25 kp.
Izdanje za sredo 13. marca 1895.
31. Številka.	_(▼ Trstn, v torek »veter dne 12. marca 1895.)	Tečaj XX.
„EDl.NOCii'
iatmia po trikrat t,a t-.Jr n * i. <tiU »7- __0ffl1M' " f4,™"?	*	"
4mjih .h torkih, četrtkih	^ ■■«!	^^ ^^ "fc	T	.I««--!!«.. trk... ..
■obotah. Zjiiirun;^	f&SvS	KRM
19	■ h ■ hmh m h h a ■	•*'»•» «•>■» »•■■»j* p*
mnare . . , 'J.Ai	MmH|	K2	■■	V*i .topiti »u
SP* ■ M ■ ■ mđ jI ■	n
Na naročb« brez priložene s«	gl ■ ■	■ ■	^H H H a. H	frank««™jbr ^r-.nkof %
ne jemlje	fffi ^	K ■	W JM IU	.pr.jim.jo. Boksiti n.
Poiamičn* m; t uro-	JlRI^V	^Bl	nHflV	^HL
dajalnirah »• J C! nv-.	MSBMK^	Sfi^ J^l^	^R^	Sarama«, reklamaciji
i.f.n Trat* po S «vć. b,.Uut»o „o	^	^^^	--~	'T* »praritO/'-n ulio«. Moli.« p,< -
>B.tMj« w 'Irntu « n«., iartn Trsta S	•ol° 3' 11	0,,',rt*	'J*
"I	■'» pro*;. p.ltuine,
Olaailo slovenske^ političnoga druatva asa Primor ik o. r .
stranko na krmilu. Da bi delo olepšala, dala je voliti tudi nekoliko uradnikov v mestni zastop. Deželna vlada se j« torej pokazala o 6 i t n o pokroviteljico skrajne stranke, one stranke, ki je na čelu italijanskemu narodnemu gibanju v mestu in ki zanaša to gibanje na deMo, v Ločni k Kor-min, Tržič in v druge kraje,
Ta stranka j« izmislila ime Piediinonte za Pod goro. Ju tudi v lem oziru gre deželna vlada stranki na roko. Kajti proti občinskemu uradu in proti okrajni politični oblasti je deželna vlada priznala ime .Piediinonte" kot .sprachiiblich" (navadno v italijanskem jeziku), kar pa nikakor ni. Italijanskemu gibanju na čelu je torej de/.elna vlada, katera z jedne strani skrbi, da bi ne prišlo do javnih nepriličnostij, ki bi jo spravljali v težaven položaj, po drugi strani pa prepušča Slovence italijanski brezbrižnosti, da si obrani italijansko prijateljstvo.
V Trstu in v Istri je narodni boj mnogo silovitejši. Ali ta boj ne izvira samo iz narodnih, ampak tudi iz gospodarskih razmer. V Istri trpi kmetsko ljudstvo mnogo radi takozvanih Karnjelov, to je oderuhov, doslih iz tujine, ki tarejo ljudstvo. S Trstom pa južne dežele rade ne občujejo, marveč le nekako siljene, ker marsikateri lahkoživi Gorl-čan ali Kranjec, ki je s Trstom trgoval, se je opekel, in se boji Trsta kakor ognja. Tudi te okoliščine uplivajo, da mej deželami in Trstom ni prijaznih odnosajev. Pač pa so v najboljših in najožjih odnošajih s Trstom italijanske skrajne stranke iz Gorice in raznih istrskih mest, kakor se je pvav očitno pokazalo pri uporu zoper vladno naredbo glede dvojezičnih napisov v ilirskem Primorju.
(Konec prili.)
Politiške vesti.
Celjsko vprašanje. Celjsko vprašanje je nepremično tista Os, okoli katere se — poleg volilne preosnove — skoro izključljivo suče ves politiški razgovor. Vest se podi za vestjo, a jedtia podira drugo. Jedni trde, da vlada niti ne misli ua to, da bi prelomila dano besedo ter da bi izbrisala iz proračuna postavko za celjski gimnazij; drugi trde zopet, da se vlada ne mara sprti z levičarji radi tega vprašanja; tretji so zopet tega menetja, da vlada sicer zbriše iz proračuna to postavko, ali da ugodi Slovencem administrativnim potem. In tako vemo mi navadni ljudje le to, da ničesar ne vemo. Saj niti tega ne vemo, kako bodo glasovali naši najtesnejši zavezniki v koaliciji — nemški konservativci. Splošno zmešnjavo pa še posebno pomnožil-jejo Poljaki se svojim omahovanjem, gla sila istih pišejo danes tako, jutri tako. Danes je zahteva Slovencev naj pravičnejša stvar na
svetu, jutri zopet dajejo razumeli, da riljsko vprašanje ni niti od daleč toliko važno, da bi se radi istega spravljal v nevarnost sedanji zistem, oziroma zveza med nemškimi ijberalci in Poljaki. Sploh opazujemo — kakor vsikdar — tudi ob tej priliki, da Poljaki nimajo niti zmisli za narodno jednakoprav-nost in da jih bore malo vest peče, ako trpe krivico — drugi. Za.ce ninejo gospAda že skrbeti — to je pa tudi začetek in konec njihovih „načel". V tej svoji zares divni skrbi za svoje gospodstvo gladijo sedaj lega sedaj onega: oba pa vodijo — za nos. Ta poljska prefriganost nam kaj lepo odseva v poljskih glasilih. Tako je pisal še pred nekoliko dnevi poljski .Czas* : „Najbrže se pokaže že v proračunskem odseku, da ob celjskem vprašanju ostane nemška levica osa m 1 j e n a Ker bode poljski klub brezdvojbeno glasoval za celjski gimnazij, pojdejo z nemškimi liberalci le nemški nacijonalci in nekoliko Lahov. Usoda koalicije bode zavisna od tega, ali preide levica na dnevni red preko svojega poraza, ati pa bode smatrala istega kot kršenje koalicijskega dogovora. Dvomimo, da bi se mogla najti kaka pot za rešitev te zadeve pred glasovanjem v proračunskem odseku, ker se je ista že povspela do višine načela". Po tej izjavi je soditi, da so Poljaki načeloma za zahtevo Slovencev in da bi temu načelu žrtvovali, ako treba, cel6 koalicijo. Ali čujte kako piše sedaj .Dziennik poteki" 1 Pravi, da je do sedaj vedno podpiral zahteve Slovencev, sedaj pa da so isti s celj. vprašanjem zapravili simpatije, ker vzlic koncesijam, privoljenim jim po Nemcih, vztrajajo pri svojih n e z m e r n i h zahtevah. Tako se bode moral poljski klub postaviti na stran Nemcev.
Kar je bilo torej popred načelo, je sedaj nezmerna zahteva.
Najnovejše dunajske vesti pravijo, da si se povsem razbila pogajanja med Slovenci in vlado. Slovenci da so izjavili, da ne morejo pritrditi nijednomu posredovalnemu predlogu, ampak zahtevajo, da vlada spolni dano obljubo. Slovenski poslanci štajerski so baje ostavili D u n a j.
Nov velik voilotok ali kanal otvori Nemčija skoro med severnim in vstočnem morjem, najbrže v juniju. Povodom otvoritve bodo v Kielu velike slavnosti, kojih se na povabilo nemškega cesarja baje udeleži tudi cesar Fran Josip, spremljan po admira'u Sternecku. Tudi več vojnih ladij bode navzočih v kielskem pristanišču. Veliko zadovoljstvo je vzbudilo med Nemci dejstvo, da je po dolgih pogajanjih slednjič obljubila tudi Francoska udeležiti se teh slavnosti.
Castitim našim gg. naročnikom!
Bliia se druyo četrtletji, a v $ č i n a naših čč. <j(j. naročnikov Se ni ponovila imroČbe :a [uro četrtletje. Prosimo jih torej, tlu tn d kratkem storč, da ne bodemo sil jeni ustavljati jim liat. Mnogo čč, <jy. nadih naročnikov je i>a Sina dolfjH za teto 1H94. Te prosimo, da store srnjo dolžnost najkasneje do ln. t. m., ker se bodimo sicer smatrali opravičenimi ntirjati za-»tanek p o it ni m nalo r/ o m. t čemer priza-denemo dotičnikom stroike.
Upravntštvo.
N&rodne in politiške razmere na Primorskem.
Dne 6. t. m. j« imel proračunski odsek poslanske zbornice svojo sejo, pri kateri je državni poslanec dr. Anton Gregorčič govoril o politiških in narodnih razmerah ua Goriškem posebe in na Primorskem sploh. Govornik je pojasnjeval, kako vlada podpira in osrčuje skrajno italijansko stranko in njene težnje; kako je vlada nasproti tej stranki prepopustljiva in šibka, kar daje stranki vedno več poguma, da se ne boji kažnjivih izgredov kakorSni so se godili v Istri radi dvojezičnih nspisov.
Na Goriškem so Italijani, oziroma Fur-lani krajevno ločeni od Slovencev. Prvi bivajo v političnem okraju gradiškem in v Gorici, drugi v Gorici in v vseh drugih okrajih; prvih j« 70.000, drugih 140.000, v mestu goriškem je kakih 12.000 do 14.000 Italijanov, oziroma Furlanov ali pofurlanjenih Slovencev, poleg «.000 do 7.000 Slovencev.
V oklici tržiški (Monfalcone) i u korm i tiski (Cormons) je tudi nekaj slovenskih občin, pa nikoli ni prišlo tam do narodnih prepirov. Drugače je v Gorici. Nekateri goriški Italijani težko prenašajo, da nimajo neposredne zveze s Furlanijo, kajti vmes je slovenska občina Podgora. Zato se prizadevajo, da bi poitalijaučili Podgoro ter delajo s pomočjo društva „Lega nazionale* na vso moč v ■Podgori in v Ločniku. Ker jim pcitalijanča-nje ne gre tako hitro od rok, kakor bi želeli, skušajo dati okolici goriški italijansko lice vsaj s teill> da pačijo krajevna imena in jim dajejo laške oblike. Tenui prizadevanju ima zahvaliti svoj početek tudi Piedimonte za Podgoro.
Poleg nemirnih in vztiemirjajočih Italijanov biva v Gorici mnogo mirnih in spravljivih, s katerimi so Slovenci od uekdaj iskali zveze. Ta zveza je bila tako krepki'., da js pri občinskih volitvah pred leti zaporedoma zmagovala in da je bila na tem, da bi dobila mestno starešinstvo popolno v svoje roke. Ali zadnji trenotek je stopila deželna vlada vmes, je razdrla zvezo ter ohranila skrajno
PODLISTEK. T, Ziatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovest XVI. veka.
Spisal A. Santa.
III.
ljudstvo okamenelo je od same groze. Grozna pesem »Miserere* zaduuela je znova, a z višine cerkve svetega kralja zaječalo je malo zvonce, kakor obupno žalovanje duše proklete.
Biskup postavil se je na vzvišeno mesto, da blagoslovi narod. Vse je pokleknolo.
Iu zopet zatrobile so troblje. In glej iz množice stopil je zagrebški krvnik s štirimi možmi. Podkurili so grmado.
Trepetajo gledala je Dora strašni ta prizor, Magda pa je stala tik nje in šepetala mežč litanije. A Pavel Gregorjanec, na-gnovši se na vrat sv< ;ega zelenka, ni videl ni biskupa ni krvnika, ni čul ni zvona ni
mrtvaškega psalma. Samo vsa s« mu je duša spojila bila v očeh, a oči nikoder od zlatarjev« Dore.
V tem je razbil krvnik sekiroj Filipovi-čeva vrata. Pohitel je v liišo, a vojniki počeli so hišo mazati počrnelim japnom. Plaho je čakal svet, kaj da bode.
Odprlo se je okno na prvem nadstropji. Evo krvnika, kažočega narodu sliko izdajalca.
„Glejte Judo Iškarjota !• škrinol je krvnik ter prebodel na sliki nožem svojim srce Filipovičevo.
„Raztrzi ga, sežgi ga izdajalca!" krik-nolo je besno ljudstvo ter dvigalo roke, kakor da hoče doseči prokleti kip.
Iu krvnik dvignol je sliko in treščil na grmado, ki je plala pod oknom, da je švigalo tisoč in tisoč isker po zraku.
»Proklet bodi izdajalec !* zarjovelo je blazno ljudstvo. Kakor hudournik drl ji? narod proti Filipovičevej hiši, psoval, klel, vikal in vrišČal, kakor hijena, kedar se zaleti
na plen. Zaman so cesarski mušketirji odbijati besni naskok svojimi puškami, za hip klonoli so od pritiska; ljudstvo jih je od-plaknolo kakor odplakne divja reka trhlo vejo. Ljudje pridrli so v dvorce, razvalili, štrli, uničili vse do mrve, kar jim je prišlo pod roke. Hazbili so okna in vrata, ter rezgetaje iu krohutaje se besno, pometali skozi okno na grmado vse, kar je uekdaj Filipovice-vega bilo.
A po trgu krog grmade vladal je krik in vik. Pobesneli ljudje skakali so, suvali se iu vpili. Celo raztrgani nemi Jerko vrtel s« je kakor podivjan na jednej nogi ter vihtel na drenovki kanonikovo kapo.
Vse je vrelo, kipelo, vraščalo, kakor da je napočil soduj; dan.
Ouj! Zavrisknolo je. Ljudstvo stisnolo se je vkup. „V kraj! Po nas je !• Od grmade odskočil je ogorek, padel na Alapičevega konja. Alapič na tla. Konj se je vzpel, griva mu je gorela. Ko da ga vrag goni, dirjal je
RazHčne vesti.
Osobna vetjr. Evidenčui višji inspektoi II. razreda gosp. iva u M a c A k j* imenovan višjim inšpektorjem v <11 . činovnem razredu.
Imenovanje. Orožniški postajo vodja, naslovni strnžmeštar Josip M r a k imenovan kancelistom pri tukajšnjem c. kr. policijskem ravnateljstvu.
Novi višji državni pravdnik za Trsi. Z Dunaja brzojavljajo včerajšnjega dne : Novoimenovani višji državni pravdnik dr. Ger-tscliar (Grčar) položil je danes prisego v roke ministra za pravosodje, potem g;i je vsprejel v avdijeucijo Nj. Vel. cesar iu kralj.
Lahonska podlost. Hrezznačajnost naših .ljubili" sodeželanov,'namreč politiške brez« značajnost, poznajo celrt — vrabci na strehah. Vselej, kadar zmaga o volitvah p r a v i č n a, narodna stvar, javkajo, pokrivajoč svoj poraz z najpodlejšimi lažmi, hoteč nevedne ž e m — a le nevednežeui! — prikazivati se kot politiški mučeniki, ki ječe pod barbarskim jarmom oholih Slovanov. To je stara gnusna pesem, na katero se razsoden človek uiti ne ozira ne. Najnovejšo hudobno politiško Inž istrskih Lahonov beležimo le zaradi tega, ker njih zvito pom.'ilo o občinskih volitvah na Voloskem nadkriljnje daleč vse dosedanje lahonske laži. Čujte, kaj trobijo Lafioni na Voloskem o omenjenih volitvah politiškim babam na uho ! Prvo poročilo, katero je objavil .značajni1 .11 Piccolo della Sera", glasilo je: .Italijanska stranka je sijajno (!!) zmagala v II. volilnem razredu". O izidu volitve v L in III. razredu je seveda dotični židovski poročevalec modro molčal. To pa naravno nikakor ne gre, kajti .Piccolove" babe vprašale so se radovedno, kaj je z „zmago" v III, in v I. razredu in pričakovali so nestrpno še „sijajnejšega" poročila. Toda resnici naravnost niso mogli biti v obraz; zato so stvar tako lažnjivo, da ne rečemo lopovsko zasukali, da se človeku zares gnusi, čitajočemu dotična poročilo. Isto je priobčil sinoči .11 Picc. d. S.* V vestnem prevodu glasi se: .Volosko •>. — Občinske volitve. — Občinske volitve pričele so početkom tedna in so trajalo do četrtka. Izid je bil tak, da so Hrvatje zmagali v lil. iu v.l. razredu. Da so si pridobili zmago v Ifl. razredu, sipuli so denar s polnimi lokami (!!) ter vporab jali vse uajproti-zakouitejše spletke, pričenši s strahovanjem, grožnjami, da takoj odpovejo stanovanje raznim volilcem, iu končavši s tem, da so jed-nega volilen (proti njegovi volji) siloj privlekli v volilno dvorano, iztrgavši mu iz roke volilni list iu prisilSi ga, da glasuje za hrvatsko stranko. Nepravilnosij bilo je torej precejšnje število o glasovanju, toliko, da smlaj nimam časa (!!) opisati jih uatanjko in
v vrtinec preplašenega ljudstva. A za njim drugi konji kljub uzdi. Ljudstvo se je razmikalo. Trg se je izpraznil. Po njem pa je dirjalo krdelo peklenskih žr.'bcev, a pred njimi vranec plamtečoj grivoj. Pred toj tro-poj b(/.ula je deklica mlada in lepa. Klouola je na zemljo. Sedaj jo doseže peklenska gonja, sedaj jo zgazi.
.Joj !■ razlegalo se je povsod ; .propadla je sirota 1"
Ali kakor strela priletel je od strani mlad junak na zelenku, nngnol se deklici, pograbil jo za pas, dvignol na sedlo pa odirjal proti kaptolskim vratom.
».Živio, jimače!« vpilo je ljudstvo za njim, ali izgmol je. Gonja se je pomirila, sprevod razšel iu tudi ljudje odšli so domov, Potem pripovedovali so si, da so konji zgazili nemega človeka, ki je hotel priskočiti deklici na pomoč. Pravili so, da je ostal mrtev na mestu.
(Dalji prih.)
podrobno; zato pa s« uloži utok. Hrvatje zmagali so v III. razredu za k a k i h petnajst glasov.* (!!!) — Ali naj bi se človek jezil nad tako nesramno lažjo ? Saj so celo na boljuntkem polju našteli le kakih ,50 bab in otrok-1, kjer je bilo na tisoče naroda.
Služba vrtnarice na Greti je razpisana. Natančneje poizvedbe do 16. t. m. pri pred-sedništvu podružnice v Kojanu.
Zopet nov zdravnik. Dr. Peter Vene-z i a n i je dobil dovoljenja, da »me v Trstu izvrševati zdravniško prakso.
Porotno zasedanje v Trutu. Prihodnje zasedanje prione z dnem 22. marca. Doslej sli določeni ti-le razpravi: Dne 22. proti brodarskemu podvzetnikn Spiridijonn Scipio-niju, obtoženemu ubojstva. (Scipioni je dne 26. decembra min. 1. v gostilni via Cnrti št.
zavratno napad«! svojega druga Karla Hostija, nbodivši ga z nož^ni v želodec. Kossi je kmalu zatem umrl za grozno rano. <> tem hudodelstvu sporočili smo obširnejše svoječasno in sicer v št. 155., večerno izdanje dne 27. dec. 18i>4. in v št. 156., zjutra-nje izdanje. Uredn.) — Druga razprava dno 23. t. m. bode proti uredniku lista „II Pen-siero Slavo1', g. Ant. Jakitfu, obtoženem nža-Ijenja na časti, zakrivljenega v tisku.
Porotno zasedanje v Gorici Pred Goriškim okrožnem sodiščem prično porotne razprave letos dne 25. nprila. Predsednikom porotnega sodišča je imenovan okrožnega sodišča predsednik, dvorni svetovalec Pavel S bi.sii; njegova namestnika bodeta dež. sodišča svolovalca Josip G ori up in Ambrož F 1 e g a r.
Vabilo k Prefternovi slavnosti, katero priredi akad.-tehn. društvo »Triglav* v Gradcu se sodelovanjem akad. društev „Hrvatska", „Ognisko* in .Srbadija" dne 13. marca 1895. Local Annenšale. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Vstopnina za osebo: 1 krona.
Iz Plavij pri Kopru nam pišejo: Vendar enkrat, gospod urednik ! Ako naši nasprotniki ne zavedejo in preslepe našega ljudstva, pričnemo že prihodnji mesec zidati š o 1 o. Z zidarji je že napravljena pogodba in občinarji že hitimo voziti kamenje. Šolsko poslopje se sezida po načrtu g. Antona Trobca pri sv. Ivanu okolice tržaške in bode stalo siromašno občino nad 3000 gld. Ali bodisi: tudi to žrtev doprinesemo radi za širjenje omike med našim r šolskem pogledu toli zanemarjenim ljudstvom. Šole pa si moremo želeti že zato, ker nam jih toli trdovratno odrekajo naši nasprotniki iz vzrokov, koje je „Edinost" nedavno označila povsem primerno: nočejo, da postanemo — pametni. Neumni naj ostanemo, hote oni, da bi nas tem ložje slepili še nadalje. Ali uprav zato, ne smemo želeti mi, kar hote oni!
Neumnost ali prevzetnost. Z ozirom na dopisič, priobčen pod tem naslovom v večernem izdanju od miuole sobote, prejeli smo od častivredne strani nastopni odgovor:
Apeluje na Va5o lojalnost prosimo Vas, da izjavite v svojem listu, da je bil napad na e. kr. sodnega slugo tržaškega radi dogodka v Dolini, povsem neosnovan in gola izmišljotina. Omenjeni sluga je bil res na pustno nedeljo v Dolini se svojimi tremi nedoraslimi otročiči. Dospevši k cerkvi po dovršenih svojih opravilih med tamošnjimi prebivalci, in hote ravnokar vrniti se domov, prišel je duhovnik z Najsvetejšim. Zapazivši duhovnika je omenjeni sluga takoj storil svojo dolžnost kot veren mož in skrben oče: dal jo dober vzgled svojim otročičem in drugim priprostim ljudem — pokleknil in snel klobuk /. glave; kar lahko potrdi tudi veleč. g. duhovnik. Ko je duhovnik z Najsvetejšim odi« šel mimo, je bilo menda slugi dovoljeno, da ustane in nadaljuje svojo pot, ne da bi za to šc le dovoljenja vprašal kacega — pi-j a nčka.
To pa že celo ni res, da bi bil starček slugi zbil klobuk raz butico, kajti to ni kar tako, da bi kdo zbijal klobuk z glave poštenjaku, ne da bi se poslednji pošteno uprl.
Tako neosnovano napadanje treba zavrniti najodločneje, tembolj, ako je napadeni veren sin katoliške cerkve in zvest sin svojega naroda.
(Opomnja uredništva. Ako je stvar taka, kakor je opisana tu, moramo že obžalovati najiskreneje, da je naš prvi dopisnik postopal toli — lahkomišljeno, da ne rabimo kakega hujega izraza. O tej priliki moramo spregovoriti rosno besedo gospodom dopisnikom. Naš list je vsikdar odprt vsaki hvali
in vsaki graji, saj je to naloga javnim glasilom, da povspešujejo dobro in grajajo nedostatke brez vtacega ozira na osebo in stau. Ali to že moramo zahtevati brezpogojno, da bodi hvala res zaslužena in graja opravičena, ali z drugo besedo: poročajte nam l e resnico!!! Vestnost je torej neizogibno potrebno svojstvo dopisniku — nevesten dopisnik zlorablja list in vara javnost. Vestnosti pa moramo zahtevati že zato, ker uredništvu ni mogoče — to mora biti jasno vsakomur — presojati, dali se je kjs na deželi res vse dogodilo tako, kakor se mu poroča. Ponavljamo torej: mi smo hvaležni na vsakem, tudi najmanjšem poročilu, ako odgovarja resnici ; na poročilih pa, ki se ne ujemajo z resnico, s«- zahvaljeino že v naprej in najodločneje.)
Oruibi sv. Cirila in Metoda so darovali od 1.—28. febr. t. 1.: Slavni občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane v vzgled in spodbudo drugim narodnim zastopoin za leto 1895. podpore 1000 kron; slavni podružnici na Vrhniki vrlo se razevitajoča ženska in čvrsto delavna moška, vsaka po 200 K. pokroviteljine od izvanrednih podružničnih dohodkov ; si. podružnica „Gdrenska Dolina' s sedežem v Kianjski Gori 100 K. kot polovico pokroviteljine župnije Kranjskogorske in si. ženska podružnica v Sežani po g. blagajniča-liei Franji Guličevi 100 K. kot dopolnilo za drugo pokroviteljino. Že druga pokroviteljina ženske podružnice v vasi Sežani, akopram je to najveća in najimenitnejša vas na Krasu, nam pač jasno govori, kaj bi Slovenci po mestih in trgih lahko storili za našo družbo, ko bi bilo povsod po domovini za dom tako mehkih src., kot so na kameni tem Krasu. A če ne najdemo povsod takih rodoljubkinj in rodoljubov, najdemo jih gotovo v Litiji. Tu so priredili otroci veselico v korist naši družbi in odbor namreč : Slavi Orehek, Kornelija Orehek, Pepi Pavlič, Jelček Grilc, Ivan Orehek, Emil Treo, Franc Pavlič so izročili dohodek 52 K. Litijskim Slovenkam, ki zbirajo novo pokroviteljino. Bog blagoslovi to lepo delo nedolžne dece! Dalje so nam naklonili: Nekateri č. Člani podružnice in narodne čitalnice v Kranju po g. A. Dru-karjn odkupnine od novoletnih voščil v znesku 46 K. ; „Hranilnica in posojilnica" v Cerknem na Goriškem 20 K. in rodoljubi pri veselici dne 24/2 ravno tam 3 gld. 62 nč.; Posojilnica v Črnomelju 20 K.; „Okrajna posojilnica* v mestu Kamenik za 1894. 1. 20 K.; Posojilnica Pišecah 10 K.; vč. g. Fr. Boncelj, župnik v Dražgošah nad Železniki dar tamošnjih Mohorjanov naši družbi v znesku I gld. 60 kr. in „Neimenovanec" iz Loškega Potoka 2 K. — Vrh tega j« nabral za družbo ud podružnice .Gorenjsku Dolina", g. Ant. Šoklič, župan na Koroški Beli, 30 K. Darovali so: Po 2 kroni: gg. Anton Šoklič, Terezija Šoklič, Ivan ('op in Marija ('op (Moste) Anton Kržišnik, župan brezniški. Po 1 krono : Dr: Vilfan iz Radovljice, Jan. Žumer, Lovrenc Baloh, Andrej Smolej, (Kor. Bela), Ivana Grilec (Smokuč), Polona Grileo, Jan. Šoklič (Potoke), Valentin Lukan, Neimenovan (Javornik), Jan. lleš (Moste), Peter Vari (Moste), Franca (Jop (Moste), Josip Jeglič (Begunje), Šimen Orešec, Ivan Kokalj (Ja vornik), Miha, Urša in Mlmica Noč (Juvornik), Jože Mulej (Studenčice), Klemen Dolžan (J5a-breznica) in Jakob Žumer, župan Gorjauski.
Za slovensko šolo šolskih sester v Veliko vcu so darovali od 1. —28. febr. t. I.: Slavna „Posojilnica v Mariboru" 200 K.; proč. g. Martin Drčar, župnik v Preski, 100 K.; si. podružnica naše družbe za St. Kancijan in okolico 50 K. in gg. igralci pri veselici omenjene podružnice darilo 10 K.; „Posojilnica v Črnomelju 40 K.; g. Krnost Širca 36 K., ki so jih zložili rodoljubi in rodoljubkinje /brani ob poroki g. učitelja Petričeka pri nevestinem stricu g. Ilausonbichlerju v Žalen; „Hranilnica in posojilnica* v Št. Jaužu v Rožni dolini 30 K.; g. Janko Žirovnik, nadučitelj v Št Vidu nad Ljubljano, 24 K., ki jih jo nabrala go-spica Kranja Ciiman, blagajiučarica ženske podružnice v Št. Vidu, v veseli družbi pri „Lovrencu"; g. Fran Lavtižar, učitelj v Kamni gorici, 24 K., nabranih v priliki zborovanja Kropinsko — Kamnogoriško Dobrav-ske podružnice dne 6. prosinca t. 1.; vč. g. Pavel Hrovat, župnik pri sv. Justu na Kozjaku 20 K. ; vesela družba v Šmarji pri Jelšah 10 gld. 18 kr.; „Hranilnica in posojilnica1' za sv. Lenart pri sedmih studencih
20 K.; „Okrajna posojilnica-' v mestn Kamenik 20 Kron ; gospod dr. Albin 20 Kron; gospod Josip Rozman, kapelan v Spod. Dravogradu, 15 K., nabranih na jako živahnem in pomenjivem shodu v Libeličah ; vč. g. Mavrilij Šaiabon, katehet v Ljubljani 10 K.; g. Oroslav Dolenc, hišni posetnik in svečar v Ljubljani, 10 K.; vč. g. Janez (Ji-baiek župnik pri Št. Vidu nad C.irknico, 4 K.; g. Anton Cvenkel 4 K., kot dar stolo-ravnatelja vesele družbe in Neimenovanec iz Loškega Potoka 2 K. — Ker si je družba letos — prav ob svoji desetletnici — kupila šolsko poslopje v Trstu in zida novo šolo v Velikovcu, nakopala si je mnogo stroškov. Trdno se pa nadeja, da jo bode požrtvovalno slovensko občinstvo letos tudi toliko izdatnejše podpiralo. Zato kliče : liog povrni darovateljem! Bog poživi naslednike!
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Izginila listnica. Špediter g. Konrad Exuer iz Pulja bil je minulo soboto opoludne po opravkih na ladiji „Santa Maria del So-corso*, zasidrani v novem pristanišču. Poveljnik ladije pozval je g. Fjcnerja v goste in isti je~res ostal na obedu pri poveljniku. Ko je Exner po končanem obedu hotel oditi, segel je v žep suknje, da vzame iz listnice nek spis. Toda listnice ni bilo in kljubu vsemu iskanju jo niso mogli najti. V listnici bilo je 9o0 gld. v gotovem denarju in več važnih pisem.
A glej čudo, včeraj predpoludne dojel je k gospodu Exnerju neki mož v opravi pomorščakov, izročivši mu zaprto pismo. Otvorivši pismo našel je gospod Exner v njem na veliko začudenje svojih 900 gold., koje je bil smatral že izgubljenim. Kdo je bil dotičnik, ki je donesel pismo, so ne ve, ker je hitro izginol.
Influenca prod 300 leti. V sedanji dobi, ko se „inHuenca* pojavlja ne le v Trstu, ampak malone po vsej Evropi in ko v raznih krajih mro mnogo Ijndij za to nadležno bolezen, zanimalo bode naše čitatelje, ako jim povemo, da „influenca" ni „nova" bolezen, ampak da se je pojavila že pred 300 leti v Nemčiji. O tej bolezni piše kronist Joahin pl. \Vedel v svojih še dandanes ohranjenih spisih : „V jeseni leta 1580. pokazala se je čudna, nagla bolezen „epidemia Ines* ali pa „špaujsko čivkanje" zvana (ker so jo prinesli španjski vojaki in ker je bolezen podobna bolezni med kokoši) ne samo po tukajšnjih krajih in deželah, ampak po vsem svetil, kakor daleč dobivamo poročila in znanja. Ta bolezen je podobna silni mrzlici. Posebno trpita glava in prsi, ker provzroča kašelj. Ta nadloga prijela je veliko Ijndij, mladih in starih in ni šla mimo nobenega mesta, vasi ali hiše. Večina obolelih pa je zopet ozdravila, posebno oui, ki si niso dali puščati kri in ki niso provzročili mnogo zdravil.* -- Torej, kdor ima influenco, sluša naj starega kronista: uaj ne uživa mnogo zdravil in naj si ne pušča krvi !
Podmorsk čutu. Anglež Seymonr Alleu v Avstraliji izumil je čoln, ki mora baje plavati nepretržno tri dni in tri noči pod morskim površjem. Ta čoln more se potopiti in zopet spraviti na površje kadar se hoče ; potopi s« ga baje lahko kolikor globoko se ga hoče. V pomorskih vojnah torej sovražnik ne bi čisto nič opazil, kje in kedaj se bliža tak čoln. Ljudje v podmorskem čolnu bodo torej mogli spraviti torped pod sovražno ladijo in razpršiti v zrak. Te dni po bile v mestu Melburnu (Avstralija) poskušnje z modulom takega čolna. Pravijo, da so se poskušnje sponesle prav povoljno.
Sodnijoko- Mesar Andrej Turko, 2Uleten mladenič, prišel je na Sveti večer nekoliko vinjen v župno cerkev pri Sv. Antonu, okraja Koperskega. -Mislil je menda, da je v gostilni, kajti obnašal se je skrajno nespodobno, žalil razne pobožne ženbke in se norčeval i/ sv. opravila. Stražarji odstranili so ga iz cerkve. Včeraj stal je Turko pred tukajšnjim dež. sodiščem, obtožen zasmehovanja vere. Obtoženec so je izgovarjal, da je bil dotični večer tako pijan, da ni znal, kaj počenja. To trditev pa so ovrgle razne razne priče. Sodišče ga je obsodilo na mesec dnij strogega zapora. — -12letni posestnik in gostilničar v Kreščicah pri Dolini Andrej Puntar je dobil včeraj dva meseca zapora, ker je porabil zaplenjene mu jestvine in vino. Puntar je bil na zaostalih davskih na dolgu okolo 1600 gld.; za pokritje tega dolga mu je finančni erar zaplenil razno pohištvo, vino
in jestvine. Dolžnik pa je „aplenjene jestvine in vino poprodal, „da n« bi se pokvarile*, kakor je rekel včeraj pred dež. sodiščem.
Policijsko. Včeraj popolune prijeli so stražarji v ulici Commerciale iz Trsta že izgnanega 331etnega kovača Jurija G. iz Koprive. — 231etnega izvoišeka Ivana Jaz-bica so zaprli, ker je na »umu, da je ukradel v novem pristanišču 40 desk trdega lesa. — Zidarju Ivanu Grdolu, stanujočemu na Rocoln hit. 144, ukradel je neznan tat razno orodje, vredno 5 gld. — Ribiču Ant. Bngi odnesel je spreten tat, v neki kavarni žepno uro, dežnik in novčarko, v kateri pa sta bila le dva loterijska listka. Ukradeni predmeti so vredni okolo 23 gld.
Najnovejše vesti.
Dunaj 12. (Poslanska zbornica). Predlog Samaneka, da se o včerajšnjem odgovoru ministra Bac<iuechema na interpelacijo radi odnošajev v Liberci, otvori debata, je zbornica odklonila. Minister za notranje stvari ie odgovoril na interpelacijo posl. Exnerja, zadevajočo stališče tehnikov. Zbornica je sklenila z veliko večino glasov, da je preiti v podrobno razpravo o preosnovi davkov.
Petorburg 18. Včeraj predpoludne je dospelo tu sem truplo umršega velikega kneza Aleksija. Truplo so v velikem spre« vodu preveli v trdnjavo Petra in Pavla. Za vozom so stopali ear in drugi člani carske rodbiue. V voseh so sledile carica, earica-udova, velike kneginje in dvorne dame. Po ulicah je bila zbrana velika množica Ijndij.
Rim 11. „Agenzia Štefani" javlja iz Pariza, da je kitajski poslanik odpotoval v Rim. Istemu je ualoga, da naprosi francosko, angležko in italijansko vlado, da bi iste sodelovale pri pogajanjih med Kitajem in Japonsko.
Trgovinah« br>oj»vka.
BndlapelU. Pienlon m apomlad 8.78 fl-74 Pienica «a jenen 189» 7.06 do 7.07 0»en is mlad fl.20 0.2» Ri »pomlad 158 frriO. Koruza iin mai-juni fl-88 6 37,
PSunicM nova od 78 kil. f. A'80—<l'8l, od 70 kil. f. « 90- H'95, od SO kil. f. « «0—7 —, od Si kil. f. 7--7 05, od H Si kil. for. «-70—7.10.
.lecmon 6 40-8 20 j p^o ii'20—6 80.
Pienica: Srodno ponudbe, o mej »no povpraševanje. Prodalo tu j« 20000 nit. et mirno ali po »talnih conali. Brž in ječmen 5 n?6., otok 10 utC. dražjo. Koruza posebno pa jako stalno. Vreme: mil«.
Praga. Ncrulitiir.ini sladkor na mar« f. lt.10 utaj 12 22, nora tatina 12.71.
Prag*. Ccntrifiiifal nori, pojUvljan t Trii in u carino vred, odpošiljale* precej 1, 28.25--29. Mar« Avg.f. 29.50 .— Concas>4 za inarc-april 29.50 —•—. Četvorni Ra umro 80"75. V glavah (todib) /a maro 30 75
Havr«. Kava flanto* jjuod average r.» Mar« 93.—, la juli 94'— mirno.
Hfl.rabnrg. Snrito* trood avt»ra|(o *a mar« 77.M maj 76-50 aeptciuber 761—. Mirno.
Dunajeka bora	m ia. m«	roti
ima		
	dane«	»Jer^j
Državni dolg v papirju . .	. . 1.01,80	101.80
„ „ v *r«bni . .	. . 101 30	101.25
Avutrijuka rvnta v xlutu	. . 125 05	125.05
„ „ v kronali	. . 101 3il	101.40
Kreditne akcij«.....	. . 998 25	893.20
London 10 Lat......	. . 123.40	123.45
Napoleoni . ...... 20 mark ......	. . 9.77'	9-70
	. . 12.07	11.08
100 italj. Ur ..... .	. . 4tt.60	4610
KonclpUenta
zmožnega »radovati v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku
iiče
odvetnik Dr. Gustav Gregorin
ir T p • t u
«•!/» tifi nr^i.t**, —»-
Točijo ne domača
in
litraka
Izvrstna
vina.
Josip Katalan v Rojanu
pri
„Dvanajstih Murvah"
Priporoča »<• d. občinstvu 7u obilen obisk.
Dreherovc pivo.
Kuhinja je p reak r bij ena innllnii In gorkimi jedili.
SI

Nič več kašlja!
Balzamaki |> * t o r a I a k i prah
ozdravi vaitk kaJelj, plućni in bronhijalni katar, dobiva »o v o llikovani lekarni
PRAKMMER JU dne Mori" Trst, veliki tr|.
Poštne poliljat»e izvršujejo se neutegoina.
Lastnik pvlitićn« društvo ,Edino>t". — Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikotn. — Tiskarna Dtlenc v Trstu.