Kaj si dekleta vse izmislijo, da bi ženina dobile! Na raarskeiB polju jb v murskib vrhih živijo siBOvi ia bčere tistega aaroda, o kterem Neraci ačijo a Bemškatarji verajejo, da ai za drago aa svetu, kakor da dragim služi, jesti ia piti apravlja, ia za to dačo plačajc: — gloveaskega. Odkod iaiajo Nemci ta aaak, ia 8 kakiaii čadeži ao evojim ačeaceai, aeaiškatarjeai apričali to vero, o tem sv. pisaio ia tudi uataieao izročilo aiolči. Sloveaci pravijo, da je to kriva vera ia lažajiv aauk. Jaz tega ae bom pretresoval; kdor hoče pravo izvediti, aaj bere krščaasko dogmatiko in moralijo, veliia krščaasko, a Be aernake, madjaroaske ali laboB8ke. — Med omeajeBimi SloveBci aa aiarakem polju ia v murakib vrheh pa je kaj lepih Micik ia Zalik, kakor pravijo tisti pajbari. Tiste deklice pa imajo eao željo, ktero sicer kakor dekleta po drugih poljib ia vrheh zakrivajo , pa se je zaebiti ae morejo, dokler se jim ae izpolai želja po žeainu. Iz te želje je izrasla vera, ktera bi r miaolih časib, ko so v Veržeju še Bemškatarji bili, iaieaovala ae vera veržeaske koreaiae, ia je smešaa, kakor je aemakutaraka grešaa. Na Aadrejevo je v Vržeja seaienj. Ktera se želi omožiti, mora se av. Andreja postiti, na Afldrejevo pa v Veržje iti Ba semeflj ia ai robec kupiti. Ta veržeaski robec mora do božiča vsak den robiti; aa sveti poat rnora biti zarobljen; aa sam aveti dea pa ga niora pri sebi imeti pri vseh treh mešab. Kedar gre spat, aiora veržeasko zarobljeni robec pod glavo djati io aa njera spati. Eedar koledajaki pod oknom koledaico odpojejo, začae se ji seajati, ia v senjah ridi pajbara, ki bo fljea žeaio. Za ovo vero meada Bobeao sloTeasko dekle ne bi hotelo življenja dati; atokrat boljša pa itak je , aego vera acmškatarska.