CELJSKI TEDNIK
CELJE, 27. maja 1960
Leto X., štev. 21
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVE2LE
DELOVNhEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
»CELJSKI TISK<
DIREKTOR IVAN MELIK-GOJMT«
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOB
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
POSVET POLITIČNIH DELAVCEV V CELJSKI OBČINI
Pomoč kmeti skim organizacijam,
da bodo izboljšale svoje delo
Pred dnevi je bil pod vodstvam
sekretarja Občinskega komiteja ZKS
y Celju Toneta Skoka razširjen ple-
num občinskega komiteja ZKS, ob-
činskega odbora SZDL in predsed-
stva občiTskega sindikalnega sveta.
}ia plenum so bili povabljeni tudi
sekretarji osnovnih organizacij Zve-
le komunistov s področja celjske ob-
čine.
Plenum s tako veliko udeležbo je
bil sklican zaradi tega, ker bodo
kmalu v obrobnih predelih celjske
občine zbori volivcev, na katerih bo-
do obraivnavali problematiko v kme-
tijstvu, davčno poli'tiko v letošnjem
letu in kmečko zdravstveno zavaro-
vanje. Prav o teh stvareh pa je raz-
pravljal tudi plenum.
Predsednik celjske občine Franc
Rupret je govoril o kmetijskih vpra-
šanjih na področju celjske občine ter
poudaril, da kmetijska gospodar-
stva in kmetijske zadruge lani niso
gospodarile najbolje. To še posebej
velja za Kmetijsko posestvo Lava in
Vojnik. Temu so bili krivi nekateri
objektivni razlogi, kot je slab lan-
skoletni pridelek hmelja, kar ^so zla-
sti močno občutili zadružniki v
Strmcu. Vendar ej še vrsta pomanj-
kljivosti in tudi napak, da so bili
lani doseženi dokaj slabi proizvod-
ni uspehi. Na Kmetijskih gospodar-
stvih Lava in Vojnik je bila vzrok
temu nenačrtnost proizvodnje brez
dobro pretehtanih finančnih izraču-
nov, še bolj pa zelo pomanjkljiva
evidenca, ki jo mora imeti vsako do-
bro gospodarstvo. Pri teh posestvih
so sicer tudi težave, saj razpolagajo
večinoma s sezonsko delovno silo.
ki se zelo pogosto menja, hkrati pa
ni niti najnujnejših stanovanj za
uslužbence in delavce, čeprav imata
obe posestvi nekaj lastnih stano-
vanjskih hiš, v katerih pa stanujejo
delavci, ki so zaposleni v industriji.
Občinski ljudski odbor bo moral
združenemu Kmetijskemu gospodar-
stvu Celje pomagati, da se bo iz-
vleklo iz težav in začelo rentabilno
proizvajati večje količine pridelkov
za celjski trg, ki je vedno bolj za-
hteven. Razen tega se bodo morali
tudi vsi forumi v občini in še pose-
bej politične organizacije v lastnih
kolektivih zavzeti, da se bodo no-
tranji odnosi, storilnost in organiza-
cija dela izboljšali. Socialistična
zveza v občini pa bo morala mobi-
lizirati vse sile, da se bodo vsebin-
sko okrepili krajevni odbori in za-
družni sveti ter da se bodo akcijski
programi po zadrugah začeli v prak-
si tudi izvajati. Tudi občinski odbor,
še posebej pa zbor proizvajalcev bo
moral nuditi kmetijskim organiza-
cijam večjo pomoč. Doslej so bili
na.mreč strokovnjaki in organizator-
ji proizvodnje po kmetijskih zadru-
gah predvsem usmerjeni na sodelo-
lovanje s poslovno in zadružno zve-
zo, medtem ko tega sodelovanja
med zadružnimi organizacijami in
občino ni bilo čutiti doivolj.
Podpredsednik celjske občine Be-
no Krivec je govoril o letošnji davč-
ni politiki, ki bo glede globalne vso-
te davkov približno enaka kot lani.
V notranji strukturi pa bo nekaj
sprememb. Kmečki davkoplačevalci
prvih štirih skupin bodo imeli nekaj
višje davke, ostali pa enake ali niž-
je. Nekaj višji davki pa bodo tudi
pri kmetovalcih, ki imajo večje kom-
plekse gozdnih površin.
Tovarišica Ljuba Škrljeva je na
kraju goivorila tudi o pomenu in
važnosti kmečkega zdravstvenega
zavarovanja, ki se od 1. aprila že
izvaja. Doslej je od skupnega števi-
la 1941 kmečkih družm v celjski ob-
čini z 8043 družinskimi člani zava-
rovanih 2554 kmečkih zavarovancev.
-ma-
POPOLN USPEH MLADINSKEGA PEVSKEGA FESTIVALA V CELJU
Le poj mladina, poj...
v TREH DNEH JE NA ODRU VELIKE DVORANE NARODNEGA DOMA NASTOPILO DVAINTRIDESET MLADINSKIH ZBOROV
IZ VSEH PREDELOV NASE DR2AVE IN ZAMEJSTVA
Tri dni je odmevala v veliki dvorani Narodnega doma pesem.
Tri dni so mladi ljudje iz vseh koncev in krajev naše ožje in
širše domovine stopali na oder lepo okrašene dvorane, se pred-
stavljali hvaležnemu občinstvu in s pesmijo na ustih slavili velik
praznik — dan mladosti. Prišli pa so tudi bratje iz zamejstva...
Pela je mladina in z njo vred vse Celje ...
Mladinski pevski festival je zdaj končan; ostali pa so spomini,
nepozabni vtisi in obilo izkušenj za nadaljnje delo.
Tri dni je v Celju vrelo od mladostnega razpoloženja... Celje
v maju, mladosno Celje.
Medtem, ko so eni prihajali v pričakovanju nečesa velikega,
so ga drugi zapuščali s težkim srcem, pa vendar v upanju — nasvi-
denje drugo leto.
Mladinski pevski festival je uspel in dosegel svoj namen. Znova
je prebudil mlada srca in jim nalil polno čašo ljubezni do pesmi.
Kdor ljubi glasbo, kdor poje, ne more biti slab ... Celjski mladin-
ski pevski festival pa je dosegel še nekaj več — še bolj je povezal
mlade ljudi vseh narodnosti naše države v en sam uglajen in ugla-
šen zbor. Tu ni disharmonije; veže ga bratska ljubezen, veže ga
en akord...
odločili za ljubljanski zbor »Majda
Vrhovnik«, ki ga vodi Miro Kokol.
Prvo revijo mladinskih zborov v
okviru celjskega festivala so začeli
mladi pevci iz gimnazije, za njimi
pa je festival odprl predsednik
Okrajnega sveta Svobod in prosvet-
nih društev ter predsednik priredi-
tvenega odbora ANDREJ SVETEK.
Ko je pozdravil mlade pevce in vse
goste, ki so se že ta dan zbrali v ve-
liki dvorani Narodnega doma, med
njimi Franc Leskošek-Luka, Vida
Tomšič, Viktor Avbelj, Leopold Kre-
se, Slavko Zlatic in drugi, je dejal:
Celje je presrečno, ko vidi, da je
skupna setev neštetih požrtvovalnih
in predanih tovarišev in tovarišic po
kulturnih, mladinskih, političnih or-
ganizacijah ter šolah in zborih dala
bogato žetev. PraviJna, napredna,
socialistična vzgoja in velika ljube-
zen do mladega rodu sta doprinesli,
da se danes veselimo lepih glasbe-
nih uspehov.
Zatem sta s približno enakimi be-
sedami pozdravila mlade pevce in
njihove učitelje predsednik ljudske-
ga odbora celjske občine FRANC
RUPRET ter tajnik republiškega
sveta Svobod in prosvetnih društev
Slovenije VINKO TRINKAUS.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Skupna setev - bogata žetev
Prireditve mladinskega pevskega
festivala v Celju so se začele že v
četrtek, 19. maja popoldne, ko je
podpredsednik festivalskega odbora
Boris Ferlinc odprl v prostorih
Mestnega muzeja razstavo mladin-
ske glasbene literature in dela mla-
dinskih pevskih zborov. Razstava je
Zaključnih festivalskih prireditev v  nedeljo so se udeležili tudi najvišji
zvezni, republiški in okrajni politični predstavniki, med njimi Franc Le-
skošek-Luka, Miha Marinko s sopro go. Stane Kavčič, Viktor Avbelj in
Tomo Brejc. (Obe sliki s festivalskih  prireditev je posnel FotoHk, Celje)
vzbudila veliko zanim.anja; njena iz-
redna vrednost pa se je pokazala
predvsem v tem, da je dala osnovo
za nadaljnje in bolj sistematično
proučevanje mladi iske zborovske
ustvarjalnosti. Sicer pa je dovolj
nazorno prikazala razvoj mladinske
glasbene literature od 16. do 20. sto-
letja.
rsti dan zvečer je na čast festiva-
la pripravil tudi mladinski zbor
»France Prešeren« pod vodstvom
Jurčeta Vrežeta celovečerni koncert.
Prvih dvanajst zborov pa se je
predstavilo v petek popoldne. To so
bili slovenski mladinski zbori, ki so
morali iti skozi rešeto občinskih in
okrajnih revij. Bili so torej izbrani
mtU izbranimi, najboljši med naj-
boljšimi. Tako so nastopili: zbor
osnovne šole »Majda Vrhovnik« iz
Ljubljane, mladinski zbor osnovne
šole »Bratov Polančičev« iz Mari-
bora, zbor osnovne šole »Ivan Cai-
kar«, prav tako iz Maribora, mladii
pevci osnovne šole »Stane Žagar«
iz Kranja, mladinski zbor prve os-
novne šole iz Vidma-Krškega, mladi
pevci osnovne šole iz Idrije, zbor
»Silvira Tomazini« iz Gornje Rad-
gone, mladinski zbor iz Kamnika,
zbor »Miran Jarc« iz Ljubljane,
mladinski zbor osnovne šole iz Se-
žane ter za konec revije prvega dne
še mladinski zbor osnovne Šole iz
Šmarja pri Jelšah ter zbor druge os-
novne šole iz Celja. Žirija, ki so jo
sestavljali Dušan Plavša, Marijan
Zuber, dr. Danilo Svara, Peter Li-
par in Boris Ferlinc je imela težko
delo, saj je morala med vsemi temi
biseri izbrati le en zbor za zaključ-
il, zvezni nastop. Strokovnajki so se
DVA TiSOČ MLADIH PEVCEV
NA MANfFESTATIVNEM NASTOPU
V soboto popoldne je bil na trgu
pred spomenikom NOB na Slandro-
vem trgu velik manifestativni na-
stop združenih mladinskih pevskih
zborov ob spremljavi mladinske
godbe na pihala iz Velenja. V celoti
je nastopilo nad dva tisoč mladih
pevcev. Tu je mladini in več tisoč-
glavi množici spregovoril sekretar
Okrajnega komiteja Zveze komuni-
stov Franc Simonič. Ko je na začet-
ku govora pozdravil goste in mlade
pevce ter ko je izrekel prepričanje
in željo, da bi vsakoletni mladinski
pevski festival, predvsem pa skrbne
priprave nanj, v največji meri pri-
pomogle k uresničitvi skupnih te-
ženj in nalog, da bi kultura posta-
jala vedno bolj last vseh naših de-
lovnih ljudi in še zlasti mladine, je
med drugim dejal:
Svojo moč, ki nam je tako potreb-
na, svojo enotnost in socialistično
bratstvo znotraj naše domovine ter
preko njenih meja bomo utrjevali tu-
di s pesmijo, neprisiljeno, s čustvi
in razumom. Nepozabni so primeri
iskrenih, toplih in trajnih vezi, ki so
jih mladi ljudje Celja in njt^iovi
starši navezali z mladimi ljudmi in
njihovimi starši širom po naši domo-
vini, prav preko skupnih pevskih
nastopov...
Letošnje priprave na festival, po-
sebno izredno široko razvejano, si-
stematično in požrtvovalno delo" v
merilu občin in pozneje nastopi v
merilu okrajev, so že uspešno raz-
bijale ožino in terjale organizirano
dejavnost. Vsekakor se je prvič na
Slovenskem zgodilo, da je preko 600
mladinskih zborov s približno 40.000
pevci organizirano in sistematično
vadilo in nastopalo. S tem je bilo
opravljeno veliko in izredno korist-
no delo, dosežen je bil uspeh, ki je
vreden vsega priznanja in pohvale.
To še posebej velja za organizator-
je, pevovodje in glasbenike. Za vse
te pa je uspeh največje priznanje,
nova spodbuda in še odgovornejša
naloga za bodoče.
Za dan mladosti, za konec šolske-
ga leta in še posebej za rojstni dan
dragega tovariša Tita, bi si težko
zamislili lepšo, bolj iskreno in pri-
srčno ter bolj vzgojno prireditev kot
je ta. Vsi ti napori, ki jih vlagamo
in jih bomo vlagali tudi v bodoče
za vsestranski napredek domovine
in rast naših ljudi, pa nam jamčijo,
da bo vedno bolj, po vsej svoji vse-
bini postajala resnica ne samo, da
je lepo biti v naši domovini mlad,
temveč, da je lepo biti v naši do-
movini človek v polnem pomenu te
besede, da je najlepše biti aktiven
in polnopraven član socialistične
skupnosti.
Ostali del sporeda so izpopolnili
nastopi združenih zborov ob sprem-
ljavi mladinske godbe na pihala pod
taktirko Borisa Ferlinca ter nastop
mladinskih zborov pod vodstvom
Egona Kuneja in nazadnje še na-
stop pionirskih zborov, ki jih je vo-
dil Jurče Vreze.
Nov delavski svet
STORSKIH 2ELEZARJEV
V torek so v štorski železarni iz-
volili v osmi delavski svet 65 čla-
nov, od tega 11 mladincev ter pet
žena.
Volitve ^novega delavskega sveta
so skrbno pripravili, zlasti pa so le-
po okrasili celotno naselje in voli-
šča. Na mnogih oJratnih voliščih so
razobesili tudi grafikone, ki so opo-
zarjali na velike delovne uspehe, ki
so jih dosegli v zadnjih desetih le-
tih, torej v obdobju, ko so uresniči-
li besede: tovarne — delavcem.
Obisk iz Norvešice
v nedeljo je obiskala Velenje
mladinska delegacija iz Norveške,
ki jo je spremljal na njeni poti po
Sloveniji predsednik Centralnega
komrteja LMS tov. Stane Kranjc.
Delegacijo sta v Velenju sprejela
sekretar Občinskega komiteja Zveze
komunistov Slane Ravljen in pred-
sednik Občinskega ljudskega odbo-
ra Šoštanj Peter Šprajc. Tuje goste
je predvsem zanimat naš komunalni
sistem ter delavsko In družbeno
upravljanje. Po prijetnem razgovo-
ru v delavskem klubu so odšli v
spremstvu predsednika OK LMS
tov. Knafelca na zaključni del pev-
skega festivala v Celje, odkoder so
se nato odpeljali proti Zagrebu.
bš
Vajenci so razstavili
svoje izdelke
Učenci vajenske šole v Konjicah
so ob zaključku šolskega leta ter v
okviru meseca za poklicno usmerja-
nje mladine priredili razstavo izdel-
kov. Najbolj so bile zastopane ko-
vinska, lesna in oblačilna stroka.
Najboljši izdelki so bili ocenjeni,
njihovi avtorji pa bodo prejeli pri-
merne pohvale. V. L.
Celjska mladino ob svojem in Titovem prazniku
v torek se je po celjskih ulicah
''"izvila veličastna parada mlado-
sti, pri kateri je sodelovalo nad
2000 mladih ljudi, gledalo pa jo je
^eč tisoč Celjanov. Tako lepe pri-
reditve Celje že dolgo ni doživelo.
^ paradi se je razvrstila mladina
^ okviru športnih in prosvetnih
društev, v okviru kolektivov in
terenov. Skupine so nosile zasta-
simbole organizacij in svoje
dejavnosti. Športniki ^Partizana«,
mladi »Kladivarjevi« atleti, šport-
niki iz podjetij, šol, taborniki,
letalci, »Neptunovi« plavalci, pio-
nirji v svojih pisanih oblačilih z
zastavicami in zmaji v rokah, vse
to je nazorno pokazalo uveljav-
ljanje in interes mladega rodu.
Množice po ulicah, kjer je parada
potekala, so navdušeno pozdrav-
ljale mlade ljudi. V vrstah, ki so
vedro stopale po celjskih ulicah,
je odsevalo zdravje, radost in le-
pota. Tlak se je stresal pod pa-
radnim korakom mladih pripad-
nikov JLA in oddelkov predvo-
jaške vzgoje. Celjska delovna bri-
gada je ponosno nosila krampe in
lopate mimc tribune, na kateri so
bili zbrani naši politični in oblast-
veni funkcionarji. Mladina iz ne-
katerih kolektivov je v paradi po-
kazala tudi svoje delo in uspehe.
Vajenci so šli v svojih delovnih
oblačilih na ulice s simboli nji-
hove stroke na čelu oddelkov.
Parada je stopala mimo tribune
in po okrašenih celjskih ulicah
dobro uro. Zvečer pa je bila za
zaključek prazničnega dne še te-
lovadna akademija, pri kateri so
sodelovali telovadci partizanskih
društev iz celega okraja.
Zgoraj na sliki so prizori s te
prelepe prireditve, ki je Celjani
dolgo ne bodo pozabili.
VREME V NASLEDNJIH DNEH
Med 26. in 29. majem bo v glav-
nem lepo, četudi bodo včasih kra-
jevne nevihte. Od 30. maja do 1. ju-
nija bo v glavnem deževno in hlad-
no vreme. V nadaljnjem izboljšanje,
vendar nestalno s pogostimi nevih-
tami in plohami.
2
CELJSKI TEDNIK - Stev. 21 — 27. maja 1960
PLENUM OKRAJNEGA ODBORA SZDL V CELJU
Krepiti vlogo posameznika,
kolektiva in občine
Naloge organizacij Socialistične zveze po petem kongresu
Pred dnevi se je sestal plenum
Okrajnega odbora SZDL v Celju,
na katerem so obravnavali naloge
v zvezi s proučevanjem gradiva
V. kongresa in izvajanjem statuta
Socialistične zveze. Predsednik
Okrajnega odbora Socialistične
zveze tov. Jože Marolt, ki je ple-
num vodil, je uvodoma posredo-
val navzočim svoje vtise s kon-
gresa ter poudaril važnost in vlo-
go kongresa pri utrjevanju ugle-
da Jugoslavije v svetu in pri po-
glabljanju družbenih odnosov v
smeri krepitve socialistične de-
mokracije.
Jugoslavija je postala dežela
delavsikih svetov in komun, je
med drugim dejal tov. Marolt,
in poudaril, da nas na tem pod-
ročju čakajo še velike naloge, še
posebej pa glede krepitve materi-
alne moči teh organov. Naloge,
ki jih je nakazal V. kongres so
zelo odgovorne in obsežne. Zato
bo potrebno razpravo kongresne-
ga gradiva obrniti na nekatere
najvažnejše naloge. Predvsem bo
potrebno usmeriti vse napore v
to, da bo letošnji družbeni plan
čim bolje izpolnjen In tako pet-
letni plan dosežen v štirih letih,
torej še letcs. V ta namen bo po-
trebno znotraj komune proučiti
okvire   nadaljnjega   družbenega
in ekonomskega razvoja. Skladno
s tem pa bo potrebno razvijati
vse gospodarske veje v komuni,
iskati možnosti za povečanje pro-
izvodnosti, po podjetjih odkrivati
še skrite notranje rezerve, izpol-
njevati nagrajevanje po učinku,
izboljšati organizacijo dela, zvi-
šati proizvodno sodelovanje med
podjetji in skrbeti za rekonstruk-
cije posameznih podjetij.
Tudi v kmetijstvu bodo uspehi
tem večji, čim bolj bodo člani
Socialistične zveze prepričevalno
vplivali na kmetijske proizvajalce
glede sodobnejših načinov kme-
tovanja in prikazovali perspekti-
vo razvoja, ki jo nudi družba
kmetovalcem. Izredno važne so
tudi naloge na področju zdrav-
stva, šolstva, obrti, gostinstva in
turizma. To so p>odročja, ki ne-
posredno vplivajo na izboljšanje
življenjskih pogojev in kjer se
najbolj odraža skrb za delovnega
človeka. Prav zaradi tega bodo
morale organizacije Socialistične
zveze posvetiti tudi tem nalogam
še posebno pozornost. Obravna-
vanje vseh teh problemov mora
biti široko, upoštevajoč načela
kongresa, hkrati pa dovolj kon-
kretno, da bodo zajeti specifični
problemi v vsaki komuni.
Pri   obravnavanju  statutarnih
sprememb in s tem v zvezi orga-
nizacijskih vprašanj bo potrebno
delati preudarno, brez nepotrebne
naglice, i-'reden se spremembe
statuta uveljavijo v življenje, jih
bo potrebno proučiti v čim šir-
šem krogu članstva, saj gre tu
predvsem za globoko vsebinsko
spremembo, za spremembo me-
tod in načina aela organizacij
Socialistične zveze.
Razlog za take spremembe je
treba isKati v našem družbenem
življenju. Organi družbenega sa-
moupravljanja vedno bolj spre-
minjajo družbene odnose. V ta-
kem sistemu je postala organiza-
cija Socialistične zveze sestavni
del našega družbenega upravlja-
nja v komuni. Težišče vse naše
ekonomsike in družbene aktivno-
sti je v komuni. V komuni je to-
varna in zadruga, kjer doorine
proizvajamo, v komuni so tudi šo-
la, stanovanjska skupnost, zdrav-
stvena služba in najrazličnejše
ustanove in službe, na katerih je
državljan neposredno zainteresi-
ran. V komuni živi in dela, vskla-
juje svoje interese, interese pro-
izvajalca in potrošnika.
Ko je tovariš Marolt govoril o
delu Članov Zveze komunistov v
organizacijah Socialistične zveze,
je poudaril, da je Socialistična
zveza naša najbolj množična or-
ganizacija, ki je samostojna. Zato
komunisti nimajo v njej nič več
pravic kot ostali člani, imajo pa
večje dolžnosti in odgovornosti.
V razpravi so govorili o meto-
dah dela občinskih in krajevnih
organizacij Socialistične zveze, o
vlogi pomožnih organov — po-
driižnic in poverjenišlev. Delo v
organizaciji bo potrebno kar se
da prej preusmeriti po sekcijah,
saj je pričakovati, da bo v njih
.najbolj pestra in živahna aktiv-
nost. V njih se bodo združevali
člani, ki se zanimajo za posamez-
na področja družbene dejavnosti.
Ta oblika dela bo vsekakor zajela
širši krog ljudi, kot so jih privab-
ljali doslej večkrat togi in slabo
pripravljeni sestanki. Za uspešno
delo pa bodo morale organizacije
urediti tudi primerne prostore.
Sekretar Okrajnega komiteja
ZKS v Celju tovariš Franc Simo-
nič, ki je tudi posegel v razpravo,
je dejal, da je Socialistična zveza
najbolj napredna organizacija ne
le pri nas, temveč tudi na svetu,
saj daje največjo podporo vsem
naprednim gibanjem v svetu ter
se zelo aktivno in avtoritativno
zalaga za reševanje vseh medna-
rodnih sporov na miren način.
Ko je govoril o pomenu kon-
gresa za naš nadaljnji druž'beni
ra2rvoj, je tovariš Simonič pouda-
ril, da je kongres naložil podjet-
jem, zadrugam, političnim orga-
nizacijam in raznim ustanovam
ter posameznikom nove in odgo-
vorne naloge v .pogledu družbe-
nega upravljanja. Glas vsakega
posameznika se mora čuti in upo-
števati, če hočemo vedno bolj
utrjevati našo socialistično de-
mokracijo in rezati korenine bi-
rokratskim odnosom. Z ljudmi se
je treba vedno meniti in jim
vztrajno pojasnjevati našo pot,
hkrati pa bolj upoštevati zdrava
mnenja posameznega človeka-
proizvajalca in čim bolj krepiti
vlogo kolektiva in občine.
Napotila tega plenuma bodo še
ta mesec in v začetku jimija še
bolj približali življenju in prili-
kam v posameznih občinah na ob-
činskih konferencah Socialistične
zveze. —ma—
Zaključek mladinskega teknovanja
v sredo zvečer je bila v Na-
rodnem domu počastitev dneva
mladosti, združena z zaključkom
mladinskega tekmovanja, ki ga, je
med vsemi org^anizacijami Ljud-
ske mladine razpisal občinski ko-
mite LMS v Celju. Po razdelitvi
priznanj prvim petim organiza-
cijam delavske, šolske in kmečko-
terenske skupine, je bil kulturni
spored, kjer so sodelovali mla-
dinci, pa tudi pripadniki JLA.
Prva tri mesta v delavski sku-
pini so dosegli: mladinska orga-
nizacija v Tovarni emajlirane po-
sode, železarni Štore in Ingradu.
Šolski aktivi so se zvrstili takole:
Šola za medicinske sestre. Eko-
nomska srednja šola in Ginma-
zija. Pri kmečko-terenskih orga-
nizacijah pa je prvo mesto za-
sedla mladinska organizacija Cen-
ter, drugo Kompole in tretje Voj-
nik. Vse omenjene organizacije
bodo v naslednjih dneh dobile
tudi praktična darila. -ij
POGLED
PO
SVETU
Svetovno javno mnenje, koli-
kor se izraža s časniki, je pre-
plavljeno s komentarji o neuspe-
hu pariškega sestanka predsed-
nikov največjih držav. Dogodek
je takšnega obsega in pomena,
da je vsaj na videz nastal zastoj
pri delu za mir. Preplah, konster-
nacija, iskanje krivcev, zvračanje
krivde drug na drugega in veliki
vprašaji, kam in po kateri poti v
prihodnost, to se riše na ozadju
vsakdanjega življenja, ki seveda
teče mimo tega ozadja po svojih
osnovnih nujnih zakonitostih. Ka-
kor doslej še vselej po zadnji voj-
ni se tudi to pot vrata niso zakle-
nila, čeprav so se odločno zalo-
putnila.
Hruščev sam, ki ni mogel pre-
nesti ameriškega stališča zaradi
vrhunskih poletov, je v Berlinu
izjavil, da SZ ne bo vodila pusto-
lovske politike, da je treba za mir
vse storiti. SZ ne more prenesti
tega, da bi ZDA legalizirale kr-
šitev načel mednarodnega prava
in proglasile vohunsko dejavnost
za zakonito. Ameriški komenta-
tor Lippmann sam priznava, da
Eisenhower ni ravnal prav. Ce se
je letalo že ponesrečilo, bi moral
zaradi ustaljenih formul diplo-
matske konvencionalnosti izmo-
liti svoj konfiteor, Hruščev pa bi
ga moral sprejeti kot opravičilo,
ker je pač taka navada. Vodilni
ameriški listi sicer pravijo, da je
pariško konferenco miniral Hru-
ščev, da pa so mu teren pripra-
vili Amerikanci, to se pravi, da
je krivda na obeh straneh. To
delno priznavanje krivde v za-
stoju diplomatskih akcij za mir
je tudi z ameriške strani polaga-
nje novih mostnic na mostišče, ki
je menda moralo zleteti v zrak.
Macmillan, najprizadevnejši or-
ganizator pariške konference, ki
je še po incidentu z letalom raz-
glašal optimistične izjave, je pri-
znal, da je poraz sicer velik, da
pa s tem še ni vseh dni konec.
Trajalo pa bo precej časa, pre-
den se bo škoda poravnala. Ne-
varnost hladne vojne ni brez pod-
lage, vendar čez noč ni mogoče
pomesti vseh tistih dejstev, ki so
ugladile pot v Pariz.
Hruščev vztraja pri trditvi, da
je kriva vsega tega politika Pen-
tagona, ameriških militaristov, ki
že 15 let nič ne skrivajo svojih
načrtov o fizičnem uničenju so-
cialističnih sil na svetu. Nedvom-
no je v tem velik del resnice, kot
je resnica ta, da Pentagon svoje
politike ne vodi sam, ampak da
njegovo smer odločajo razredne
sile, ki so zaverovane v »vrednote
svobodnega sveta«, to je v večni
obstoj kapitalističnega sistema.
Ta politika je gotovo za ponovno
vzvalovanje hladne vojne.
Eisenhowerjeva izjava v Lis-
boni na povratku iz Pariza ni
taka, da bi vzbujala upanje na
spremembo te politike v kratkem
času. Pozval je zahodne države k
enotnosti, češ da je bolj kod kdaj
potrebna in da je treba več de-
lati za mir. V tej opombi o delu
za mir je precej cinizma, če po-
mislimo, da je s svojo izjavo na
konferenci pravzaprav obtožil SZ
kot edino državo, od katere svet
lahko pričakuje nenadni napad. V
tej nestrpnosti je seveda psiho-
loška osnova za nezaupanje, iz
katerega poteka še marsikatero
zlo. Ta nestrpnost se kaže tudi v
politiki Vatikana, ki je v notranji
italijanski politiki ponovno raz-
glasil nestrpno načelo katoliške
akcije in klerofašizma, da krščan-
ska demokracija ne sme in ne
more v ničemer sodelovati s
strankami, ki imajo marksistično
ideologijo.
Za hladno vojno govori tudi ra-
tifikacija ameriškega pakta z Ja-
ponsko, s katerim ZDA ohranijo
svoja vojaška oporišča na Japon-
skem še 10 let. Tudi nemške baze
v Franciji niso v prid pomirjenju
Evrope. Nemški vojni minister
Strauss je posebno poudaril poli-
tični pomen teh baz, češ Evropa
se združuje zoper skupnega so-
vražnika.
Skratka: Mednarodna napetost
je dejstvo, ki ji streže mnogo pre-
napetežev na obeh straneh. Obo-
rožitev človeštva terja polovico
vseh energij. Atomska oborožitev
visi nad planetom kot strašna al-
ternativa. Dobrotniki človeštva so
torej danes samo tisti, ki delajo
za resnično pomirjenje fveta, za
to, da se vojna izključi kot sred-
stvo za poravnavanje sporov med
državami, za svetovni sporazum.
Titov poziv, naj poseže vmes spet
OZN, ne bi smel ostati brez od-
meva. Cas je, da spet spregovori
svetovni forum, ki je nastal v
vojski zoper največjega sovražni-
ka človeštva — zoper fašizem.
T. O.
DOM ODDIHA ZA DELAVCE
V OBRTI
Občinski sindikalni svet Celje ure-
juje v Fiesi dom oddiha, kjer bodo
letovali delavci iz celjskih obrtnih
podjetij. Obrtna podjetja doslej ni-
so mogla sama urediti na morju
lastne domove za svoje delavce. Za
usposobitev doma so prispevala
sredstva vsa večja celjska obrtna
podjetja.
Priprave
za dan vajencev
2e nekaj let praznujejo vajenci
svoj dan, oziroma praznik. Tako
kot vsako leto se tudi letos va-
jenci pripravljajo na svoj praz-
nik.
Občinski komite Ljudske mla-
dine Celje je v čast dneva va-
jencev organiziral enomesečna
športna tekmovanja, ki se bodo
zaključila 28. maja. Na dan va-
jencev pa bodo najboljši vajenci
iz raznih šol sprejeti pri predsed-
niku Okrajnega ljudskega odbora
tov. Jermanu in predsedniku ob-
čine tov. Rupretu,
Centralna proslava dneva va-
jencev v Celju bo 28. maja ob
8.30 uri v dvorani kina Union.
POPOLN USPEH MLADINSKEGA PEVSKEGA FESTIVALA
PRVO MESTO
za gimnazijski
zbor iz Celja
(Nadaljevanje s i. strani)
Sobota, 21. maja.
Celje živi z mladimi "pevci, jih
pozdravlja in sprejema.- Odšli so
pionirji, na njihova mesta pa so pri-
speli mladinci. Popoldanski del fe-
stivala obsega nastop desetih slo-
venskih zborov mladincev in mla-
dink.
Zanimanje za revijo rase. Med
številne goste, ki so prišli v Celje
že prvi dan, se zdaj pomešajo še
predsednik sveta Svobod in prosvet-
nih društev Slovenije VLADO MAJ-
HEN, član Izvršnega sveta, LRS
BORIS KOCJANCIC, sekretar sveta
BENO ZUPANČIČ itd.
Dopoldne se je pod vodstvom
skladatelja RADA SIMONITIJA za-
čel dvodnevni posvet mladinskih
pevovodij in skladateljev, popoldne
pa je bil pred revijo na sporedu še
manifestativni nastop združenih
zborov na Slandrovem trgu.
Velika dvorana Narodnega doma
je znova pretesna. Na stotine ljudi
se zato zbira okoli zvočnikov na Tr-
gu Svobode, še več pa jih sedi ob
radijskih sprejemnikih doma in po-
sluša direktni prenos, ki ga je vse
tri dni zagotovila celjska relejna ra-
dijska postaja.
Popoldansko revijo slovenskih
zborov mladincev je začel ženski
zbor koprskega učiteljišča. Za njim
pa so se zvrstili: mešani zbor kranj-
ske gimnazije, ženski zbor vzgoji-
teljske šole iz Ljubljane, oktet Za-
voda za slepo mladino, mešani zbor
mladincev iz gimnazije v Idriji, me-
šani zbor ravenske gimnazije, mla-
dinski zbor KUD »Jože Kerenčič«
z mariborskega učiteljišča, mešani
zbor ljubljanskega društva esperan-
tistov ter ženski zbor celjskega uči-
teljišča in mešani zbor »Svobode« s
celjske gimnazije.
Kdo bo zmagal? Kateri zbor bo
najbolje ocenjen? Ljudje so ploskali
in se navduševali; jokali pa, ko so
na oder z negotovimi koraki in dr-
žeč se za roke prišli gojenci Zavo-
da za slepo mladino. Ko so odpeli,
se val navdušenja ni hotel poleči.
Dobili so priznanje, kot vsi ostali.
Višek sobotnega sporeda je bil do-
sežen z nastopom celjskega gimna-
zijskega zbora. In ko so domači di-
jaki in dijakinje zapuščali oder,
menda ni bilo v dvorani nikogar, ki
bi podvomil v njihovo zmago.
mejo zaključke, kot načrt bodočega
dela.
Popoldne pa se je revija zamej-
skih, manjšinskih in jugoslovanskih
mladinskih zborov začela že ob šti-
rih.
V dvT)rani ista slika. Gneča in
premalo prostora.
Med številnimi gosti so se za-
ključne prireditve udeležili še pred-
sednik Ljudske skupščine Slovenije
MIHA MARINKO, član Zveznega
izvršnega sveta SERGEJ GRAIG-
HER, predsednik republiškega sveta
Zveze sindikatov Slovenije STANE
KAVClC, TOMO BREJC idr.
Slavnostni del je začel predsednik
Okrajnega sveta Svobod in prosvet-
nih društev ANDREJ SVETEK, ki
je najprej pozdravil mlade pevce in
goste zlasti pa zbora iz Nabrežine
ter 2elezne kaple in Št. Vida na Ko-
roškem onstran meje. Istočasno se
je zahvalil vsem, ki so kakor koli
pripomogli, da je festival dosegel
izreden uspeh. Ko je omenil še brzo-
javko, ki jo je festivalski odbor
sprejel iz pisarne kabineta predsed-
nika republike in v kateri se tovariš
Tito zahvaljuje za povabilo in opra.
vičuje, da zaradi poslov festivalu
more prisostvovati, je svoj govor
zaključil z besedami: želim, da bi
festivalsko misel prenesli v vsak k«,
tiček naše zemlje in da bi se mU-
dina še bolj kot doslej zbirala v
pevskih zborih.
Zatem se je začel težko pričaka-
vani program. Prvi so na oder pri-
korakali pionirji iz Nabrežine, za
njimi že odrasli fantje in dekleta iz
Železne kaple, potem pa še mladin-
ski zbor italijanske osnovne šole it)
gimnazije \z Pirana, mladinski zb»r
»Plamen« hrvatsko-italijanske gim-
nazije v Rovinju, mladinski z-bor
osnovne šole Volovčica iz Zagreba,
mladinski zbor KUD »Stanko Dra-
gojevič« iz Titograda, mešani zbor
KUD »Mladi učitelj« iz Sarajeva,
mladinski zbor iz Prizrena in na-
zadnje najboljša slovenska zbora:
pionirski zbor osnovne šole »Majda
Vrhovnik« iz Ljubljane in mešani
zbor »Svoboda« s celjske gimnazije.
Ob zaključku festivala Je prof.
Egon Kunej prebral pozdravno brzo-
javko, ki so jo pevovodje, skladate-
lji in mladi pevci poslali maršalu
Titu za njegov rojstni dan. Kot zad-
nji pa je spregovoril še tov. Vlad«
Majhen:
V imenu republiškega sveta Svo-
bod in prosvetnih društev zaključu-
jem mladinski pevski festival v Ce-
lju ter se vsem, ki so pomagali, 4a
je dosegel prepričevalen uspeh za-
hvaljujem. Mladini in pevovodjeni
iskreno čestitam za dosežene uspe-
he, se jim zahvaljujem in kličem —
naprej k še večjim uspehom.
Za konec je gimnazijski zbor za-
pel Internacionalo.
M. Božič
Mladi pevci iz Nabrežine. (Posnetek: Fotolik, Celje.)
VIŠEK -
USPEL ZAKLJUČEK
Nedelja, 22. maja, zadnji dan fe-
stivalskih prireditev.
Dopoldne se na posvetovanju zbe-
rejo pevovodje in skladatelji. Sprej-
V zadnjem tednu
po domovini
Petek. 29. maja
V MARIBORU je bil skupni plenum
Okrajnega komiteja ZK in Okrajnega
odbora SZDL, na katerem so proučili
1'aloge po petem kongresu SZDL Jugo-
slavije.
Sobota, 21. maja
OB 18-LETNICI vojnega letalstva je
vrhovni komandant oboroženih sil, mar-
šal Jugoslavije Josip Broz-Tito poslal
poveljstvu vojnega letalstva pozdravno
čestitiko.
V LJUBLJANI so na Gospodarskem
razstavišču odprli tretji mednarodni les-
ni sejem. Otvoritveni govor je imel
predsednik komiteja za zunanjo trgovi-
no Sergej Kraigher.
Nedelja, 22. maja.
v ZAGORJU so na slavnosten nafiin
izročili namenu delavski dom — dom
kulture in prosvete. Na slovesnosti je
govoril predsednik Ljudske skupščine
Slovenije Miha Marinko.
Ponedeljek, 21. maja
PREDSEDNIK TITO je v Belem dvoru
sprejel za svoj rostni dan čestitke pred-
stavnikov ljudske oblasti in političnih
organizacij iz Vojvodine, Kosmeta in
Beograda.
Torek, 24. maja
V JAKOPIČEVEM paviljonu t Ljub-
ljani so odprli likovno razstavo revije
.Mlada pota. Posvečena je dnevu mla-
dosti. Na njej je zbranih J18 likovnih
del 38 mladih avtorjev.
Sreda, 25. maja
OB PRIHODU ŠTAFETE MLADOSTI
v Beograd, se je na stadionu JLA
zbralo nad 50.000 ljudi. Štafetno palico
in pozdrave jugoslovanske mladine in
vseh naših narodov je maršalu Titu za
nejgov rojstni dan izročil makedonski
mladinec Mileta Gavritov. V drugem de-
lu slavnosti je bil kulturni in športni
nastop.
Zapiski s festivala
v Celje so začeli prihajati prvi
mladinski zbori. Za vse udeležen-
ce je prireditelj izdelal točen na-
črt prihoda, odhoda, prenočišč,
prehrane in podobno. Tudi za
stalne spremljevalce je bilo pre-
skrbljeno. Uspela organizacija je
bila odvisna od discipline zborov,
kajti v mestu ni bilo zadosti pre-
nočišč, pa tudi gostinci so morali
točno vedeti, kdaj bo prišlo sto
ali več mladih pevcev na kosilo
in večerjo.
Pa se je pripetilo, da je nek
zbor prišel dobrih deset ur pre-
zgodaj. Gostitelji so bili sprva
presenečeni, ko pa so se pozani-
mali, zakaj so prispeli tako zgo-
daj, so gostje odvrnili:
»Evo prišli smo prej samo zato,
da bi ne zamudili festivala ...«
Navzlic temu, so gostje v najkraj-
šem možnem času dobili preno-
čišča in kosilo.
Ko je skladatelj Rado Simoniti
utemeljeval na posvetu mladin-
skih pevovodij, zakaj je mladin-
ski festival v Celju, je dejal ta-
kole: Celje smo izbrali zato, ker
delajo tu pridni ljudje in dobri
organizatorji (ploskanje v dvora-
ni). To mesto pa smo zbrali tudi
zaradi tega, ker so v njem že pred
več leti začeli s sistematičnim de-
lom na tem področju in ker so
močno razgibali mladinske zbore
ne le v mestu samem, temveč
tudi v okolici. Zato naj Celje po-
stane festivalsko mesto mladin-
skih zborov.
o o o
V soboto pozno popoldne so
učenci tretje osnovne šole iz Ce-
lja čakali na prostoru pred gle-
dališčem na prihod mladih pev-
cev iz Nabrežine pri Trstu. Avto-
bus je pripeljal s polurno zamudo.
Ko so mladi gostje in njihovi
spremljevalci stopili iz vozila, jih
je najprej pozdravil zastopnik
prireditvenega odbora, nato pa se
je med domačimi otroci razvila
zanje prava borba. Vsi so hoteli
sprejeti pod streho mlade pevce.
Vsi so jim hoteli biti gostitelji in
pokazati, da so v mestu ob Savi-
nji dobrodošli. Pa se je zgodilo,
da je bilo gostov premalo. Mnogi
celjski otroci so ostali praznih
rok in ... solznih oči.
V nedeljo dopoldne so imeli
člani ožjega festivalskega odbora
še zadnji razgovor z novinarji, ki
so spremljali festivalske dogodke.
Na tem sestanku je predsednik
odbora Andrej Svetek dejal: V
imenu festivalskega odbora se za-
hvaljujem vsem novinarjem in p*
njih vsem časnikom ter radiu, ki
so posvetili mladinskemu pevske-
mu festivalu v Celju toliko po-
zornosti. Vsi smo bili veselo pre-
senečeni, ker sta tisk in radio po-
svetila temu dogodku toliko pro-
stora in časa. Veseli pa smo bili
še zato, ker smo v vašem pisanju
zasledili tudi veliko ljubezen d*
te manifestacije ...
o o o
Na istem posvetu je, podpred-
sednik odbora Egon Kunej še do-
dal: »Mnogo jih je, ki delajo med
nami z veliko ljubeznijo in velik9
prizadevnostjo. Vsi ti so potrebo-
vali tudi moralno oporo. In to sta
jim dala tisk in radio«. Ko pa je
govoril o festivalu je pristavil:
Morda je to šele začetek poti, ki
naj navduši še ostale, ki se doslej
še niso uveljavili, čeprav bi se
lahko. Naša pot navzgor je od-
visna od množičnosti mladinskega
zborovskega petja, ne pa od vr-
hunskih zborov.« M. B.
RAČUNOVODSKI TEČAJ
V KONJICAH
Pred kratkim se je v Slov. Konji-
cah začel tečaj za računovodje tn
knjigovodje iz manjših podjetij-
Predavanja, ki so po večkrat na te-
den, imajo vodilni računovodski i"^
drugi uslužbenci iz večjih gospodar-
skih organizacij ter podružnice Ko-
munalne banke. Računajo, da bo te-
čaj zaključen prihodnji mesec.
CELJSKI TEDNIK -   Stev. 21 — 27. maja 1960
3
Izgubljene milijarde...
15 odgovorov na nišo vprašanja
V zadnjem obdobju kolek-
tivi vse bolj skrbijo za var-
nost zaposlenih. Zlasti lepe
uspehe so glede varnosti pri
delu dosegla večja podjetja,
pa tudi v manjših se delav-
ski sveti zavzemajo bolj in
bolj za te probleme. Gre
namreč za človeka, za var-
»ost delavcev, ki so nosilci
in izvajalci pobud za večje
gospodarske uspehe.
Da bi dobili popolnejšo sli-
ko o teh problemih, smo pri-
pravili anketo, za katero smo
izbrali ljudi iz raznih podje-
tij in na raznih delovnih me-
stih. Na naša tri vprašanja
so odgovorili Vinko Jeseno-
vec, varnostni tehnik v To-
varni organskih barvil —
Franc Belak, predsednik sin-
dikalne podružnice v Emaj-
lirki, — Marjan Kozmus,
uslužbenec v Juteksu —
Franc Mežek, varnostni teh-
nik v Štorah in predstojnik
obratne ambulante v Cinkar-
ni dr. Gabriel Hrušovar,
# Franc Mežek: Deilavski svet
pogosto razpravlja o .problemih
varnosti pri delu. Tudi, sindikat
se je odločno zavzel za ta pro-
blem. Osnovali so posebno komi-
sijo, ki je zelo agilna.
# Dr. Gabriel Hrušovar: De-
lavski svet je tem porblemom po-
svetil precej skrbi. Na posebnem
zasedanju so sprejeli tudi sklep,
da moramo do marca prihodnjega
leta dograditi ambulanto in isto-
časno so vpeljali posebno obliko
nagrajevanja vodstvenega kadra
za zmanjšanje števila nezgod. Ta
stimulans nameravamo ipozneje
razširiti tudi na posemeznike.
ICaJ so doslej naredili?
If* vprašanje, kako sodelujejo
ieBavski sveti in sindikalne po-
ilražnice 'pri prazadevanjih za od-
pravitev objektivnih pogojev za
^koKibe pri delu, so udeleženci
še ankete takole odgovorili:
# Vinko Jesenovec — TOB:
pri nas je organizacija skrbi za
večjo varnost pri de)lu tako orga-
»icirana, da za osebno preventivo
jkrtoim kot varnostni tehnik, za
ieboljšave v proizvodnem postop-
ka P2i so ise v veliki meri angaži-
rali inženirji in tehniki. Trud ni
)m1 Eaman, saj v zadnjem obdobju
nismo imeli nobene težje nesreče.
0 Franc Belak — Emajlirka:
Da smo zmanjšali število nesreč,
sm» že pred leti začeli s sistema-
MČ»o vzgojo in poučevanjem lju-
di. Predvsem tako, da smo vsaike-
ga posameznega delavca — zlasti
pa novince — podroibno opozorili
aa nevarnosti posameznega stro-
ja. Desegli smo tudi, da ljudje
rae bolj koristijo predpisana za-
ščitna sredstva. Tarifni pravilnik
pa tudi predvideva, da bodo ob
koiacu leta tisti delavci, ki se niso
ponesrečili, dobili posebno na-
grado. Rezultati tega dela se že
Viažejo — nesreče pri delu vidno
padajo.
0 Marjan Kozmus — Juteks:
Pri nas smo posvetili največ po-
zomc^ti zaščiti strojev, zračenju,
razsvetljavi zaradi boljše vidi j i-
rosti,   čistoči   in  varnosti  pred
ognjem. Menim, da je največja
pridobitev preureditev prostorov,
kar je omogočilo boljši proizvod-
ni postope'k in boljše delovne po-
goje.
9 Franc Mežek — Železarna
Štore: Najbolj pomembno se mi
zdi, da smo z vsemi načini sku-
šali zmanjšati število nesreč pri
delu. Kljub težavnim dellovnim
pogojem nam je to z izboljšavami
in nenehnim poučevanjem ljudi
v veliki meri uspelo. Saj smo v
zadnjem obdobju znižali število
nesreč na polovico.
9 Dr. Gabriel Hrušovar — Cin-
karna: Menim, da je dosledna
uvedba čevljev z jekleno kapico
nad prsti velika pridobitev, saj
so se poškodbe prstov na nogah
tako bistveno zmanjšale. Naša
prizadevanja pa so usmerjena na
iskanje in izpopoljnjevanje osta-
lih zaščitnih naprav. Tako mask
za dihanje (respiratorjev), zaščit-
nih mrež za obraz in podobno.
Veliko je pripomogla tudi centra-
lizirana permanentna prva po-
moč. Razen tega pa sodim, da,^je
ena izmed največjih prednosti
uvedba toplih obrokov. Ti vse-
bujejo predvsem visokovredne ži-
valske (beljakovine. Rezultat je
bil skoraj nepričakovan. Redni
pregled zaposlenih je namreč po-
kazal, da imajo tudi delavci, ki
delajo na najtežjih delovnih me-
stih, razmeroma dobro kondicijo.
Borba s pomanjkljivosimi
povsod prvo geslo
s tretjim vprašanjem smo ho-
teli od udeležencev ankete izve-
deti, katere so šibke točloe na tem
področju v njihovem podjetju in
kaj je potrebno in možno tam še
storiti?
# Vinko Jesenovec: Prav kri-
tičnih točk v podjetju nimamo.
Menim pa, da bomo morali po-
svetiti v prihodnje največ pozor-
nosti varnosti pred požarom. In
sicer predvsem v oddeilku, kjer
se predeluje benzol. V ta namen
bomo nabavili posebne CO2 bom-
be, s katerimi je možno zadušiti
požar tudi tam, kjer bi tovarniška
gasilska četa bila nemočna.
# Franc Belak: V Emajlirki so
glede poškodb najbolj kritični su-
rovinski oddelki. Predvsem zara-
di zastarelih strojev, ki so brez
potrebnih zaščitnih naprav. Za-
nimali smo se že pri tvrdk;, ki
je te stroje izdelala, če bi lahko
nanje namestili fotocelice, ki bi
onemogočile poškodbe in odreže
prstov na roki. Vendar smo do-
bili negativen odgovor. Torej je
edina rešitev v tem, da dobimo
nove sodobne stroje. Za sedaj smo
spremenili postopek, tako, da de-
lavec ne jemlje stisnjeno posodo
iz stroja z roko, temveč jo izbija
s pločevino, namenjeno za nasled-
njo operacijo. Na nekaterih me-
stih pa smo uvedli tudi uporabo
pincet.
# Marjan Kozmus: Pri nas se
lahko upravičeno pohvalimo, da
v tekstilni proizvodnji ni težav.
Saj smo imeli lani samo tri po-
škodbe in še te pri zidarskih de-
lih.
# Franc  Mežek:  Pri  nas  je
spričo dela najkritionejše v va-
lj arni, kjer je največ opeklin. Ko-
likor je bilo možno smo nesreče
v tem oddelku tudi znižali, ven-
dar menim, da bo bistveno spre-
membo prinesla šele mehanizaci-
ja tega oddelka. V livarni in sa-
motami pa je problem poklicna
bolezen — silikoza, ki jo bomo
skušali odpraviti z močnimi se-
salnimi napravami. Povedati pa
moram, da so glede poškodb naj-
večje težave z novo zaposlenimi
delavci. To je poseben problem,
h kateremu pristopamo z vso res-
nostjo. Kajti gotovo je tudi tu
prvi vzrok nepoučenost.
9 Dr. Gabriel Hrušovar: V Cin-
karni sta glede poškodb najbolj
kritični topilnica in pražama.
Rešitev vidim samo v mehaniza- \
ciji, kajti v sedanjih slabih kli-
matskih in fizioloških pogojih ni
možno pričakovati bistvenega iz-
boljšanja. Menim pa, da se s pra-
vilno .politiko priučevanja in po-
učevanja zaposlenih da še mnogo
narediti. Analize nam namreč ka-
žejo, da se delavci, ki so že delj
časa v Cinkarni težje ali pa sploh
ne poškodujejo. Tako pridemo do
problema fltfetuacije, kar je za
naše podjetje poseben problem.
Varnost pri delu je ena najpomembnejših nalog
vseh družbenih in gospodarskih činiteljev. Temu pro-
blemu posvečamo vsako leto več skrbi. Rezultati niso
izostali. Gotovo pa je tudi, da na tem področju nismo
izkoristili vseh možnosti. Istočasno pa je spodbudna
ugotovitev, da se za te probleme odločno zavzemajo
delavski sveti podjetij; da spoznavajo, da gre za po-
membne gospodarske probleme. Še eno velja omeniti;
namreč, da v večini podjetij pomeni skrb za varnost
pri delu tudi osnovni element skrbi za človeka. Zdrav
človek — delavec — je za družbo, podjetje in dru-
žino največ vreden!
^ To nezavarovano strojno kolo je uničilo človeka!
Posledice obolenj in poškodb pri
delu so gospodarski problem
statistični podatki so včasih dol-
gočasni in navidez ne povedo kaj
posebnega. Dokler se seveda v šte-
vilke ne poglohimo. Tedaj pa posta-
nejo resni in potrebni.
Tako nas statistični podatki že
nekaj let resno opozarjajo, da glede
zdravja, glede poškodb pri delu še
ni vse v redu in da bomo morali v
gospodarstvu temu problemu posve-
titi mnogo več pozornosti.
Ce namreč odštejemo v lanskem
letu izgubljene dneve zaradi porod-
niških dopustov, nam ostane še ved-
no astronomska številka 810 tisoč
izgubljenih dni zaradi obolenj in po-
škodb pri delu. Številke pa govore
še naprej. Ce spremenimo dneve v
delavce, ki bi vse leto ne delali, do-
bimo znova zaskrbljujočo številko.
Lani bi tako vse leto ne delalo pre-
ko 2700 delavcev, torej več kot jih
je zaposleno v laši največji tovarni.
Ali drugače, kot da ne bi ena veli-
ka tovarna vse leto obratovala. To-
da kljub temu smo izpolnili naloge ^
okrajnega družbenega plana. To po-
meni, da smo morali nadomestiti iz-
gubljen čas, oziroma, da bi planske
naloge lahko visoko presegli, da bi
naši uspehi lahko bili še večji. Re-
zultat tega izpada je-tudi visoka
številka 3 milijone nadur, kar je
proizvodnjo brez dvoma podražilo.
Ce pa vemo, da proizvajamo za po-
trošnika, se pravi za nas, nam te
statistične številke povedo, da smo
posredno še enkrat škodovali sebi.
Poskušajmo ta problem še enkrat
pogledati skozi prizmo dinarja. To-
le sliko dobimo. Pred leti je znašal
narodni dohodek enega delavca
dnevno v okrajnem povprečju 2600
dinarjev. Ce to številko potem po-
množimo z izgubljenimi dievi do-
bimo fantastično številko. V celj-
skem okraju izgubimo samo v enem
letu zaradi obolenj in poškodb na
narodnem dohodku nad 2 milijardi
dinarjev. To je pa že lep denar! Ce
si statistične številke pogledamo to-
rej s te plati, postanejo silno zani-
mive — za ekonomiste, člane delav-
skih svetov in delavce. Koliko bi sa-
mo stanovanj lahko s tem denarjem
zgradili, koliko komunalnih proble-
mov rešili in za koliko bi se končn©
lahko povečali osebni dohodki?
Toda to so le izgube zaradi iz-
gubljenih delovnih dni. Zadeva pa
postane še bolj zanimiva, če k temu
dodamo še izdatke za zdravljenje,
kar z lese za kratkoročna izplačila
novi dve milijardi dinarjev. Torej
še enkrat več. Ce to še primerjamo
z občinskimi proračuni, o katerih
vselej tarnamo, da so nezadostni,
ugotovimo, da bi bili lahko dvakrat
višji — teoretično — če bi ne bilo
tolikih izgub zaradi obolenj in po-
škodb.
Na koncu, ko so nam statistične
številke verjetno postale že umljive,
se samo od sebe zastavlja vpraša-
nje, kako preprečiti tolike izgube.
Kako se bomo spoprijeli s tem pro-
blemom in kdo naj začne sistema-
tično delo na tem področju? Zdrav-
stvena služba ali nadzorni organi?
To bi bilo vsekakor premalo. Začet?
morajo v podjetjih, delavci, vodil-
ne osebnosti — skratka vsi! Gre
namreč za družten problem, za go-
spodarski problem in nalogo, ki smo
jo v prihodnjem obdobju dolžni re-
šiti. Res je, da vsega le bomo mo-
gli urediti, absolutno idealnih pogo-
jev ni mogoče ustvariti. Vendar bo
že neznatna izboljšava, mala akcija
v skupnem prizadevanju, pomem-
ben delček. Saj končno ne gre le za
dinarje, milijone in milijarde —
zdravi delavci so največ vredni.
Delavski sveti so pobudniki
za večjo varnost pri delu
Ita vprašanje, kako sodelujejo
ida-vski sveti in sindik. podruž-
iVce pri prizadevanjih za odpra-
Titer objektivnih pogojev za po-
škodhe pri delu, so udeleženci
aokete takole odgovorili:
0 Vinko Jesenovec: Delavski
aret se za vprašanja zaščite 2^1o
Mnima, saj bi sicer ne dosegli
takih uspehov. Tudi sindikalna
•rganizacija je že dala marsika-
tero pobudo za izbaljšanje.
# Franc Belak: Doslej je sin-
dikat na tem področju^ manj de-
lal, vendar se vse bolj angažira
tudi pri tem delu. Moram pa po-
vedati, da je v zadnjem obdobju
zlasti sindikat podprl mnogo akcij
za večjo varnost pri delu. Sodim,
da bo tudi delavski svet v pri-
hodnem obdobju moral posveti
še več pozornosti tem problemom.
0 Marjan Kozmus: Delavski
svet je problemom varnosti pri
delu posvetil dve seji, priredili
smo tudi že dve razstavi. Sindi-
kat je na tem področju manj de-
lal, vendar to ni napaka, saj je
prizadevanje delavskega sveta in
zlasti vodilnega osebja toliko, da
ni posebnih problemov.
Tudi lani povprečno
25 poškodb dnevno
Poškodbe pri delu so hud
problem; še hujši zato, ker ne-
posredno prizadenejo človeka.
Ta nadloga se ponavlja dan z^
dnem. Ljudje celo trdijo, da so
poškodbe pri delu vedno bile
in da bodo ostale. Brez dvoma
je to najpreprostejše opravičilo
za visoko število nezgod, ki se
pripetijo v naših podjetjih.
Res je, da ne bomo naenkrat
mogli odpraviti vseh objektiv-
nih pogojev, zlasti pa ne sub-
jektivnih, ki povzročajo po-
škodbe. S prizadevnostjo in
nekje tudi z malo truda, pa bi
lahko veliko naredili. To so tu-
di v celjskem okraju dokazala
že mnoga podjetja, ki so se za
ta problem resno zavzela.
Lani je bilo povprečno 25 po-
škodb pri delu dnevno. Ta šte-
vilka morda ne bi bila tako ka-
tastrofalna, če te poškodbe ne
bi zapustile vrsto posledic —
odrezani prsti, roke, izguba oči
in podobno. Skratka, če ne bi
v mnogih primerih tako hudo
prizadele človeka. Da, te posle-
dice so boleče za človeka, bole-
če pa tudi za vse nas in tudi
v veliki meri zmanjšujejo uspe-
he marsikaterega podjetja.
Obiskali smo celjsko bolniš-
nico. Drugo nadstropje, kjer je
očesni oddelek. V sobi je na be-
li postelji ležal mlad delavec.
Imel je morda kakih 25 let. Pri-
peljali so ga pred kratkim —
iz tovarne. Pri delu mu je raz-
beljena snov, s katero je delal,
brizgnila v obraz ... Zdravniki
so hitro ukrepali, preprečili so
še hujše posledice, še hujše
opekline. Toda oči...
Cez oči ima obvezo — močno
ga boli, vendar zaupa zdrav-
nikom. Ve, da bodo storili vse,
da bi mu rešili oči.
To je le ena zgodba. O pri-
meru so v tovarni precej raz-
pravljali. Vendar bi bilo prav,
če bi se mnogi, ki delajo na po-
dobnih delovnih mestih, poza-
nimali še za njegovo usodo,
njegovo trpljenje. Ne toliko za-
radi njega, kot zaradi sebe.
25 poškodb dnevno — več
kot preveč. To hudo boli, po-
meni veliko izgubo za človeka
in za skupnost. In vendar se
moramo zavedati, da smo vsi
odgovorni za to število. Vodil-
ne osebnosti v podjetjih in de-
lavci za stroji. Število 25 lahko
znižamo, še ni prepozno! Le do-
bre volje in še več prizadevno-
sti bo potrebno.
V preteklem letu so bile pri mlatllnicah tri večje nezgode — posledica
yS|    1^ odrezana roka!
Pomanjkanje teletine je vzrok za
navijanje cen
Na zadnji seji Sveta za blagov-
ni promet pri celjski občini so
otoravnavali tudi preskrbo s te-
'iečjim mesom, ki ni povsem za-
dovoljiva. Predstavnik podjetja
*ftlesnine« in nefkateri člani sveta
So menili, da selekcija odkuplje-
nih telet ponekod ni povsem pra-
vilna. Dogodili so se primeri, da
2^vajajo odkupljena teleta za
*lanje, češ, da niso sposobna za
Nadaljnjo vzrejo, nato jih pa po
dokaj visokih cenah prodajajo
*"aznim i>odjetjem in gostinskim
bratom v naših letoviščih. Za
t>rimar so navedli Kmetijsko go-
^dars1;vo Slom pri Šentjurju, ki
^•^ oda j a živa teleta v Izolo kar
^ 260 din za kilogram. Med člani
*'^eta je prevladovalo men je, da
"hajo tudi kmetijslce zadruge in
^slovne zveze pri selekciji telet
Za klanje pretirane dobičke, ki se
povzpnejo celo do 70 din pri ki-
logramu žive teže.
Svet za blagovni promet pri
celjski občini je zato sklenil se-
znatiti s to problematiko okrajno
veterinarsko službo, ki bi naj
vplivala, da bi odkup in selekcija
telet za klanje bolj v redu pote-
kala. Zaenkrat je pač mnogo več-
je povpraševanje od ponudbe, za-
to je le malo verjetno, da se bo
stanje v tem pogledu izboljšalo.
Predstavnik podjetja »Mesnine«
je seznanil člane sveta tudi s skle--
pom podjetja, da je zvišalo cene
govejemu mesu prvega razreda
od 380 din na 400 din. Povišanje
je utemeljil, da je v drugih me-
stih govedina prve vrste še dražja
in je potrebno temu primerno
vzkladiti cene tudi v Celju.
Praznik mladosti v Žalcu-manifestacija ljubezni do JLA
Žalec je bil v nedeljo ves v zna-
menju pionirskega veselja in pre-
šerne mladosti — praznoval je
praznik mladosti.
V Hmeljarskem domu so naj-
prej odprli prvo občinsko razsta-
vo tehničnih in likovnih izdelkov
šol. Na razstavi so prikazali le
majhen, čeprav izbran del vse
raznovrstne dejavnosti, ki se od-
vija na naših šolah. Razstava je
zaradi svoje sodobnosti ter ure-
jenosti izredno učinkovita in za-
res lepa. Lahko bi bila v ponos
celo marsikateremu večjemu kra-
ju. Razveseljivi so tudi izdelki
fotokrožkov, posebno pa dejstvo,
da so na razstavi zastopane tudi
šolske zadruge s posnetki svoje
dejavnosti in vzorci zdravilnih
zelišč.
Ob enajstih se je po žalskih
ulicah razlila pisana množica pi-
onirjev. Sodelovalo je 35 različnih
skupin s skupno 2.300 nastopajo-
čimi  pionirji   in  mladinci.  Vse
skupine so bile imiformirane ali
pa so na nek način ponazarjale
svojo dejavnost. Pred več stogla-
vo množico so korakale skupine
mladih tehnikov, šahisti, bolni-
čarke, taborniki, mladi zadružni-
ki peš in na traktorj-ih z mode-
lom žičnice, rudarji, gasilci, sad-
jarji in vrtnarji, šahisti, telovadci
in telovadke, skupine pionirjev z
balončki in zastavicami, ciciban-
čki na kamionu, pa spet druge
skupine — ena sama parada mla-
dosti in veselja. Paradi mladosti
so prisostvovali številni predstav-
niki političnega in javnega življe-
nja iz občine, ol^raja in republike
ter zastopniki celjske garnizije.
Po paradi se je vsa množica
sodelujočih zgrnila okrog šahov-
skega polja na igrišču TVD Par-
tizan, kjer so prisostvovali »žive-
mu šahu«. Igro je pripravil in
vodil učitelj Peter Knapič ter je
potekala v veliko zadovoljstvo
vseh prisotnih.
Potem, ko so se sodelujoči pio-
nirji ob Savinji nahranili iz vo-
jaških kotlov, so si najprej ogle-
dali razstavo orožja, ki ga je prav
tako stavila na razpolago celjska
garnizija. Tako je bilo sodelova-
nje vojske z mladino ne le korist-
no in tudi zelo prisrčno, ampak
je pomenilo pravo manifestacijo
občudovanja in ljubezni do JLA.
Po nastopu — vajah gasilcev
se je pričel kulturni program, ki
so ga izvajali posamezni talenti
iz raznih krajev in šol žalske ob-
čine. Zlasti toplo je bil pozdrav-
ljen mladi pionirski zborček iz
Šempetra, ki mu je dirigirala
pionirka — njihova vrstnica.
Dan mladosti je v Žalcu zares
lepo uspel — največ zato, ker so
se za organizacijo zavzele vse po-
litične in družbene organizacije,
pripadniki JLA, društva in vse
šole. Veliko prizadevnosti je po-
kazalo učiteljstvo iz žalske obči-
ne, ki zasluži vse priznanje.
SpomeniškoTarstreDa problematika celjskega okraja
Obličje vsake kulturne pokra-
jine soustvarjajo oni izbrani pro-
dukti človeškega duha in rok, ki
nam najadekvaneje izražajo
razvoj in zorenje človeške ustvar-
jalnosti, zaradi česar jih imenu-
jemo kulturne spomenike. Ti spo-
meniki so lahko umetnostni, torej
zavestno ustvarjeni in zato pri-
čevalni, ali pa uporabni, torej iz-
delani in zato (po svoji obliki,
svojstvu, materialu, tehnični ve-
ščini itd.) dokumentarni. V vrsto
prvih spadajo spomeniki arhitek-
ture, plastike, slikarstva, umetne
obrti in deloma ljudske umetno-
sti, v vrsto drugih pa arheološki,
etnografski, NOB, tehnični, urba-
nistični in drugi spomeniki. Kate-
gorijo za sebe predstavljajo pri-
rodne redkosti, zanimivosti in le-
pote, ki lahko obsegajo bodisi po-
samezne objekte ali pa tudi cele
zoninge, parke, gozdove ali pokra-
jinske predele. Kot vidimo, je to-
rej register zaščite vrednih spo-
menikov zelo obsežen ter zajema
vse detajle, iz katerih se spleta
podoba naše domovine. To je ve-
liko bogastvo,! pa bodisi da ga
vrednotimo materialno, kulturno,
turistično ali pa vzgojno. Iz vsa-
kega navedenih interesnih aspek-
tov spoznamo, da smo dediči ve-
likega premoženja prednikov, ka-
terega nimamo samo pravico iz-
rabljati, ampak tudi dolžnost var-
čevati in ohranjati našim potom-
cem, generacijam, ki nam bodo
sledile.
To nalogo opravlja spomeni-
škovarstvena služba, ki jo na ob-
močju Štajerske vrši Zavod za
spomeniško varstvo Maribor. To
je zavod s samostojnim finansi-
ranjem, ki ga vzdržujeta okraja
Maribor in Celje z dotacijami v
razmerju 2:1. Te dotacije služijo
za kritje zavodovega rednega pro-
računa, za konservatorska ali ob-
novitvena dela na terenu pa na-
kazujeta oba okraja (zaenkrat sa-
mo mariborski!) posebna, deloma
namensko vezana denarna sred-
stva iz negospodarskih investicij.
Medtem ko je zavodova admini-
stracija enota za vso Štajersko,
se konservatorska cepi na pod-
ročja obeh okrajev. Ker maribor-
ski okraj nakaže vsako leto več
investicij v te namene, se tudi v
njem vsako leto obnovi več spo-
menikov; celjski okraj pa je za-
enkrat angažiran na postavitvi
šempetrskih izkopanin in obno-
vi Grofije in zato zavodu ne daje
na razpolago investicijskih sred-
stev za obnovo ostalih ogroženih
spomenikov, zaradi česar zavod
te službe na njegovem ozemlju
ne more vršiti.
Ne glede na to bolečo točko
Zavodove dejavnosti v celjskem
okraju, ki je pač vezana na inve-
sticijska sredstva okraja samega,
pa vrši Zavod vse ostale dolžno-
sti, ki mu jih nalaga spomeniško-
varstvena služba in razvija polno
dejavnost tudi na raziskovalnem
področju.
Prvenstveno stremi Zavod za
tem, da si čimprej ustvari znan-
stveno fundirano kartoteko vseh
kulturnih spomenikov na celj-
skem območju. Ta kartoteka bo
tem važnejša, ker bo poskus, ki
bo igral vlogo tudi v republiškem
merilu, saj bo celjski okraj prvi
enotno popisan in bo imela nje-
gova kartoteka nekak eksperi-
mentalni značaj. Vsakdo, ki na
taKih stvareh dela, ve, da se popis
tako velikega področja kot je
celjski okraj, ne more izvršiti v
enem letu in da se rezultate ne da
»stresti kar iz rokava«, ampak da
je zato potrebnih več let napor-
nega dela, posebno še ker to delo
teče paralelno z vsemi ostalimi
posli Zavoda. Vendar je zavodu
■dspelo, da bo do konca drugega
leta lahko postavil centralno kar-
toteko, osnovni razvid in službe-
no registraturo kulturnih spome-
nikov celjskega okraja, na osnovi
tega izdelal predloge zaščitnih
odločb ter ukrenil vse, kar mu
dovoljuje spomeniška zakonodaja,
izpopolnjena medtem tudi z no-
vim republi&kim zakonom.
Zavod kljub tesnim razmeram,
saj trenutno nima prostora niti
za postavitev kartoteke oziroma
fototeke in planoteke, aktivno so-
deluje pri vseh podjetjih, ki tan-
girajo usodo spomenikov. Anga-
žiran je pri Grofiji, na gradu v
Šempetru, sodeluje pri izdelavi
urbanističnih in regionalnih na-
črtov (Celja, Laškega, Gornje Sa-
vinjske doline, Logarske doline),
daje nasvete in tehnične napotke,
kjer je potrebno n. pr. Dobrni,
Ljubnem, Dobju, Polzeli, Podsre-
di, Planini, Olimju, Saleku itd.,
obnavlja freske v Grofiji, podpira
arheološko, topografijo, restavrira
vrsto slik Mestnega muzeja v svo-
ji restavratorski delavnici itd.
Dejavnost Zavoda je mnogostrana
in čeprav ni vedno v javnosti
opazna, je vendar dovolj budna,
da posega v problemske zaplete,
ki so spomeniško važni. Seveda
ta kontrola ni in pri sedanji teh-
nični opremljenosti Zavoda ne
more biti — pogrešamo prevozno
sredstvo, ki edino lahko zagotovi
pogostejšo inspekcijo — vedno na
tekočem z usodo vseh spomeni-
kov, posebno ne urbanističnih
oziroma regionalnih, ki se stalno
spreminjajo in premnogokrat ne-
popravljivo in nedopustljivo kva-
rijo. Kljub temu je pa Zavod
vendarle regulator usode našega
kulturnega patrimonija in bo to
vedno močneje in efektneje, koli-
kor popolnejšo bo imel svojo kar-
toteko in fototeko in kolikor po-
gosteje bo kontroliral poverjeno
mu področje.
Curk Jože
Koroški pevci iz Železne kaple, potem, ko so jih sprejeli pred spomenP
kom Zmage
SEJA SVETA ZA PROSVETO IN KULTURO OLO CELJE
v ponedeljek je bila seja Sveta za
prosveto in kulturo OLO Celje, na
kateri so obravnavali poročilo s po-
svetovanja javnih delavcev, Celjski
zbornik, pravila Mohorjeve družbe
in nekatere druge tekoče probleme.
Poleg razprave o vprašanjih bal-
neološkega raziskovalnega dela na
področju celjskega okraja in razpra-
ve o letošnjem petem Celjskem
zborniku, ki je bil prvotno posvečen
ekonomistom, pa so ti odpovedali, so
na seji zavrnili pravila Mohorjeve
družbe z utemeljitvijo, da ne upošte-
vajo zakona o založniških podjetjih
Nadalje je bilo na dnevnem redu
še vprašanje celjskega kulturnega
kluba, ki je, kakor znano, zamrl, a
bi kazalo najti bolj sproščeno in
manj konvencionalno obliko afirma-
tivne dejavnosti celjskih kulturni-
kov; vprašanja spomeniškega var-
stva Zavoda v Mariboru ter zaščite
prirodnih spomenikov. S tem v zve-
zi so osvojili sklep, da bo treba na
turistični konferenci v Logarski do-
lini postaviti na dnevni red zaščito
Robanovega kota, kakor tudi obram-
DELAVSKI ODER
POJDE V KOPER
Dramski sosvet Zveze Svobod in
prosvetnih društev v Ljubljani je
določil za dramsko republiško revi-
je v Kopru nastop mladinske igre
»Janko in Metka« v priredbi Delav-
skega odra »Svobode« Celje in v
režiji Cveta Vernika. Revija v Ko-
pru bo v prihodnjem tednu. Vseka-
kor je to velik uspeh za mlade igral-
ce.
V nedeljo, 29. maja bo gostoval
Delavski oder v 2alcu v kino dvora-
ni ob 9. uri s pravljično igro »Jan-
ko ii Metka«, istega dne popoldne
pa v Petrovčah v zadružnem domu
ob 15.30 z igro »Arzen in stare čip-
ke«.
bo stališča, po katerem naj ne bi ▼
Logarsko dolino »zašel« noben ob-
jekt več brez privoljenja Zavoda za
spomeniško varstvo.
KONCERT VREŽETOVIH
MLADIH PEVCEV
Dolgoletni trud Jurčeta Vrežeta je
dobil vse priznanje občinstva ob 13.
rednem letnem koncertu, dne 18.
maja. Mladinski pevski zbor »Fran-
ce Prešeren« se nam je predstavil
s sporedom kvalitetnih skladb od
Gallusa do Matečič-Ronjgova, Emi-
la Adamiča, Simonitija in Matije
Tomca. Izvedba je bila na znani vi-
šini tega zbora, ki se ne ustraši teh-
nično in interpretacijsko težkih
skladb, kot je na primer »Dubrov-
niški madrigal« Rudolfa Matza.
Skladbi Cherubinija in Mozarta sta
še poživili pester spored, čigar iz-
vedba je zapustila topel in prisrčen
vtis.
Za začetek - konec tradicije
Ker je zaradi tehničnih ovir v zadnji številki našega lista odpa-
del konec pogovorov z maturanti, pa prav tako »Ena osmertnica«, ob-
javljamo oboje danes.
Tako uradna konvencionalnost.
Da pa ne bi ostalo samo pri nji,
je tu še nekaj neizogibnih vpra-
šanj. Razgovor teče torej dalje.
Kako gledate na dijake zdaj,
ko niste več dijaki?
L Tržan: Zdi se mi, nič dru-
gače kakor prej. Zdaj je pač vse
mimo...
Je med vami kdo, ki se ni rad
učil?
Glasovi maturantov dvoumno:
Raje narobe ...
Kako dolgo je trajalo, da ste
se odločili za temo?
M. Krušič: Kaik (teden, drugi
različno.
Kakšen je bil vaš odnos do
profesorjev in narobe?
T. Kolar: Zelo dober. Ko smo
ustanovili oktet, in ko smo izve-
deli, da ima neki profesor rojstni
dan, smo mu šli pet med uro.
Kakšna bo usoda gimnazijske-
ga okteta?
Ce bomo imeli čas, ne da bi
seveda trpel študij, bomo še peli.
Vsekakor bomo še šli na izlet.
Ste v osmih letih doživeli kaj
posebnega?
(Spogledovanje in samozado-
voljno smehljanje, kakor da je
bilo tega veliko.)
F. Kozinc: Lani za pusta smo
hoteli presenetiti profesorja —
fantje so ga pričakali v maskah.
Kakšen je odnos tistih, pri ka-
terih iščete nasvetov in pomoči?
Vračko: Z znancem zdravni-
kom sem se posvetoval, kako bi
naredil nalogo, ta mi je v vseh
pogledih pomagal.
P. šifer: Ko sem izvedel, da je
samostan v Žicah romanskega j'Z-
vora, sem se s kolesom odpeljal
tja in dobil mnogo koristnih po-
datkov.
I. Prodan: V muzeju sem bil
lepo sprejet.
Ostali: Tudi profesorji nam z
razumevanjem gredo na roko.
Katere teme prevladujejo?
Iz prirodopisa in fizike. Manj
jeziki.
Kaj pričakujete od življenja?
J. Avžner: Ko zapustiš gimna-
zijo, se pojavijo pred teboj naj-
različnejša vprašanja — boš do-
bil stanovanje, boš imel sred-
stva itd. Ce ti spodrsne, seveda
ne smeš vreči puške v koruzo.
Upam, da bo šlo.
Kaj vidite v vale ti?
P. Šifer:  Veliko olajšanje
O UPRIZORITVI JOHN PATRICKOVE KOMEDUE »CAJNICA NA OKINAWI«
Hudomušno in razmišljajoče
Vedrina in razposajena hudo-
mušnost, ki sta značilni za vsako
komedijo, posebej pa še za kome-
dijo »vojaškega tipa«, sta se tudi
v delu Johna Patricka »Cajnica
na Okinavvi« razbohotili do kraj-
nih meja. Osnovo jima dajejo do-
živetja ameriških vojakov v Oki-
navi^i, ki se hote opirajo na ka-
rakterističnosti ameriškega druž-
benega sistema. Lahko bi jo prav
zaradi teh značilnosti uvrstili med
lahkotne, igrive in šegave druž-
bene zapletke, kakršne najdemo
v raznih inačicah, prilagojene do-
ločenemu okolju in obdobju še
marsikje. Vedno so njihovi juna-
ki — vojaki te ali one države, ki
s svojo naivnostjo, šegavostjo, ne-
rodnostjo in včasih celo z rahlo
omejenostjo povzročijo zbir ko-
mičnih zapletov, v katerih često
izstopajo kritične osti, neperjene
v določeno smer, ljudi in njih
dejanja; tokrat konkretno v ne-
živi jen j ske ukrepe ameriške voj-
ske, njeno dejavnost in s tem ne-
posredno v pomanjkljivosti ame-
riškega vojaškega in družbenega
sistema.
Za Patrickovo komedijo »Cajnica na
Okinavvi« je značilno, da se v njej pre-
pletajo elementi vedrega in spročenega
humorja z rahlimi satiričnimi ostmi ter
odtenki poetičnosti, kar jo uvršča med
izredno aktualna in priljubljena dram-
ska dela — med dela, katerih lastnosti
bi lahko bile svojstvo vsake države in
njenih vojakov ter bi jih razumeli pre-
bivalci Tseh kontinentov. Bistvo je v
humorju, t vzdušju, improvizaciji, iz-
najdljivosti in prilagojenosti s katerimi
je komedija zaživela tudi na odrskih
deskah. Čeprav jo gledalec nehote pri-
merja s Patrickovim filmskim scenari-
jem in filmsko realizacijo ▼ režiji Da-
niela Manna, lahko tudi brez tega spo-
zna njene odrske značilnosti, dobre in
slabe strani dramatizacije in s tem ne-
posredno tudi uprizoritve.
Režiser Branko Gombač je bil
dosleden: ustvaril je komedijo,
kot jo predvideva njena vsebin-
ska zasnova. Ničesar ni dodal in
ničesar ni odvzel. To pa delu ni
bilo povsem v korist. Škoda, da
ni poizkusil vsaj z rahlimi črtami
tam, kjer posamezni dialogi in
scene niso neobhodno potrebni. S
tem bi okrepil povezavo med po-
sameznimi slikami, delo časovno
skrajšal in dosegel za gledalca
brez dvoma še boljši učinek.
Kljub omenjenim i>omanjkljivo-
stim pa je delo na odru zaživelo
dovolj sproščeno in doživeto. Vsak
detajl je bil svet zase, izdelan do
slednjega giba, do slednjega stav-
ka. Skladje sta krepili izvirna
glasba Marjana Vodopivca ter
pestra, v barvnih odtenkih okus-
na in nepretirano kričava scen-
ska dekoracija Svete Jovanoviča.
In če je bila uprizoritev v detaljih
do kraja izdelana ter je dosegla
skrajne meje igralčeve zmogljivo-
sti in sposobnosti, je bilo tu in
tam čutiti rahlo razvrvanost v
skladju, ki bi te detajle združilo
v popolnejšo in bolj ubrano ce-
loto.
Kljnb omenjenim pomanjkljivostim, ki
— poudarjam, izhajajo predvsem iz pre-
obširnega teksta^^ je mladi ansambel
celjskega gledališča z uprizoritvijo do-
segel svoj namen: delo je uspelo in daje
publiki dovolj snovi za razvedrilo, raz-
mišljanje, pa recimo tudi sentimentalno
sanjarjenje. Igralci, zlasti nekateri so s
svojimi kreacijami dosegli vsestransko
priznanje, režiserju pa gre pohvala zla-
sti za mojstrsko izdelane množične sce-
ne, kar vsekakoj- ni bilo lahko. Na prvo
mesto naj postavim izredno sugestivno
in lirično ubrano pojavo male gejše
Lotosov cvet Vere Perove. Realistično
skladno podobo, ki ni zašla na spolzko
pot pretiranosti, temveč je ostala v me-
jah prikupnega in simpatičnega modro-
vanja, smo spoznali v Sakinijn Janeza
Škofa. Podoba Fizbyja Zlatka Sugmana
pa je bila v posameznih prizorih preveč
naivna, drugič je spet zašla v rahlo
burleisko, kar ji ni dalo stilno enotnega
izraza. Izrazito doživeta p« je bila nje-
gova igra v prizorih, kjer so prevlado-
vala čustva. »Pavle Jeršin je ustvaril
plastično podobo »rojenega« oficirja, ki
sta mu vojska in žena bistvo življenja.
Slavko Strnad je bil soliden kot službo-
joči vojak, manj soliden in pretiran ps
v pijanosti. S svojimi značilnimi liki,
kreacijo ter do kraja izdelano masko so
izstopali tudi Angelca Hlebcetova, Nada
Božičeva, Slavko Belak, Joža Pristov in
bolj ^li manj vsi ostali nastopajoči.
K temu so v veliki meri pripomogli tudi
kostnmi Alenke Bartl — Serševe. Znaten
delež v uspeli uprizoritvi ima tudi ko-
reograf Iko Otrin, posebna zasbiga p«
gre strokovni svetovalki Mariji Skuško-
vi, ki je pomagala pri jezikovnem izraz-
ju, intonaciji ter usmerjala dogajanje
v tisto svojstveno vzdušje Daljneg«
vzhoda. I. B.
S polic
Študijske knjižnice
Safar J.: Nacionalni park Plitvička je-
zera. Zagreb 1958. S. II. 1950.
Križanič F.: Izbrana sredstva linearne
analize za tehnike in fizike. L-lI.
Ljubljana 1957-1958. S. II 1810/2,3.
Bohanec F.: Knjižne police za otroke«
Ljubljana 1958. S. 19249.
Raymond M.: Od Bodlera do nadreali«'
ma Sarajevo 1958. S. 19246.
Grassberger R.: Psihologfija krivičnol
postupka. Sarajevo 1958. S. 19199.
W;lson J.D.: Suština o Šekspiru. Beo-
grad 1959. S. 19605.
Samic M.: Metodika nastave i tehnik«
učenja živih jezika. Sarajevo 1959. S-
19641.
Četvrti kongres Saveza sindikata Jugo-
slavije. Beograd 1959. S. 19646.
Damjanovič P.-I. Laća — Marković: Vo-
dič po delih Marxa, EngeIsa in Lenin*«
Ljubljana 1959. S. 19653.
Laaths E.: Geschichte der Weltliteratnr-
4. AufL Miinchen & Zurich 1958. S-
1966?..
Dragičevic A.: Potrebni rad i višak rad*
ka« kategorije klasnog društva i nj«'
hovo odumiranje u socijalizmu. Zal'
reb 1957. S. 19921.
Friedmann G.: Razmrvljeni rad. Zagre'
1959. S.  19757.
Bloch E.:  Subjekt-objekt.  Zagreb 1^''
5. 1969«.
Elgar F.-R. MaiUard: Picasso. Mnnche«
& Ziirich 1956. S. 19693.
Cnlinorić   F.:   Stvaranje   nove  jngosljj'
venske države. Zagreb 195*. S. 1»*^
CELJSKI TEDNIK - Stev. 21 - 27. maja 1960
5
SKLEPANIE KOOPERACIJSKIH POGODB
JE ZAKLJUČENO
USPEH JE NIZJI OD PREDVIDEVANJ ZA 20 ODSTOTKOV
Sklepanje pogodb za proizvod-
no sodelovanje zadruga—kmet je
zaključeno z manjšim uspehom
j[Ot smo ob začetku te akcije pri-
jakovalL Predvidevali smo n. pr.,
(ja bo v kooperacijo vključeno
ysaj 30 odstotkov obdelovalnih
površin v privatni posesti. Zaradi
različnih vzrokov pa je ta odsto-
■tek precej nižji. V planu je bilo,
bo kooperacija zajela 21 tisoč
hektarjev, po zaključku akcije pa
je vključenih 16 500 hektarjev ob-
delovalnih površin.
Toda teh razlik med planom in
realizacijo ni treba gledati preveč
črno. Ce računamo, da je v našem
okraju sklenilo pogodbe nad bOOO
zadružnikov, med temi pa velika
večina takih, ki še niso sodelovali
na takem principu z zadrugami
in laiiko njihovo odločitev imamo
za poizkusno tipanje, saj so mno-
gi podpisali pogodbe samo za del
svojih obdelovalnih površin. Ti
kooperanti bodo v bodoče, če bo-
do zadruge s svoje strani opravile
svojo dolžnost, pogumne je sode-
lovali.
Uspeh pri sklepanju koopera-
cij skih pogodb je bil v precejšnji
meri odvisen tudi od vztrajnosti
in sposobnosti merodajnih orga-
nov, družbenih in političnih orga-
nizacij in strokovnih kadrov v
zadružnem sektorju. Verjetno je
bilo ob sestavljanju akcijskega
programa tudi nekoliko preveč
optimizma, ki je bil pogojen z
uspehi kooperacije v preteklem
gospodarskem letu, ko so bile v
raznih oblikah kooperacijske pro-
izvodne koristi kmetov večje od
zadružnih, kar pa ni pravilno in
pošteno za sodelovanje z enakimi
dolžnostmi. Končno moramo v
obzir jemati tudi psihološko plat.
Ni namreč težko razumeti, da je
našega kmeta težko pripraviti do
tako sunkovitih skokov, če je bil
doslej navajen primitivnega go-
spodarjenja in življenja.
Kot že rečeno, so nekateri raz-
logi v večjem prizadevanju in v
vztrajnosti. Razlike v napetosti
postavljenih planov in pri pogojih
za izpolnitev teh planov ne more-
jo biti tako velike, da je na pri-
mer občina Mozirje presegla plan
za 22 odstotkov, občina Slovenske
Konjice pa je za 56 odstotkov pod
njim. Občina Žalec je samo za 4
odstotke pod planom, Šmarje za
12, Šoštanj za 24, Laško za 33,
Celje za 48, Šentjur, kjer so v za-
četku kazali najboljše uspehe pa
la 51.
Ker je v našem okraju živino-
reja na prvem mestu, je zanimivo
pogledati kako je z realizacijo ko-
operacije pri proizvodnji krmskih
rastlin. Travništvo je izpolnitev
najbolj potisnilo navzdol, saj re-
alizacija znaša samo 64 odstotkov
plana. Močno je presežen plan
pri pogodbah za proizvodnjo krm-
skih okopavin, in sicer, kar za
148 odstotkov več, podobno je za
krmsko mešanico s 63 odstotki
nad planom. Pod planom pa so
sklenjene pogodbe za deteljišča
(15 odstotkov) in travnike (za 36
odstotkov). Pri travnikih se to še
najbolj pozna, saj je od predvi-
denih 13 000 hektarjev v koopera-
cijo vključenih le 8400 hektarjev
travniških površin.
Vzporedno z rastlinsko proiz-
vodnjo je nekoliko nižja tudi re-
alizacija pogodbene proizvodnje v
živinoreji, čeravno je s postavka-
mi družbenega plana bil akcijski
program znatno znižan, in sicer
od 4546 ton na 3970 ton. Pri f«"0-
izvodnji mesa, tako govejega ka-
kor svinine, se planu najbolj pri-
bližujeta občini Šmarje in Žalec,
medtem ko druge občine nihajo
med 75 in 26 odstotki realizacije.
Precejšen udarec realizaciji je za-
dala občina Šentjur, ki kot izra-
zito živinorejsko področje beleži
le 26 odstotkov realizacije naproti
planu.
Kljub tem razlikam med plani
in izpolnitvami pa je naše kme-
tijstvo le odločno na dobri poti.
Zdaj je stvar le še v tem, da po-
godbeno sodelovanje tudi v res-
nici in čim bolje uspe. Od priza-
devanja zadružnih kolektivov,
strokovnjakov in zadružnih sve-
tov ter upravnih odborov bo od-
visen povečan start v prihodnjem
letu. Vsak posamezen primer ko-
op>eraQije, zlasti tam, kjer jo je
najmanj, bo lahko veliko prJi>o-
moged ali pa tudi škodoval. Za-
druge bodo morale paziti na to,
da bodo izpolnile svoje obvezno-
sti. i*rav tako tudi proizvajalci.
Res so vremenske razmere zelo
važen predpogoj, toda nič manjši
ni delež zadrug, njihovih tehnič-
nih odsekov, strokovnih služb in
podobnih činiteljev pri materialni
krepitvi zadružnega sodelovanja.
Led stoletne zaostalosti se ne
lomi čez noč, ne da bi puščal po-
sledice. Za to je treba spretnosti,
veliko dobre volje in požrtvoval-
nosti. Mi želimo hiter razvoj, zato
mora biti toliko večja volja in po-
žrtvovalnost vseh, ki so soodgo-
vorni za to, od posameznikov, za-
drug in njihovih odsekov pa vse
do političnih organizacij na vasi.
J. K.
Obešajo ga , , .
Obnovljeno kopališče
v Rimskih Toplicoh vobi
Pred dnevi so odprli obnovljeno
termalno kopališče na prostem v
Rimsikih Toplicah. To prikupno
kopališče je bilo vedno priljub-
ljeno, saj so v poletnih dneh pri-
hajali številni kopalci od blizu in
daleč, da se osvežijo v termalni
vodi in navžijejo sonca in čistega
zraka.
Letos pa je kopališče v Rim-
skih Toplicah dočakalo prve ko-
palce skoraj povsem prenovljeno
in je užitek kopalcev še večji.
Kopališče je lani prevzelo v
upravljanje Turistično društvo iz
Rimskih Toplic, ki je preko zime
bazen in kopališke prostore ob-
novilo. Vsa obnovitvena dela do-
slej veljajo blizu 1,600.000 din.
Skoraj ves ta denar pa izvira od
zbranih turističnih taks za vrsto
let nazaj.
Kopališče je dobilo skoraj novo
lice. Kabine so obnovili in zame-
njali že dotrajale ključavnice,
uredili so bife, postavili nove le-
žalnike, obnovili prhe in zgradili
še en bazen za otroke. Kopalcem
pa so pripravili še eno presene-
čenje — zabavna glasba preko
zvočnikov jim dela kopanje še
prijetnejše.
Ta pa še ni vSe. Prostor okoli
kopališča bodo še razširili, obno-
vili skakalnice in uredili nov bife,
prostor sedanjega bifeja pa bo
služil kopališkemu mojstru, da bo
motril na kopalce.
Cene so približno iste kot lani.
Odrasli plačajo kopanje 70 din,
mladina do 16 let pa 30 din. No-
vost je v tem, da so letos za po-
poldansko kopanje znižali ceno
ob delavnikih na 50 din. Ob po-
nedeljkih je zaradi čiščenja ba-
zena in dotoka sveže vode kopa-
lišče zaprto. Člani plavalnih klu-
bov, ki pridejo na trening pod
vodstvom, ne plačajo nobene
vstopnine. V bifeju dobijo kopal-
ci poleg vseh vrst pijač in hladnih
jedil tudi nekatera topla jedila
po istih cenah kot v gostiščih.
V nedeljo, čeprav je bilo vreme
oblačno, se je kopalo v bazenu
blizu 500 kopalcev. Ko se bo vre-
me izboljšalo in ustalilo, priča-
kujejo v Rimskih Toplicah še več
gostov, zlasti še, ko so zveze z
vlaki in avtobusi iz vseh smeri
zelo ugodne.
Za pogostejše stike na bratski meji
V sredo se je v Celju zadrževala
skupina tovarišev z živinorejske po-
slovne zveze krapinskega okraja, ki
jo je vodil direktor zveze tov. Gabro
Vragovič. Pravzaprav je bila to ko-
misija, ki proučuje probleme vete-
rinarske službe, pa je za izmenjavo
mišljenj obiskala tudi Slovenijo.
Ko je skupina štirih tovarišev iz
bratske Hrvatske bila na Okrajni
zadružni zvezi, so se razgovori raz-
širili čez meje njihovega načrta. To
pa pomeni, da bi bili pogostejši sti-
ki med obema okrajema na sloven-
sko-hrvaški meji nujno potrebni. To
bi pripomoglo prebroditi marsika-
tero težavo, zlasti pa takšne, ki na-
stajajo zaradi razUčnih stališč v po-
sameznih zadevah zadružne politike.
Tako bi ob tesnejšem sodelovanju ne
prišlo do tako škodljivih pojavov,
kakor je bilo pred letom s prodajo
umetnih gnojil, ker na obeh str^lneh
Sotle niso veljali enaki kriteriji za
cene. Hkrati so tovariši iz Krapine
spet ugotavljali, da kupci z naše
strani delajo precejšnjo zmedo pri
odkupnih cenah za živiio. V pogo-
voru je bilo mogoče priti do za-
ključkov, da so ravno naši savinjski
zadružniki precej kupovali živino na
njihovih dogonih. Sicer je to razum-
ljivo, da so hmeljarji hoteli čimprej
doseči predpisani stalež, obsojanja
vredno pa je, da so to delali izključ-
no na lastno pest, čeravno bi prek
zadruge, oziroma ob sodelovanju
prizadetih zadrug, dobili živino po
znatno nižji ceni.
Gostje so se močno zanimali za
uspeh kooperacije in poudarili, da
smo v našem okraju v tem pogledu
dobro uspeli. Navdušeni so bili nad
proizvodnjo pitane živine v pitali-
ščih po Sloveniji. Na omenjenem ii-
formativnem sestanku so govorili
tudi o ustanavljanju zadružnih pro-
izvodnih obratov, o odkupu in na-
jemu zasebnih zemljišč in podob-
nem.
Na vsak način je bil stik zelo ko-
risten in vsi so enodušno sklenili te
stike okrepiti, ker je to v skupnem
interesu. Meja med bratskima re-
publikama naj bi bila veliko bolj
vez, kakor pa meja v starem pome-
nu besede. J.
AGROPROMET BO
OPRAVLJAL TUDI PREVOZE
ZA DRUGE
Vozila preskrbovalnega podjet-
ja »Agropromet«, ki dovažajo bla-
go v razne kraje, so večkrat pre-
malo izkoriščena ali se vračajo
prazna. Zato je podjetje zaprosilo
svet za blagovni promet pri celj-
ski občini za izvrševanje prevozr
nih uslug tudi za druge stranke.
Svet je predlog i>odjetja odobril.
NA OBISKU V SPECIALNI VRTNARSKI SOLI V MEDLOGU PRI CELJU
Pogovor o kadrih, rožah in novi šoli
Polnih štirinajst let že imamo v
Celju vrtnarsko šolo, ki je dala Slo-
veniji že nad 300 kvalificiranih vrt-
narjev. Morda se Celjani ne zave-
damo, da imamo vsak dan na mizi
in na očeh plodove njihovega dela,
saj je praktično delo osnova njiho-
vega dvoletnega šolanja. Zelenjava
in sočivje, rože na cvetnih gredah
po parkih, javnih nasadih, okrasno
rastlinje, ki mu ob sprehodih ugiba-
mo imena, šopki ob praznikih, venci,
vse to prihaja z njihovih gred in na-
sadov. Mestna vrtnarija ii vrtnar-
ska šola sta sicer ločeni, hkrati pa
tako tesno povezani, da kadar go-
vorimo o podjetju »Vrtnarstvo« ne
moremo mimo te šolske ustanove.
Vrtnarska specialna šola v Med-
logu edina v Sloveniji vzgaja kva-
lificiran vrtnarski kader, poleg tega
so tu še tečaji za priučene vrtnarje
in sedež republiške izpitne komisi-
je za vrtnarsko stroko. Sola spre-
jema vsaki dve leti po 45 do 50 go-
jencev iz vse -Slovenije. V teh dveh
letih gojenci dobivajo ob teoretič-
nem in praktičnem pouku potrebno
znanje za kvalificirane vrtnarje.
Program šole je obširen saj daje ab-
solventom šole osnove iz zelenja-
darstva, gojitve cvetja, ureditve ii
oblikovanja parkov in cvetličarske
obrti. Kaj vse k takemu pouku po-
leg splošnih predmetov spada, si
lahko mislimo, saj je sam.o rož in
okrasnega rastlinja na stotine vrst,
vsaka pa terja drugačno nego. So-
dobno vrtnarstvo postavlja na laž
narodno pesem, da »pozimi pa roži-
ce ne cveto«, in uresničuje pravljič-
no pripoved o deklici, ki je v snegu
nabrala jagod za bolno mamo. To
pa je mogoče le ob temeljitem zna-
nju, a vrtnarstvo je v okviru kme-
tijstva veda, ki se nenehno izpopol-
njuje.
Razmere, v katerih gojenci dvo-
letne vrtnarske šole živijo, pa niso
najbolj rožnate. Sola je iiternatske-
ga tipa. Toda njihova stanovanja,
učilnice in zemljišča, na katerih de-
lajo, so raztresena, da morajo dnev-
no prehoditi kilometre samo na poti
v učilnice, na delo, k obedu. Poleg
tega so s prostori na tesnem, pri-
manjkuje potrebnih sanitarnih pro-
storov, oprema je zastarela. Da v
tem pogledu v štirinajstih letih ni
bilo več narejenega, je povzročilo
to, da že leta računajo na novo šo-
lo, nove učilnice in mternat. No,
zdaj je to seme padlo v plodno prst,
saj bodo že letos začeli graditi novo
stavbo, za katero bo republiški
sklad prispeval 15 milijo lov, okraj
pa je obljubil 10 milijonov. To bo
zadostovalo, da bo zgradba letos
vsaj pod streho. Ko bo nova šola
zgrajena, bo mogoče misliti tudi na
to, da bi naša celjska šola poleg
nižje dobila tudi srednjo stopnjo.
Doslej so najboljši absolventi odha-
jali na srednjo kmetijsko šolo v Ma-
ribor, ki pa nima specializiranega
oddelka za vrtnarje. To bi bilo v
Celju mogoče urediti, tako da bi ti-
sti, ki bi šolanje nadaljevali še za
dve leti v višji stopnji, dobili naslov
vrtnarskih tehnikov. V novi stavbi
bodo poleg učilnic tudi kabineti in
laboratorij, kar je za pridobivanje
temeljitejšega znanja neobhodno
potrebno.
Upravnik šole, ing. Ogner je na
vprašanje, če bo tudi v bodoče po-
treba po vrtnarskih strokovnjakih
tako velika, odgovoril:
Vsako leto moramo odbiti vsaj
polovico prošenj za sprejem v šolo,
ker je naša zmogljivost premajhna.
Računati moramo nadalje, da vrt-
narska stroka dobiva vedno večjo
veljavo. 2e samo to, da mesta po-
trebujejo vedno več zelenjave in so-
čivja, je porok za še večje potrebe.
Nadalje je naraščanje standarda na-
ših delovnih ljudi močno razširilo
tudi gojitev cvetja in okrasnih rast-
lin. Samo celjska cvetličarna je v
zadnjih letih zelo povečala promet.
Pomislimo na nova mesta, nove
mestne četrti, nove parke, nasade,
na to, da je smisel za lepoto zajel
široke množice ...
Res je tako. Ne smemo pozabiti
na to, da so časi, ko so imeli vrt-
narje le premožni meščani ii kapi-
talisti, minuli. Poglejmo okoli sebe
in videli bomo, da se moderno ure-
jene pisarne spreminjajo v vrtove
pod streho, da rože niso tuje niti ob
delovnih mestih v tovarnah, da so
se nekdaj pusta in sajasta tovarni-
ška dvorišča spremenila v parke, da
so okrasne rastline našle pot na vr-
tove kmečkih hiš. Standard se res
lahko meri tudi po rožah. In konč-
no, ali ni to prav, da se delovni člo-
vek počuti prijetno doma, na poti
in v službi?
Za konec še nekaj. Poleg nove
šole nameravajo v Medlogu urediti
tudi park, kjer bodo zasadili poleg
rož tudi okrasno grmičevje in drev-
je. Ta park bo nekak botanični vrt,
ki bo služil za izobraževanje in pri-
jetno občutje. Sem bodo lahko v pri-
rodopisnih urah hodili učenci in di-
jaki celjskih šol in vsi. ki se zani-
majo za naravo
Toliko o mladih vrtnarjih, rožah
in novi šoli. Celjani smo lahko ve-
seli, da imamo v pestrem zbiru šol-
skih ustanov tudi vrtnarsko, ki se ji
odpirajo lepše perspektive. Morda
bomo kdaj doživeli še cvetlične raz-
stave? Cemu ne? Ali so v Niči, Be-
netkah, Trstu in drugih mestih iz-
jem li pogoji? Ali ni Holandija raz-
vila svojo »cvetlično industrijo« iz
enega samega zavoja tulipanovih
gomoljev? C. k.
AVTOMOTOR CELJE BO
UREDIL SERVISNO
DELAVNICO
Svet za blagovni promet pri
celjski občini je na zadnji seji
odobril podjetju Avtomotor usta-
noviti servisno delavnico v pro-
storih Bremecove delavnice v
Miklošičevi ulici. Kasneje, ko bo
podjetje Avtomotor zgradilo skla-
dišče na Lavi, bodo tudi servisno
delavnico preselili tjakaj.
Letošnja matura in izbira poldica
Dijaki četrtih razredov gimnazij
so pred dvema tednoma za vedno
zapustili šolske klopi. Vrnili se še
bodo enkrat ali dvakrat, da bodo za-
govarjali svojo maturitetno nalogo,
in potem nikoli več. Najlepša leta
njihovega življenja bodo ostala v
spominih, ki jih bodo obujali le na
valeti in poznejših obletnicah.
Pred brezskrbnimi dijaki pa se je
pojavila prva velika odgovornost in
skrb. Verjetno so skoraj vsi morali
tokrat prvič popolnoma sami odlo-
čati o zelo važnem vprašanju, o iz-
biri nadaljnje življenjske poti. Nov
način opravljanja mature je to vpra-
šanje postavil pred dijake letos prej
kakor druga leta, saj mnoge naloge
že pogojuje stroka, ki so si jo iz-
brali za nadaljnji visokošolski štu-
dji. Torej se je marsikateri že odlo-
čil, če bo in na katero fakulteto se
bo vpisal.
Nekatere naloge pa kljub temu
dopuščajo večjo m.ožnost izbiranja
in pred vsemi temi dijaki stoji to
vprašanje še nerešeno. Denimo na
primer: maturitetna naloga v nem-
škem jeziku o Schilerju. Dijak lahko
študira germanistiko, komparativno
literaturo, no in celo višjo komer-
cialno šolo (tu je velike važnosti
znanje tujih jezikov). Naloga, ki ob-
ravnava temo iz kemije odp.ra pot
na vse tehniške fakultete, na priro-
doslovno fakulteto itd. In sedaj mo-
remo ugotoviti, da je takšnih nalog
mnogo več, da torej velika več:na
abiturientov še omahuje in se ne
more odločiti za izbiro nadaljnjega
študija.
Celjski akademski klub je' sicer
kakor vsako leto tudi letos seznanil
dijake na celjski gimnaziji s študij-
skimi pogoji na fakultetah, vendar
dvomim, da je to kaj bistveno vpli-
valo na izbiro poklica. Poleg tega
pa sem prepričana, da mnogo abi-
turientov niti ne ve, koliko poklicev
jim nudi visokošolski študij.
Prav gotovo ima vsak dijak danes
že svojega konjička. Četudi ta ni
»znanstveno« pogojen, je pa vendar-
le predmet, ki je vzbudil pri dijaku
zanimanje, ki ga zlasti sedaj ne ka-
že omalovaževati. Tudi šport lahko
nudi abiturientu poklic, če se bo
v tej panogi izpopolnil na visoki šo-
li. Seveda pa takšnemu dijaku šport
ne sme biti le zanimanje, ne da bi
se mu pri tem sam aktivno posvečal.
Starši lahko pri izbiri poklica pre-
cej vplivajo. Usmerjajo lahko svoje
otroke že od zgodnje mladosti k ti-
stemu, za kar kaže otrok zanimanje.
Danes, ko je dijak pred odločitvijo,
takšno usm.erjanje ni več mogoče.
Vendar pa lahko oče ali mati v iz-
črpnem pogovoru prikažeta otroku
prednosti vsakega študija posebej,
nepristransko, in mu tako vzbudita
zanimanje za kakšno stroko. Mišlje-
nje, da odpira na primer pravna fa-
kulteta le pot na sodišče ali tožil-
stvo (čeprav je tudi tu zanimivo) ali
pa v advokaturo, je popolnoma na-
pačno. Pravniki so danes potrebni
gospodarskim organizacijam prav
tako kakor organom državne upra-
ve; končno pa je pravna fakulteta
tudi dobra osnova za novinarski po-
klic.
- Tehniška visoka izobrazba prav
tako ne odpira le poti v tovarne in
podjetja, marveč tudi v znanstvene
inštitute, na tehniške visoke in sred-
nje šole, v strokovne odseke ljud-
skih odborov in drugam. — Mož-
nost znanstvenega delovanja imajo
prav tako diplomanti medicinske
fakultete. Vse filozofske fakultete
prav tako ne odpirajo le poli v zbor-
nice srednjih in visokih šol, marveč
tudi v gospodarstvo, na inštitute in
v razne znanstvene in socialne za-
vode.   ,
Vojne akademije vzgajajo nov
kader čuvarjev miru. Nudijo visoko
strokovno izobrazbo, ki je v svoji
panogi preciznejša in bolj popolna
kakor na drugi visoki šoli. Seveda
diplomanti teh šol nimajo tolikih
možnosti za poznejšo zaposlitev, to
pa tudi ni potrebno saj so se vpisali
v to visoko šolo zato, da ostanejo v
častni službi domovine.
Preleteli smo možnosti abiturien-
tov. Najbolj koristen nasvet, ki ga
sedaj na pragu visoke šole lahko še
dam je, da naj vsi, ki svojega na-
daljnjega študija še niso izbrali, ob-
iščejo nekatere ustanove raznih
strok in se seznanijo z njihovim de-
lom. Prav gotovo jim bodo povsod
nudili pomoč in nasvete ter poma-
gali abiturientu k odločitvi.       O.
KAKO PRAVILNO PRIPRAVLJAMO
OKREPCILA
PRAVA KAVA: Opraženo, zelo drobno
zmleto pravo kavo nasujemo na sitce
in vlijemo čez vrelo vodo. Pokrit lonec
pustimo zdaj še nekaj časa na vroči
plošči. Kava ne sme vreti, sicer izgobi
aromo.
SLADNA KAVA: Zmleto sladno kavo
zakuhamo v mrzlo vodo, vreti sme le
dve do tri minute: če ji dodamo še
pravo kavo, storimo to že tedaj, ko je
sladna kava skuhana in pustimo stati
lonec še nekaj časa na vroči ploščii.
RUSKI CAJ: V vrelo vodo damo čaj
in pustimo pokrito stati. Vreti ne smtl
LIPOV IN KAMILICNI CAJ: Cvetje
zakuhamo v vrelo vodo, zavremo, od-
lijemo, znova zalijemo in vremo pet do
deset minut, nato odlijemo. Kamilirni
čaj za malega otroka pripravljamo tako
kakor ruski čaj.
KAKAO: V deU tekočine zmešamo
kakao, sladkor in ščepec soli ter to
vlijemo v vrelo vodo. Vreti ne sme!
ČOKOLADA: Čokolado zmešamo s slad-
korjem in mlekom, nato vlijemo v vrelo
mleko in kuhamo eno minoto.
Za vitko linijo
Ne prinašam vam nobenih nasve-
tov za shujševalno kuro, ker se je
o tem že toliko pisalo (večinoma
brezuspešno) in zato, ker sta shuj-
šanje in prehrana v tem času po-
stala domena zdravnikov. Spregovo-
rila bom le o postnih dneh, ki pa
njihov poglavitni namen ni shujša-
nje, ampak razbremenitev prebavil.
In, da se popolnoma ne bom izne-
verila naslovu, ti dnevi debelosti
vsaj ne povečujejo.
V tujini so že pred leti začele že-
ne s tako imenovanimi sadnimi in
mlečnimi dnevi. Da bi shujšale, so
s takšno prehrano pretiravale in
zbolele. Pozneje se je to uneslo.
Sadni dnevi lahko zelo koristijo, če
je prehrana takega dne pravilno iz-
brana. Sadje, zelenjava, kislo mleko
ali jogurt, nemastni sir in ržen kruh.
V vseh teh jedilih je toliko zdravih
in hranilnih snovi, da telo prav nič
ne pogreša izostanKa maščob in
močnatih jedi. Seveda pa od take
hrane ne moremo živeti, ampak si
lahko to privoščimo enkrat, največ
"dvakrat v tednu.
Poleg tega pa izhirajmo prehrano,
da se ne bomo redili predvsem med
živili, ki vam jih bom naštela: zele-
njava (najbolj zdrava in najmanj
redilna je surova ali kuhana brez
prežganja in bogate zabele), ne-
mastno meso, nemastne zelenjadne
in mesne juhe, ki jim nismo zaku-
hali močnate zakuhe, vse ribe, zla-
sti kuhane, vsako sadje (suho
grozdje in smokve ter banane redi-
jo!), mleko in mlečni izdelki (sir le
pusti), jajca (najbolje trdo kuhana),
ržen ali črn kruh. Alkoholne pijače
redijo in torej niso priporočljive
prav tako ne sladki sadni sokovi.
Začinjanje jedi je dovoljeno.    Eva
OGLAŠUJTE
V CELJSKI TEDK!
6
CELJSKI TEDNIK — Stev. 21 - 27 maja 1960
»LJUDSKI MAGAZIN«
Mladim bralcem
Veleblagovnica »Ljudski ma-
gazin« je za nagrajence pripra-
vila tri lepe nagrade. Odgovo-
rov je bilo zelo veliko, žreb pa
ie določil tele mlade bralce:
1. Novak Franjo, Vransko,
5. a;
2. Pevec Marica, Bukovžlak,
29, Teharje;
3. Cretnik Marjan, Celje,
Selce 20.
Vse nagrajence bomo pisme-
■o obvestili, kje in kdaj lahko
dvignejo nagrade, vse ostale
pa spodbujamo, da nam še pi-
šejo.
Stari grad pripoveduje
Mrzlo in sivo stoje ruševine sta-
rega gradu. Vse je prepleteno z brš-
Ijanom in veliki zeleni listi leže na
zidovih. Tiho in mirno je. V ta mir
pa nenadoma zadoni pesem malega
pastirja, ki je prišel past kravo v
bližino gradu. Legel je v travo .. .
Sonce ga je žgalo po obrazu. Zaspal
je-
Takrat je začel stari grad pripove-
dovati:
»Pred več sto leti sem bil še ves
bel in obsijan od sonca. Gospodo-
val sem nad dolino, branil v sebi
grofa pred kmeti in čuval skrivnosti
za svojimi debelimi zidovi. Pa so
prišli nekega dne kmetje pred mo-
ja vrata. ,Kaj boste vi, sirote?' sem
si mislil. Toda kmetje so podrli vra-
ta, pridrli v grad in vse prevrnili,
razbili... Molče sem gledal, kako
propadajo moji zidovi. Z nočjo pa
so odšli tudi kmetje.
Stari grad se je zamislil, nato pa
je nadaljeval: »Nato so prišli pred
moja vrata možje v rdečih hlačah,
s sabljo v rokah. BiH so Turki. Po-
rušili so moje zidove še bolj in se-
daj sem tak, kot me vidiš. Imel sem
burno preteklost, toda moji zidovi
niso vzdržali,« le končal grad.
Deček se je zbudil, odpeljal kravo
domov in sanje razodel prijateljem.
Poslej so vedno hodili na ruševine
starega gradu.
Matjaž Revgat,
Pilštanj št. 16,
Lesično
Dobili so taievizijsici
sprejemnilc
Ob zaključku tedna Rdečega kri-
ža so na Vranskem pripravili uspe-
lo in množično obiskano akademijo
ter oddajo »Pokaži kaj znaš«. Na
akademiji je govoril predsednik or-
ganizacije Rdečega križa tov. Pra-
protnik, ki je orisal njeno zgodo-
vinsko pot ter njen pomen. Priredi-
tev »Pokaži kaj znaš« pa je lepo
pokazala, kaj zmorejo tamkajšnji
mladinci in pionirji, kadar jih vodi-
jo prizadevni in skrbni vzgojitelji.
Končno so si številni domačini in
gostje ogledali še razstavo o dejav-
nosti podmladka Rdečega križa. Po-
poldne je bila še družabna priredi-
tev, na kateri je zastopnik Društva
prijateljev mladine poklonil pionir-
ski organizaciji na šoli televizijski
sprejemnik. J. G.
S Polzele
v počastitev dneva zmage je društvo
»France Prešeren« iz Celja pripravilo
kulturni spored v domu oskrbovancev
na Polzeli. Sodelovala je godba na pi-
hala, tamburaški in pevski zbor ter
drugi. Vsi oskrbovanci in vaščftni se za
prisrčno prireditev iskreno zahvalju-
jejo.
SMEŠNICE
VIDEL JO JE...
Očka: »Mihec, si morda kje vi-
del mojo sekiro?«
Mihec: »Da, očka, v Celju pri
Zelezninarju imajo prav takšno!«
BISTRA GLAVA
Oče: Plus »X« in minus »x« se
pri seštevanju uničita! Jasno?!
Sin: Ne, ne! Vsak čas ho začelo
deževati!
TA PRESNETI PREHLAD
Micika in Tončka listata po
»Tovarišu«. Na zadnji strani za-
gleda Micika lepo fotografijo rož
in navdušeno vzklikne:
»Glej, Tončka, to so pa tiste
rože, ki tako lepo dišijo!«
»A res?« se začudi Tončka, dvi-
gne časopis, ga poduha in razoča-
rana pripomni:
»Tak nahod imam, da nič ne
duham!^
Smešnice so napisali: Arnšek
Jožica, Leskovec 35. Škof j a vas,
Tea Butinar. Vodnikova 9, Celje,
Ocvirk Anica, Vrhe 21, Teharje.
»POZDRAV POMLADI« NA OTOKU
Društvo prijateljev mladine na Otoku
bo priredilo za predšolske otroke na
področju stanovanjske skupnosti Otok
t nedeljo izlet v Lisce pod geslom »Po-
zdrav pomladi«. Zbirališče otrok bo ob
8. uri, nakar bodo šli k gostišču »Pri
gričku«. Vabljeni so tudi starši otrok.
Otroci naj prinesejo s seboj lončke za
pijačo.
Dobila sem sestrico
K* so mi pred kratkim povedali, da
hom dobila sestrico, sem bila silno pre-
senečena. Od takrat naprej ai mamica
hael« pred menoj Burn. Tako dolgo sem
sitnarila, da me jje kont))!« zavrnila:
»Počakaj vendar še malo, saj se je boš
še naveličala.«
Silno sem si želela, da bi dobili dekli-
co in ko so doma zvedeli za mojo željo,
so mi nalašč rekli, da sem dobila brat-
ca. No, pa niso dolgo zdržali in mi le
priznali, da se mi je želja izpolnila.
Sedaj je sestrica stara nekaj več kot
en mesec in se mi že tako sladko na-
smeji, da se vedno težko ločim od nje.
Njen ljubki obrazek mi je vedno pred
očmi in kadar grem od doma, se s po-
sebnim veseljem vračam domov, ker
vem, da Jo bom spet videla. Doslej se
je še nisem naveličala, mamičina napo-
ved pa se še iorej ni uresničila — in se
tudi ne bo.
Olga Udovič,
Vrhe  15, Teharje pri Celi»
Veseli otročiči
Veter vije izza meje,
sonček sije z neba,
deca raja in se smeje,
ringa raja, tra-la-la.
Pravi Tonček, bistra glava:
»Fantje, gremo se lovit,
deklice s tem ringa-raja,
naj gredo se pa solit!«
Pa užaljena dekleta
brž si delo najdejo,
tudi s prošnjami jih zlepa
fantje proč ne spravijo.
Metka punčko bo previla,
1   Vida gre pl^^ničke prat,
krilce Cvetka bo sešila,
tena Metka pa gre spat.
; Anica Ocvirk,
Vrhe 21. Teharje
Pustolovščina
ki seje dobro Icončala
»iKam potuješ, fantek?« je v
bližini Jezerc vprašal sprevodnik
planinskega avtobusa malega pot-
nika, (ki je nemirno pogledoval
akozii okno ...
»K staremu ofetu grem na krat-
ke počitmice...«, je solznih oči
odigovoril devetletna Srečko.
»Na Planino?« je vprašal spre-
vodnik. Tedaj je fantek zajokal
in ihte pojasnil, da živi njegov
stari oče v Hrastju pri Kozjem in
ne na slanini. Sprevodnik je te-
daj lahko ugotovil, da je fantek
T Celju vstopU v napačen avto-
bus. Kaj sedaj? Avtobus je že
brzel proti Planini. Pa se je spre-
vodnik Pepi Uduč skrbno odlo-
čil... Na Planini je dečka odve-
del na svoj dom, kjer je presene-
čeni ženki razložil, kaj se je zigo-
ddo. Po večerji je mali Srečko
prenočil pri sprevodnilku, nasled-
nje jutro pa se je — namesto
k svojemu staremu očetu — vra-
čal nazaj v Celje na dom svojih
staršev, kamor ga je popeljal naš
sprevodnik.
Primer nas uči, da otrok ne bi
smeli puščati na pot samih, spre-
vodnik planinskega avtob\asa to-
variš Pepi Uduč pa zasluži za
skrbno ravnanje pohvalo.
S. D.
Pismo mladim bralcem
Verjetno boste tudi v tej naši ru-
briki iskali še en okvirček, kjer naj
bi bila nova nagradna 'vprašanja
Toda — zaenkrat — je podjetij, ki
bi prispevala nagrade, zmanjkalo,
zato boste ito ipot nagradna vpraša-
nja iskali izaman. S tem (pa seveda
ni rečeno, da naša rubrika ne bo
več izhajala. Nasprotno — prav ta-
ko jo boste lahko prebirali vsakih
štirinajst dni. Nagradne uganke bo-
do redkejše, zato pa takrat, kadar
jih bomo objavili, bogatejše.
Dragi lotroci, pišite nam še vna-
prej in ne izgubite volje, če vam
kdaj pa kdaj ne homo iobjavili kakš-
nega prispevka. Veliko vas je, mno-
go dobrih dopisov imamo od vas,
zato želimo, da bi vsi inaši mladi
bralci prišli na vrsto. Vaše dobre
prispevke bomo tudi nagradili. Pa
še nekaj. — Veseli hi bili, če bi do-
bili od vas ipredloge, kaj si |še v na-
ši mali irubriki želite in če bo v na-
ši moči, (verjemite, da vam bomo
radi ustregli.
Dobrodošel mam bo vsak prispe-
vek, ki ga boste poslali — (tako opis
kakšnega doživljaja, pesmica, ba-
sen, domislica, smešnica, prav tako
bomo veseli tudi irisb, najbolj pa^
če bi nam poslali tudi Ikakšen rebus
ali morda celo križanko. Boste po-
skusili? Potrudite se in tudi mi se
bomo. Nasvidenje čez štirinajst dni.
Uredništvo
Na cesti nisi sam!
Dvomesečna akcija za varnost
pu-ometa, ki je bila namenjena
kolesarjem, njihovi vzgoji in za-
to zmanjšanju števila prometnih
nesreč na cestah, se bliža koncu.
V juniju in juliju bodo na vrsti
uporabniki vseh motornih vozil,
pozaieje pa še pešci. Vendar to ne
pomeni, da bodo lahko kolesarji
v juniju in juliju in seveda po-
zneje počenjali na cestah, kar
bodo hoteli. Ne, še daleč ne!
Vzporedno z akcijo za koristnike
motornih vozil bo tekla še vzgoja
kolesarjev.
Ko smo oni dan vprašali tajni-
ka okrajne komisije za varnost
prometa tov. Janka Poljanska,
kako se izvaja lepo zastavljen
program, je dejal, da je začetek
akcije obetal boljše rezultate, in
da je pozneje prizadevnost vseh
odgovornih činitelj ev nekoliko po-
pustila. Res je, da moramo pri
tem računati na prezaposlenost
članov občinskih komisij in dru-
gih, toda prav ta ugotovitev na-
rekuje, da bi morali pri občin-
skih ljudskih odborih delati stal-
ni delavci na tem področju.
Mnenja sem, je nadaljeval tov.
Poljanšek, da tudi na šolah niso
storili vsega, kar bi lahko. Tako
imamo še danes primere, da ne-
kateri otroci sploh ne vedo, za-
kaj gre. To je žalostna ugotovi-
tev, ker smo razdelili prav za te
otroke na stotine in tisoče brošur
in podobno. Po mojem mnenju bi
lahko tudi učitelji in profesorji
sami opozarjali na to, kaj vse
lahko na cesti .povzroči neprevid-
nost, malomarnost kolesarjev in
pešcev. Ni prav, če čakajo le nit
predavatelje od drugod. Da nam
je takšna vzgoja še potrebna,
na žalost bo še dolgo, nam kai)ej%
tudi podatki o prometnih nesre-
čah v letošnjem letu. V primer-
javi z lanskim letom se je število
sicer nekoliko zmanjšalo, toda
klj'ub temu je število 150 promet-
nih nesreč v okraju, od tega de-
set s smrtnim izidom (med njinti
trije kolesarji in en otrok) še
vedno preveč boleča.
Da na nekaterih šolah kljub
vsemu niso storili vsega, je po-
kazal tudi primer pred dnevi.
Učenci celjske gimnazije so imeli
športni dan. Več desetin kolesar-
jev se je tedaj podilo od atletske-
ga stadiona po Kersnikovi cesti
do Kajuhove ulice. V tem času
so prometni organi našteli nekaj
nad dve sto primerov prometniK
prekrškov.
Skratka, kjub vsem prizadeva-
njem in navzlic velikim stroškom,
ta akcija še ni dala zaželenih ne-
zultatov. Se vedno srečujemo n«
cesti kolesa brez luči, brez odboj-
nih stekel in podobno. Še zmeraj
je vinjenost kolesarjev nevarnost
številka ena!
Navzlic kritičnim primerom, pa
je treba ugotoviti tudi nekatere
dobre strani. Tako so pri velenj-
skem rudniku lignita prav v tem
času uredili kolesarnico z delav-
nico za popravila koles. V kole-
sarnici so uvedli tudi stalno stra-
žarsko službo. Veliko predavanj,
izpitov in podobno je pripravilo
tudi društvo Ljudske tehnike ta-
varne emajlirane posode. V zad-
njem tednu je bilo urejenih šest
izložb, nadalje je bilo v različnih
krajih celjskega okraja 26 preda-
vanj na šolah s 3.000 udeleženci,
sedem predavanj po vaseh z 1.300
poslušalci, 23 kinopredstav z 8.25f
gledalci ipd. Izredno prizadevnost
je pokazal tudi šofer občinslaega
ljudskega odbora v Slovenskih
Konjicah Stanko Rebernik, ki je
vsako prosto uro med vožnjo iz-
ven občinskega središča izkoiri-
stil za predavanja na šolah in
drugod.
—an
Kronika nesreč
NAPADENA Z VILAMI
Jožefo Golob iz Leskovca pri Škofji
vasi je nekdo napadel z vilami. GoU-
bova je dobila poškođVe po glavi, rokak
in nogah.
S ŠIPO SE JE RAZREZAL
po roki Jakob Velenšek iz Ostrožuega.
PRI DELU
v  Tovarni  tehtnic  je  delavca  Staneta
Kovača zgrabil za roko stroj in mn j*
poškodoval.
PRETEPI
V pretepu jo je skupil Rajmund Skorc
z Dečkove ceste. — V Javorju pri Sliv-
nici pa so Ivana Drame zabodli v prs«i
koš.
OCI SI JE POŠKODOVAL
Janko Mastnak iz Bodreža pri GrobcI-
nem pri delu v Cinkarni.
Z VROČO JUHO SE JE POLILA
petletna  Jožefa   Beloglavec  iz   Polzele.
Opekla se je po telesu.
NESREČNI PADCI
Roko in nogo si je pri padcu zlomit
Avgust Knez iz Bukovžlaka. — Pri padca
s kolesom si je zlomil nogo Anton Jeri«
iz Prebolda. — Tudi desetletni FraMC
Merslavič iz Gorifjce pri Šentjurju je
padel s kolesom. Pretresel si je možga-
ne in zlomil rebra. — Stanko Centrih
iz Male Pirešice si je pri padcu s kole-
som poškodoval glavo. — Franja Dor«
iz Zagrada je padla na dvorišču in si
zlomila nogo. — Martin Vozlič iz Pern»-
vega pri 2alcu je padel z motorjem. Do-
bil je pretres možganov in poškodb*
na glavi.
Celjski trg,
Krompir 20 (25—50), nov kromnir 96
(—), nova čebula 80 (80), stara čebula
108-110 (100). česen 110 (200). solata 98-
150 (100-180), špinača 50 (100-150), ra-
dič — (150), peteršilj 150 (100-160), zele-
na — (100). koleraba — (60), por 40 (40—
60), pesa 100 (-), korenjček 100 (80),
hren — (150-200), redkvica 80 (80-100),
belo glavnato zelje 120 (—), ribano zelje
— (50). grah 70 (—), limone 200 (—), ba-
nane 270 (—), jabolka (60—100), mleko —
(36), skuta - (160), smetana - (240),
maslo — (520-680), jajca 18 (16-18), ko-
koši — (600—900), piščanci — (350), visok
fižol 115 (90—120). nizek fižol 100 (70—
90), češnje 100—110 (-), jagode 170 (-).
V tem tednu so padle cene novemu
krompirju, solati, peteršilju, korenju,
češnjam, grahu, zvišale pa so se cene
jabolkam in jajcem.
Trg je bil srednje preskrbljen.
Gibanje prebivalstva
V času od 14. do 21. maja 1960 je bilo
rojenih 35 dečkov in 27 deklic.
Poročili so se:
Mirko Korošec, delavec iz Vezovja in
Miroslava Recko, delavka iz Zvodnega.
Ferdinand Erjavec, kemijski tehnik iz
Mozirja in Viljemina Narberger, de-
lavka iz Zabukovce. Avgust Kačičnik,
strojni mehanik in Lidija Cander, ši-
vilja, oba iz Celja. Slavko Mogu, stroj-
nik iz Podgorja in Ana Pokelšek, de-
lavka iz 2epine. Karel Kragolnik, rudar
iz Košnice in Elizabeta Krese, delavka
iz Celja. Frančišek Selčan, šudent me-
talurgije in Erika Zaler, uslužbenka,
oba iz Celja. Ivan Ivanjko, delavec iz
Trnovelj in Marija Pogačic, gospodinja
iz Celja. Jožef Rus, keramičar iz Kasaz
in Marija Jošovec, uslužbenka iz Pe-
trovč. Anton Hribernik, uslužbenec in
Marjeta Ikovic, učiteljica, oba iz Rečice
ob Savinji. Anton Ivnik, študent kemije
iz Drešinje vasi in Olga Artelj, usluž-
benka iz 2alca.
Umrli so:
Gašper Steble, vdovec iz Liboj, star
72 let. Jožef Potočnik, otrok iz Šešč,
star 7 mesecev. Anton Ovčar, vzdrževa-
na oseba s Polzele, star 77 let. Marija
Paj, upokojenka iz Kravjeka, stara 76
let. Pavel Starčič, upokojenec iz Celja,
star 60 let. Miroslav Konec, otrok iz
Ostrožuega, star 3 mesece. Peter Obris-
kalj, kmetovalec s Polzele, star 70 let.
Helena Šekar, upokojenka iz Celja, stara
80 let. Zdenka Ahtik, otrok iz Celja,
stara 3 mesece. Jože Umek, rudar iz
Zabukovce, star 23 let.
Zapiski o tabornikih
»Čebelice in medvedki«
Današnja doba je doba moto-
rizacije, obdobje naraščajočega
tempa, avtostrad, tovarn z značil-
nim ropotom in sajastim ozrač-
jem. Mnogi so ob tem pozabili na
naravo, vendar ne vsi. Taborniki
že ne. Nasprotno, njihov cilj je
narava. Obdobje motorizacije pa
Ureditev središča tabora
je pomen te organizacije še ne-
znansko povečalo.
Obiskal sem jih, službeno seve-
da, saj sedaj tudi ni čas taborov.
A kmalu bodo počitnice. Tedaj se
bodo vsi vodi usuli v gozdove, na
planote, ob jezera — skratka v
naravo, kjer ne razsajajo živčne
bolezni. Kjer se otroci odpočijejo
in poneso nazaj na domove tiso-
čero spominov, lepih in nepozab-
nih spominov za vse življenje.
Ko sem jih vprašal o diživetjih na
zadnjih taborih, je kar zavrešča-
lo. Vsak je hotel povedati svoje.
Teh je pa toliko, da bi jih ne
spravili v ta ozek okvir. Zato sem
zapisal samo to, kar mi je pove-
dal vodnik.
Najprej me je prosil naj ne za-
pišem njegovega imena. Ne zato,
ker bi mu bilo nerodno, temveč
zato, ker je v celjskem okraju 25
taborniških vodov. Vsi pa delajo
po isLih načelih vsi težijo za
istim ciljem.
Vsi smatrajo taborniško organi-
zacijo za športno, a to je zmotno.
Najprej, taborniki ne »zganjajo«
Nestrpnost pred loncem
športa, kar pa je še pomembnej-
še, njihova prva naloga je vzgo-
ja mladine. Pa pustimo to ob
Velilc dan za pionirite Iz Polzele
strani, je dejal. Tisoč tri sto nas
je, kar je že kar lepo število. Pri
nas so vključeni pionirji, mladin-
ci in starejši člani. Otroci delu-
jejo v posebnih enotah, imenuje-
mo pa jih čebelice in medvedke.
Starejši taborniki pa so organi-
zirani še v posebne enote — gor-
sko stražo. Naloga teh je, da po
svojih močeh pomagajo čuvati
naše naravne lepote.
Značilno za tabornike pa je, da
delajo vse leto. Enajst mesecev
se vodi pripravljajo na velik do-
godek — na taborjenje. Dvanaj-
sti mesec se jim veliko pričako-
vanje uresniči. Do tedaj pa je
treba opraviti veliko dela. Pre-
skrbeti šotore, najti primeren
prostor, naučiti se osnovnih ta-
borniških veščin, sipoznati se z
osnovami prve pomoči in mnogi-
mi drugimi stvarmi. Vedno več
znanja in spretnosti si kopičijo in
v tem je čar; čar pričakovanja in
čar velikega dogodka.
Zadnji teden pred odhodom na
taborjenje je najbolj živo. To in
ono je še treba urediti, morda
smo kaj pozabili — pozneje se
vf^aka spregledana malenkost ma-
ščuje. Doma nimajo miru, v dru-
žinah, kjer gredo otroci — tabor-
niki prvič taborit, pa je res vse
narobe. Kjer ni izkušenj je pač
več nervoze. Stara pesem — isti
refren. Ko so enkrat na vlaku ali
v avtobusu, je vse pozabljeno.
Tedaj vsi mislijo le na naslednje
dneve in doživljaje, na taborišče,
šotore, kopanje in pustolovščine.
Za hribom pa je pozabljeno tudi
mestno ozračje, plin, dim in prah,
razbeljen asfalt in puste poletne
mestne ulice. Zamenjal jih je
gozd. To so taborniki; veliki in
mali, ki pa enotno združujejo
težnjo povezati koristno s prijet-
nim.
Mile Iršič
Pred dnevi je bila Ljubljana že de-
setič slovesno pripravljena n« sprejem
mladih šahistov, ki so se ga udeležili
•krajni prvaki. Iz celjskega okraja so
sodelovale tudi pionirke s Polzele. Le-
tos so pionirjem tudi prvič slovesno
razdelili simbole s tremi šahovskimi fi-
gurami v barvah državne zastave.
Že zgodaj zjutraj so začele borbe na
šahovnicah. Zanimivo je, da so pionirji
aodelovali v različnih pionirskih krojih,
kar je tekmovanju dalo še zunanji pe-
ster videz.
Starejše pionirke s Polzele so bile
trdno odločene, da pokažejo ta dan, kar
so marljivo vadile doma in upale, da
med sedmimi ekipami ne bodo na zad-
ajem mestu. Po pet urnem boju in v
kudi konkurenci so dokazale borbeno
ia iMJŠteno igro. Svojo zmago so spre-
jele brez večjega »razburjenja«, tako
so bile zatopljene t analiziranje konča-
aik partij.
P(ajmlajša med pionirkami, mala Ol-
gica, je bila najbolj vesela. Vsa navdu-
šena je zaupala svoji tovarišiči: »Sedaj
mi pa zobodravnik ne bo izdrl zoba!«
— »Zakaj bi ti ga pa sedaj ne?« je
vprašala iovarišica. Mala se je hitro
»odrezala«: »Pred odhodom mi je zdrav-
nik obljubil, prav zares, da mi ga ne
bo, če bomo prve!« Sama je i'o verjela
in se ves čas bala za zob.
Prehodni pokal in praktična darila —
štiri garniture šahov in leposlovne knji-
ge, lutko in slike šahovskih velemoj-
strov — so jih šele prepričala o zmagi.
Ponosne so na diplomo, ki so jo kot
prvi šahovski republiški prvak v celj-
skem okraju dobile. Najbolj pa je uga-
jal nastop mladih šahistk s Polzele, ki
so razen tega, da so bile prve, bile tudi
najskromnejše, tovariške, odkrite, za
šahovnicami pa borbene. SreiJt.nje v
Ljubljani bo za mlade pionirke s Pol-
zele nepozabno.
Jožica Drnovšek,
Celje, Malgajeva 4a
Pomoč tovarišu
CELJSKI TEDMIK - Stev. 21 - 27. maja 1960
7
Zamujena priložnost...
BRANIK - KLADIVAR 2 :1
BEKOBDHI OBISK HB OLBZin
Nedeljska tekma med mariborskim
granikom in celjskim Kladivarjem
je končno razčistila vse nejasnosti
jn vsa ugibanja. Čeprav so še neke
teoretične možnosti za spremembo
na samem vrhu slovenskega nogo-
^ta, pa je bržkone že dvoboj na
Glaziji odločil, da bo v kvalifikaci-
jah za vstop v drugo zvezno ligo
nastopal Branik in da bo Kladivar
Še nadalje v družbi slovenskih enaj-
storic.
Do konca prvenstvene sezone sta
še dve koli. Tako bo Branik gostil
Krima in potoval v Izolo (ki je že
iala slovo slovenski conski ligi).
Kladivar pa bo nastopal v Lj'ublja-
ni iproti istoimenskemu klubu in na-
zadnje sprejel na Glaziji kranjskega
Triglava. V teh srečanjih tičijo še
teoretične možnosti za spremembo,
U pa nimajo skoraj nobene praktič-
ne osnove. V teh tekmah bi namreč
Branik moral izgubiti vse štiri toč-
ke, Kladivar pa jih prav toliko osvo-
jiti. Ce sodimo po dosedanjem raz-
pletu dogodkov, potem si Branik ne
bo privoščil takšnega spodrsljaja, pa
čeprav je žoga zares okrogla.
Nedeljska tekma je na Glazijo pri-
vabila rekordno število gledalcev.
Prireditelj je prodal točno 5734
vstopnic. Zraven tega pa je tekmo
gledalo še najmanj tisoč zastonjkar-
jev, to je tistih mladih ljudi, ki jim
je prireditelj tekme omogočil brez-
plačen ogled.
Tekma se je končala z zmago go-
stov 2:1. Lahko pa bi imela tudi dru-
gačen konec, če... če bi bil Marin-
ček dovolj priseben in če bi izkori-
stil enajstmetrovko za odločilno
vodstvo Kladivarja v prvih minutah
igre. Vratarja je sicer ukanil, le-ta
se je namreč pognal ravno v ma-
sprotni del svetišča, toda kaj, ko je
žoga zadela vratnico in se odbila
nazaj v polje. Namesto, da bi dobil
Kladivar z realizacijo kazenskega
strela še več moči in več volje za
zmago, pa je ta neuspeh vplival na
domačo enajstorico kot hladen tuš.
Na tekmi se je tudi videlo, da v
vodstvu Kladivarja ni bilo enotnega
stališča glede postave in da so eni
zahtevali eno, drugi pa spet druga-
čen sestav. Bržkone je tudi ta okol-
nost vplivala na psihično priprav-
ljenost igralcev. Sicer pa, po toči
zvoniti je prepozno. In to so pri Kla-
divarju tudi storili in se šele zdaj
po tekmi odločili za neke ukrepe, ki
naj prinesejo v društvo več reda.
točno določene pristojnosti posamez-
nih funkcionarjev in podobno. Sko-
da, da tega niso storili že prej . . .
Nedeljska tekma na Glaziji pa je
pokazala še nekaj, namreč, da ta
športni prostor ne ustreza za spre-
jem večjega števila gledalcev. Vse
to daje misliti, da bo treba tudi v
našem mestu rešiti vprašanje osred-
njega športnega parka, takšnega, ki
bo mestu v ponos. _
Prekršek: Hribernik je na tleh in posledica — enajstmetrovka, ki pa je
ostala neizkoriščena. (Posnetek: Zdravko Vidmar.)
»POKAL MLADOSTI« za Celjane
V počastitev dneva mladosti je
Strelska zveza Slovenije izvedla
prvenstvo okrajnih mladinskih ekip
v streljanju z malokalibrsko puško
za »Pokal mladosti«. Med sedmimi
ekipami je premočno zmagala vrsta
iz Celja z 943 krogi, drugi so bili
Kranjčani z 885, tretja Ljubljana,
četrti Maribor, peta Nova Gorica,
šesta Murska Sobota in sedmi Ko-
per.
V ocenjevanju posameznikov je
zmagal Franc Brečko iz Štor z 248
od 300 možnih krogov, drugi je bil
Sromba iz Kranja, tretji pa Vili
Dečman iz Štor z 242 krogi.
Z ^mago v ekipnem ocenjevanju
so Celjani osvojili »Pokal mlado-
sti«. Čestitamo. L P.
Vrstni red je že znan
Podzvezno rokometno prvenstvo
se bliža kraju. V nedeljo so bile od-
igrane zadnje redne tekme. Moštvo
Šoštanja je doma premagalo Polule
33:17,  velenjski Rudar pa  Rečico
29:16. Med tednom pa so Soštanj-
čani pripravljali še eno prijetno pre-
senečenje ■ (za goste neprijetno), ko
so doma premagali ekipo Partizana
iz Celja-mesta z 11:10. Čeprav sta
na sporedu še dve zaostali tekmi,
je stanje na tabeli že povsem razči-
, ščeno. Tudi letos so naslov okraj-
nega prvaka osvojili igralci celjske-
ga železničarja. Drugo mesto so
osvojili rokometaši Partizana Celje-
mesto, tretje in četrto mesto velenj-
ski Rudar ter Šoštanj, peti so igral-
ci iz Rečice in zadnji tekmovalci iz
Polul.
ŠIKOVCEVA V SOFIJI
Te dni je bil v Sofiji velik med-
narodni atletski miting, na katerem
je nastopila tudi članica AD Kla-
divarja Olga Sikovec. V teku na
100 metrov je zasedla drugo mesto
s časom 12.5 sekunde, v teku na 200
metrov pa je bila prva v času 25.2
sekunde.
Celjski atleti v Murski Soboti
v nedeljo so v Murski Soboti iz-
ročili namenu lep športni stadion.
Ob tej priložnosti je bil atletski mi-
ting, na katerem so nastopili tudi
nekateri celjski atleti in atletinje.
Tako je Lorger zmagal v teku na
100 m z 10.7, drugi je bil Maribor-
čan Gluk z 10.8, tretji pa Kolnik z
11.0. V teku na 3000 metrov je bil
Primožič drugi. V daljini pa sta se
Kolnik (6,50) in Brodnik (6,21) uvr-
stila na drugo in tretje mesto. Pri
skoku v višino je bila Rozmanova
druga s 140 cm. V teku na 400 me-
trov so Celjanke osvojile trojno
zmago. Na cilju pa so se zvrstile ta-
kole: Belaj, Urbajs, Kamenik. V
teku na 100 metrov je Silanova za-
sedla drugo mesto z 12.8 sekunde.
Zraven tega so Celjanke zmagale še
v štafeti 4 X 100 metrov. Pri mladin-
cih pa se je najbolj izkazal Polovic
kot prvi v metu krogle 15,32 m; Kač
je bil drugi s 14,65 m.
V Dramljah so ustanovili STRELSKO DRUŽINO
V počastitev dneva mladosti so
imeli v nedeljo 22. t. m. v Dramljah
ustanovni otočni zbor strelske dru-
žine, ki so ji dali ime po narodnem
heroju »Milošu Zidanšku«. Na usta-
novnem zboru so ugotovili, da ima
družina že zdaj 64 članov in med
njimi največ mladincev.
Na zboru so izrekli visoko prizna-
nje podpredsedniku okrajnega strel-
skega odbora Dragu Catru, ki so ga
izbrali za častnega člana družine.
Po ustanovitvi družine so izvedli
še tekmovanje z malokalibrsko in
zračno puško. V ekipnem ocenjeva-
nju je v obeh skupinah zmagala vr-
sta SD »Malgaj« iz Šentjurja, na
drugo mesto pa so se uvrstili doma-
čini. Med posamezniki je v strelja-
nju z malokalibrsko puško dosegel
prvo mesto Pintar, v streljanju z
zračno pa Zupane, oba iz Šentjurja.
PARTIZAN ŽALEC PRVI
V nedeljo je bilo v Žalcu občin-
sko prvenstvo v košarki. Prvo me-
sto in s tem pravico nastopa na
okrajnem prvenstvu si je priborilo
moštvo Partizan Žalec.
Veliko zanimonf e
za gostovanje
poljskega ]azz
ansambla v Celju
Zanimanje za gostovanje poljske-
ga jazz orkestra Julisz Skowronski
v Celju rase iz dneva v dan. Takšno
zanimanje je tudi utemeljeno, saj
gre za najboljši tovrstni poljski an-
sambel, ki ima v svoji sredini več
solistov, med njimi tudi črnsko pev-
ko Betty Charles.
Poljski gostje bodo nastopili v
Celju 2. junija zvečer v veliki uni-
onski dvorani. Vstopnice so že v
predprodaji pri blagajni kina.
PARTIZANSKI POHOD
PIONIRJEV NA MRZLICO
Pred kratkim je občinska pionir-
ska komisija v Žalcu priredila s so-
delovanjem občinskega odbora Zve-
ze borcev partizanski pohod pionir-
jev na Mrzlico. Sodelovalo je devet
šol z nad 250 mladimi udeleženci.
Poleg pa so šli tudi člani Zveze bor-
cev, ki so otrokom pripovedovali •
borbi za svobodo. Za kratkočasje sa
skrbeli tamburaši iz Liboj, pa tudi
mladinska godba iz Prebolda. Na
vrhu Mrzlice so jih pričakali tabor-
niki iz Prebolda in Braslovč. Pionirji
so z zanimanjem ogledovali njihove
šotore. Na vsej poti jih je spremljal
tudi predsednik občinskega ljudske-
ga odbora Tone Delak. J. G.
VSAK UČENEC V DVEH
KROŽKIH
Vsak učenec osnovnih šol v žalski
občini sodeluje povprečno v dvek
krožkih ali organizacijah. Skupaj
deluje na žalskih osnovnih šolah
171 različnih krožkov, sekcij, akti-
vov in organizacij! V njih pa je nič
manj kakor 8671 učencev. Najbolj
množična organizacija je podmladek
Rdečega križa, ki združuje v 21 or-
ganizacijah 3029 učencev. Sledi pio-
nirska organizacija, ki ima v 79
krožkih 2568 članov. V 22 sekcijah
šolskih zadrug sodeluje 1037 pionir-
jev itd. Gornje številke kažejo na
zelo razgibano življenje mladine v
žalski občini. To pa je tudi lep
uspeh prosvetnega kadra, ki v ve-
čini primerov vodi vso to dejavnost.
DomaČi derby bo odločil
Tudi prvenstvo nogometnih mo-
štev v celjski podzvezni ligi se bliža
zaključku. V nedeljo bo na sporedu
zadnje kolo, ki bo odločalo o le-
tanjem podzveznem prvaku. Po vi-
soki zmagi Olimpa nad Šoštanjem
je vprašanje prvaka še vedno odpr-
to. . Moštvo Celja kljub prednosti
dveh točk ni sigurno v končno zma-
go, kajti količnik gre v prid Olim-
pa. Nedeljska tekma v Gaberju bo
torej odločila o moštvu, ki se bo po-
tegovalo v kvalifikacijah za vstop
v slovensko consko ligo. Celju za-
dostuje za ta uspeh že neodločen iz-
id, Olimpu pa zmaga. Kdo bo torej
uspešnejši?
V predzadnjem kolu so bili dose-
ženi naslednji izidi: (v oklepajih so
rezultati mladinskih tekem): Olimp
— Šoštanj 5:0 (8:1), Velenje — Ko-
vinar 3:0 (3:0), Celje — Kladivar B
7:3 (1:4), Konjice — Edinstvo (0:3).
ZMAGALA JE EKIPA CELJSKE
GIMNAZIJE
Pred kratkim je oddelek za na-
rodno obrambo pri okrajnem ljud-
skem odboru v Celju izvedel orien-
tacijsko patrolno tekmovanje osmih
občinskih in tre^h ekip srednjih šol.
Najboljši uspeh so dosegli dijaki
celjske gimnazije, za 'njimi pa so se
uvrstile občinske ekipe iz Konjic,
Žalca, Celja, Šoštanja, Šentjurja,
Laškega, Mozirja, vrsta Učiteljišča
in Ekonomske srednje šole v Celju,
učenci steklarske šole v Rog.' Slati-
ni ter na zadnje mesto ekipa iz
Šmarja pri Jelšah.
VEC SKRBI ZA MNOŽIČNOST
Pred kratkim je bilo v Žalcu
skupno iposvetovanje obči nskega od-
bora SZDL in LMS, na katerem so
razpravljali o problemih telesno-
vzgojnih organizacij v občini. Ugo-
tovili so, da se je športna dejavnost
v preteklem obdobju zelo razmah-
nila, da pa bodo društva Partizan
morala posvetiti več pozornosti
množičnemu vključevanju mladine v
svoje vrste.
PIONIRKE IZ ŽALCA
REPUBLIŠKE PRVAKINJE
V nedeljo je bilo v Murski Soboti
republiško pionirsko prvenstvo v
igri med dvema ognjema. Iz celj-
skega okraja sta se prvenstva -ude-
ležili ekipa pionirk iz Žalca, ki "je
osvojila naslov republiškega prvaka
in pionirji iz Slovenskih Konjic, ki
so zasedli drugo mesto.
ŠPORT V KRATKEM
ROKOMET. V okviru tedna mladosti
je bilo v Celju okrajno prvenstvo
osnovnih šol v rokometu. Pri pionirjih
in pionirkah je bil dosežen isti vrstni
red. Zmagali so igralci, oziroma igralke
tretje osnovne šole iz Celja, na drugo
mesto so se uveljavili tekmovalci iz
Šoštanja, na tretje pa učenci in učenke
iz Prebolda.
ft
NOGOMET. Nogometaši Olimpa so med
tednom gostovali v Trbovljah, kjer so
se srečali z domačo enajstorico Rudar-
ja. Po boljši igri so zmagali Celjani
s 4:3.
*
KEGLJANJE. Pred kratkim je bilo
končano državno prvenstvo v kegljanju
za posameznike. Kljub skromni udelež-
bi so Celjani v Beogradu dosegli prav
dobre rezultate. Viki Vanovšek je s
1.6~2 keglji zasedel šesto mesto, Lubej
pa s 1.660 enajsto. Ostali trije Marin-
ček. Krajne in Truglas so se plasirali
v zlato sredino.
Stok Avgust, klepar in vodovodni
instalater, Celje — Ulica 29. no-
vembra, vljudno sporočam cenje-
Him naročnikom, da je moja nova
telefonska številka 23-90.
Splošno kleparstvo, vodovodne
instalacije, naprava in preizkuša-
BJe strelovodov.
RAZPIS
Savinjsko trgovsko podjetje
Polzela
sprejme  za poslovalnico Polzela
2 trgovska
pomočnika-ce
mešane stroke.
Nastop službe takoj ali
po dogovoru.
Uredništvo: Celje, Titov Ug 5 —
poštni predal 16 — telefon 25-25
in 24-23 — uprava: Celje, Trg
V. kongresa 3 — poštni predal 152
- telefon 23-75 in 20-89 — Tekoči
račun pri Komunalni banki Celje
603-70-1-656 — izhaja ob petkih —
letna naročnina 500, polletna 250,
čelrdetna 125 din — posamezna
števSka 13 din — rokopisov ne
vračamo.
Poštnina plačana v gotovini.
Trgovsko podjetje z zelenjav-o in sadjem »LAVA« Celje
razpisuje prosta delavna mesta:
1. poslovodje
2. prodajalke.
3. skadišCnega delavca
Interesenti z ustrezno izobrazbo in prakso se naj zgla-
sijo na upravi podjetja Celje, Lava 9.
Trgovsko podjetje LJUDSKI MAGAZIN Celje
sprejme
VEC trgovskih pomočnikov (POMOČNIC).
Plače po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj.
Prijave z navedbo dosedanje za.poslitve in osebnimi
podatki siprejema uprava podjetja.
SLUŽBE
Trgovina »Jelen« Celje, Tomšičev trg 11
sprejme trgovskega pomočnika in ne-
kvalificiranega delavca. Pismene po-
nudbe  pošljite  na  upravo podjetja.
GOSPODINJSKO POMOČNICO iščem za
samostojno vodenje gospodinjstva. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM
LEPO POSESTVO s prevžitkom (7 ha,
70 ar) ob cesti Štore—Svetina, prodam
ali zamenjam za manjše. Naslov v
upravi lista.
ENOSTANOVANJSKO novo hišo v Sp.
Poljčanah v bližini ceste prddam. Pe-
vec Johan,  Poljč.ane.
KRASNO zazidljivo parcelo v Celju pro-
dam. Ponudbe pod »Maj«.
KUHINJSKO pohištvo prodam po ugodni
ceni. Aškerčeva l/lll, Celje.
OTROŠKI pol globoki dobro ohranjen
voziček prodam. Naslov v upravi lista.
KUHINJSKO pohištvo in spalnico pro-
dam. Naslov v upravi lista.
KOŠNJO trave prodam. Poizvedbe vsak
dan od 14. ure dalje. Stravnik Alojz,
Ostrožno 42  (pri Hanki).
LEPA JEDILNICA, baročni stil, izdelke
»Naglas« 11 kosov in pripadajoči leste-
nec ugodno naprodaj. Dr. Avčin, Ljub-
ljana, Valvazorjeva 5/11.
ENODRUŽINSKO HIŠO z vrtom v bliži-
ni Celja prodam. Naslov v upravi lista.
ZAZIDALNO parcelo z gradbenim do-
voljenjem za enodružinsko hišo v Celju
na Dečkovi cesti prodam. Naslov v
upravi lista.
ROLLER - 1956 - HERKULES 200 ccm,
novejšega tipa, v zelo dobrem stanju
prodam. Informacije pri Vok Marti,
Celje, Stanetova 91.
POLOVICO HIŠE, podkletene, vseljive
v Celju prodam. Ponudbe na upravo
lista pod šifro »Vseljivo«.
IBSEBBDHHHHI
Društvo stenografov in strojepiscev
Celje vabi na nagradno stenografsko
tekmovanje, ki bo dne 5. junija 1960
ob 9. uri v risalnici III. osnovne šole
v Celju. V kategoriji A bodo tekmovali
v brzinah od 160 zlogov dalje, v katego-
riji B pa v brzinah od 100 do 140 zlogov
na minuto.
FAZNO
OBLOGE TAL IZ POLIVINILA, STRA-
GULE, PODOLITA, GUME itd. boste
pravilno vzdrževali samo z najnovejšo
WIX-EMULZIJO, specialnim loščilom iz
inozemskih surovin. Ne pozabite, da z
drugimi loščili to oblogo samo uničujete.
Zahtevajte jo v svojih trgovinah, ki
lahko prve količine že nabavijo pri gro-
sističnem padjetju »MERX« v Celju s
skladiščem v Slovenjem Gradcu.
KOŠNJO oddam. Rebevšek, Aškerčeva
ulica 4.
Za komisijsko prodajalno potrebujemo
otroške športne vozičke, kolesa, šival-
ne stroje, klavirske in diatonične har-
monike, pisalne stroje, ure, zlatnino
in pohištvo. Priporočamo se za cenje-
ne ponudbe! Nadalje prosimo komiten-
te, da dvignejo vse blago, ki je v pro-
daji tri mesece, predvsem pa nesezon-
ska — zimska oblačila in obutev. Opo-
zarjamo na občutno ležarino!
»Posrednik«  Celje
STE SE ŽE ODLOČILI
kje boste preživeli ugodne počitnice!
Kompas nudi posebno ugodne pogoje
za prijetne počitnice v Dubrovniku
(hotel »Argentina«, »Sumatrin« in »Ma-
rijin Dvorac«) in v Filip Jakovu pri
Zadru (hotel »Zadar«). Informacije in
rezervacije v poslovalnici Kompas-
Celje, telefon 23-50.
NOV VOZNI RED
dobite v poslovalnici Kompas-CeJje.
Na razpolago nudimo: žepni vozni red
Expres. veliki železniški voznii red
Jugoslavije in veliki avtobusni vozni
red Jugoslavije.
KOLEKTIVI. SINDIKALNE
PODRUŽNICE!
S »Kompasovim« turistično opremlje-
nim avtobusom potovati preko Plitvič-
kih jezer — Crikvenica — (izlet na
Vrbnik) — Opatije (nudimo izletnikom
po ugodni ceni izlete s Kompasovo
motorno ladjo) — Škocjanskih jam,
je doživetje za slehernega izletnika.
Informacije dobite v poslovalnici Kom-
pas-Celje, telefon 23-50.
TEKSTILCI!
Obiščite VIII. mednarodni sejem tek-
stila v Leskovcu (9. VIL — 17. VII.
1960) v aranžmanu, ki Vam ga nudi
Kompas-Celje. Vse informacije in re-
zervacije v poslovalnici Kompas- Celje,
Tomšičev trg 1, telefon 23-50.
KINO
KINO UNION
Od 28. —31. V. 1960 »Od Schvvarzvalda
do Črnega mroja«, jugosl. barvni film.
Od 1.— 4. VI. 1960 »Škandal na plaži«,
italijanski barvni film Csc.
KINO METROPOL
Od 28.-31. V. 1960 »Ljubimci«, francoski
film.
Od 1.-4. VI. 1960 »Ulica sramote«, ja-
ponski film.
LETNI KINO
Od 28.-31. V. 1960 »Možje in volkovi«,
italijanski film Csc.
Od 1.-3. VI. 1960 »Edini izhod«, jugo-
slovanski film.
MATINEJE
Dne 29. V. 1960 »Takšna pesem nas
osvaja«, jugoslovanski film.
DPD »SVOBODA«
MLADINSKI KINO CELJE
Dne   28.   in   29.   V.   1960,   »OBČINSKO
DETE«, jugoslovanski film
Predstave   so  vsako   soboto  ob   15.   in
17. uri in vsako nedeljo ob 10., 15. in
17. uri.
KINO »SVOBODA«
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
Od 28. do 29. V. 1960, »PREKINJENA
MELODIJA«, ameriški barvni film Csc
Od 1. do 2. VI. 1960. »OB ROBU PLOČ-
NIKA«, ameriški film
STANOVi¥NcF5
ENO IN POL ali enosobno stanovanje
iščem. Nudim do 300.000 posojila, ozi-
roma po dogovoru. Vselitev je lahk«
do konca leta. Ponudbe na naslov:
Conkaš, Oblakova 6, Celje.
IŠČEMO OPREMLJENO SOBO za mir-
nega uslužbenca. Ponudbe pošljite h«
upravo  lista.
IŠČEMO PRAZNO SOBO za mlajšega
uslužbenca. Ponudbe na upravo lista.
UPOKOJENKA išče sobo - dopoldae
pomaga v gospodinjstvu. Naslov v
upravi  lista.
ZAPOSLENEMU kmečkemu dekleta na-
din stanovanje za malo pomoč v go-
spodinjstvu. Naslov v upravi lista.
SPREJMEM na hrano in stanovanje moš-
ko osebo. Naslov v upravi lista.
NUJNO IŠČEM opremljeno ali prazna
sobo, za uslugo nudim žensko kolo.
Naslov pustiti v upravi lista.
ENOSOBNO stanovanje v Šempetru za-
menjam za enako, ali za večjo sob«
kjerkoli v bližini Žalca, ali Šempetra.
Naslov v upravi lista.
ENOSOBNO stanovanje s pritiklinaiai
na Teharski cesti, zamenjam za večja
v centru mesta. Dam nagrado. Naslov
v upravi lista.
GLEDALIŠČE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
CELJE
Petek, 27. maja ob 15.30 uri — Joh«
Patrick: Cajnica na Okinawi II. šol-
ski abonma.
Sobota, 28. maja ob 20. uri — John Pa-
trick: Cajnica na Okina\vi — Izven.
Vstopnice so v prodaji.
Nedelja. 29. maja ob 10. uri — Joha
Patrick: Cajnica na Okinawi — II. ne-
deljski dopoldanski abonma in izven.
Vstopnice so v prodaji,
ob 15.30 uri — John Patrick: Cajnica
na Okinavvi. Izven. Vstopnice so v
prodaji.
Ponedeljek, 30. maja ob 20. uri — Ler-
stik-Griin: Kastelka. Gostiovanje na
Polzeli.
Torek. 31. maja ob 20. uri — Shakes-
peare: Beneški trgovec. Gostovanje
v Štorah.
Sreda, 1. junija ob 20. uri — John Pa-
trick: Cajnica na Okinawi. Gostovanje
v Mozirju.
Četrtek, 2. junija ob 19.30 uri — Levstik-
Griin: Kastelka. Gofslovanje na Po-
nikvi.
Sobota, 4. junija ob 19.30 uri — Rose
in Budjulin: Dvanajst porotnikov —
Gostovanje v Petrovčah.
Nedelja. 5. junija ob 15. uri — Rose m
Bndjuhn: Dvanajst porotnikov. Gosto-
vanje v Zrečah.
ob 19. uri — Levstik-Griin: Kastelka.
Gostovanje v Škofji vasi.
MALI ODER
SLOVENSKEGA LJUDSKEGA
GLEDALIŠČA CELJE
Sobota, 28. maja ob 16. uri — Syhranns:
Kcrczak in otroci: Gostovanje v Žalca.
Predstava za sindikat prosvetnih de-
lavcev.
Petek. 3. junija ob 26. uri — Milan Be-
govič: Brez tretjega. Gostovanje ▼
Kozjem.
Oglas v Celjskem iedniku
Vam jamči za uspeh!
Iz življenja starih Rimljanov
Poročni običaji
v ranem detinstvu so rasli dečki
in deklice skupaj pod vodstvom ma-
tere ali dojilje. Uživali so v skup-
Plesalka na reliefu najdenem
v Celju
nih igrah in so bili deležni iste
vzgoje. Elementarno šolo so deklice
obiskovale skupaj z dečki. Po kon-
čani osnovni šoli so deklice prene-
hale z nadaljnjim izobraževanjem,
razen nekaterih premožnejših, ki so
se še doma učile grščine in grške
poezije.
Ukvarjale so se z gospodinjstvom,
predvsem s predenjem in tkanjem.
Po pravilu je gospodinja s hčerami
in deklami izdelovala vsa oblačila
za svojo družino dom.a.
Ko je dekle doseglo telesno zre-
lost, kar je bilo izraženo s tem, da
je larom žrtvovala svoje igrače, se
je kmalu poročila. Sklepanje zako-
nov so prevzeli starši in skoraj ni-
koli niso bodočih zakoncev vprašali
za privoljenje. Starši so tudi dolo-
čili za zakon primerno starost. Pred-
vsem so pazili na to, da se niso po-
ročali sorodniki med seboj. Privo-
ljenje očeta v zakon je avtomatično
pomenilo zaroko. Včasih so zaročili
otroke že v rani mladosti, več let
pred poroko. Nevesta je dobila od
zaročenca prstan. Zaroka se je iz-
vršila zjutraj v navzočnosti več prič.
Zvečer istega dne so imeli pojedino,
na katero so bili povabljeni sorod-
niki in prijatelji.
Poročni običaji so bili različni. Ve-
liko vlogo je igrala že izbira poroč-
nega dne. Izključeni so bili vsi
prazniki, da ne bi bili udeleženci po-
roke ovirani pri udeležbi verskih
obredov. V poštev niso prišli dnevi,
ki so po njihovem veljali za nesreč-
ne. To so bile kalendre, none in ide
(1., 9. in 15. dan v mesecu), prva
polovica marca, maj in prva polovi-
ca junija itd.
Ze na predvečer poroke je nevesta
odložila svoja dekliška oblačila in
jih darovala larom, ali kakšnemu
drugemu božanstvu. Oblekla je po-
ročno obleko in rdečo ruto, ki je za-
krivala tudi del obraza. Okoli pasu
je imela pas spleten iz ovčje volne,
zavezan s posebnim vozlom, ki ga
je ženin razvezal v poročni noči. La-
se so nevesti uredili na poseben na-
čin in prevezali s trakovi. Venec si
je spletla sama iz rož,.ki jih je na-
brala. Preko bele obleke-tunike je
nosila še rumeno pregrinjalo. Seve-
da ni manjkal nakit. Ženin je bil v
običajni obleki-togi. Na glavi je
imel venec.
Vrata domov neveste in ženina so
bila okrašena z rožami in zelenjem,
trakovi in pisanimi preprogami. Ob
začetku slovesnosti so opazovali let
ptic, iz katerega so razbrali, če so
bogovi naklonjeni zakonski zvezi.
Na svatbo so bili povabljeni sorod-
niki in znanci. Njih število pa je bi-
lo večje, čim bolj premožni so bili
starši. Pogosto so napravili pisme-
no poročno pogodbo, katero je pod-
pisalo deset prič. Nato je starejša
poročena žena sklenila desni roki
neveste in ženina, kar je bil najvaž-
nejši del poročnih ceremonij in je
mnogokrat upodobljen na nagrob-
nih spomenikih. Potem so razrezali
poročni kolač. Žrtvovali so bogo-
vom govedo, prašiča in podobno, kar
so potem pojedli pri pojedini, ki je
sledila takoj po daritvi. Po obedu,
ki je trajal do noči, so odpeljali
mlado ženo na možev dom. Da se
je ohranil spomin na stari običaj, ko
je moral ženin nevesto ukrasti, jo
je otel iz materinega naročja, ki se
je navidezno branila. Poročni spre-
vod, ki so se ga udeležili vsi gostje,
je bil pri svitu številnih bakel. Spre-
vod je potekal skozi mesto ob
spremljavi flavt do moževega doma.
Nevesto so peljali trije dečki. Za
njo so nosili kolovrat. Ves čas so
gostje prepevali vesele pesmi, ženin
je trosil med gledalce orehe, da bi
bil zakon ploden.
Ko je sprevod prišel do moževe
hiše, so starešine prenesle nevesto
čez prag. S tem so preprečili, da bi
se nevesta na pragu spotaknila, kar
bi pomenilo veliko nesrečo. V hisi
jo je ženin s posebnimi ceremonija-
mi sprejel v svojo družino. V atrij
so postavili zakonsko posteljo. Po-
tem, ko je nevesta opravila molitve
k bogovom novega doma, se je po-
ročno spremstvo odstranilo. Nasled-
nje jutro je mlada žena na domač
žrtvenik prinesla žrtev larom in pe-
nalom, nakar je spet sledila poje-
dina.
MAVZOLEJ NA AVALI
Potem je visoki gost v sprem-
stvu naših najvišjih političnih vo-
aiceljev oOisKaL groo neznuntga
junai^a na Jiavati in poioziL v
grobnici venec kot izraz zatival-
nosti številnim žrtvam jugoslo-
vanskih narodov...
Takšna iporočila pogosto čitamo
v časopisiii ob obiskin tujih dr-
žavnikov, delegacij in pomemb-
nih osebnosti v naši državi. Vsem
nam je topio pri srcu ob prilikELti,
ko tuji voditelji izkazujejo čase
našim žrtvam, toda kako je prišlo
do tega, da na 511 metrov viso-
kem griču nedaleč od Beograda
stoji eden najveličastnejših spo-
menikov, mimo katerega vodi pot
domala vsakega tujega državnika
in politika, ki nas obišče?
Avala, s hrastovimi gozdovi po-
krit grič v Sumadiji, je bU nase-
ljen že v rimskih časih, o čemer
pričajo izkopanine iz te dobe. V
srednjem veku je bil na vrhu
planine, od koder se je branite-
ljem nudil izvrsten pregled čez
valovito pokrajino proti Beogra-
du, zgrajen grad Zmov, ki pa je
po prihodu Turkov postal turška
trdnjava. Trdnjavo so Srbi v bo-
jih porušili. Po prvi svetovni voj-
ni je bil na njenih ruševinah po-
stavljen veličasten spomenik ne-
znanemu jimaku — delo enega
največjih kiparjev Ivana Meštro-
vića. Po slemenu Avale se z dveh
strani pnejo proti vrhu široka
stopnišča, na vrhu samem pa je
mavzolej, ki je grajen iz velikih
blokov temnosivega marmorja.
Vsa okolica spomenika je en sam
park in ves grič je bil leta 1947
z zakonom proglašen za nacio-
nalni park.
Spomenik pa je med najlep-
šimi in najveličastnejšimi sE>ome-
niki ne samo pri nas, marveč na
svetu sploh. Ob obeh vhodih v
grobnico stojijo nad 4 metre vi-
soke kariatide iz enega samega
kosa marmorja. Vsaka figura pa
tehta 15 ton. Te kariatide pred-
stavljajo matere iz osmih različ-
nih pokrajin. Ponosne žene v na-
rodnih nošah nosijo na glavah vso
težo kamnite stavbe, kar simbo-
lično prikazuje vso težo bolečin
in trpljenja naših narodov v ne-
nehnih bojih s tujimi osvajalci.
V notranjosti je mav2x>lej dobese-
dno pokrit z venci raznih držav-
nikov, političnih in vojaških dele-
gacij itd. Poseben podstavek, na
katerem so do zadnje vojne bila
visoka odlikovanja, je danes pra-
zen. »Viteški« Nemci so jih ob
umiku odnesli s seboj...
Je do gradnje tako veličastnega
spomenika prišlo čisto slučajno?
Ne. Nekoliko nižje, pod vrhom
griča, je v prvi svetovni vojni pa-
del vojak v uniformi srbskega
borca. Pri sebi ni imel ničesar,
kar bi lahko pričalo o njem, kdo
in od kod je. Temu neznanemu
borcu so najprej postavili na kra-
ju, kjer je padel, majhno kamnito
znamenje, pozneje pa so na vrhu
hriba postavili velik spomenik,
namenjen njemu in številnim žrt-
vam, predvsem pa številnim ju-
nakom, ki so padli v bitkah, ki
jih v zgodovini jugoslovanskih
narodov ni bilo malo.
Tako je grob neznanega peša-
ka-borca vzp>odbudil našega veli-
kega umetnika Ivana Meštrovića,
da je ustvaril eno svojih največ-
jih del. Tu se vsakemu obisko-
valcu umiri korak in skloni glava,
kajti to je kraj, ki je posvečen
padlim jiinakom, vsem stotisočem
borcem, katerih posmrtni ostanki
ležijo raztreseni v zemlji, prepo-
jeni s krvjo od Djevdjelije do
vrha Karavank. Posvečen je otro-
kom tistih mater, ki nikoli niso
zvedele, kje počivajo njihovi si-
novi, posvečen mrtvim v tistih
skritih gomilah, nad katerimi ni
znamenja ne imena. c. k.
Ii m ziilto kar se STCtl h
v zadnjih letih se toliko govori
o vzponu nemškega gospodarstva,
da so iznašli celo superlativ —
dežela gospodarskega čudeža. To-
da tudi ta dežela ima svojo senč-
no stran, ki je mnogo večja, kot
si včasih moremo predstavljati.
Za nemške delavce okoliščine ni-
so tako ražnate, kakor bi sodili
po zvenečem nadimku, ki se je
njihove domovine prijel.
Zgornja slika kaže družino de-
lavca, ki se že leta bori za pri-
memo stanovanje. Do tedaj pa
se bo njegova šest članska dru-
žina stiskala v starem avtobusu
nekje v predmestju. Železna po-
stelja nekaj starih foteljev in
preprost štedilnik, to je komfort
njegovega bivališča.
Res je, da je prizor, ki ga je
objavila nemško ilustrirana re-
vija, precej drastičen primer in
ni merilo povprečja. Vendar, če
tako pogosto beremo in slišimo
o neverjetnem povojnem vzponu
Zahodne Nemčije, o njenem stan-
dardu in blagostanju, je prav, da
vidimo tudi drugo stran medalje
in ugotovimo, da ni vse zlato kar
se sveti. Temu delavcu s štirimi
otroki je kaj malo pomagano, če
živi v domovini »gospodarskega
čudeža«. Zanj bo čudež prišel ta-
krat, ko se bo vselil v stanovanje
z resničnimi zidovi, sobami, te-
kočo vodo in električno nape-
ljavo.
Kvarnerska obala je oživela
LETOS PRIČAKUJEMO OB JADRANSKI OBALI REKORDEN OBISK.
Sredi maja tudi druga leta, ko po-
mlad ni toliko zakasnila kakor le-
tos, še ni bilo toliko tujih gostov,
pa tudi domačih, kakor jih je to-
krat. Pravijo sicer, daprve lastov-
ke še ne naredijo pomladi, toda tu-
ristične lastovke so letos že v jatah
na Jadranu.
Skupina Celjanov v treh »Kompa-
sovih« avtobusih se je zadnjo nede-
ljo lahko prepričala, da bo letos tre-
ba precej spretnosti, kdor si bo ho-
tel izbojevati svoj prostor na vro-
čem obmorskem soncu. Od Senja pa
vse do Opatije je že polno tujcev.
Zaenkrat prevladujejo Nemci, ki s
svojimi limuzinami drvijo po novih
cestah in polnijo parkirne prostore
pred hoteli. Številni so tudi Angle-
ži, toda ti so večinoma brez avto-
mobilov. Na naši »sončni cesti« sre-
čujete avtom.obile najrazličnejših
evropskih držav: Francoze, Nizo-
zemce, Avstrijce ... Državljani teh
severnejših dežel so tudi prvi vneti
kopalci, ki ob večerih v hotelskih
restavracijah vzbujajo pozornost s
svojimi popolnoma poletnimi oble-
kami in prvimi sončnimi opeklina-
mi. Pravzaprav v teh dneh ni težko
če je treba na ulici uganiti kdo je
naš ali tujec. Naši ljudje še nosijo
nekoliko toplejša oblačila, ker pač
ne verjamejo vremenu, medtem ko
tujci kažejo neko »trmo«, da bi z
oblekami prisilili poletje k prihodu.
Med vozili prvih turistov se ne-
kam živčio pomikajo avtomobili z
napisi raznih evropskih turističnih
agencij. Najbrž se jim že mudi, da
bi svojim strankam zagotovili vsaj
tista prosta mesta, ki so še ostala
na razpolago. Naši hoteli ob obali
so večinoma zasedeni že za vso se-
zono.
Gostinska podjetja ob obali so le-
tos vidno bolje pripravljena za se-
zono. Kakor pri nas v Celju, tudi
tam doli najdete primere, ko gosti
v hotelskih sobah priganjajo, da je
treba ureditvena dela čimprej kon-
čati. Številne hotele obnavljajo. To-
da reka turistov je pritekla hitreje,
tako da marsikje gostje naglo sto-
pajo mimo pleskarjev, da bi ne do-
bili neprijetnih spominčkov na svo-
je obleke.
Obala okoli devete ure oživi. Na
stotine kopalcev se nastavlja soncu.
Voda je sicer še vedno precej hlad-
na, toda zgledi vlečejo in bojazlji-
vejši si ne morejo kaj, da bi ne sle-
dili pogumnejšim, ki razgrajajo v
vodi kakor da smo sredi pasjih dni.
Plavo gladino orjejo dirkalni šport-
ni čolni in v Opatiji smo v nedeljo
videli prve vodne smučarje.
Vse to je zgovoren dokaz, da je
tako živahno vrvenje sredi maja
precej bučna napoved za resnično
sezono ob kvarnerski obali, ko se
bo treba res boriti za ležišče v sobi
in sedež pri mizi k.
Blago za zavese 50 Vo znižano