V Ljubljani, dne 23« marca 1939 št. IX Leto XV. Prelat dr. Fran Kovačič f Zlata poroka v Bohinju Prelat tir. Fran Kovačič, upokojeni profesor mariborskega bogoslovja, je v nedeljo po kratki bolezni preminil. Dr. Fran Kovačič je bil izredno zaslužen za razmah nacionalno kulturnega in zgodovinsko znanstvenega dela v vsem obmejnem ozemlju. Fr. Kovačič je bU rojen 25. marca 1867 v Veržeju, in je bil do upokojitve profesor modroslovja na maribosrkem bogoslovnem učilišču. Pred leti je bil upokojen dr. Kovačič in je ves svoj prosti čas posvetil nadaljevanju zgodovinsko raziskovalnemu delu. Znanstveno je deloval prelat dr. Franc Kovačič predvsem napodročju filozofije in zgodovine. Ustanovi je zgodovinsko društvo, ki mm je predsedoval dr. Fran Kovačič predvsem na področju filozofije. Ustanovil je Zgodovinsko društvo, ki mu je predsedoval do kraja svojega življenja, bil je med ustanovitelji muzejskega društva, ki mu je tudi bil predsednik. Glasilo Zgodovinskega društva v v Mariboru »časopis za zgodovino in narodopisje« je dvignil s svojim urejevanjem do ugledne znanstvene revije, ki se je zadnja leta izredno spopolnjevala. To pomembno znanstveno delo je bilo izrednega pomena za nacionalno kulturni ugled Maribora in vsega njegovega zaledja. Bil pa je pok. prenlat dr. Kovačič navdušen pripadnik jugoslovenske misli. Po svojem temeljnem nazoru je bil prav za prav ilirsko usmerjen, ■ . t«. "rkai podpisoval v srbohr- vatskem č. V politiko se ni vmešaval, pač pa je povsod razglašal načela složnosti,, strpnosti in bratskega sodelovanja. Ob prevratu je storil svojemu narodu veliko uslugo kot izvedenec za štajerske prilike v pariški mirovni komisiji. Ob tej priliki je izdal svoj pomembni spis »La Hyrie«, znani pa sota tudi njegovi deli »Ali so Maribor, Celje, Ptuj res nemška mesta?« ter »Maribor in bodoča drž. meja«. Najznačilnejša poteza na plemenitem liku pok. prelata dr. Fr. Kovačiča pa je bilo njegovo slovansko čustvovanje, ki ga je vedno in s toplim pondarkom izpovedoval. Vzornemu duhovniku, vrlemu Jugoslovenu, zlati slovanski duši svetal, trajen spomin! Naglo se je razširila po vinorodnih Halozah vest, da se je preselil v večnost splošno priljubljeni in spoštovani posestnik in gostilničar g. Tomaž Murkovič v 79. letu starosti. Pokojni se je rodil 11. decembra 1860 v Cezanjeveih od premožnih zavednih slovenski staršev, ki so ga dali k pekovskemu mojstru v uk. Kot pek je bil uslužben v Slovenski Bistrici in v Poljčanah, dokler ni odprl lastne pekarne v Sv. Marjeti niže Ptuja. Bil je soliden obrtnik in zelo skrben. Pokojnik je bil znan kot izvrsten vinogradnik ter je prejel lepo število javnih priznanj in pohval. Priljubljenost v bližnji in daljnji okolici si je pridobil z vestnim in vztrajnim delom za slovensko stvar za časa SMRT NAJSTAREJŠE BREŽIČANKE. Oni dan je v Brežicah nastopila zadnjo pot Marija Svoboda, ki je letos 3. februarja praznovala 941etnico. V častnem številu so jo znanci spremili k večnemu počitku. Pokoj-nica je bila do nedavnih dni nenavadno čvrsta. Po rodu je bila iz Radeč. Pred 70 leti je prišla v Brežice. V zakonu s krojaškim mojstrom Antonom Svobodo so se ji rodili štirje otroci. Pokojniea je bila 35 let vdova in je z vso skrbnostjo in dobrosrnčostjo vzgojila svoje otroke. Naj mirno počiva! Avstro-Ogrske. Prizadeval si je gospodarsko dvigniti Haloze ter je v ta namen ustanovil Hranilnico in posojilnico v Zavrču, ki ji je bil dolga leta predsednik. Vedno in povsod je bil naprednjak in poštenjak. Bil je vsakomur kolikor mogoče naklonjen kot dolgoletni župan in sodni cenilec. Ohranili ga bomo v blagem spominu, vdovi in sinil pa izrekamo iskreno sožalje! ZLATA POROKA V BOHINJU. Zlati jubilej sta praznovala v Bohinju upokojeni lovski čuvaj Ivan Logar in njegova zvesta družica Ivana. Zdrava in čila sta doživela to redko slavje in se izkazala kot res kremenita Bohinjca. Tomažinov Ivan, kakor mu pravijo, je vedno rad pohajal po planinah. Iz ljubezni do prirode si je že zgodaj Izbral poklic lovca. Ko je odslužU vojaščino pri Janezih, je dobil službo ¡uvaja na Pokljuki. Mlada sta se preselila na škofijska posestva v Gornjem gradu, kjer sta ostala 10 let. Potem sta kupila znano Logarjevo gostUno ob Bohinjskem jezeru. Ivan je služboval v Radovni. Zvesto je opravljal službo In veselo pasel svojo divjad polnih 43 let. Zdaj sta zgledna zakonca praznovala časten jubilej v krogu svoje družine, sorodnikov in lepega števila prijateljev. Ob častitljivem prazniku jima veljajo naše čestitke! Smrt uglednega Haložana e š&Mt : ' ž:. ¿¡^'Aii,'««? POLKOVNIK LISTEK, bivši polkovnik S. mednarodne brigade republikanske vojske v Španiji, 'se je po zadnjih dogodkih zatekel na francoska tla, a je moral zopet zapustiti Pariz Najnovejše J9ESRECA PRI IZHODU IZ PREDORA. Pri izhodu iz tega predor» v Angliji se j« zgodila železniška nesreča, M Je zahtevala smrt 1 človeka in trideset ranjenih JTO2NJA SKOZI PANAMSKI PREKOP. Nemški prekomornlk »Bremen« na poti skozi Panamski prekop UEBRUNOV OBISK V LONDONU. — Prestolnica Anglije se pripravlja na dostojen sprejem prezidenta Francije. Ulice v okolici Westminstra so dekorirane z znakom francoske Republike JLOKOMOTIVA ZA AFRIKO. Na Francoskem so izdelali lokomotivo, ki bo vozila » ozemlju Nigra v Afriki. Lokomotiva meri v dolžino 28 m, tehta 150 ton, njena kolesa pa so napravljena ca progo, ki ima samo 1 m širine ANGLESJVI i-osiiA.xi» ouiiGOSU. Angleška vlada je imenovala za svojega diplomatskega zastopnika v Francovi Španiji sir« Mflurieea Drummonda-Petersona » Ji a 1 e v i : Msgr. Tiso ob prihodu v Berlin, kamor Je šel po nasvet. -Na de.» i : Tiso »a posvetovan- ■*—«em Hitlerjem. KAKO SE JE POVEČALA NEMČIJA V TEKU ENEGA LETA, nam kaže na« zemljevid. Z 1 Je označena Avstrija, z 2 sudetsko ozemlje in s S pravkar vključeni češka in Moravska MLINSKE MASKE ZA PARI2ANE. V Parizu so minule dni razdelili med prebivalstvo prvih dve .to tisoč plinskih mask V Parizu so začeli graditi betonska zaklonišča, v katerih bo prostora z» 80 tisoč ljudi križem sveta Usodni dnevi češkoslovaške Tedenska kronika POROKA MED IRANOM IN EGIPTOM. Princesa Favzija (sUka na levi), sestra egipt-skega kralja Faruka, se je te dni v Kairu omožila s prestolonaslednikom Irana, Rizo Mohamedom Pahleviiem • " ' "«tnerafiran s kraljem Farukom (v civilu s Po zvesti službi v pokoj Z marcem je bil razrešen pri gornjegraj-skem okrajnem sodišču višji sodni oficial Juršič Alojzij, ki je po 38-Ietnem službovanju stopil v zasluženi pokoj. Kdo iz gor-njegrajskega okraja ne pozna tega še vedno krepkega in veselega in prijaznega moža, ki je našemu prebivalstvu, posebej našim splavarjem, storil marsikako uslugo tekom svojega dolgega službovanja pri sodišču? Rodil se je leta 1876. v Zavrču pri Ptuju, -i- ki liti. je vstopil v sodno službo pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, ki jo je zapustil novembra 1903 in od takrat naprej je vršil službo pri okrajnem sodišču v Gornjem gradu. Bil je ves čas zaveden Slovenec, ki se je upal pokazati svojo narodno zavednost ob najrazličnejših prilikah. Izredno veliko se je skupno s svojo soprogo udejstvoval ves čas v čitalnici v Gornjem gradu in pri Pevskem društvu, v katerem deluje tudi še danes, želimo preizkušenemu možu ob vstopu v zasluženi pokoj, da bi dosegel najskrajnejšo mejo starosti. Častni član gasilske čete v Stražišču ■4 I SPOSTENTK 13KA7I MTJSKARICI. V Carnationu blizu Washingtona so odkrili spomenik kravi rnlekarici, ki je dajala po sedem tisoč litrov mleka na leto ČASTNI ČLAN GASILSKE ČETE V STRAŽIŠČU. Te dni je obhajal ustanovni član gasilskega društva v Stražišču Jože Kodrič 70-letnico. V gasilsko službo je vstopil leta 1902. Bil je vsa leta in je še danes delaven član čete. Za vestno službo je bil odlikovan leta 1930. z zlato kolajno, v letu 1937. pa je dobil za 301etno vestno delo zlato kolajno. Četa ga je imenovala za častnega člana. Jože Kodrič je prava gorenjska korenina, skromen in delaven. Vsi, ki ga poznamo, posebno pa gasilci, mu želimo mnogo zdravih let!