volilcev. Udeležba na zadnjih vo-
•	lil vali v občinsko skupščino, ki so bile 26. marca je bila skoraj popolna. Ugotovimo
•	lahko, da se od prisotnih ni nihče vzdržal glasovanja in da so prišli na volitve celo tisti
•	sodelavci, ki so bili tiste dni v bolniškem staležu. Dopoldanska izmena je skoraj vsa
•	volila že do osme ure, popoldanska pa do treh popoldne.
Predlagana kandidata sta dobila naslednje število glasov: JANEZ JANČAR — 303 VLADO SLUGA — 126 torej bo novi odbornik v drugi volilni enoti tovariš JANEZ JANČAR. Odborniško dolžnost bo opravljal 4 leta in upamo, da bo opravičil zaupanje, ki so mu ga sodelavci izkazali.
Problem lepljenja kolutov rešen
Prva skupina praktikantov iz Gane odšla iz tovarne
GOSPE IN GOSPODJE PRI »SATURNUSU«!
Štipendisti iz Gane, ki smo bili pri Vas preteklih devet mesecev, se Vam s tem iskreno zahvaljujemo za Vaše sodelovanje in prijazno gostoljubnost.
Zelo smo hvaležni upravi, ki nam je omogočila bivanje in vsem delavcem, ki so nam tako ali drugače pripomogli k našemu študiju, posebej pa vodji in delavcem obrata Zalog, ki so žrtvovali svoj trud in čas in nam pomagali v vseh naših težavah.
Upamo, da nam bo vedno v dobrem spominu SATURNUS v Ljubljani in republika Slovenija in da bomo vse dobre stvari, katerih smo se naučili, s pridom uporabili, ko se bomo vrnili v Gano in k delu v raznih tovarnah.
Želimo Vaši tovarni in delavcem mnogo uspeha in dolgo življenje v bodočnosti.
Naj živi prijateljstvo med Gano in Jugoslavijo!
Naj živi Saturnus!
Hvala vsem in na svidenje!
EE OBRAT TEHNIČNIH PREDMETOV
Napredek pri vzdrževanju strojev
Večkrat smo že poudarjali važnost vzdrževanja strojev in naprav. Razni članki v našem listu so zahtevali boljše vzdrževanje strojnega parka.
V obratu tehničnih predmetov smo vzdrževanje začeli Urejati in smo že zabeležili vidne uspehe. Ključavničarji, ki so določeni za tekoča popravila strojev, sproti odpravljajo napake ter okvare stroja takoj popravijo. Zastoji so vedno manjši. Sestavili
smo plan popravil in generalnih popravil strojev za leto 1965, ki ga bo zaradi pomanjkanja kadrov sicer težko uresničiti. Stalno zbiramo podatke o strojih in strojnih delih, tako da bomo dokončno uredili evidenco in strojno kartoteko. Stroji v stiskalnici so opremljeni s števci, tako da delavko umsko sprostimo in da ne misli samo na štetje, ampak da pazi na delo in lastno varnost. Tudi mazalno službo smo uredili.
Delavec na tem delovnem mestu skrbi, da vsak dan ali vsak teden — po navodilu — maže stroje in naprave z odgovarjajočimi mazalnimi sredstvi. Pomanjkljiva sta še kontrola in mazanje električnih motorjev. Tudi to delo bomo v najkrajšem času organizirali, tako da bomo preprečili vse nepotrebne škode na strojih in električnih napravah.
Stane BOGATAJ
Žejnim je pripravljalni odbor namenil bogato izbiro alkoholnih in manj alkoholiziranih pijač. Postrežba pa je bila hitra in privlačna
Pogled na omizje, v ozadju razpoloženi gostje. 6. marca je v restavraciji šumelo kot v panju pozno v noč
s strokovnimi kadri in strokovnim vodstvom
varne povečal zato, ker smo Plačevali višjo ceno. Razen tega imamo več domačih abonentov, ki plačujejo malico Po 30 in 60 dinarjev.
Analiza kaže, da so cene obrokom v primerjavi z letom 1963 zelo sprejemljive in nazmaroma nizke, kar kaže na skrajno pravilno gospodarjenje varčevanje. Posebno s®, če upoštevamo, da se je sanro cena mesa dvignila za Približno 500 dinarjev. Podraga so se tudi vsa ostala ži-v,la: kruh, jajca, zelenjava, ntoka itd.
Kalorična in biološka vrednost obiskov
Malice:
niesecc od septembra do dc-Povprečje kalorij za štiri Cembra, je 999 kalorij za ma-
lice, kar zadošča zdravstvenim in prehrambenim predpisom. Pri biološki vrednosti, je pravilno sorazmerje med beljakovinami, vitamini in rudninskimi snovmi na eni iin ogljikovimi, hidrati in maščobam na drugi strani.
Kosila:
Povprečje kalorij 1509 kalorij za obrok. Tudi dovolj, oziraje se na tovrstne predpise.
Vso hrano pripravljamo le na olju, ki je dosti lažje prebavljivo od svinjske masti. Posvečamo pozornost pravilni pripravi hrane, da med pripravo ne izgubi preveč vrednosti.
Večkrat očitajo, da sta kvaliteta in vrednost kosil boljši in več vredni na račun malic. Finančna in kalorična
analiza tega ne kažeta!
Vsekakor bo koelktiv iz kuhinje blagohotno upošteval vse dobre predloge za zboljšanje hrane, posebno malic, ki jih uživa večji del kolektiva. Prav posebno so dobrodošli nasveti iz ambulante, s katero kuhinja tesno sodeluje.
Po drugi strani pa moramo priznati, da je težko pripravljati dnevno do 1000 in več obrokov hrane za malice tako, da bi bil zadovoljen sleherni posameznik. Jedilniki in obroki se morajo nujno podrediti množični pripravi ki ima pri še tako veliki pozornosti svoj karakter.
Znano je, da uživamo premalo mleka in mlečnih izdelkov. Počasi skušamo vnašati v obroke malic belo kavo,
mlečni riž, med kosila pa puding in sirove štruklje. Mleko namreč vsebuje biološko visokovredne beljakovine, ki jih ni mogoče nadomestiti z nobeno drugo snovjo, razen seveda z mesom, ki pa je še dražje. Hrana bi bila lahko pestrejša, vendar z razpoložljivimi sredstvi, to nikakor ni mogoče.
Pri delitvi obrokov malo motijo tuji abonenti, ki prihajajo s posodo po hrano. Delimo jim prav tako po vrsti in pri istem pultu ter ob istem času, kot ostalim gostom. Potrebovali bi seveda poseben pult, ker ga pa ni, moramo malce potrpeti, val o tečaj za higienski mini-
Kuhinjsko osebje je obiskani um, ena pa je opravila izpit za kvalificirano kuharico pri
Centralnem zavodu za napredek gospodinjstva.
Poseben problem je nabava kuhinjske posode, ki je nikjer ni dobiti. Uporabljamo preko 200 emajliranih skodelic, ki že davno več ne odgovarjajo higienskim predpisom, pa jih ne moremo izločiti, ker ne dobimo drugih. Tudi ni mogoče dobiti črne trpežne e terne posede za kuhanje — kozic in loncev, niti pokrovk!
Kolektiv kuhinje se zahvaljuje upravnemu odboru za pomoč, da je delo v redu potekalo. Posebna zahvala pa tudii ostalim, ki so sodelovali pri adaptaciji in pripomogli da so kuhinjski prostori so dobni, dostojni podjetja, kakršno je Saturnus.
Apolonija Bergant
Seznanjajmo vas z urnikom dela v obratni ambulanti
Zaradi uspešnejšega dela z bolniški v Obratni ambulanti je nujno, da vsi obiskovalci upoštevajo ta navodila. I. SPLOŠNA ORDINACIJA:
— ordinacij ske ure:
	dopoldne	popoldne
ponedeljek	7 do 10,30	15 do 18
torek	7 do 10,30	14 do 17
sreda	7 do 10,30	—
četrtek	7 do 10,30	15 do 18
petek	7 do 10,30	—
sobota	7 do 10,30	14 do 17
— Vsi, ki delajo v dopoldanski izmeni in žele biti zdravniško pregledani, oddajo svoje zdravstvene knjižice oddelčnim poenterkam takoj po prihodu na delo, poenterke pa jih oddajo do 7. ure v splošno ordinacijo. Osebno prinašanje zdravstvenih knjižic v ambulanto bomo dopoldne zavračali.
Tisti, ki pa delajo v popoldanski izmeni, oddajo sami zdravstvene knjižice v splošno ordinacijo do 14. ure.
Kasneje oddane zdravstvene knjižice, oziroma prijave za zdravniški pregled, bomo takoj zjutraj, kot popoldne, dosledno zavračali.
— Bolniki, ki so v bolniškem staležu, prihajajo na kontrolo dopoldne ob 8. uri, popoldne pa ob 15. uri tistega dne, za katerega so naročeni.
— Dopoldanska izmena naj po možnosti obiskuje dopoldansko ordinacijo, popoldanska pa popoldansko.
— Ista akutna bolezen se zdravi do ozdravitve pri tistem zdravniku, ki jo je pričel zdraviti.
— Bolnike sprejemamo samo v ordinacijskih urah.
— Brez zdravstvene knjižice in tudi izven ordinaoij-skih ur sprejemamo:
a)	vse poškodbe na delu
b)	nenadna težka obolenja
c)	nenadna obolenja z vročino.
— Vsi, ki prihajajo na sistematske preglede — za te so določene ure izven rednih, morajo prinesti s seboj zdravstvene knjižice.
— Kogar zunanji zdravnik spozna za nesposobnega za delo, mora po svojcih dostaviti v 24 urah »Izvid in mnenje o nesposobnosti za delo«, izpolnjeno od lečečega zdravnika, ker po novih predpisih potrjuje in odobrava izostanke na osnovi mnenja lečečega zdravnika, za vse zaposlene — ne glede na to, kje se zdravijo — le obratna ambulanta.
— Brez napotnice za specialni pregled, bolnike sprejemajo v naslednje specialistične ordinacije na polikliniki, oziroma v drugih zdravstvenih domovih:
a)	dispanzer za žene in nosečnice (zdravstveni dom, poliklinika ali klinika)
b)	oddelek za poškodbe (poliklinika)
c)	okulist — zaradi pregleda zaradi nabave očal (poliklinika)
d) protituberkulozni dispanzer (pristojen bivanja). II. ZOBNA ORDINACIJA: — ordinacijske ure: dopoldne		— po kraju popoldne
ponedeljek	7 do 12	14 do 17
torek	7 do 12	—
sreda	7 do 12	—
četrtek	7 do 12	14 do 17
petek	7 do 12	—
sobota	7 do 12	—
— Prijava za zobozdravniški pregled se izvrši enako kot je predpisana za splošno ordinacijo.
— Brez zdravstvene knjižice in izven dnevnega reda sprejemamo le bolnike z nenadnimi bolečinami.
— Bolniki, razen tistih, ki delajo v dopoldanski in popoldanski izmeni, prihajajo v ordinacijo v dneh, ki so navedeni na naročilnem kartončku.
— Tudi pri zobnih sistematskih pregledih mora pregledani prinesti s seboj zdravstveno knjižico.
III.	GINEKOLOŠKA ORDINACIJA:
— ordinacijske ure:
Zdravnik — ginekolog ordšnira vsak petek od 17. ure naprej.
— Žene, ki žele biti pregledane, oddajo zdravstvene knjižice v splošno ordinacijo do 10. ure. Za sistematske preglede pa jih oddajo že zjutraj oddelčnim poenterkam.
— Vrstni red pregledov:
a)	sistematski
b)	žene, ki delajo dopoldne
c)	žene, ki delajo popo'd.ne
d)	žene izven dela.
IV.	PATRONAŽNA SLUŽBA:
— Medicinski sestri sta na razpolago za socialno-me-dicinske razgovore z zaposlenimi po predhodnem dogovoru.
V.	LABORATORIJ:
— Laboratorij sprejema osebe za sistematske preglede in sprejem na delo vsak dan od 7.30 do 9. ure. Ostale pa po napotnici lečečega zdravnika.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
i
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
5
4
4
4
4
4
4
4
4
4
POŠKODOVALI SO SE:
MARIJA JELENC se je poškodovala 2. II. na poti v službo. Padla je s kolesom in si zlomila desno roko.
NE2KA CERJAK se je poškodovala 5. II. na ekscentrični stiskalnici pri zapiranju »Franck« pokrovov. Odpadek pločevinastega traku ji je padel na zapestje leve roke. Utrpela je lažji urez.
STANE DIMIC, delavec v galvani si je zaradi težjega fizičnega dela poškodoval mišično tkivo na obeh rokah.
Zaradi neprevidnosti in malomarnosti se je poškodoval v brusilnici galvane preddelavec JANKO TISOVSKI. Sodelavec je izrabljeno brusilno ploščo vrgel, pri tem pa je zadel ponesrečenca v levo lično kost.
Na poti z dela je pri srečanju s tovornim avtomobilom naglo zavrl z motornim kolesom delavec JOŽE ZUPANČIČ, padel in si pri tem poškodoval glavo ter utrpel manjše poškodbe po telesu.
VINKO SEČKAR kvalificirani delavec v tiskarni si je pri pretakanju žveplene kisline, poškodoval podlakt leve roke.
Pri tuširanju vpenjalne glave je JANEZU DEMŠARJU visokokvalificiranemu ključavničarju glava za vpenjanje orodja stisnila prstanec leve roke.
MARIJA NOVAČKI, delavka v štancariji embalaže se je pri mazanju pločevine urezala v sredinec leva roke. Vzrok poškodbe je neuporaba zaščitnih rokavic.
Zaradi tesnosti prostora se je poškodoval TONE TRBANC, delavec v štancariji OTP. Pri prelaganju zaboja je zadel z desno nogo v drug zaboj in si jo poškodoval.
ANGELCA VODNIK, delavka v obratu Zalog se je pri štancanju pokrovov zbodla v sredinec leve roke. Rana se ji je pozneje inficirala. Vzroka poškodbe sta neprevidnost in neuporaba zaščitnih rokavic.
Med potjo na delo si je 15. II. poškodoval komolec desne roke in rebro delavec FRANC VIDIC. Poškodbo je povzročil led na cesti.
Pri demontaži glave zapiralnega stroja si je poškodoval prstanec desne roke IVAN GROJZDEK, strojni ključavničar iz strojne remontne delavnice. Hiter tempo dela in neprevidnost.
PAVLA RUS, delavka v štancariji embalaže se je poškodovala 19. februarja pri štancanju pokrovov »Grafos«. Ko je stisnila zadnji pokrov iz pločevinastega traku, je ostanek pločevine ostal na gornjem delu orodja. Pri odstranitvi odpadka je s prsti zašla pod nevaren prostor orodja — verjetno sprožila in si poškodovala prstanec, sredinec in kazalec na levi roki ter desni kazalec. Vzroka sta neupoštevanje HTV predpisov in slabo vzdrževan stroj.
Zaradi neuporabe zaščitnih rokavic se je urezala v mezinec desne roke Darinka ZAJC, delavka v štancariji embalaže.
Ponesrečena DOSTA BOR-KOVIC je robila obode za »Idol« doze. Ko je odložila zarobljen obod v zaboj, je gledala stran od stroja, ta pa ji je med tem poškodoval mezinec in prstanec desne roke.
25. II. si je pri vožnji z dvigalom poškodovala gleženj leve noge MARIJA GRUBER. Vzrok — neupoštevanje HTV predpisov.
FRANC SUŠA, šofer, si je priprl mezinec roke pri zapiranju stranice tovornega avtomobila. Vzrok poškodbe je bil hiter tempo dela. Mezinec so mu amputirali do prvega členka.
4
4
Reportaža
Na zgornji sliki vidimo, da se je nesreča pripetila na ravni cesti. Sklepamo lahko torej, da je prišlo do nje le zaradi skrajne neprevidnosti šoferja tovornjaka
o Izoli
A
Zgornja slika dokazuje, da je šofer poizkusil vse, da bi se izognil trčenju
◄
Udarec je moral biti zelo močan. Kot vidite na levi sliki-ni od prve leve strani ostalo nič razen majhnega kupčka zmečkane pločevine

o
saturnusu
Tokrat ne objavljamo vesti in komentarjev o delu naše tovarne, ampak objavljamo nekaj informacij o razvoju naše konkurence. Uspeili smo namreč dobiti nekaj najnovejših vesti o razvoju Metalografičkega kombinata z Reke. Že ime samo nam pove, da bivša tovarna embalaže »8. Mart« z Reke ni več samo en obrat, ampak so se tej tovarni pridružili še nekateri novi obrati, Že pred časom smo izvedeli, da sta se združili dve konkurenčni podjetji »Lim« in Tvomica ambalaže. Novo združeno podjetje bo letos proizvedlo za 11 milijard dinarjev različnih pločevinastih izdelkov. Planirana vrednost proizvodnje je za 40% višja od vsote vrednosti posameznih podjetij v preteklem letu.
Pred koncem so dela za tu bo zaposlenih 50 delavcev ustanovitev obrata v Bakru, in delavk. Proizvajal pa bo Ta obrat bo tudi proizvajal globin škatle, različne plom-pločevinasto embalažo. Za be, ključe za odpiranje kon-ustanovitev je Metalografički zerv ter različne litografske kombinat porabil 20 milijo- izdelke, namenjene za široko nov dinarjev. V novem obra- potrošnjo.
000000 000100
NOVI SODELAVCI
Marko MILOVANOVIČ, Franc VRABL, Marija BELIC, Vida PLATOVNJAK, Alojz VIZJAK, Boris KRALJIC, Marija VERLI, Milan MIJATOVIC, Jože MARS.
Novim sodelavcem želimo, da bi se v kolektivu dobro počutili.
ODŠLI IZ KOLEKTIVA
Po sporazumu — na lastno željo
Anica ČERNIČ, Justina KOVAČ, Alojzija BLATNIK, Jože KRANJC, Vida PLATOVNJAK, Drago CUCKOVIC, Peter ŽUGIC, Mujo SKULA, Darja RINK, Antonija KRALJ, Marija MILENKOVIČ, Stane KOROŠEC Franc BAŠ, Mirčeta BAKIC, Majda ECIMOVIC.
SAMOVOLJNO
Vera KLANČAR, Fazle BULJUBAŠIC, Alija RAHIPO-VIC, Nazir HADŽIČ, Stanoje MITROJEVIC, Ramis AHMED, Branko STEVIC, Anton KOTNIK.
UPOKOJENCI
Marija MAHKOVEC, Stanislav MAKOVEC Marija TOMŠIČ, Ivan SODJA, Vlado GANONI, Ana' BENEDIČIČ.
POROČILI SO SE:
Vinko BOŽIC se je poročil s tovarniško uslužbenko Marico EKART, Jelka MUHIC, poročena FEMEC
Mladoporočencem iskrene čestitke!
V začetku marca se je tovarni embalaže oziroma Me-talografičkemu kombinatu pridružil poseben obrat za proizvodnjo pločevinastih škatel iz Vele Luke. la obrat je do združitve delal v sklopu tovarne Jadranka. Ob združitvi je tovarna Jadranka ta obrat izločila iz svoje organizacijske strukture in ga predala v sestav tovarne na Reki. Ta je hitro razširila in povečala njegovo proizvodnjo, montirali so nove stroje in povečati število zaposlenih. Po vesti časopisa Slobodna Dalmacija lahko sklepamo, da se je ta obrat priključil tovarni embalaže spričo tega, ker Jadranka ni bila sposobna in verjetno tudi ne preveč zainteresirana za nabavljanje pločevine, izdelavo drage embalaže in podobno. Sedaj namreč dobiva večje količine izdelanih škatel in to znatno ceneje, navaja Slobodna Dalmacija.
EE ZALOG

Angelca Dougan odšla v pokoj
V slovo Angeli, ki odhaja v pokoj ... Ko brnela so kolesa mimo tekla mlada leta, dosti bilo je trpljenja, smeha in veselja.
Kam odšla si ti pomlad upanja in nad?
List za listom pada, tu je že jesen.
Vendar v pokoju je lepo
živeti
brez težav in brez skrbi, če v mladosti si razmišljala za stare dni.
Anica Kolenc
Rezultati prvih mesecev odlični
S tuberkulozo ni premirja
Osnovni pogoj za kvalitetno in veliko proizvodnjo je dobra priprava, ki omogoča normalno delo. že iz prakse vemo, da v začetku vsakega leta proizvodnja občutno pade. Da bi se temu izognili, smo se že ob koncu preteklega leta temeljito pripravili, kar je rodilo uspehe. Dosegli smo precej večjo roizvodnjo, kot lansko leto v tem času. Z vodstvenim kadrom smo imeli več strokovnih sestankov, na katerih smo do podrobnosti obravnavali vse pretekle napake v proizvodnji bi kaj bomo ukrenili, da se jim bomo izognili. Iste probleme smo obravnavali tudi na masovnih sestankih. Vsi člani EE so se z ukrepi seznaniti, saj je vsak posameznik prispeval po svojih močeh za Izboljšanje organizacije dela.
Dvanajstino letnega plana dinarjev, kar je vsekakor glede m delovne dni:,, ki uspeh, saj smo v preteklem maša za naš obrat 270 mi- letu v istem času dosegli sa-lijoniov dinarjev smo preše- rno ^4 milijonov dinarjev, gti v januarju za 7 milijonov Dvanajstina meseč,nega platna
je Mia prav tako v februarju 270 milijonov dinarjev. Tudi tokrat smo dosegli 276 miili-
miiški in 13 na dopustu. Dnevno je odsotnih 33 oseb. To je vsekakor občutno preveč. Če -bi tako stanje izboljšati, -bi tudi nadur ne imeli toliko. Za primer naj navedem - 33 oseb po 208 ur znese 6.864 ur. Izbira je bila zelo neugodna, zaradi česar smo imeli še več težavi. K uspehu je vsekakor pripomogla avtomatska tiinb ja, ki je lani v tem času še nismo imeli. Prav tako je dosti pripomogla maša komerciala, ki je pripravila naročila tin matieriail. Tudi pripravi dela moramo pripisati zasluge, ker je sinhronizirala proizvodnjo tako, da smo linije čim -manj -prestavljati. Tiskarna nam je dokaj pravočasno dobavljala litografi--rano itn vemirano pločevino. Razvoj, in vse delavnice pa so omogočile, dia nismo imeti preveč zastojev. Skratka, v slogi je moč.
Lado DERNOVŠEK
j-ontov dinarjev, medtem ,ko
4. in 5. marca je po enem letu zopet prišla v našo to- grafirali večino zaposlenih v 511,0 lansko leto v februarju varno ekipa, ki je fluorografirala člane kolektiva. Rezultati Saturnusu — odpadle so no- dosegli le 162 milijonov diodo znani čez tri mesece. V tem času pa bo dobila obratna sečnice in ugotovili, da štirje narjev. I^etos smo v dveh a,nbulanta spisek ljudi, ki jih bo morala poslati na kontrolo zaposleni bolehajo za že pre- mesecih proizvedli za 237 mi-
v protituberkulozne dispanzerje.	cej razvito tuberkulozo. lijonov dinarjev več koit latni--------------------------------------
Kljub temu, da smo v zad vlažna stanovanja, padec te- Prav zaradi tega smo se le- v istem času. Pri tem smo hjem času razbirati iz stati- lesne kondicije itd.) spreme- tos odločili za ponovno fluoro- opravili povprečno na mesec -q ,	•
dičnih podatkov, da število nc na slabše, lahko bacili tu- grafiranje, kajti le z nepre- 6200 nadiur, ker je od 283 ijfJitOVO plSUlO obolenj za tuberkulozo pada, berkuloze preidejo v splošen stano kontrolo bomo uspeti oseb povprečno za prva dva zadnji podatki kažejo, napad. Tuberkuloza je ena zajeziti to -nevarno bolezen, meseca dnevno 20 oseb v bol-
temu -ni ta,ko in da o-bo- tistih bolezni, ki ne kaže ta-zopet polagoma nara- koj znakov, temveč traja do-ray Tuberkuloza, ena najiz- ločen čas — pogostoma tudi n 1 j'™ »socialnih« bolezni nekaj mesecev, da se poja-ka 'bajčešče pljuča, manj- vjj0 prvj znaki obolenja, pa iv pa druge organe člove- ti so tako nejasni, da jih tubenvte,esa" S P°vzr°?ite!jcm bolnik pravzaprav ne opazi.
»»obtivr, st,:K-■»«-5» <**■*> -
d°sti, bacili sicer pridejo v
lezen Jr* nU'*a.0, 1Ja .f? bo‘ da traja zdravljenje tudi po SlSSVZ-S; "**	K=r "»m
vse.j svoji razvitosti so posa-fel°, nf-pa nujno, da	mezni organi žc ta'ko oboleli’
■ktra« in jim ne dovoli razmnoževanja. Tako lahko na Plošn0 ugotavljamo, da ve-
počasen razvoj tuberkuloze in kasnejše dolgotrajno zdravljenje največ preglavic, skušamo odkrivati tuberkulozo z
V.
6 rab"rku!oze° k‘i ricer°v re‘*nimi fluorografskimi pre-
b°rmalnih prilikah mirujejo g,6f ki ugotovl> že 1ia.izgod"
*e se Pa življenjski pogoji nejše spremembe na pljučih.
°veka (pomanjkljiva prehra- Tako smo lansko leto v
alkoholizem, senčna in okviru občinske akci je fluoro- Za naše žene smo uredili dve dobro opremljeni higienski sobi
Slišal sem, da si bolan in nočeš k zdravniku. Nikar se ne izogibaj zdravnika, saj Ti lahko samo pomaga. Kako moreš biti tako lahkomiseln, saj si videl, kako je bilo z očetom. Umrl je sredi najlepših let in pustil mami vse skrbi, delo in majhne otroke. Ne hodi po njegovih žalostnih stopinjah!
Takoj se začni zdraviti. Dandanes so vse bolezni ozdravljive, če jih začnemo takoj zdraviti. Bolezen je okvara telesa, ki jo je mogoče kot vsako okvaro hitro odstraniti, dokler je majhna. Izogibaj se alkohola in tobaka, ki Ti kvarita zdravje. Hčerke in žena Te želijo zdravega. Ne odlašaj! Pozdrav!
Polde
Nagradna križanka 1. april
VSEM REŠEVALCEM!	Nagrade: 1. nagrada 5.000
dinarjev; 2. nagrada 4.000 di-Rešitve oddajte do 3. aprila narjev; 3. nagrada 3.000 di-v nabiralnik »GLASU SA- narjev; 4. nagrada 3 x po TURNUSA«.	1.000 dinarjev.
Predpisi objavljeni v uradnem listu v SFRJ
RAČUNOVODSKI in KOMERCIALNI SEKTOR: Uredba o dopolnitvah tarife prometnega davka; Odlok o financiranju gospodarskih zbornic v letu 1965; Odredba o pogojih, ob katerih morajo občani odpreti žiro račun in o načinu uporabe sredstev s tega računa ŠTEVILKA 3/65 RAČUNOVODSKI in KOMERCIALNI SEKTOR: Uredba o spremembah in dopolnitvah prometnega davka; Odlok o spremembi odloka o odstotkih sredstev, ki jih vlagajo v rezervni sklad gospodarske organizacije posameznih dejavnosti ŠTEVILKA 4/65 RAČUNOVODSKI in KADROVSKI SEKTOR: Zakon o začasnem podaljšanju veljavnosti stopenj prispevkov za socialno zavarovanje določenih za leto 1964; Popravek odloka o denarnih prejemkih, ki se štejejo za osebni dohodek, iz katerega sc plačuje prispevek iz delovnega razmerja in o denarnih prejemkih, ki pomenijo povračilo dejanskih stroškov ŠTEVILKA 5/65 RAČUNOVODSKI, TEH-
NIČNI in KADROVSKI SEKTOR: Zakon o gospodarsko planskih ukrepih za leto 1965; Temeljni zakon o zavodih; Zakon o oprostitvi obresti od gospodarskih skladov; Zakon o dopolnitvi zakona o obrestih od gospodarskih skladov; Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o graditvi investicijskih objektov, Zakon o zveznih prispevkih iz osebnega dohodka; Odlok o dodelitvi sredstev iz gospodarskih rezerv federacije; Odlok o osebnem dohodku, ki sc vlaga za izračun pokojninske osnove in plačevanje prispevkov; Resolucija o znanstvenem raziskovalnem delu; Popravek temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov
ŠTEVILKA 6/65
RAČUNOVODSKI, TEHNIČNI in KADROVSKI SEKTOR: Zakon o minimalnem osebnem dohodku delavcev; Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o zdravstvenem nadzorstvu nad predmeti splošne rabe; Navodilo o načinu odmerjanja dodatka za borce, o obračunavanju izplačil in evidenci o
upravičencih do dodatka za borce
ŠTEVILKA 7/65
KOMERCIALNI in KADROVSKI SEKTOR: Temeljni zakon o splošnih sodiščih; Zakon o gospodarskih sodiščih; Zakon o zvezni upravi; Odlok o prenehanju veljavnosti odloka o regresu, ki sc daje podjetjem živilske industrije za belo pločevino in sladkor; Odredba o prenehanju kontrole cen v proizvodnji za posamezne proizvode (za sadno pulpo ter za sadne in zelenjavne izdelke preneha)
ŠTEVILKA 8/65
KADROVSKI in KOMERCIALNI SEKTOR: Zakon o osebnem imenu; Zakon o osebni izkaznici; Temeljni zakon o evdicnci stalnega in začasnega prebivališča občana: Temeljni zakon o gostinski dejavnosti; Zakon o dopolnitvi zakona o stanovanjskem prispevku; Zakon o prenehanju veljavnosti uredbe o vračanju, poravnanju in storniranju voznin in drugih pristojbin na državnih železnicah in državnih rečnih ladjah; Odredba o pogojih za oprostitev varščine za za-
časno uvoženo blago; Popravek zakona o gospodarsko planskih ukrepih v letu 1965
ŠTEVILKA 9/65
KOMERCIALNI in RAČUNOVODSKI SEKTOR: Zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o organizaciji prevoza z motornimi vozili v cestnem prometu; Zakon o podaljšanju rokov, do katerih morajo biti v letu 1965 predpisane osnove in stopnje prispevkov in davkov občanov; Zakon o spremembah temeljnega zakona o začasnem načinu plačevanja prispevkov in davkov občanov: Uredba o spremembah tarife prometnega davka; Odlok o spremembi odloka o najvišjih prodajnih cenah za nekatere proizvode; Odločba o tarifi za prevoz potnikov, prtljage in ekspresnega blaga po progah JDZ.
ŠTEVILKA 10/65 RAČUNOVODSKI, KOMER-CIALNIin KADROVSKI
PRISPEVKE ZA NASLEDNJO ŠTEVILKO ODDAJTE DO 3. APRILA
SEKTOR: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih prestopkih: Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o združevanju in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o stanovanjskih razmerjih; Odredba o določitvi posameznih komunalnih bank, ki so pooblaščene za devizne posle; Navodilo o dajanju potrošniških kreditov delavcem, uslužbencem in drugim določenim kategorijam upravičencev; Popravek temeljnega zakona o gostinski dejavnosti.
»GLAS SATURNUSA«, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus Ljubljana. Ob železnici 16, tel. 33-666. Ureja uredniški odbor: Jože Einspller, Janez Herzog, Peter Mam, Janez Ošaben in Elizabeta Vide. Glavni urednik: Jože Einspiler. Odgovorni urednik: Peter Mani. Tiska tiskarna ČP »Gorenjski tisk« Kranj. Rokopisov ne vračamo-