TJJEKAJ O NAŠIH KMEČKIH TEŽNJAH IN ZAHTEVAH L. C. — Drav3ko polje V Skcveniji je 63% prebivalstva kraetskega Btanu, ki plača 30% vseh davčnih bremen. Res je to:rej naš kmet steber naroda in države, kar vedno čitamo. Toda v primeri z drugimi stanovi ima Hcmet najmanj razvito socialno zakonodajo, nima uzakonjenega eksistenčnega minimuma, Bvjfigovi pridelki 30 brez cene, čeprav ao kot preliransv vsakomur potrebni; zato ne more koraikati vzporedno s svojimi atanovsklmi tovariši v druglli državah, skratka, kot najmočnejša sestavina slovenskega naroda daleko ne uživa tistega ugleda in socialno-političnih dobrot, do katerih ima po svojem visokem številu in važnem pomemi pravico. V naslednjem hočemo opozoriti javnost na neKaj nujnih potreb kmetskega prebivalstva, zlaati tega z Dravskega polja, v svrho zboljšanja gospodarstva na Dravskem polju in a tem zboljSanja narodnega gospodarstva vse Slovenije. 1. .Tavni in privatni nameščenci. ter ročiii delavci imajo eksisteneni minimum, to je minijnaln« mezde za delo, določeno in merjeno na ure; naš kmet rad dela in ie na delo ponosen, har je prav, toda njegovi pridelki ao brez primerne cene. Vem, da je vprašanje minimalnih cen z;ek) kočljivo, toda z dobro voljo, kmeta re»iti in mu zagotoviti trajno boljše življenje, bi tudi šlo. Zakaj pa gre to pri industrijskih izdelkih? Na Dravskem polju je največji izvozni pridelek krompir — štajerski krompir je vendar znan po avoji kakovosti in priznan! Naš kmet jpotrebuje poštenega kupca in bi se rad znebil prekupčevalcev, ki imajo pogosto pri svojem po- slu oderuške dobičke! MLnlmalne cene pa nikakor niso edini izhod, ampak pomaga enako tudi izvos pod kontrolo javne oblasti, kakor se to vrši pri izvozu sadja, le da je tu namen znižati režijske stroške na najpotrebnejše. Cena n. pr. za 1 kg krompirja 1 din, za 1 kg žita 1.50—2 din, 1 kg goveje živine 5—7 din, 1 kg svinjskega mesa mrtve teže 7—& din, 1 liter mleka na vaseh na detoelo 1.50 ali 2 din v mestu na drobno, so najmanjše, po katerih sme prodajati naš kmet svoje pridelke, če hoče napredovati. Obenem pa te cene za uradništvo in ostale ne predatavljajo zvišanja življenjske ravni, kmetu pa pomenijo ključ k zboljšanju celotnega gospodarstva. 2. V tesni zvezi 3 tem je zadružništvo. Naše zadruge potrebujejo na tržiščih več upoštevanja rn zaščite ob enakih pogojih privatnih ponudnikov. Bolnišnice, s-rotišnice, vojaški zavodi itd. (takih zavodov je v Mariboru veliko), naj pri svojih nabavah dajejo zadružnim organizacijam vsekakor prednost. 3. Dravsko polje je le na svojih zapadnih obronkih in v smeri Ptuj-Sv. Vid elektrificirano. Elektrarna Fala se izgovarja, češ da nima industrije. Banska uprava je v tem oziru že pokazala pripravljencst, da sama prevzame elektrifikacijo Dravskega polja v svoje roke. Vse Dravsko polje jo iakreno prosi, naj vendar to čimprej izvede. 4. Na Dravskem polju se naliajajo veliki gozdni. kompleksi. žal, da se iz teh gozdov preživlja mnogo — goadnih tatov! Kar v vagonih pošiljajo fižolovke in hmeljske police ter kole za vinograde in s tem uničujejo najlepže gozdne nasade. Prosimo oblast, da čimprej izda pravilnik za izvajanje uredbe o gozdnih euvajih nedržavnih gozdov!