PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) Tlx 460270
GORICA
T-•> *
O ~
o *
-Jv —
7. TO
I
§
S
1
2>
5
• 1
35723
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLM. št. 263 (12.588)
Trst, petek, 7. novembra M
Velesili ostajata priklenjeni na svojih stališčih
Neuspeh srečanja Shultz - Ševardnadze razočaral udeležence dunajske KVSE
Dialog se ho nadaljeval, a Moskva že računa na zamenjavo v Beli hiši
DUNAJ — Ameriški državni tajnik Shultz in sovjetski zunanji minister Ševardnadze sta se včeraj razšla kislih obrazov po skoraj petih urah dvodnevnih pogajanj. Dunajski minivrh med šefoma diplomacij se je torej končal s popolnim neuspehom, ki je sedaj še globlji od onega, ki je pokopal reykjaviški vrh. Sporna vojna zvezd ni je postala le propagandni simbol in ne glavna ovira. ZDA po vsem sodeč skušajo čimprej pozabiti na skoraj doseženi sporazum v Rey-kjaviku in zato postavljajo SZ nove in nove ovire, da bi ta napravila kako Pogrešeno gesto, ki bi opravičevala neuspeh in zvalila krivdo za zastoj na Moskvo.
SZ pa ne naseda na take poskuse. Dobro se zaveda, da čas dela v njeno korist, da ne bo Evropa mirno prebavila reykjaviškega in dunajskega neuspeha. Ševardnadze je že včeraj dopoldne zapustil Dunaj. Na improvizirani tiskovni konferenci je najprej spregovoril o pomenu KVSE. Glede srečanja s Shultzem pa je šef sovjetske diplomacije navedel, da mu je po njem ostal grenek priokus, ker ni pričakoval, da bodo Američani prelomili besedo, da bodo skušali čimprej pozabiti na reykjaviški vrh inse vrniti v stare kolesnice kolesnice. Kljub take-uru nespodbudnemu rezultatu pa je Ševardnadze prepričan, da ne bo Rea-
ganovi administraciji uspel ta manever.
Ameriški državni tajnik Shultz pa je moral ostati na Dunaju, da bi zaveznikom poročal o srečanja s Ševardnad-zejem. Priznati je moral, da je vse ostalo pri starem, kljub temu pa je dodal, da se bo dialog nadaljeval. Omenil je sovjetsko razpoložljivost, da se pogovarja tudi o človekovih pravicah. Shultz se nedvomno nahaja v zagati, saj je Reaganova administracija bržkone upala, da bo Ševardnadze pokazal večjo popustljivost.
To se ni zgodilo; še več, Moskva se dobro zaveda Reaganovih težav tako domajvolilni neuspeh) kot med zavezniki. Že res, da ima tudi Reagan v Evropi svoje Bolgare, a mora bolj kot Gorbačov računati na javno mnenje in na pacifistične sile. Udeležence KVSE je neuspeh moreče potlačil. Italijanski zunanji minister Andreotti je ob tem poudaril, da ni »škotska prha« priporočljiva za srčne bolnike. V mislih je seveda imel Evropo, ki iz upov pada v malodušje. Vsi se namreč zavedajo, da bo Moskva nadaljevala svojo mirovno ofenzivo. Propagandnega manevrskega prostora ima čisto dovolj, da lahko še bolj zagreni zadnji dve leti Reaganovega predsednikovanja. Nedvomno pa bo zagrenila življenje tudi tistim evropskim vladam, ki niso še spozna-
le, da so v bistvu talke Reaganovih interesov.
Položaj se je za Zahod nedvomno zapletel s pojavom Gorbačova. Namesto prejšnje dogmatske togosti se morajo sedaj soočati s pragmatično elastičnostjo novega sovjetskega vodstva, ki ne more uresničiti svoje »perestrojke« brez trajnega miru in sodelovanja. Taki sovjetski interesi pa sov-
padajo z željami pacifističnih sil Zahodne Evrope, kar nedvomno zaskr-blja Reaganove zaveznike.
V vseh teh zapletih pa je še vedno upanje, da bo v vsakem primeru prišlo do prvih bistvenejših premikov, ko bo Reagan zapustil Belo hišo in prepustil ključe skoraj gotovo demokratskemu nasledniku.
Senati, Kom ja naualjuje razpravo o Slovencih
RIM — V senatu je spet zasedala ožja skupina komisije za ustavna vprašanja, ki se ukvarja z zakonskimi osnutki o globalni zaščiti naše narodnostne skupnosti. Senatorji, ki jih vodi socialistični predstavnik Garibaldi, so vzeli v pretres vprašanja manjšinskega šolstva, na osnovi predlogovsocialistov, komunistov, demokristjanov, neodvisne levice ter senatorjev mešane skupine Fossona in Fontanarija, ki sta podpisala zakonsko besedilo Slovenske skupnosti.
Vladna večina je bila spet razdvojena. Medtem ko socialisti vztrajajo na načelu postopnega reševanja vprašanj Slovencev, so senatorji KD spet dali vedeti, da ta stranka pričakuje vladni predlog o tem vprašanju.
Komunistična senatorka Gerbčeva je obžalovala, da vlada ni še imenovala svojega predstavnika v tem telesu, za kar se je pred dvema tednoma jasno obvezal podtajnik pri predsedstvu vlade Amato. Zna biti, da bo predsednik Craxi za to spet zadolžil ministra za dežele Vizzinija ali pa kakega drugega politika iz vrst pet-strankarske večine. Predvidoma se bo delovna skupina spet sestala sredi prihodnjega tedna v upanju, da bo vlada do takrat razčistila svoje stališče. (st)
Shultz in Ševardnadze pred včerajšnjim srečanjem, ko sta še upala v uspeh
(Telefoto AP)
Finmeccanica in IRI za italijansko rešitev, zadnjo besedo ima vlada
Družbo Alfa Romeo kupi Fiat »Delavcev ne bomo odpuščali«
RIM — Zavod za industrijsko obnovo IRI in holding Finmeccanica sta se po primerjalni analizi ponudb za od-kup državne avtomobilske družbe Alfa Romeo, ki sta ju Predložila Fiat in Ford, odločila za Agnellijev koncern. Nje-Sova ponudba bo danes romala pred medministrski odbor Za industrijsko načrtovanje CIPI, katerega mnenje sicer ni zavezujoče, v ponedeljek pa jo bo vzela v pretres poslanska komisija za proračun in državne soudeležbe. Čeprav pojde zadnja beseda vladi, ni dvoma, da bo operacija prodrla, saj ),e »državni interes« prevladal nad tezami, ki so jih zadnje rQase iznašali nasprotniki privatiziranja. Sam predsednik IRI Prodi je priznal, da pomeni izločitev Alfe Romea iz državnega sklopa bolečo odločitev, a pripomnil, da je vpričo brezkompromisne mednarodne konkurence neizbežna. In zakaj Fiat? Ker daje večja ekonomska jamstva, kot Ford.
Z odkupom Alfe Romea (1.050 milijard lir, vplačljivih v Petih obrokih med 1993. in 1998. letom) bo Fiat ustanovil Prešano družbo Alfa-Lancia. Njena začetna glavnica bo znašla 2.150 milijard lir, leta 1991 pa naj bi imela _8.000 milijard lir prometa. Skupne naložbe Fiat v novi družbi bodo v fetih 1987-1995 dosegle 5.000 milijard lir, od tega 3.750 milijard samo za Alfo Romea, letna proizvodnja pa se bo povzpela do 620.000 vozil (395.000 samo AR). Sedanje motorje oxer in vg j)0Cj0 ge razvili in jih vgrajevali tudi v avtomo-! e drugačne znamke, prodajo proizvodnje pa raztegnili na svetovno tržišče (tudi na ZDA). Proizvodnja bo zajemala g°lj avtomobile srednjega in višjega razreda, s čimer naj 1 Alfa-Lancia prevzela vodilno mesto naevropski ravni.
Nova družba bo zaposlovala 37.000 uslužbencev - Alfa Romeo 28.000, Lancia pa 9.000. Postopoma bodo odslovili 6.000 delovnih moči (redne in predčasne upokojitve ter odhod proti nagradi), te pa bo zamenjalo isto število mož, ki so zdaj v dopolnilni blagajni. Fiat izključuje množične odpuste. Zlasti pomembno pa je, da ne jamči ohranitve delovnega mesta le osebju v Areseju in Pomiglianu D Arcu, ampak tudi delavstvu drugih treh obratov iz skupine Alfa (Špica, Arna in Arveco), kar so v krogih CGIL, CISL in UIL še posebej poudarili. Sindikat je z rešitvijo načelno zadovoljen, opozarja pa, da bo treba postaviti na trdnejše temelje odnose med sindikalisti in turinskim koncernom ter preverjati njegovo politiko naložb in zaposlovanja z večjo udeležbo sindikalnih predstavnikov pri strateško-proizvodnih izbirah. IRI pa naj po tej zgubi utrdi svojo prisotnost v drugih važnih panogah začenši s telekomunikacijsko.
Reakcije v političnih krogih so povoljne, čeprav oprezne. Večinske sile poudarjajo pomen »nacionalne rešitve« problema, v kateri vidijo tudi znak »obnovljene konkurenčnosti« italijanske industrije v mednarodnem merilu, zahtevajo pa »čiste račune«. Senator KRI Colajanni meni, da bi Ford dal družbi AR boljša jamstva v menažerskem in tržnem pogledu, a da Fiat daje večja jamstva v zaposlitvenem. Bassanini (Neodvisna levica) pa svari pred nevarnostjo, ki jo lahko za ekonomski pluralizem in svobodno konkurenco pomeni tolikšna finančna in tržna moč v Agnellijevih rokah, (dg)
Zasedanje Plenuma kulturnih delavcev OF
Odkrita izmenjava mnenj o slovenstvu
MARIJ ČUK
BLED — Lahko rečemo, da je včerajšnje zasedanje 14. Plenuma kulturnih delavcev OF razgrnilo na govorniško mizo še marsikateri problem, ki je ostal v prvem dnevu nedorečen. Vprašanje četrte točke programa OF je tako odprlo široko diskusijo, ki je zajela domala vse strukture slovenskega življenja in sedanje ekzistence, bodisi, da je šlo za Slovenijo samo, kot tudi za zamejstvo. Razprava pa je tipala tudi v širši jugoslovanski prostor. Reči je treba, da je šlo za odkrito izmenjavo mnenj in pogledov, izneše-ne so bile polemične bodice, na račun vladajoče stranke in vodilnih ljudi, vendar na ravni strpnega pogovora.
Ko se tako zamišljamo v dvodnevno blejsko zasedanje, moramo iz slišanega izluščiti vsaj dve osnovni misli. Na eni strani je trditev, da je NOB lahko samo vplival na preoblikovanje slovenskega narodovega značaja in da četrta točka programa OF ni bila v ničemer uresničena, po drugi strani pa ugovor, da je NOB zares ustvaril
nov lik aktivnega slovenstva. Ti dve radikalni trditvi sta si seveda v nasprotju, kjub temu pa imata stičišče v točki, pri kateri so se vsi strinjali, da je narodnoosvobodilna borba važen epohalen dogodek v življenju slovenskega naroda.
Velika vrednost tokratnega Plenuma kulturih delavcev Osvobodilne fronte je v tem, da se je vprašanja preoblikovanja slovenskega narodnega značaja lotil interdisciplinarno. To se pravi, da so bili v problematiko uprti pogledi najrazličnejših strok in ved, tako da smo dobili dokaj popolno sliko gledišč na osnovno izhodišče Plenuma. Najbolj radikalne so seveda misli mladih, za katere je bilo ugotovljeno, in so to sami ugotovili, da so popolnoma apatični do jugoslovanske politike in partije, kot tudi do jugoslovanske armade. Kar zadeva striktno osrednjo temo pa bomo iznesli nekaj tez, ki smo jih pobrali iz širokega pladnja misli: Slovenci dojemajo svoj narod, predvsem kot jezikovno, manj kot politično, ekonomsko ali religiozno skupnost; če hočemo narodov zna-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Kdaj prevod in prilagoditev učnih načrtov za slovenske osnovne šole?
NA 4. STRANI
Craxi se je vrnil z diplomatske misije
RIM — »Upam, da bodo volitve, kot predvideno, 1988. a,« je včeraj izjavil predsednik vlade Craxi ob povratku z idnega in delno zasebnega potovanja, med katerim je iskal Kitajsko, Indijo in Egipt. Odgovor je bil namenjem mikarjem, ki so na letališču Ciampino silili vanj z vpra-ijem, če bodo razpisali predčasne volitve, o katerih se v i dneh po Rimu vztrajno širijo glasovi. Ob tej priložnosti Craxi ocenil pogovore, ki jih je imel z državniki teh žel Povedal je, da gojijo Kitajci veliko spoštovanje in jateljstvo do Italije in da bo treba uskladiti napore za večanje kulturne, politične, gospodarske in trgovinske sotnosti Italije v LRK. Po prihodu na letališče, kjer ga je ejel podtajnik v predsedstvu Amato, je Craxi takoj nada-val pot v palačo Chigi.
Med postankom v Assuanu (iz tehničnih razlogov) je idsedniku vlade po telefonu zaželel dobrodošlico pred-Inik egiptovske vlade. Ali Lutei je pohvalil italijansko rjporo pogajanjem, ki jih Egipt vodi z Mednarodnim de-mim skladom za dodelitev kreditov. Craxi mu je oblju-' da bo Italija tudi v bodoče podpirala vsa prizadevanja, naj pogajanja pripeljejo k srečnemu zaključku. Beseda je Ja tudi o Bližnjem vzhodu. Državnika sta izjavila, da ne ireta biti mlačna do dogajanja v tem delu sveta, kjer je rebno s pogajanji zagotoviti mir.
PLO in Sirija ponujata Franciji svojo pomoč proti terorizmu
PARIZ — Predsednik Palestinske osvobodilne organizacije Jaser Arafat je v intervjuju za francoski tednik Pariš Match izjavil, da je PLO pripravljena sodelovati s Francijo v boju proti terorizmu. Arafat je tudi izjavil, da je na istem področju že sodeloval z italijansko in avstrijsko vlado.
PLO je torej pripravljena na sodelovanje z državo, kjer je v zadnjih mesecih najbolj zaskrbljujoče narasel val terorističnega nasilja bliž-njevzhodnega kova. Avtorje septembrskih terorističnih akcij v Parizu naj bi po mnenju Arafata »izkoriščala neka arabska tajna služba«, nato je še dodal, »da mu ni mogoče dajati nasvetov evropskim vladam, ki so sicer izoblikovale svojo politiko in jo tudi izvajajo, a se šele zdaj zavedajo, da so bile v svojih odnosih do Palestincev nepravične.«
Arafat je tudi izjavil, da skušajo ZDA in Izrael s svojimi napadi na Libijo ustvarjati diverzantske akcije, ki naj bi odvračale svetovno pozornost od palestinske problematike, in je ob tem kritiziral ZDA in nekatere evropske države zaradi politič-
ne podpore, ki jo nudijo Izraelu. Predsednik PLO je tudi prepričan, da Sirija vodi akcije šiitske organizacije Amal v Bejrutu, v svojem intervjuju pa se je vzdržal komentarjev o aferi Hindaui.
Svojo pomoč in sodelovanje pa nudi Franciji tudi sirski premier Rauf al Kasm, ki je prav tako pripravljen »pomagati vsem državam, ki mislijo resno in pošteno sodelovati s Sirijo, s tem pa še ne zahtevamo od Francije ali od ostalih držav, da se izrečejo proti Izraelu ali ZDA.« V svojih izjavah radiu France International je omenil tudi problem oboroževanja in sicer to, da Sirija potrebuje veliko orožja, da se brani pred Izraelom.
Ob izjavah Arafata in sirskega premiera francoskim javnim občilom pa velja omeniti sestanek, ki ga je predvčerajšnjim sklical sirski zunanji minister Faruk al Sahara v Damasku. Zbranim veleposlanikom držav EGS je al Sahara izjavil, da nima Sirija nobenega opravka z mednarodnim terorizmom in da ni vpletena v poskus atentata na izraelsko letalo na londonskem letališču.
• Odkrita izmenjava
Smernice sklepnega dokumenta bukareškega zasedanja
NADALJEVANJE S 1. STRANI
čaj preoblikovati, ga je treba najprej spoznati; preoblikovanje starega človeka se mora dogajati z namenom, da se ustvari novi človek itd.
Skratka dovolj širok spekter vsakršnih pogledov, pri čemer velja poudariti, da je bil tokrat na Plenumu zastopan ves slovenski kulturni prostor, kar je še dodatno obogatilo razpravo. Kajti tudi znotraj tega prostora so »značajske razlike«, če lahko tako rečemo, saj so, denimo, koroški Slovenci integrirani v avstrijski prostor, miselnost in družbeno življenje - kot sta trdila Avguštin in Janko Halle. Darko Bratina pa ni govoril o narodovem značaju, omejil se je le na iskanje primarnih potreb in zahtev, ki jih mora naša narodnostna skupnost uresničiti, pri tem pa je po njegovem nujen prodor manjšinske kulture v širši italijanski prostor.
Že iz tega površenga pregleda tematik je jasno, da je šlo za vsebinsko bogat Plenum, ki seveda ni mogel z vso jasnostjo in neoporečnostjo odgovoriti na temeljno vprašanje: ali je NOB preoblikoval narodov značaj. Izsledki tega zborovanja in morebitni zaključni odgovori bodo morebiti prišli na dan kasneje, ko bo mogoč siste-matičnejši pregled celotnega gradiva. Na tem mestu pa moramo zadostiti še kronističnim obveznostim: sinoči je bil ogled filma o Trubarju, danes pa bo celodnevni izlet na avstrijsko Koroško, kjer se bodo udeleženci blejskega zasedanja srečali tudi s tamkajšnjimi predstavniki slovenskih organizacij.	MARIJ ČUK
Resolucija OZN o Afganistanu
NEW YORK — Generalna skupščina OZN je včeraj izglasovala resolucijo, ki zahteva takojšnji umik sovjetskih čet iz Afganistana. Za resolucijo je bilo oddanih 122 glasov, proti pa 20, ali držav se je vzdržalo. Listina potrjuje pravico Afganistancev do samoodločbe in obsoja vsakršno zunanje vmešavanje v notranje zadeve te države ter naglaša, da bo mogoče problem miroljubno rešiti le po načelih o suverenosti, ozemeljski nedotakljivosti, politični neodvisnosti in neuvrščenosti Afganistana.
Višja raven sodelovanja med državami Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč
MOSKVA — Predsedniki vlad držav članic Sveta za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV) so v skupnem sporočilu po zasedanju v Bukarešti med drugim poudarili, da morajo poiskati še dodatne možnosti za povečevanje vzajemne dobave izdelkov, ki so jih predvideli med dosedanjim usklajevanjem planov, pr? čemer mora blago ustrezati najvišji svetovni kvaliteti. Kot nova stopnja v sodelovanju znotraj SEV naj bi se razvijale nesporedne vezi med podjetji in ustanavljali naj bi skupne znanstveno-raziskovalne, proizvodne organizacije, podjetja in združenja, bodisi na dvo- ali večstranskih temeljih.
Zasedanje je tokrat dobilo tudi kritične poudarke, kar poudarja sovjetska tiskovna agencija TASS. Pomanjkljivosti sodelovanja držav članic SEV so zlasti.v tem, da nepopolno usklajujejo svoje plane, zato pa prihaja do neusklajenih naložb in seveda tudi industrijske proizvodnje, ki ne ustreza vedno potrebam trga. Prehod od neusklajenega in ekstenzivnega na premišljeno delitev dela in specializacijo z in anzivnim načinom gospodarjenja naj bi pomenil novo kvaliteto v gospodarskem sodelovanju držav članic SEV. Skupno sporočilo iz Bukarešte navaja
nekaj konkretnih področij, ki so jim premieri posvetili še posebno pozornost. Seveda je na prvem mestu strojegradnja, ki naj bi v prihodnje dobila težišče na izdelavi mikroprocesorjev in popolnoma avtomatiziranih linij. Na področju energetike so sprejeli program izgradnje jedrskih central, kot ga je v svojem referatu razložil sovjetski predsednik vlade Nikolaj Rižkov.
»Posebno pozornost so posvetili nalogam povišanja tehnične ravni in kakovosti proizvodov, ki si jih države članice izmenjujejo, prav tako pa tudi pravočasni izvršitvi obveznosti, ki jih države medsebojno sprejemajo v sklopu sodelovanja. Poudarili so potrebo po nujnem povečanju učinkovitosti usklajevanja investicijskih naložb v nove zmogljivosti po dogovorjenih področjih in objektih, ki spadajo v program sodelovanja«, med drugim pravi skupno sporočilo.
Države članice se hkrati obvezujejo, da bodo omogočale svojim podjetjem in znanstvenoraziskovalnim organizacijam, da lahko vstopajo v neposredne vezi s partnerji iz drugih držav članic SEV.
Zasedanje je pozdravilo napredek v dogovarjanju med obema gospodarskima integracijama (SEV in EGS) ter poudarilo, da bi poglobitev bilateralnih in multilateralnih stikov med obema organizacijama prispevala k ozdravitvi političnih in gospodarskih odnosov v Evropi.
»Z zadovoljstvom ugotavljajo, da se poglabljajo vezi med SEV in SFRJ ter izražajo čvrsto odločnost držav članic SEV, da bodo tudi vnaprej dosledno razvijale gospodarsko sodelovanje z drugimi socialističnimi državami«, med drugim pravi skupno sporočilo o zasedanju premierov držav članic SEV, na katerem je na temelju sporazumov med SFRJ in SEV sodeloval podpredsednik ZIS Janez Zemljarič. V včerajšnjem sporočilu agencije TASS o pogovorih Zemljariča s sovjetskim premierom Nikolajem Riž-kovom beremo, da sta obe strani »potrdili težnjo po nadaljnji razširitvi vzajemne trgovsko-gospodarske menjave, po širšem izkoriščanju različnih oblik kooperacijskih povezav s temi smotri, prav tako pa tudi sodelovanje SZ in SFRJ v dejavnosti SEV«.
ANTON RUPNIK
Nadaljevanje pogajanj na Filipinih Vlada in uporniki pred sporazumom?
MANILA — Filipinski minister za kmetijstvo in član vladne pogajalne komisije Ramon Mitra je na včerajšnji tiskovni konferenci sporočil, da sta vlada predsednice Co-razon Aguino in predstavništvo Demokratske ljudske fronte (NDF) na tem, da podpišeta sporazum za premirje na območju Filipinov, kjer se že 17 let nadaljujejo oboroženi spopadi med vlado in uporniki. Svojo izjavo je Mitra dal po štiriurnem sestanku s predstavniki Demokratske ljudske fronte, ki zaobjema filipinsko ilegalno komunistično partijo in njen oboroženi del, Novo ljudsko armado (NPA).
Predsednica Aguino, ki bo od ponedeljka dalje na uradnem obisku na Japonskem, je Mitri izrazila svoje zadovoljstvo za izide pogajanj, opazovalci pa so Mitrove optimistične izjave sprejeli bolj ravnodušno. Že pred enim mesecem je namreč Mitra najavljal skorajšnji sporazum z oboroženimi uporniki, pogajanja pa je prekinil arest komunističnega vodje Rodolfa Salasa.
Predstavnika NDF Saturnino Ocampo in Antonio Zumel sta prejšnjo soboto izoblikovala predlog za 100 dni premir-
ja. Filipinska vlada pa je, predvsem pod pritiskom vojske, ki vidi v daljšem premirju le priložnost za upornike, da se reorganizirajo in utrdijo svoje pozicije, predstavila protip-redlog za krajše premerje: od 30 do največ 60 dni. Mitra je včeraj izjavil, da sta vladni predlog podprla tudi vodja generalštaba filipinske vojske general Fidel Ramos, ki sicer gleda na NDF kot na gverilce in svari Aguinovo pred nevarnostjo državnega udara, in ministra za obrambo Juana Ponceja Enrileja. Pogajanja med vlado in NDF bi se morala nadaljevati že v prihodnjem tednu, ko predsednice Aguino, na veliko Ramosovo skrb, ne bo v državi.
Potek in izid vladnih pogajanj s filipinskimi komunisti bi lahko vsekakor v precejšnji meri vplivala na volilno kampanjo za referendum o novi ustavi, ki bo na Filipinih 2. februarja 1987. Od referenduma oz. od nove ustavne listine, ki jo podpira tudi vplivna filipinska Cerkev, bo nato odvisno, ali bodo maja Filipinci volili za obnovo zbornice in senata.
Protest koroških Slovencev na Dunaju
DUNAJ — »Odbor za obrambo dvojezičnih šol« na Koroškem je-ostro protestiral proti poskusu liberalcev, ki jih podpira skrajno desničarska organizacija Heimat-dienst, da bi odpravili dvojezične šole in slovenske dijake potisnili v geto. Njihov cilj je, ločevati slovenske dijake od nemških.
»Takšno početje nasprotuje določilom avstrijske državne pogodbe,« izjavlja odbor za obrambo dvojezičnih šol, »hkrati je to neumen poskus, preprečevati otrokom koroških Slovencev dobro poznavanje nemščine.«
Letake s to vsebino je odbor včeraj razdeljeval udeležencem dunajske Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi.
Francoski predsednik vlade na uradnem obisku v Madridu
Predsednik francoske vlade Jacgues Chirac in španski premier Felipe Gonza-lez sta se včeraj sestala v Madridu. Na dnevnem redu njunega osemurnega razgovora je bilo predvsem utrjevanje odnosov med obema državama
(Telefoto AP)
Jugoslovansko stališče o malvinskem vprašanju
BEOGRAD Na tiskovni konferenci v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve je veleposlanik Stanič v zvezi z najnovejšim razvojem položaja okoli Malvinskih otokov dejal, da si Jugoslavija prizadeva za rešitev, ki je zasnovana na stališčih in odločitvah gibanja neuvrščenih držav. Le-ti nudijo odločno podporo pravici Argentine, da s pomočjo direktnih pogajanj pod okriljem Združenih narodov znova prevzame suverenost nad otoki.
Aleksander Stanič je spregovoril tudi o tistem delu referata prvega sekretarja CK KP albanske partije dela Ramiza Alije na njihovem 9. kongresu, v katerem je govoril o Jugoslaviji. Stanič je dejal, da je v referatu Ramiz Alija na žalost ponovil vse stare obtožbe in napačne trditve o Jugoslaviji in njeni politiki do Albanije. »Tega ob tej priložnosti nočem komentirati,« je dejal.
»Glede na jugoslovansko trajno opredeljenost za politiko dobrososedstva, miru, varnosti in sodelovanja v regiji, v kateri živimo, smo še naprej za normalizacijo in razvoj dobrih odnosov z Albanijo, vendar na načelih neodvisnosti, suverenosti, ozemeljske celovitosti in nevmešavanja v notranje zadeve. Le tako je moč graditi stabilne dobrososedske odnose,« je pripomnil.
Stanič je ob koncu novinarje obvestil, da bo 12, in 13. novembra na obisku v Jugoslaviji namestnik državnega se* kretarja za zunanje zadeve ZDA John Whitehead. Gost iz ZDA se bo pogovarjal z namestnikom sekretarja za zunanje zadeve Budimirjem Lončarjem.
Admiral Mamula končal obisk v Veliki Britaniji
BEOGRAD — Zvezni sekretar za ljudsko obrambo admiral flote Branko Mamula se je včeraj vrnil iz Velike Britanije, kjer je vodil delegacijo JLA na delovnem obisku pri oboroženih silah te države.
Med bivanjem v Veliki Britaniji se je Branko Mamula pogovarjal z britanskim zunajim ministrom Geofferyem Ho-wom in obrambnim ministrom Georgejem Voungerjem o mednarodnem sodelovanju obeh držav. Mamula se je prav tako sestal z načelnikom generalnega štaba Johnom Field-houseom in načelnikom generalnega štaba vojne mornarice Williamom Starveleyem, obiskal pa je tudi nekaj enot britanskih oboroženih sil, letalsko industrijo British Aerospa-ces in industrijo motorjev Rolls Royce.
Branko Mamula se je s šefom Foreign Officea izmenjal mnenja za krepitev medsebojnega zaupanja in razorožitve v Evropi in širše. Pogovarj-ala sta se tudi o vojaško gospodarskem in tehnološkem sodelovanju med Jugoslavijo in Veliko Britanijo, ki se že več let uspešno razvija v obojestransko korist, (dd)
■ BEOGRAD — Letošnji izvozni rezultati jugoslovanskega gospodarstva še vedno niso dosegli lanskoletnih-V desetih mesecih je šlo prek meja za 8,2 milijarde dolarjev blaga, kar je za 3,2 odstotka manj kot lani. Na konvertibilno področje je šlo za 1,1 odstotka manj blaga, na klirinška tržišča pa kar 6,6 odstotka. Kljub temu se je uvoz za trdne valute povečal za 3,4 odstotka, kar seveda ni ugodno, pa četudi sta za statistične popravke na voljo še slaba dva meseca, (dd)
Ob stopnjevanju časopisnih polemik v Jugoslaviji
V začaranem krogu dežurnih nacionalističnih nevarnosti
BEOGRAD — Čeprav je pred nekaj leti kazalo, kot da je za jugoslovansko družbo najnevarnejši albanski separatizem ter da drugačnih nacionalizmov ni (ali pa so nenevarni), se je od kosovskih nemirov do danes v jugoslovanski javnosti pojavilo toliko »dežurnih nevarnosti«, da je krog skoraj zaključen. O hrvatskem nacionalizmu po velikem obračunu v začetku sedemdesetih let sicer ni več veliko slišati (kar ne pomeni, da ga ni več), zato pa se je del sredstev obveščanja pred časom veliko ukvarjal s »slovenskimi tendencami«, pa z muslimanskimi fundamentalisti ter vmes ves čas po malem z albansko iredento, kot vsebinsko bržkone neustrezno poimenujejo albanske separatiste. Pred dobrim mesecem pa se je v Beogradu za nameček razpočila tudi afera v zvezi z osnutkom memoranduma srbske akademije znanosti in umetnosti, v katerem so mnogi videli skorajda bojni klic Srbom, naj se dvignejo v bitko za pravice Srbije in srbstva.
Z izjemo kosovskih nemirov so domala vsa »odkritja« nacionalizmov tesno povezana s časopisi oziroma revijami. To seveda ne pomeni, da so si ekscese novinarji preprosto izmislili, toda velikokrat je šlo za napihovanje posameznih dogodkov, izjav, razprav, v katerih je bilo čez čas včasih težko ločiti resnico do senzacionalističnega pretiravanja. Kultura dialoga in polemike v precejšnjem delu jugoslovanskega tiska ni ravno zavidanja vredna in velikokrat niso pomagale ne pomirjujoče izjave politikov ne pisane replike ter je bilo treba največkrat preprosto počakati, da se je vrtiljak
ustavil. Bodisi zaradi naveličanosti pobudnikov ali pač zaradi nove afere, ki je zasenčila staro. Podobno se je dogajalo tudi z raznimi kosovskimi incidenti: nekaj dolgih mesecev so beograjske revije prizadeto in skrbno razkrivale podrobnosti in ozadja primera nekega srbskega kmeta s Kosova, ki naj bi ga surovo poškodovali albanski zlikovci. Končala pa se je zadeva naposled z ugotovitvijo, da se je revež ranil sam. Zgodba o razbiti steklenici v zadnjem delu telesa je presegla vse meje banalnosti in okusa, čeprav so jo nekateri razgreti delegati zanesli celo v klopi jugoslovanskega parlamenta.
Politično škodo, ki jo je povzročilo razpihovanje omenjene zgodbe, je težko izmeriti, kakor tudi mnoge druge. Ljubljanski dnevnik, recimo, se še vedno otepa črne packe, ki mu jo je vojska kolegov iz drugih republik prilepila zaradi borih tridesetih tipkanih vrst z naslovom »Vlaki nacionalizma«. Toda takšna je pač usoda »dežurnih krivcev«...
Tudi najnovejša afera s srbskim memorandumom ima veliko opraviti
z novinarji. Tokrat najbrž za spremembo v pozitivnem smislu, saj je časnikar beograjskih Večernjih novosti izbrskal nekaj, kar vejretno zlepa ne bi prišlo na beli dan. V roke mu je prišlo 70 strani osnutka memoranduma o stanju v jugoslovaski družbi, ki ga je pripravila šestnajstčlanška komisija srbske akademije s podpredsednikom SANU dr. Antonijem Isako-vičem na čelu. V njej so avtorji nasuli kopico nacionalističnih, politikantskih tez, ki so temeljito razburkale jugos-lovnsko javnost.
Pisci osnutka so med drugim dokazovali, da so vse sedanje in pretekle težave Jugoslavije posledica hlapčevskega odnosa KPJ do Kominterne, položaj Srbije pa da kaže gledati v sklopu politične in gospodarske dominacije Slovenije in Hrvaške. »Trajna koalicija« med Hrvaško in Slovenijo je jedro protisrbstva, trdijo avtorji dokumenta, ki menijo, da je to koalicijo utrdilo dolgoletno sodelovanje med Titom in Kardeljem. Možje iz Srbske akademije znanosti in umetnosti predvidevajo nič manj kot razpad Jugoslavije. Pravijo: »Srbski narod ne
more mirno pričakovati prihodnosti v takšni Jugoslaviji.«
Antonije Isakovič je brž pohitel ter Večernjim novostim pojasnil, da gre zgolj za delovno gradivo in ne za dokument ter poočital novinarju, da je prišel do rokopisa na nezaslišan način, da je šlo za metodo v slogu wa-tergate.
Tako kot se je memorandum začelo pisati »na domačem terenu« se je v glavnem odvijalo tudi nadaljnje soočanje s tem nezaslišanim izpadom. Ostrim komentarjem srbskih časopisov so sledile obsodbe najuglednejših osebnosti ter forumov. Znani književnik Oskar Davico je med drugim vzkliknil: »Akademija je leglo srbskega nacionalizma.« Zadevo je ostro obsodil tudi beograjski mestni komite ZK, vendar, po mnenju novosadskih komunistov, ne dovolj odločno. Izvršni sekretar mestnega komiteja ZK Novi Sad Tomislav Marčenko pa je s svojo razpravo, v kateri je srbskemu vodstvu očital medel odnos do kreatorjev parole »Srbi vkup«, celo poskrbel za -novo afero.
»Od tistih, ki se zavzemajo za zakonsko kaznovanje albanskih nacio-
nalistov, pa tudi mladeničev in deklet, ki pišejo sovražne parole, nismo slišali, da bi morali z istim vatlom meriti tudi dejanja vseh tistih, ki p1' šejo takšne memorandume,« je med drugim dejal. »Ko se duh nacionalizma enkrat namenoma izpusti iz steklenice, ga skorajda ni mogoče vrniti vanjo. Posebno še, če se okleva, preračunava, kot to danes delajo srbski, nacionalisti,« je še zabelil novosadski politik, ter s tem nevede dejansko zfl' pečatil dosje »Memorandum« in sprožil nov primer - zadevo MarčenkO' kajti odtlej so se komentatorji in forumi pretežno več ukvarjali z njim te‘. njegovimi obtožbami kot srbskim' akademiki. Predsednik predsedstvu CK ZK Srbije Slobodan Miloševič le takole komentiral poseg Novosadčana: »Izrečene kvalifikacije so bile zelo težke. Obtožbe, da smo tolerantni ao srbskega nacionalizma, istočasno P® sprejemamo drastične ukrepe do albanskega naroda na Kosovu, nihče , ZK Srbiji ne bi mogel razumeti k°. izraz golega političnega slepila, temveč se v njej spozna grožnja, da bom obtoženi nacionalizma, množične^0 gibanja.«	■
Predsedstvo CK ZK Srbije je sklem lo, naj o tem vprašanju sprejmeta sta Hšči mestni komite Novi Sad in P°, krajinski komite ZK Vojvodine, Pre\, vsem iz načelnih razlogov. Pa tudi z« radi možnih političnih posledic, s ' takšna vprašanja ne morejo in ^ smejo ostati brez odgovorov in oce Zveze komunistov.
»Dežurna tema« se je torej Porn,,a. nila v Vojvodino, kdo bo na vrsti n slednji?	Z. S.
Včeraj na sedežu deželnega odbora F-JK v Trstu
Predstavitev splošnih zanimivosti 11 dežel Delovne skupnosti A-J
TRST — Včeraj so na sedežu deželnega odbora predstavili tri publikacije, s katerimi želi Dežela seznaniti prebivalstvo z zgodovino, znamenitostmi ter ambientalnimi in turističnimi Posebnostmi 11 dežel Delovne skupnosti Alpe-Jadran. (Dežela Lombardija je zadnja pristopila v Delovno skupnost). Publikacije je komentiral deželni odbornik za finance Rinaldi, ki skrbi tudi za odnose s sosednjimi deželami. Kot je dejal, je v tisku še dodatna, četrta knjiga, ki bo vsebovala obširen Pregled vseh infrastruktur, ki so povezane z raznimi oblikami prevozov in prometnih povezav med deželami članicami.
Delovna skupnost Alpe-Jadran že vrsto let razvija bogato sodelovanje na raznih področjih skupnega interesa, zlasti v turizmu in gospodarstvu. Prav v ta namen je sprožila pobudo o treh publikacijah, ki naj bi predstavljale skupno vizitko in obenem politično sporočilo v korist miru in sožitja za vse prebivalce enajstih dežel članic in istočasno tudi za ostalo Evropo. Besedila v knjigah so namreč natisnjena v štirih jezikih dežel Delovne skupnosti in še v francoščini in angleščini. Zanimivost zase predstavlja turistična karta, ki je zadnja pobuda tega informativno-založniškega dela. Poleg
običajnega geografskega prikaza vsebuje namreč tudi 60 grafičnih znamenj, ki so skupna za vse dežele Delovne skupnosti in ki turista usmerjajo v znane in manj znane slikovite kraje, vinske ceste, gorske koče, šotorišča in prenočišča ter številne druge turistične objekte, ki jih navadni zemljevidi ne premorejo. Skupna naklada te turistične karte znaša sto tisoč izvodov, zemljevid pa bodo brezplačno nudile turistične in potovalne agencije.
Prav posebno vizitko predstavlja fotografski album vseh turističnih "biserov evropskega osrčja", ki so jo v programu "multi-vision" pred časom predstavili v Zagrebu in Londonu. Londonska predstavitev programa "multi-vision" je bila sicer širokopotezna akcija, s katero so želele dežele Delovne skupnosti Alpe-Jadran seznaniti (zahtevne) otočane s svojimi lepotami in posebnostmi.
Po obliki in vsebini najbogatejša knjiga pa bralca seznanja s pomenom Delovne skupnosti Alpe-Jadran, z njenimi delovnimi smernicami in cilji in političnim pomenom. Tudi ta je opremljena s fotografijami in obširnim tekstom, natisnilo pa jo je ČGP »DELO« Ljubljana.
Fulvio Sossi, ki je član skupnega redakcijskega odbora je pred zaključkom predstavitve, oziroma tiskovne konference, napovedal še nekaj pomembnejših pobud, ki bodo stekle pred koncem leta. Med temi bi omenili srečanje vseh turističnih operaterjev delovne skupnosti AA, ki bo v kratkem v Vidmu in pa zimske mladinske športne igre na Zoncolanu, na katerih bo sodelovalo kakih 600 mladih iz vseh dežel.
Odprli jo bodo jutri ob 18. uri
Razstava Brunette Di Lenardo v Beneški galeriji v Špetru
ŠPETER — V Beneški galeriji v Špetru bo jutri, 8. novembra, odprtje razstave Brunette Di Lenardo. Slikarko bo predstavil rezijanski pesnik Renato Quag-lia. Pozdravila bosta predsednik Gorske skupnosti Nediških dolin Giuseppe Chiabudini in predsednik teritorialnega odbora Slovenske kulturno gospodarske zveze Viljem Černo. Na otvoritvi, ki bo ob 18. uri, bodo igrali citirav-
ci iz Rezije
Deželni odbor izglasoval zakon v korist potresnih območij
TRST — Po dolgi razpravi je včeraj deželni svet sprejel nov zakonski osnutek za nadaljnjo obnovo krajev, ki jih je prizadel potres. Odbornik za popotresno obnovo Dominici je v repliki na številne posege dejal, da se je v letih 1984/86 število ljudi, ki sb še vedno živeli v zasilnih bivališčih, zmanjšalo od 25.000 na 18.000. V nekaj mesecih bi se moralo to število znižati na 14.000. Dominici je bodal, da popotresni ukrepi nikakor niso zgolj tehnične narave, saj gre za stvari, ki jih ljudje globoko občutijo.
Novi zakon bi moral v bistvu rešiti tri osnovna vprašanja. Odpraviti je treba Vsa odprta vprašanja v zvezi z izvajanjem gradbenega odpusta. Druga pomemb-ba točka govori o vrnitvi v domove vseh, ki še živijo v zasilnih bivališčih. Tretja točka pa govori o tem, da bo dežela ponovno omogočila vlaganje prošenj za Podpore. Slednje naj bi bile namenjene predvsem izseljencem in pa tistim, ki so lastniki enega samega bivališča.
Prav ob zadnji točki se je vnela široka razprava, ki je bila v marsičem tudi Polemična. Deželni svet pa je vseeno izglasoval zakonski osnutek z večino. Proti zakonu so glasovali edino misovci, vzdržale pa so se naslednje stranke: KPI, MF,
Danes ponovno preverjanje med strankami deželne večine
TRST — Danes se bo, po vsej verjetnosti na sedežu deželnega sveta, nadaljevalo preverjanje med večino, ki se je pričelo v sredo.
Kot smo že zapisali, je preverjanje zahtevala PSI, prvo srečanje predstavnikov šestih strank, ki sestavljajo deželno večino, pa se je izteklo brez posebnih zaključkov. Nihče namreč ni postavil v dvom sedanje deželne koalicije, niti niso P^dle zahteve o kakem odstopu deželnega odbora. Socialisti so vztrajali predvsem pri nekaterih programskih točkah, kot so decentralizacija, industrijska politika in nekatere točke programa. V bistvu nič posebno novega, čeprav bo kaj več povedalo današnje srečanje.
S svoje strani je deželni tajnik KPI Viezzi izjavil, da je večinska koalicija zabredla v hude težave in je zato nujno, da se prične o krizi razpravljati v deželnem svetu.
Zunanji opazovalci se seveda sprašujejo, čemu bo preverjanje služilo. Gre za Probleme v nekaterih strankah, ali pa je večina v resnični krizi? Dvomijo pa, da b0 prišlo do dejanske deželne krize. Seveda so ugibanja v današnji muhasti Politiki precej tvegana.
Tudi letos lepi uspehi sečoveljskega letališča Portorož
Razvoj letališča je vse bolj nujen
SEČOVLJE — Sečoveljsko letališče Portorož se tudi letos ponaša s kar lepimi rezultati. V devetih mesecih letos je tu pristalo 143 rednih in čarterskih letal in 1713 manjših športnih letal (kar je 11 odstotkov bolje kot v letu prej). Z letali na rednih progah je prispelo 2517 gostov (74 odstotkov več), z lastnimi (zasebnimi) letali 5656 gostov (17 odstotkov več), v okviru panoramskih poletov pa je bilo 3027 gostov.
Uspešno poslovanje prav gotovo narekuje nadaljnje dograjevanje in urejanje tega turističnega letališča. O tem so se v sredo pogovarjali predsedniki izvršnih svetov obalnih občin z delavci sečoveljskega letališča. V naslednjem letu nameravajo v razvoj tega letališča nameniti približno 400 milijonov dinarjev. Nameravajo predvsem preurediti letališko zgradbo - ločili naj bi namreč prostore za tujski in domači potniški promet, prav tako pa tudi prostore za goste, ki gredo le na panoramski izlet. Do leta 1988 bodo na tem letališču namestili tudi vso potrebno antidiverzijsko opremo. Želijo povečati tudi letališko platformo, prostor, kjer parkirajo letala je namreč predvsem v poletnih mesecih vse bolj tesen, pa tudi dostop na letališko stezo s te platforme je že ozko grlo in bodo zato za hitrejše odvijanje prometa naredili še en dostop. V naslednjem letu bodo poskrbeli tudi za osvetlitev letališke steze in s tem omogočili promet tudi pred sončnim vzhodom in po zahodu.
Ob teh načrtih pa so delavci sečoveljskega letališča že začeli razmišljati tudi, kako pravzaprav dolgoročno zastaviti razvoj tega letališča. Vse bolj se namreč uresničujejo pričakovanja o pomenu in vlogi tega letališča pri razvijanju tukajšnje turistične ponudbe, dolgoročno imajo na voljo vsaj dve možnosti - da namreč zdajšnjo stezo podaljšajo za 300 metrov (torej na 1500 metrov) in se razširijo, s tem pa omogočijo pristajanje večjemu številu (in različnim tipom) letal. Druga možnost pa je, da zgradijo novo stezo, ki bi bila 30 stopinj zamaknjena proti zahodu (nekako bolj vzporedno s savudrijskim polotokom), kar bi terjalo le nekoliko več sredstev, kot podaljšanje obstojače steze (to bi namreč zahtevalo tudi rušitev nekaterih sosednjih hiš). Na novo zasnovana letališka steza bi bila s stališča varnosti, navigacijskih zahtev (tudi hrupa) veliko primernejša, letalom ne bi bilo več treba letati nizko nad naselji, pristajala bi namreč lahko naravnost z morja. Nova postavitev steze bi omogočala tudi dograditev daljše steze (na primer 2200 metrov dolge), itd. varstveniki okolja pa so o tej različici že povedali svoje pomisleke, saj bi se na novo zamišljena steza razprostirala na približno 50 hektarjih krajinskega parka sečoveljskih solin. Za dokončen dogovor in izbiro najustreznejšega predoga imajo na obali še leto ali dve časa - dovolj torej za trezen premislek.
BORIS ŠULIGOJ
Zelenje v Kopru v očeh strokovnjakinje
KOPER — V pokrajinskem muzeju v Kopru so v sredo odprli razstavo »Mesto in zelenje«. Avtorica razstave, bolje rečeno študije ali razmišljanja o zelenih površinah v Kopru Jana Gojanovič-Purger, je Koprčanom ponudila na ogled zanimivo strokovno in pregledno (zgodovinsko) gradivo o zelenih površinah v mestu.
Koper kot nekdanji otok in danes že »pravo obmorsko mesto« s temi površinami očitno ni bil nikoli prebogat, zato je vsaka »zelena« lisa v mestu bila zelo pomembna. Poseben pečat mestu, denimo, dajejo zelenice na zaprtih dvoriščih mestnih hiš, ki pa imajo večinoma »ekonomski« pomen, saj gre za vrtove, ne za parke, zelenice. Razvoj slednjih, zlasti v odbobju po 1954. letu, je na razstavi lepo prikazan, strokoven tekst pa spremlja tudi kritična fotografija.
D. G.
■ Na predlog odbornika Vespasiana je deželni odbor Furlanije - Julijske krajine nakazal pol milijarde lir za izredno vzdrževanje vlečnih naprav v zimsko-športnih središčih dežele. Finančni prispevek je namenjen predvsem družbi, ki upravlja žičnico z Ne-vejskega sedla do koče Gilberti, da bi ta naprava lahko brezhibno delovala.
Philipp Vandenberg
Hetera
»Trije smo,« je odgovoril svečenik, »druga dva sta se R; Travjla na pot v prestolnico čez hribe, dva dni od tod.
abi časi za olimpijske bogove. Preden so prišli barbari, c zivelo tu trideset svetih mož, toda zdaj... Veseli moramo ki JwdQ niso Porušili božje hiše in oropali svetiščnega za-Sna^a' Samota tega svetišča je pač vplivala nanje tako, da Ij P°stali miroljubni. Toda najkrepkejše svečenike so vze-s'sebo/- Jaz pa sem star in krhek, to mi je morda rešilo ilv‘ienje.r
»Kam so jih odvlekli?« je vprašala Dafne. tarec je skomignil z ramami. »Tam v no
rgovec
novem mestu je
^ sužn/k Tme mu je Panionios...« n »Molči!« je vzkliknil evnuh, toda starec ga ni razumel >Drm ,nadaIieval: »Živi od tega, da lepe mladeniče, ki ih X ,a,° suženiska dela, kupi od njihovih gospodarjev in ienači?1 ^ Sardah in Efezu jih prodaja na trgu za drag n ,of evriuhe za barbarske hareme.«
Herm ne ie Prva opazila trzanje okoli ustnih kotičkov :,0dah!lt‘rna' ie zdai natisnil oči, kakor da bi si potiskal Skril <>; V Prsl- In nenadoma so mu pritekle solze po licu. le °braz na kolena.
Svečenik je pogledal hetero, kakor da bi jo hotel vprašati: »Ali sem rekel kaj narobe?«
Nežno je Dafne pobožala evnuha po tilniku. »On,« je rekla in pogledala svečenika, »on je namreč doživel prav to usodo.«
Starec se je prestrašil. Svojega gosta pač ni hotel užaliti. Toda zdaj, ko je videl, kaj je naredil, je sočustvoval z njim: »Oprosti mi netaktnost,« ga je milo prosil.
Hermontimos je objemal skrčene noge in si s kolenom brisal solze. »Saj tega nisi mogel vedeti, svečenik,« je rekel mirno, »doma sem iz Karije in prišel sem v kremplje tega brezbožneža, ko se je zadrževal v Halikarnasu. Dobro mi je šlo pri nekem pravičnem gospodarju; toda umrl je čez noč od neke skrivnostne bolezni, mene pa so prodali trgovcu s sužnji...«
»Kako bi ti mogel pomagati?«
»Pomagati?« Evnuh se je grenko zasmejal. »Iz moškega so me spremenili v nič, razumeš, v nič. In zdaj sprašuješ, kako bi mi lahko pomagal. Da, lahko mi pomagaš, lahko mi poveš, kje živi ta Panionios.«
»Njemu pripada najlepša hiša v pristanišču, velika kot palača in z vrati, visokimi kot to svetišče.«^
Dafne je segla v besedo svečeniku: »Če nama res hočeš pomagati, potem nama povej, kako bi lahko prišla s tega otoka v Atene. Govori!«
Svečenik je pomežiknil v sonce, ki se je vzpenjalo, in rekel: »Pristanišče stražijo barbari, zato skoraj ni možnosti, da bi pobegnila od tu. Toda večina prebivalcev Hiosa sovraži brezbožne barbare...«
Starec je umolknil. »Tam je ribič z imenom Filakos,« je končno spet nadaljeal, »ki živi na goratem zahodu. Njego-
va ladja je stara in okorna, toda do zdaj je kljubovala vsem viharjem Pozejdona. Pogosto ostane cele dneve na morju, kadar so mreže prazne.«
»Meniš, da bi Filakos tvegal pot čez Egejsko morje?«
»Sedem lačnih ust mora nasititi, malo srebra in zlata ga bo že omehčalo!«
»Toda od kod naj vzameva zlato in srebro?« je razočarano odgovorila Hetera.
Tedaj se je svečenik dvignil in namignil obema, naj mu sledita. Za svetiščem je peljalo ozko stopnišče navzdol kot h kakšnemu vodnjaku. Sodeč po težkih, z bronom obi-tih vratih, pa je bilo tam seveda nekaj drugega.
»Dohod je bil zasut, ko so prišli barbari,« je razložil Apolonov svečenik in odprl vrata. V slabi svetlobi, ki je prihajala skozi priprta vrata, so se videle dragocene stvari, vrči, ponve in sklede, kozarci iz zlata in prave steklenice. Starec je odprl eno od šestih skrinj iz črne ebenovine, ki so bile naložene ena nad drugo. »Vzemita,« je rekel in veselo segel v zaklad zlatnikov in srebrnikov. »Za to vaju bo ribič odpeljal vse do Heraklovih vrat!«
Hermonios je dobil še bodalo, Dafne pa je obljubila, da bo po srečni vožnji čez morje vrnila zlato delfskemu Apolonu.
Ribič je bil molčeč človek in si je ob kamniti zahodni obali služil svoj borni kruh. Dolgo je trajalo, preden sta si Dafne in Hermontimos pridobila njegovo zaupanje. Šele ko je hetera omenila, da so jima svečeniki Apolonovega svetišča dali zlato za vožnjo čez morje, je postal zgovornejši.
Nove programe bodo začeli uvajati v prihodnjem šolskem letu
Do kdaj bomo čakali na prevod in prilagoditev novih učnih načrtov za slovenske osnovne šole?
S prihodnjim šolskim letom bodo stopili v veljavo novi učni načrti za osnovne šole. Načrte je že pred dobrim letom pripravilo ministrstvo za šolstvo. Italijanski učitelji so se že seznanili z njihovo vsebino in se že dalj časa izpopolnjujejo, da bi bili septembra 87 primerno pripravljeni za uvajanje novih načrtov v prvih razredih.
Novi programi bodo veljali seveda tudi za slovenske osnovne šole, doslej pa je sploh vprašljivo, ali bo pouk v prvih razredih slovenskih osnovnih šol prihodnje šolsko leto lahko stekel po novih načrtih. Slovenska šola doslej še ne razpolaga z uradnim prevodom programov, načrti še niso bili prilagojeni za potrebe in zahteve slovenske šole v Italiji, ob pomanjkanju uradnega prevoda in prilagoditve načrtov pa tudi
bili učitelji prihodnjega septembra primerno pripravljeni na nove naloge.
Vprašanje novih učnih načrtov za slovenske osnovne šole je odjeknilo na zadnji seji Deželne komisije za slovensko šolo. Slovenski člani komisije so deželnega šolskega skrbnika opozorili na zamude pri prevaja-
izpopolnjevanje slovenskih učiteljev ni steklo tako, kot bi moralo, da bi
nju in prilagajanju načrtov in pri izpopolnjevanju naših učiteljev, dobili pa so odgovor, ki ne obeta nič dobrega. Komisija za prevod učnih načrtov, ki jo je pred meseci imenoval deželni šolski skrbnik, je sicer že začela z delom, vprašanje pa je, ali bo delo sploh končano. Deželni šolski skrbnik je namreč na seji obvestil slovenske člane komisije, da niti za prevod niti za prilagoditev učnih načrtov ni razpoložljivih finančnih sredstev. Bodo mar "prevajalci" načrtov delali zastonj?
Drugo vprašanje zadeva komisijo za prilagoditev programov potrebam slovenske osnovne šole. Komisijo je 19. maja letos na lastno pobudo imenovalo ministrstvo za šolstvo, doslej — in minilo je pet mesecev — pa se še ni sestala. Član te komisije, ki ji predseduje deželni šolski skrbnik, je tudi centralni šolski inšpektor za Venelo, Furlanijo-Julijsko krajino in Bazilikato Sergio Danieli. Slednji, ki je doma iz Benetk, bi moral v komisiji zastopati ministrstvo za šolstvo. Njegova prisotnost na sejah komisije je zatorej nekako ob-
vezna; ker pa doslej še ni imel časa, da bi se udeležil sej, se komisija kratkomalo še ni sestala...
Nič manj pomembno je vprašanje izpopolnjevanja in priprave učiteljev na nove učne načrte. Italijanski šolniki že dalj časa sledijo tečajem za pripravo na nove programe. V času, ko učitelj prisostvuje tečaju, ga v razredu nadomešča drug učitelj, tisti, ki je vpisan v tako imenovani dodatni organik.
Na slovenskih osnovnih šolah učitelji ne morejo zapustiti razreda, da bi se udeležili morebitnega izpopolnjevalnega tečaja. Enostavno zato, ker je število učiteljev v dodatnem organiku za slovenske šole preskromno. Sindikat slovenske šole je zadnji dve leti večkrat posegel, da bi to število povečali, vsa prizadevanja pa so bila zaman.
Ob takem položaju je Deželna komisija odločila, da bodo potekali izpopolnjevalni tečaji za slovenske učitelje ob koncu in ob začetku šolskega leta. Taka odločitev bo gotovo sprožila med učiteljstvom val negodovanja, saj je med drugim povsem vprašljivo, kako uspešna in učinkovita bo priprava na nove programe le nekaj dni pred začetkom pouka.
Danes stavka šolnikov
Slovenski vzgojitelji, učitelji in profesorji bodo danes stavkali iz protesta zoper zavlačevanja z obnovitvijo delovne pogodbe. Celodnevno stavko je oklical Sindikat slovenske šole, ki se je tako pridružil vsedržavni stavki, za katero so dali pobudo šolski sindikati CGIL, CISL in UIL in avtonomni sindikat SNALS.
Protest šolnikov je povsem upravičen, saj je njihova delovna pogodba zapadla že pred 23 meseci. Šolniki zahtevajo primerno zvišanje plač (vlada je na to zahtevo odgovorila s smešno nizko ponudbo 67 tisoč lir poviška za dobo treh let). Nadalje zahtevajo resno zasnovano izpopolnjevanje šolnikov in enkrat za vselej rešitev vprašanj nestalnega osebja. Slovenski šolniki dodajajo k tem še specifične zahteve za boljše delovanje naših šol, kot na primer doklado za dvojezično poslovanje, izobraževanje učiteljev, ureditev vprašanja didaktičnih ravnateljev in druge.
V ponedeljek zborovanje o dizelski industriji
Bodočnost industrije dizelskih motorjev predstavlja resno vprašanje za tržaško in širše italijansko gospodarstvo. Gre za sektor, ki zahteva globok preustroj tako s tehnološkega kot z gospodarsko-družbenega vidika. Ta ugotovitev je prišla jasno do izraza na posvetu, ki ga je pred letom dni priredil tovarniški svet tržaških Velikih motorjev. Toda v tem času je bilo le malo narejenega, da bi se stvari premaknile z mrtve točke. Da bi celotna zadeva ne zaspala, je tovarniški svet VM sklical za ponedeljek, 10. novembra, zborovanje delavcev boljunškega obrata, na katero so vabljeni krajevni in vsedržavni politični in sindikalni predstavniki.
Tovarniški svet je ob sklicanju zborovanja opozoril na vrsto vprašanj, ki terjajo odgovor. Tako še vedno ni jasno, kakšno strategijo je izdelal — če jo sploh je — Zavod za industrijsko obnovo (IRI) na dizelskem področju. A podobno vprašanje bi morali postaviti političnim in sindikalnim vodstvom. Poleg tega, kako je z načrtom, da bi v Trstu ustvarili vsedržavni center za dizelske motorje? Tovarniški svet VM meni, da je treba ukrepati brez odlašanj, kajti dizelski sektor v Italiji je postavljen pred alternativo: ali razvoj ali propad. Na ponedeljkovo zborovanje, ki se bo pričelo ob 9. uri, so vabljeni krajevni upravitelji, parlamentarci iz naše dežele, Zveza industrijcev, pokrajinski, deželni in vsedržavni voditelji sindikatov FIM, FIOM in UILM.
Stavka višješolcev: protest zaradi hudih težav na šolah
Slovenski in italijanski višješolci so včeraj spet stavkali. Stavko je organizirala Liga srednješolskih dijakov iz protesta zoper neurejene razmere na tržaških šolah in zoper "avtoritarnost na šoli". Dijaki so se zbrali na Trgu Oberdan in nato po mestnih ulicah krenili proti Trgu Unita, kjer so pred občinsko palačo zaključili protestno manifestacijo. V sprevodu so nosili številne transparente. Med temi je bil tudi slovenski s pomenljivim napisom "Slovenski dijaki enotno proti podganam".
Včerajšnje stavke se je udeležila večina slovenskih višješolcev. Na posameznih šolah so namreč le nekateri posamezniki ostali v razredih. Slovenski dijaki so že 22. oktobra s stavko in zborovanjem pred šolskim poslopjem poklicnega zavoda Stefan iznesli svoj protest nad sedanje neustrezno stanje na šolah. Opozorili so na že kronične prostorske težave na poklicnem zavodu, na oddelku na geometre in v razredu trgovskega tehničnega zavoda, ki ima učilnico v poslopju v kompren-zoriju bivše psihiatrične bolnišnice pri Sv. Ivanu. Njihov včerajšnji poziv za "enotni nastop proti podganam" gre uokviriti prav v prizadevanja za izboljšanje šolskih struktur v tem šolskem poslopju, kjer so nedavno odkrili prisotnost podgan in crknjene golobe.
S podobnimi prostorskimi težavami, če že ne s še hujšimi, se od začetka šolskega leta sem srečujejo tudi na številnih italijanskih višjih srednjih šolah. Dijaki zavoda za geometre, znanstvenega liceja Oberdan, znanstvenega liceja Galilei, poklicnega zavoda Galvani in še drugih šol so že pred tedni priredili vrsto protestnih akcij zaradi neustreznih šolskih prostorov in drugih nevšečnosti, ki otežujejo reden potek pouka. Po prvi protestni akciji slovenskih dijakov so se domenili za skupen protest, da bi tako še močneje podkrepili svoje zahteve.
Resnici na ljubo moramo zapisati, da so predstavljali slovenski dijaki jedro protestnega sprevoda. Mnogo njihovih italijanskih vrstnikov pa tudi nekateri slovenski, so se že po srečanju za Trgu Oberdan razšli, preneka-tere pa je črnopolti košarkarski "orjak" Ken Johnson na Korzu premamil za avtogram. Na Trgu Unita pred občinsko palačo se je tako zbralo le nekaj sto manifestantov: tu sta italijanski in slovenski dijak ponovila zahteve dijakov za izboljšanje šole in študija. Višješolci so tudi zahtevali srečanje z županom in z občinskim odbornikom za šolstvo. Ob njuni "od-
sotnosti" so se morali zadovoljiti s srečanjem z vodjo oddelka za šolstvo. Delegacija dijakov ji je predočila težave na šolah, dobila pa je obljubo, da bo občina skušala v kratkem rešiti najhujše probleme.
Predstavitev zanimive knjige na pobudo pokrajinske uprave
Delež nemške kulture v zgodovini Trsta
Središče in obrobje pri ustvarjanju kulture, preplet različnih nacionalnih kultur, duh Mitteleurope, izguba središča, domovina kot neobstoj. Koliko krat slišimo te že nekoliko klišejske izraze, ne glede na to, če razmišljamo o italijanski, slovenski ali nemški kulturi v Trstu. Miti so si podobni in včasih je potrebna precejšnja skromnost ali pogum, da bi šli preko njih, se spoprijeli s preteklostjo, takšno kakršna je, z njenimi resničnimi vsebinami, ne da bi podlegli mitizacijam in špekulacijam.
V sredo, ob predstavitvi knjige, ki jo je napisala univerzitetna profesorica Silvana De Lugnani in ki je izšla pri založbi Italo Svevo s prispevki Tržaške pokrajine, smo imeli občutek, da gre za podoben primer. »Nemška kultura v Trstu od 18. stoletja do zatona habsburškega cesarstva« je raziskava, ki obsega dve stoletji obstoja nemško-avstrijske etnične skupnosti v Trstu, njen gospodarski pomen in njeno kulturo, od glasbe do literature in gledališča, in je prva podrobna študija o tej tržaški nemški kulturi, o kateri slišimo več "približnih" verzij in na katero se večkrat sklicujemo, ne da bi pravzaprav vedeli, za kaj gre. Izho-
dišča študije so seveda politično-zgodovinsko prizorišče in socialne razmere preteklih dveh stoletij: nemška etnična skupnost kot privilegiran sloj v tržaški stvarnosti, njene vezi z avstrijsko kulturo in obenem njena neodvisnost, vpliv večnacionalne stvarnosti, ki je različna od moravske, madžarske ali poljske, verska raznoli-
Slovenski oktet za Sklad Mitja Čuk
Sklad »Mitja Čuk« organizira v ponedeljek, 10. t. m. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu celovečerni koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane. Pri organizaciji tega koncerta sodeluje tudi ZSKD iz Trsta.
Gre za izjemen kulturni dogodek, ki ga ljubiteljem petja ni potrebno še posebej razlagati. Slovenski oktet je pri nas že tako poznan, da je vsakemu jasno, da gre ob njegovem nastopu za izredno priložnost poslušanja skladb, ki jih omenjeni oktet s svojo profesionalnostjo in izrednim posluhom za izvajanje različnih pesmi, v raznih jezikih, z vso dovršenostjo izvaja.
Slovenski oktet se bo na ponedeljkovem koncertu pred-
stavil z 19 pesmimi: začel bo s pesmijo Orlanda Di Lassa »Bon jour mon coer« in končal s priljubljeno »Kalinko«. To bo torej velik glasbeni dogodek, hkrati pa priložnost, da udeleženci, s svojo prisotnostjo, finančno podprejo Sklad Mitja Čuka, katerega osnovna dejavnost je pomoč otrokom v težavah. Sklad si namreč prizadeva, da bi prišel do svojih lastnih prostorov; zato pa seveda potrebuje dovolj finančnih sredstev. Vstop na dobrodelni koncert bo z vabili, ki bodo na razpolago v Tržaški knjigarni, v Katoliški knjigarni v Gorici, v baru Prosvetnega doma na Opčinah, pri poverjenikih omenjenega sklada, uro pred začetkom koncerta pa še v Kulturnem domu v Trstu.
kost. Tako je v "nemškem" Trstu mogoče srečati avstrijske katoličane in porenske protestante, vsi pa ustvarjajo "drugačno" nemško kulturo. Sklicevanje na središče, na Dunaj, je p° svojem obvezno, korenine te nemške kulture pa so tudi drugje. Njeni predstavniki, Ddubler, Hammerling, Horst, Raab, Kugy, res niso bleščeče zvezde, včasih so gospodarstveniki ali podjetniki, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s kulturo.
Na predstavitvi sta sodelovala prO' lesarja Cusatelli iz Pavie in Agnelli >z Trsta, ki sta analizirala predvsem metodologijo, katere se je poslužila avtorica, ki ni izšla iz že postavljenih hipotez, pač pa je skromno raziskale dokumente in jih raztolmačila. Presenetljiva pa je predvsem svežina nekaterih še neznanih tekstov, ki so v tej izdaji prvič prevedeni v italijanščino,
(bg)
Na sliki (z leve) profesorji Agnelli' De Lugnani in Cusatelli ter pokrajinski odbornik Harej.
Stojnic s kostanji je po mestnih ulicah vse manj
Domači kostanj dražji kot eksotično sadje
Tako kot nas poleti zamikajo vse pestrejše barve in okusi sladoleda ali sočne lubenice, nas na jesen zvabi vonj pečenega kostanja. Se do pred kakim letom je bilo stojnic s kostanji po naših ulicah ničkoliko, nanje si naletel domala na vsakem vogalu mestnega središča in pomembnejših četrti. Danes bi jih menda lahko našteli na prste rok, kljub temu pa se pred njimi, zlasti ko na mesto leže mrak in se ulice nekako razživijo, zbere pravcata vrsta čakajočih na tople in slastne sadeže.
Ena od takih gostoljubnih stojnic se iz leta v leto vrača na "strateško točko" pri Stari mitnici, druga, prav tako dobro obiskovana stoji na vogalu pri Sv. Jakobu. Čeprav branjevski poklic zahteva veliko zgovornost in vztrajnost, sem v mestu naletela na branjevko, ki je vse prej kot gostobesedna. Niti tega noče, da bi napisali, kje ima stojnico. Od nje pa lahko izveš, da je doma iz Furlanije in da je nekakšna sezonska delavka v našem mestu. S poslom je še nekako zadovoljna, le burja ji od časa do časa prekriža načrte in izkupiček. Veliko pozornost posveča prebiranju kostanja, da bi jih čim manj pokvarjenih ali črvivih prišlo v vrečko odjemalca. Kako pa cena?
stanji, temveč maroni, ki prihajajo 1 Piemonta. Malo dlje je na las podoben kostanj na prodaj za dober tisoč3*1 manj: 3.600 lir. »Kostanji letos niso tako dobri kot lansko leto, zato jim n moremo kar tako navijati cene!«. 1 povedala mlajša branjevka. Tudi pr°. da jih ne ravno veliko, kvečjemu * do štiri kilograme na dan. Na odro nem mestu med dvema podporni® ^ stebroma stoji do onemoglosti zaloz6^ na stojnica, za njo pa privablja gost g beseden južnjak. Njegovi kostanji 5 naravnost smešno poceni: 1.980 lir z kilogram. »Ja, kaj hočem, kostanji 5
hitro kvarijo, posušijo se, moji so
na)'
S tisočakom si lahko privoščiš 12 zalogajev. Resda ni veliko, vendar mi je gospa prav strokovno zaupala, da preden dvanajst kostanjev olupiš in zgrizeš, se zadnji ravno še do užitne mere ohladi.
Kdor pa si kostanje peče doma, tudi za tako kuho obstajajo določena pravi-
la in pripomočki, saj je "gašperjev" v sodobnih stanovanjih vse manj, jih mora kupiti na tržnici. In to je zares pravi hec. Cene tega gozdnega sadeža so tako različne, da ti gredo lasje pokonci. Pri eni stojnici pokrite tržnice lahko kupimo kilogram kostanjev za sanjsko ceno 4.800 lir. Branjevec je vedel povedati, da to niso navadni ko-
boljši kuhani, lahko pa jih tudi spet6 te...«, hiti praviti in že zvija ribji p3P v škrnicelj.
Res je kostanj tipičen jesenski dež, toda ko se na hitro sprehodiš P mestni tržnici, si ne moreš kaj, da ^ bi podvomil, ali smo res že zabredli jesen. Poleg kostanja se namreč stojnicah šopirijo ananasi, avokadi ^ jagode, pa tudi grozdja je še velik0 tem protislovju pa je še najbolj Pr0 lovno dejstvo, da je ves ta jutrov pridelek, zlasti ananasi, veliko cene] kot bolj domači kostanj, (mi)
Verjetno bo dokončna rešitev še enkrat odložena
Veliko nejasnosti okrog današnjega ponovnega sestanka za Aquilo v Rimu
Čez tri dni bo zapadel rok, do katerega bi žaveljska naftna čistilnica Aguila morala dobiti nove lastnike in s tem stopiti na pot vsestranske preos-nove, ki naj bi med drugim zagotovila ohranitev prepotrebnih delovnih mest. Toda vse kaže, da bo zanjo 10. november minil podobno kot 31. oktober: spet bodo najbrž podaljšali veljavnost sporazuma, ki ga je družba lastnica Total bila podpisala 19. junija s sindikati, ministrstvom za delo in Deželo, tako da bo v pričakovanju spremembe lastništva spet podaljšan režim dopolnilne blagajne za neizkoriščeno delovno silo.
Deželni odbornik za industrijo Gio-acchino Francescutto bo danes že tretji dan zapored v Rimu. Na ministrstvu za industrijo se namreč vrstijo sestanki s predstavniki Totala in družb, ki so predložile ponudbe za odkup žavelj-ske rafinerije. Kot smo zvedeli iz zanesljivih virov, so se pogajanja osredotočila na tri od začetnih dvanajstih ponudb oziroma od štirih ali petih, ki so še pred nekaj dnevi bile predmet pogovorov. Vse kaže, da dosego sporazuma hudo ovira zahteva Totala, da obdrži obalno skladišče. Ministrstvo in Dežela sta v preteklih dneh večkrat dala razumeti, da bi dvojno lastništvo Aguile ogrozilo njeno proizvodno bodočnost. Zato po vsej verjetnosti pri-
tiskata na Total, da bi prodal celoten kompleks.
Vlada ima v rokah močne karte, saj ona izdaja dovoljenja za naftne obrate. Niti deželna uprava ni brez moči, če upoštevamo, da bi morali tudi iz njenih blagajn priti finančni prispevki za preosnovo Aguile. A vse to lahko le v večji ali manjši meri vpliva na Total, ki se pač obnaša kot zakoniti lastnik in torej brani svoje interese oziroma skuša iz zadeve čimveč iztržiti. Ni iz-
Sestanek devinsko nabrežinske VZPI-ANPI
Odbor VZPI-ANPI devinsko-nabrežinske občine vabi vse bivše borce, aktiviste OF in prijatelje na skupni sestanek, ki bo danes ob 17.30 v dvorani KD Igo Gruden v Nabrežini. Ob tej priložnosti bodo izvolili delegate za pokrajinski kongres VZPI-ANPI in se pogovorili o gradnji parka-spomenika padlim v Sliva n u. Drevišnji sestanek bo hkrati priložnost, da se spomnijo 69. obletnice oktobrske revolucije.
ključeno, da se bo francoska naftna družba naposled odpovedala skladišču, vendar proti »primernemu« plačilu.
Vse to so bolj ali manj verodostojne hipoteze. Vsebina rimskih pogajanj okrog žaveljskega obrata je namreč ovita v strogo tajnost. Tržaška vodstva sindikatov CGIL, CISL in UIL so večkrat zahtevala, da bi bila seznanjena s posameznimi ponudbami, a zaman. Mogoče bodo kaj izvedela danes, ko se bodo njihovi predstavniki udeležili ponovnega srečanja v Rimu, na katerem bi morali poleg Cresca in Fran-cescutta biti vsaj še zastopniki Totala. Kot rečeno, gre za možnost. Niti tržaškim vodstvom sindikatov CGIL, CISL in UIL namreč ni znano, o čem bo danes govor v Rimu. Podtajnik Cresco jih je povabil, ne da bi pojasnil dnevnega reda sestanka.
Pesimisti, ki so se v tej zadevi resnici na ljubo že večkrat izkazali za realiste, napovedujejo, da se bodo danes domenili za ponovno podaljšanje sporazuma z 19. junija. Sicer pa nima smisla prehitevati časa. Omenimo naj še, da spričo vseh teh nejasnosti še vedno ni določen datum ponovnega zasedanja skuščine delavcev Aguile. Po prvotnih napovedih bi se morali zbrati še v tem tednu, zdaj pa kaže, da se bodo po vsej verjetnosti šele v ponedeljek.
Danes zvečer bo na Opčinah otvoritev likovne razstave
Pogled mladih na umetniško ustvarjanje
Uspešen potek informativnega tečaja o možnostih likovnega ustvarjanja, ki ga je priredil Tabor mladih, bo prav gotovo dokazala razstava risb in slik dvaindvajsetih udeležencev tečaja. V pičlih treh dneh so se mladi »umetniki« marsičesa naučili. Predvsem so pod strokovnim vodstvom Ani Tretjak in Alenke Sotler, dveh akademskih slikark iz Ljubljane, spoznali nakaj bistvenih zakonov, ki jih mora pri slikanju vsakdo upoštevati. Tečaj je bil precej bogat, saj je obsegal strokovna predavanja, ogled in analizo raznih knjig o likovni umetnosti in umetnostni zgodovini, obenem pa tudi praktično delo. Otvoritev razstave mladih tečajnikov bo danes ob 20.30 v prostorih SKD Tabor.
Sestanek dolinskih upraviteljev z Mačkoljani o problemih vasi
V sredo zvečer je dolinska občina sklicala javni sestanek v srenjski hiši v Načkoljah. Sestanka so se udeležili župan Švab in odbornika Stojan Sancin in ^ionisio Gerbassi. Župan je podčrtal, da so taka srečanja z občani koristna in Potrebna, da se izvoljeni predstavniki seznanijo s problemi občanov. V razpravi 50 občinski upravitelji obravnavali problem redne dobave vode in še veliko drugih vaških problemov, med katerimi vprašanje pokrajinskih, občinskih in Poljskih poti, vprašanje divjih smetišč, ki jih ustvarjajo nedeljski obiskovalci, vPrašanje avtobusne povezave ter delovanje raznih občinskih storitev. Kljub oogometni tekmi po televiziji, se je srečanja udeležilo lepo število vaščanov, ki So jim pri srcu vaški problemi, (mm)
Ostra kritika svetovalcev KPI
»Vodenje sej občinskega sveta na skrajnem robu zakonitosti«
»Za svetovalsko skupino KPI v občinskem svetu je tisto, kar se je v torek zgodilo v tržaškem občinskem svetu med razpravo o potrditvi sklepa št. 672 — variante za Raziskovalno območje - določitev lokacije za svetlobni sinhrotron — na skrajni meji tolerance in zakonitosti,« beremo v tiskovnem sporočilu omenjene svetovalske skupine.
Kaj se je pravzaprav zgodilo? Kljub zahtevi dveh občinskih svetovalcev župan Staffieri ni hotel pred glasovanjem prebrati mnenja teritorialno pristojnega rajonskega sveta, ki je po zakonu obvezno, četudi je le posvetovalnega značaja. Ker pa gre za javni akt, omenjen tudi v besedilu sklepa občinskega sveta, bi bil moral župan kot predsednik zasedanja poskrbeti za to, da se člani občinskega sveta seznanijo z njegovo vsebino. Tega ni hotel storiti, s čimer je sprožil živahne reakcije in protestno zapustitev dvorane s strani komunističnih svetovalcev, ki pa so kljub temu izrazili svoj nasprotujoči glas. S tako gesto so svetovalci KPI hoteli opozoriti, da niso pripravljeni sprejemati podobnega vodenja zase-
danj občinskega sveta, ki ga označuje splet nekompetentnosti in arogance.
»Mnenje Vzhodnokraškega rajonskega sveta, ki so ga skušali zamolčati,« zaključuje tiskovno sporočilo KPI, »je bilo oblikovano v povsem odklonilnih tonih do občinskega sklepa, ki ga svet med drugim ni imel niti časa podrobno preučiti. Sprejel ga je namreč prejšnji občinski odbor 26. junija letos, kakšno uro preden je odstopil in ne da bi spoštoval roka, predvidenega za njegovo preučitev. S potrditvijo sklepa, izglasovano v torek zvečer v kaotičnem ozračju, je nov Staffierijev odbor uspel dodati še eno nelegitimnost k tisti poprejšnji, ki je bila sad Richettivega odbora.«
■	Tržaška občina sporoča, da bo na Ulici Giuliani (na odseku med Trgom Puecher in Ul. Castaldi) zaradi popravil prepovedano parkirati na strani s sodimi hišnimi številkami.
■	Deželni vladni komisar in tržaški prefekt dr. De Felice je v preteklih dneh vrnil obisk županu Staffieriju v občinski palači.
Krožek Che Guevara ob 50-letnici izbruha španske državljanske vojne
Letos mineva 50 let, odkar je v Špa-izbruhnila državljanska vojna. V Obrambo demokratičnih svoboščin, ki So Jih ogrozile ter nato strle Francove !n druge evropske fašistične sile, se je euaj prijavilo veliko število prosto-oljcev iz vse Evrope in tudi iz naših rajev. Tem dogodkom bo posvečena Manifestacija, ki jo bo priredil Krožek he Guevara v torek, 18. novembra, h 18. uri v dvorani v Ul. Madonnina j,. v Trstu. Govoril bo predsednik Ita-Janskega združenja prostovoljnih an-p . ističnih španskih borcev Giuliano letta, tržaški univerzitetni profesor 0 a^e'l° Flores pa bo predstavil knji-ij, Marca Puppinija »In Spagna per la n-er^<<- Večer bo zaključilo predvaja-Ive fl*ma »Španska zemlja« Jorisa
Tokrat so se znesli nad uradi VZPI-ANPI, AN ED in ANPPIA
Običajni fašistični mazači z novo kratico
Nadaljujejo se mazaški pohodi neznanih (!) nosilcev določene "tržaške kulture", ki se znašajo nad vsem, kar diši po slovenščini ali po drugačnih pogledih na demokracijo od tistih, ki jih imajo sami. Zadnji primer smo zabeležili v Ul. sv. Frančiška, včerajšnji pa je iz bližnje Ulice Crispi. Obe mazaški akciji so avtorji opravili kar pri belem dnevu. Očitno se čutijo že tako varne, da si svoje pohode privoščijo kar pri belem dnevu in v strogem središču mesta.
Tokrat so pomazali zid ob notranjem vhodu v urade združenj bivših partizanov, pripadnikov odporniškega gibanja in deportirancev VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA, ki imajo na vratih dvojezični napis. Za razliko od podobnih primerov pa je tokrat sled, ki so jo pustili za seboj, nekoliko drugačna: namesto FdG, so uporabili kratico AGF, vendar ni dvoma, da so storilci iz istega fašističnega gnezda.
Na sliki: pomazan zid ob vhodu v urade.
Zimovanje SKGZ v Zgornjih Gorjah
Priložnost za mlade ljubitelje smuke
Se Poznn ! aijaski dom Srečko Kosovel iz irbio nje ie	za tirai zimovanja in organizacijo. Vpiso
Poskrbii0, še Preden je bilo potrjeno, da bo za biva Potekala k Y gornjih Gorjah pri Bledu, kjer so že večk našn rirn .Ion}je naših otrok. Namen je sicer bil, da čišča bli-PJ' Primernejši kraj zimovanja, kjer bi bila sr, Vdele*' vendar to za letošnje leto ni uspelo.
enci letošnjega zimovanja bodo stanovali v
čitniškem domu v Zgornjih Gorjah, vozili pa se bodo na smučanje na Zatrnik pod Pokljuko ali pa kam drugam, če tudi tam ne bo snega. Vsekakor pa bo zimovanje namenjeno smučarjem. V domu v Gorjah so mesta omejena,- skupina bo torej razmeroma manj številna in bo štela okrog 40 mladih, ki bodo vadili smučanje pod vodstvom vzgojnega kadra, v večernih urah pa bodo razne interesne in družabne dejavnosti. Udeleženci bodo stari od enajst do sedemnajst let. Imeli bodo tudi priložnost, da v družbi vrstnikov preživijo pričakovanje Novega leta, saj je v zimovanje vključeno tudi silvestrovanje. Poleg snega, ki bo zagotovljen, in smučanja je lahko tudi to razlog za marsikoga, da se prijavi k zimovanju, saj bo verjetno v domačem okolju težje dobil številno družbo za zadnji večer v letu.
SOGIT: tečaji za prvo pomoč
Dobrodelna organizacija SOGIT (Soccorso delVordine di S. Giovanni) prireja tudi letos tečaje za prvo pomoč, ki bodo v knjižnici Fakultete za medicino in kirurgijo v Ul. Vasari 22. Obenem obvešča, da bo v soboto, 8., in nedeljo, 9. t. m., potekala posebna informacijska akcija, s katero bodo prebivalstvo seznanili z oblikami prve pomoči pri raznih poškodbah. SOGIT bo informacije nudil v Galeriji Ter-gesteo in na Borznem trgu, in sicer v soboto od 16.00 do 18.30 in v nedeljo od 10.00 do 12.30. Ob tej priložnosti bodo tudi vpisovali vse, ki bi se želeli včlaniti v to dobrodelno službo.
Delegacija KD počastila padle
Delegacija tržaške Krščanske demokracije, v kateri so bili med drugimi tudi podtajnik Tripani, odgovorni za krajevne uprave De Gavardo in odgovorni za gospodarska" vprašanja Ric-hetti, je včeraj položila cvetje k spomeniku padlim na griču Sv. Justa, v Rižarni in na bazoviško fojbo.
Gesta sodi v okvir prizadevanj Krščanske demokracije — piše v tiskovnem sporočilu — da bi ohranili živ spomin na vse tiste, ki so žrtvovali svoja življenja, ker se niso hoteli odpovedati vrednotam svobode in demokracije.
Nagradni natečaj za arhitekturna dela v marmorju
Konzorcij Marmi del Carso (Kraški marmor), ki deluje v okviru tržaške Trgovinske zbornice, obvešča, da bo družba »Internazionale Marmi e Mac-chine« iz Carrare priredila nagradno tekmovanje za arhitekturne stvaritve iz marmorja. Nagrada »Marble Archi-tectural Awards« je mednarodnega značaja in namenjena sodobni arhitekturi marmorja. Tržaški Konzorcij pa bo piodelil dodatno nagrado v znesku 2 milijona lir za nagrajena dela, pri katerih so avtorji uporabili kraški marmor. Zainteresirani arhitekti se lahko zglasijo pri družbi »Internazionale Marmi e Macchine« (Viale XX Settembre - Carrara) ali pri tržaški Trgovinski zbornici, Borzni trg 14, tel. 6701239.
Francesca se je prebudila iz nezavesti
Iz oddelka za oživljanje v katinar-ski bolnišnici je sinoči prišla razveseljiva vest, ki vsaj nekoliko lajša posledice tragedije, ki jo je v ponedeljek v družini Štolfa na Opčinah povzročil zahrbtno uhajajoči ogljikov monoksid.
Medtem ko še vedno ni znan kraj in datum pogreba zakoncev Marie Luise Zucchi in Daria Štolfe, pa je njuni še ne 15-letni hčerki Francesci nekoliko bolje. Včeraj popoldne se je namreč prebudila iz globoke nezavesti in zdravniki so ji lahko odstranili cevi, ki so ji pomagale dihati in se umetno hraniti. Seveda je optimizem še vedno prezgoden, saj si zdravniki še naprej pridržujejo vsako napoved o morebitnem okrevanju. Najprej bodo morali opraviti vrsto izvidov, ki bodo pokazali morebitne poškodbe (predvsem možganske), ki jih povzroča daljše pomanjkanje kisika v organizmu in šele nato bo moč konkretneje vedeti, ali in kdaj bo Francesca ozdravela. Vsekakor pa daje upati njen mladi in še razvijajoči se organizem, ki bo lahko premagal marsikatero, včasih navidez nepremagljivo oviro.
Ob izgubi drage Ljudmile Grgič izreka družini in svojcem najglobje sožalje KD Slovan.
Izlet po poteh NOB
• V • TT ^	1 • • •
v južni Italiji
Pred dnevi smo v našem dnevniku objavili vest o zanimivem in pomembnem izletu v južno Italijo z naslovom »Po poteh NOB - Vis - Bari«. Vest je bila kratka in glede podatkov nepopolna, saj ni naše uredništvo razpolagalo z vsemi podrobnostmi, ki bi zainteresirane seznanile, tako o pomenu tega izleta, kot tudi o njegovem poteku.
Sedaj je uredništvo prejelo celotni program tega'potovanja, ki ga organizirajo Skupnosti občin Dalmacije ter redakcije šestih časopisov: Slobodna Dalmacija iz Splita, Ljubljanski dnevnik, Pobjeda iz Titograda, Novi list z Reke, Glas Istre iz Pulja ter Primorski dnevnik;, organizacijsko plat pa ima v rokah turistična delovna organizacija, »Kompas Jugoslavija«.
Izlet se bo začel v četrtek, 27. novembra z odhodom ladje »Slavija I« iz pristanišča na Reki, ob 17. uri. Potovanje se bo nato nadaljevalo v petek, s prihodom ladje v Split in z obiskom otoka Visa, kjer si bodo udeleženci ogledali zgodovinske kraje iz narodnoosvobodilnega boja. Istega dne popoldne se bo nadaljevalo potovanje z ladjo do Barija, kjer je predviden prihod ladje ob 8. uri, v soboto, 29. t. m. Tu si bodo izletniki z avtobusi ogledali Bari, Carbonaro in druge pomembne kraje, kjer so se ustanavljale prve prekomorske brigade. Zvečer bo na ladji slavnostna akademija v počatitev dneva republike. V nedeljo in ponedeljek bodo celodnevni izleti po poteh NOB v južni Italiji od Barija, Tutura-na, Santa Maria di Leuca, Monopolija,
GLASBENA MATICA TRST
Sezona 1986-87
2. abonmajski koncert
Danes, 7. t. m., ob 20.30 v stolnici sv. Justa
ANDJELKO KLOBUČAR orgle
LJILJANA MOLNAR-TALAJIČ sopran
Vabljeni!
_________gledališča______________
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje v Celju z Goldonijevo komedijo PRIMORSKE ZDRAHE: danes, 7. t. m., ob 19.30; v soboto, 8. t. m., ob 16. in 20. uri; v ponedeljek, 10. t. m., ob 12. uri ter v torek, 11. t. m., ob 14. uri in 19.30.
VERDI
Jutri ob 17. uri (red S) sedma predstava Verdijeve opere RIGOLETTO. Režija Lamberto Puggelli, dirigent Hubert Sou-dant, zbor vodi Andrea Giorgi.
VERDI - CRISTALLO
V	nedeljo ob 11. uri se bo pričel v gledališču Cristallo ciklus NEDELJSKIH KONCERTOV. Komorni orkester bo izvajal Vivaldijeve skladbe. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi.
V	organizaciji gledališča Verdi bo od 18. do 22. t. m. na sporedu ciklus baletov za šole, ki bodo v gledališču Cristallo -Ul. Ghirlandaio. Predstave se bodo začele ob 11. uri in trajale eno uro. Vstopnica stane 1.000 lir. Ostale informacije dobijo zainteresirane šole pri blagajni gledališča (tel. 631948).
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Danes ob 20.30 bo Teatro Slabile Furlanije - Julijske krajine predstavil delo L'ADULATORE C. Goldonija. V glavni vlogi Giulio Brogi. Režija Giorgio Press-burger. V abonmaju odrezek št. 2. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitev jutri ob 16. uri in 20.30.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Zaradi toplega sprejema Carpinteri in Faragunove predstave DUE PAIA Dl CALZE Dl SETA Dl VIENNA bodo delo ponavljali do 16. t. m. ob 20.30.
CANKARJEV DOM
Velika dvorana
Jutri, 8. t. m., ob 19.30: FOLKLORNA SKUPINA KUD JEDINSTVO IZ SPLITA. Večer jugoslovanske folklore z Dalmatinsko mešano klapo.
V	ponedeljek, 10. t. m., ob 18. in 21. uri: MODNI BAZAR '86.
Okrogla dvorana
V	ponedeljek, 10. t. m„ ob 20. uri: SYL-VIA ANDERS in JUSTUS NOLL predstavljata Bertolta Brechta malo drugače -kot glasbenika - ustvarjalca čudovitih songov.
Srednja dvorana
Celovečerni filmi italijanskega režiserja PUPIJA AVATIJA: v četrtek,13. t. m., ob 20. uri DIPLOMSKA ZABAVA (1985) in v petek, 14. t. m., ob 20. uri BOŽIČNO DARILO (1986).
Jutri, 8., in nedeljo, 9. t. m., ob 20. uri: BODOČNIKI (predstavlja se skupina BORGHESIJA) - ponovitev.
V	torek, 11. t. m., ob 19. uri: VIHAR NAD ACONCAGUO. Predava Viki Grošelj.
Gravine-Grumo in Barlette. V torek, 2. decembra, bodo imeli izletniki prosto dopoldne, popoldne pa bo ladja ponovno odplula proti Splitu, kjer se bo v sredo, 3. decembra, potovanje zaključilo. Izletniki iz Istre, Trsta in Gorice bodo nadaljevali pot do Reke in nato na domov.
Organizatorji so javili tudi ceno potovanja, ki znaša za udeležence iz Trsta in Gorice 390 tisoč lir, ki jih zainteresirani lahko vplačajo na podružnici Kompasa v Kopru, ali pri drugih poslovalnicah omenjene agencije. Agencija Kompas ni javila, kako bi se udeleženci izleta z Goriškega in Tržaškega pripeljali do Reke, ker čaka, da dobi s te strani informacijo, koliko bo udeležencev. V primeru, da bi jih ne bilo več kot deset, bi se udeleženci morali verjetno odpeljati do Reke s svojimi avti.
Namen tega izleta je predvsem ta, da se ob dnevu republike izletniki spomnijo dogodkov, ki so pomembni za narodnoosvobodilno gibanje v Jugoslaviji, za njihov razvoj in da se spomnijo padlih ob spomenikih, ki so postavljeni v raznih krajih južne Italije. Prav te spomenike bi bilo treba po tolikih letih obnoviti, popraviti, oziroma jim dati tisti videz, ki si ga zaradi svojega zgodovinskega pomena zaslužijo.
Organizatorji morajo že do sobote vedeti za število udeležencev iz naših krajev. Zato naj se zainteresirani čim-prej obrnejo na turistično agencijo v Kopru ali Ljubljani za nadaljnje informacije. (ni)
koncerti
Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 10. novembra, ob 20.30 v gledališču Rossetti nastop skupine KVARTET PRO ARTE iz Zagreba.
Sklad M. Čuk in ZSKD prirejata celovečerni KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA v ponedeljek, 10. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu v Trstu.
razne prireditve
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na predavanje prof. Drasiča na temo TELESNA VZGOJA V STAREJŠI DOBI. Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani danes, 7. novembra, ob 16. uri. Prosimo točnost!
KD Kraški dom In ansambel TAIMS priredita v nedeljo, 9. t. m., ob 17. uri v občinski telovadnici v Repnu koncert ALPSKEGA KVINTETA z zabavnim programom.
SKD Slavec in vinogradniki iz Ric-manj in Loga vabijo na tradicionalno RAZSTAVO IN POKUŠNJO NOVIH VIN jutri, 8. in v nedeljo, 9. novembra.
razna obvestila
Mladinska skupina P. Tomažič organizira v nedeljo, 9. t. m„ 3. LOV NA ZAKLAD. Vpisovanje in informacije na sedežu skupine v Partizanskem domu v Bazovici danes, 7. t. m. od 20. do 22. ure, (tel. 226446), ali na dan tekmovanja do
8.45	Pri kalu v Bazovici. Zagotovljena zabava in bogate nagrade. Vabljeni!
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in Dijaški dom S. Kosovel prirejata ZIMOVANJE v Zgornjih Gorjah pri Bledu od 27. 12. 1986 do 3. 1. 1987 za mladino od 11. do 17. leta. Vpisovanje na sedežu SKGZ - Ul. sv. Frančiška 20, tel. 744249, se nadaljuje vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure (razen ob sobotah).
Skupnost vinogradnikov iz Podlo-njerja - Ul. Masaccio 24 obvešča, da LABORATORIJ ZA ANALIZO VIN ponovno deluje. Vzorce vin sprejemamo vsak torek od 16. ure dalje.
V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 10. t. m., ob 20.30 na sporedu KULTURNO ZGODOVINSKI PREHOD PO CERKLJANSKEM (z diapozitivi), ki ga bo vodil znani kulturni delavec prof. Tomaž Pavšič iz Idrije.
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednja novoletna potovanja:
od 26. decembra do 2. januarja '87 - v TUNIZIJO. Cena 545.000 lir;
od 28. decembra do 1. januarja '87 - na BLED. Cena 275.000 lir;
od 28. decembra do 1. januarja '87 - v NJIVICE (otok KRK). Cena
197.000	lir;
od 29. decembra do 1. januarja '87 - v ZAGREB. Cena 265.000 lir;
od 29. decembra do 2. januarja '87 - v BUDIMPEŠTO. Cena
475.000	lir;
Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu AURORA - Ul. Milano 20, tel. 60261.
Zaključni izlet v KRANJSKO GORO bo 7. in 8. decembra. Cena
62.000	lir. Rezervacije od ponedeljka, 10. t. m. dalje.
kino
ARISTON - FESTIVAL FESTIVALOV -
16.30, 21.30 II nome della rosa, dram., It./Fr. 1986, 120'; r. Jean-Jacgues Anna-ud; i. Sean Connery, F. Murray Abraham.
EKCELSIOR I - 17 30, 22.15 Pericolosa-mente insieme, kom., ZDA 1986, 116'; r. Ivan Reitman; i. Robert Redford, Debra Winger.
EKCELSIOR II - 17.45, 21.45 Mission, dram., VB 1986, 123'; r. Roland Joffe; i. Robert De Niro, Jeremy Irons.
PENICE - 17.00, 22.15 Cobra, akc., ZDA 1986, 100'; r. George Pan Casmatos; i. Sylvester Stallone, Brigitte Nielsen
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Grandi magazzini, kom., It. 1986, 100'; r. Cas-tellano e Pipolo; i. Christian De Sica, Heather Parisi.
NAZIONALE I - 15.45, 22.15 Higlander,
dram., Avstral. 1986,015'; r. Russel Mulcahy; i. Christopher Lambert, Ro-xanne Hart.
NAZIONALE II - 16.00, 22.00 II giorno della luna nera, fant., ZDA 1985, 100'; r. Harley Cokliss; i. Tommy Lee Jones, Linda Hamilton.
NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Ragazze vogliose di capricci erotici, □ □
EDEN - 15.30, 22.00 II fiore della čarne, porn., □ □
MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc., ZDA 1986, 110'; r. Tony Scott; i. Tom Criuse, Kelly McGills
CAPITOL - 16.30, 22.00 Scuola di polizia III: tutto da rifare, kom., ZDA 1986, 100'; r. Jerry Pariš; i. Michael Wind-slow, Steve Guttemberg.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Ouerelle de Brest, dram., ZRN 1982, 106'; r. Rainer Werner Fassbinder; i. Brad Davis, Franco Nero, □ □
LUMIERE FICE - 16.00, 21.30 II colore viola, dram., ZDA 1985, 150'; r. Števen Spielberg; i. Whoopi Goldberg, Danny Glover.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Desi-derando Giulia, er., dram. It. 1986; r. Andrea Barzini; i. Serena Grandi, Ser-gio Rubini, □ □
RADIO - 15.30, 21.30 Morbosamente tua,
pom., □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
razstave
V	TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela BORIS ZULJAN.
V	Konjušnici Miramarskega parka je do 30. novembra odprta razstava MAKSIMILIJAN OD TRSTA DO MEHIKE.
V	galeriji Torbandena bodo na ogled do 20. novembra dela slikarja WOLF-GANGA WIEDNERJA.
V	galeriji Malcanton razstavlja do 18. t. m. milanski slikar ENZO MELCHIOR-RE.
Do 10. novembra bodo v galeriji Moderna - Korzo Italia 9 - na ogled dela slikarja STEFANA DOVIERJA.
Tržaška kreditna banka, Deželno spomeniško nadzorništvo in Narodna in študijska knjižnica vabijo na otvoritev razstave KELTSKI NOVCI V SLOVENIJI, ki bo danes, 7. t. m., ob 11. uri v Palači Economo na Trgu Libertž 7 v Trstu.
Tabor mladih - Prosvetni dom - Opčine. Danes, 7. t. m., ob 20.30 odprtje IX. BIENALA LIKOVNIKOV AMATERJEV z razstavo vaj in del udeležencev 3-dnevnega INFORMATIVNEGA TEČAJA O LIKOVNEM USTVARJANJU. Uvodna beseda Franko Vecchiet. Vabljeni!
V	Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, bo v ponedeljek, 10. t. m., ob 20. uri otvoritev slikarske razstave CLAUDIE RAZA.
včeraj-danes
Danes, PETEK, 7. novembra
NARTE
Sonce vzide ob 6.53 in zatone ob 16.44 - Dolžina dneva 9.51 - Luna vzide ob 12.59 in zatone ob 21.25.
Jutri, SOBOTA, 8. novembra
BOGOMIR
PLIMOVANJE DANES: Ob 01.25 najvišje 19 cm, ob 05.52 najnižje 5 cm, ob
11.19	najvišje 28 cm, ob 19.08 najnižje -42 cm.
VREME VČERAJ: Temperatura zraka
10.2	stopinje, zračni tlak 1025,9 mb pada, brezvetrje, vlaga 53-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja
15.3	stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Matteo Stroppolo, Luca Rossi, Simone Fratti, Giacomo Frat-ti, Marco Sandrigo, Giulio Giuliani.
UMRLI SO: 87-letni Carlo Podobnik, 85-letni Giorgio Rismondo, 58-letna Elda Riccobon, 58-letni Ermanno Gnesda, 73-letni Renato Zager, 88-letna Maria Cadel vd. Ziffer, 75-letni Sergio Muggia, 98-let-na Leonilla Grammaticopulo vd. Sbrizza-ri.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od torka, 4., do sobote,
8. novembra 1986 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Cavana 1, Trg V. Giotti 1, Largc Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (Milje), Trg Oberdan 2, Ul. T Vecellio 24.
FERNETTI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 19.30 do 8.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24 Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761 predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
GOSTOVANJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA IZ CELJA
Georges Feydeau
BOLHA V UŠESU
Režija Vinko Moderndorfer
Danes, 7. t. m.,	ob 20.30 - ABONMA RED A in D (premierski
in mladinski v sredo)
jutri, 8. t. m.,	ob 20.30 - ABONMA RED B in F (prva in
druga sobota po premieri)
v nedeljo, 9. t. m., ob 16.00 - ABONMA RED C in G (prva ih
druga nedelja po premieri.
D^ll/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DVJIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
BČIKB
Tržaška kreditna banka Deželno spomeniško nadzorništvo Narodna in študijska knjižnica
vabijo na otvoritev razstave
KELTSKI NOVCI V SLOVENI)!
TRST — Palača Economo, Trg Liberta 7 — danes, 7. t. m., ob 11. uri
darovi in prispevki
V	spomin na Bernardo Zobec darujeta Srečko in Marija Žerjal 20.000 lir za Zvezo borcev Boljunec.
Namesto cvetja na grob Dragice Terčon-Širca daruje družina Tomasella
30.000	lir za SK Devin.
V	spomin na Dragico Terčon-Širca darujeta Marija in Dorina Terčon 20.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Marte Pahor-Peric daruje Dorina Terčon 10.000 lir za SK Devin.
V	spomin na pok. očeta g. Frančkota Stefančiča darujejo učiteljice osnovne šole na Proseku 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Ida Švab ter Nina in Anica Košuta darujejo 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Toni Stegelj z družino daruje 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na brata Henrika Stefančiča darujejo sestre Angela, Kristina in Lucija
30.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Kiržu.
mali oglasi
TRGOVINA S TEHNIČNIM MATERIALOM zaposli vajenca z znanjem slovenščine in srbohrvaščine. Tel. 0481/84878 od 13. do 15. ure in od 17.30 dalje.
ALBIN IN LADI sta v Borštu odprla osmico.
OSMICO je odprl Ivo Sedmak (Beleko-tov) Križ 161. Toči belo in črno vino.
KNJIGOVODJO-KINJO z nekajletno prakso in znanjem angleškega jezika sprejme v službo priznano tržaško podjetje. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 TRST pod šifro RAČUNOVODJA.
PRODAM fiat 131 letnik 1976 v zelo dobrem stanju. Telefonirati ob uri kosila na tel. št. 0481/20521.
PRODAM v Nabrežini razmeroma novo stanovanje. Zainteresirani lahko telefonirajo v popoldanskih urah na št. 200144.
PRODAM panoramično gospodarsko poslopje potrebno popravila kilometer od meje NASIREC pri Kozini. Tel. 040/228156.
PRODAM 112 L, letnik 75. Tel. 228547 in 226113.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA sprejme v varstvo otroka v popoldanskih ali večernih urah. Tel. 44188.
PRAŠIČE najboljše pasme, primerne za pršute, prodaja podjetje Grudina, So-vodnje - Štradalta - tel. 882343. Dobava tudi na dom!
PRODAM hišo v Boljuncu, 110 kv. m z dvoriščem in malim vrtom. Tel. 040/228390.
DAJEM v najem skladišče, 70 kv. m pri Domju. Tel. 040/228390.
PRODAM po zelo ugodni ceni (175.000 lir) novo peč na drva. Križ 58 — tel. 040/220397.
V	spomin na drago nono Emo Legiša daruje Vijoleta Bukavec z družino 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Prečniku.
V	spomin na Franca Šemca darujejo Štefanija Legiša - Finotto 30.000 lir, Ka-terina in Guido Švara 30.000 lir ter Vijoleta in Edi Bukavec 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v Prečniku.
Ob 5. obletnici smrti Patricija Košute se ga živo spominjata Nives in Giorgio ter darujeta 50.000 lir za ZKMI-pokrajinski.
Namesto cvetja na grob Bernarde Zobec darujeta Albina in Mirko Maver
20.000	lir za KD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Bernarde Zobec daruje Bernarda Ota 10.000 lir za KD F. Prešeren.
Namesto cvetja na grob Bernarde Kocjančič daruje Bernarda Ota 10.000 lir za KD V. Vodnik.
Namesto cvetja na grob botre Bernarde Zobec darujeta Pavla in Sergij Sancin z družino 20.000 lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na Bernardo Zobec darujejo Klavdij Kofol z družino 10.000 lir za KD F. Prešeren, Tereza Žerjal z družino
10.000	lir za KD F. Prešeren in 10.000 luža Zvezo borcev Boljunec ter Meri in Drago Ota 20.000 lir za KD F. Prešeren.
V	spomin na Bernardo Kocjančič darujeta Meri in Drago Ota 20.000 lir za KD V. Vodnik.
Za postavitev spominske plošče mornarskega odreda IX. korpusa v Škofih na Krasu dne 31. 8. 1986 so darovali: sekcija VZPI Križ 60.000 lir, sekcija VZPI Nabrežina 30.000 lir, sekcija VZPI Prosek-Kontovel 10.000 lir, sekcija VZPI Trebče
10.000	lir, sekcija VZPI Bazovica 10.000 lir, sekcija VZPI Padriče-Gropada 10.000 lir, sekcija VZPI Lonjer 10.000 lir, sekcija VZPI Boljunec 10.000 lir, TPPZ P. Tomažič 10.000 lir, sekcija VZPI Boršt 10.000 lir, sekcija VZPI Dolina 10.000 lir, sekcija VZPI Domio 10.000 lir, Miro Kafol 10.000 lir ter Rado Sedmak 10.000 lir.
V	spomin na prerano umrlega Hermana Klanjščka daruje Aleš Brecelj 25.000 lir za ureditev novega sedeža pevskega zbora Fantje izpod Grmade.
Namesto cvetja na grob pok. Pepke Gombač vd. Sudič darujeta družini Žer-jul in Žerjal 20.000 lir za sekcijo VZPI' ANPI Lonjer-Katinara.
V	spomin na Zlatka Jelinčiča daruje Aleš Brecelj 25.000 lir za SPDT.
Namesto cvetja na grob Franca Šemca darujeta Žita in Franc 10.000 lir za Sklad M. Čuk.
Ob 2. obletnici smrti Tamare Frančeškin darujejo nona in nono 15.000 lir ter teta Duška z družino 15.000 lir za SK Kras.
Ob 2. obletnici smrti Tamare Frančeškin darujejo nona in nono 15.000 lir ter teta Duška z družino 15.000 lir za KD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob dr. Vlada Turine daruje Ida Kufersin 10.000 lir za Dijaško matico.
6. 11. 1986
J
menjalnica
Ameriški dolar.. Nemška marka . Francoski frank . Holandski florint Belgijski frank ..
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma .. Kanadski dolar .
1414,— 689. 210.— 610,— 32.50 2000. 1863.- -180,-9.60 1000.
Japonski jen......
Švicarski frank .... Avstrijski šiling .... Norveška krona ...
Švedska krona.....
Portugalski eskudo Španska peseta .... Avstralski dolar ...
Debeli dinar......
Drobni dinar......
8.20
Drli/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel Sedež 61446 - 6888| DUIVD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-mi
avtomobil in človek
ivan fischer
Rover 800 v znamenju luksuza
Prejšnja serija velike Roverjeve limuzine ni bila prav posrečena, saj se je marsikateri kupec moral pritožiti nad menjalnikom, alternatorjem itd. Britanska hiša pa tesno sodeluje z japonsko Hondo in torej ni čudno, da se je za načrtovanje nove velike limuzine odločila za tesno sodelovanje s svojimi vzhodnimi partnerji. Britanci so izdelali načrt za podvozje in obese, Honda pa prenos moči in zavore. Vsaka hiša pa je dala tudi svoje motorje: Rover dva dvolitrska, Honda pa 2500-kubični šestvaljnik na V. Zunanjost je enaka, rover 800 pa se razlikuje od honde legend, kot se avto imenuje na Japonskem, predvsem v notranjosti. Še zlasti rover je znotraj kar se da luksuzno opremljen, kot je že tradicija pri tej prestižni limuzini.
Seveda so tako japonska kot britanska limuzina opremljene s petstopenjskim mehanskim menjalnikom ali s štiristopenjsko avtomatiko, zavore so kolutne, različica z 2500-kubičnim motorjem pa je serijsko opremljena z napravo, ki ohranja višino avtomobila stalno, tudi pri večjih obtežitvah. Ni treba posebej omeniti, da imajo vse različice pomično streho, električne šipe, platišča iz lahke litine itd. V Italiji bo naprodaj od konca meseca.
filmi na tv zaslonu
kinoatclje
FUGA NELLA NOTTE - Night Crossing - Nočni beg, VB 1981
Režija: Delbert Mann. Igrajo: John Hurt, Jane Alexan-der, Doug McKeon, Keith McKeon, Glynnis 0'Connor, Beau Bridges, lan Bannen, Klaus Lowitsch, Kay VValsh. RAI 1, nocoj, ob 20.30.
Po lanskoletni enkratni in bogati retrospektivi Walt Dis-neyevih risank in igranih filmov, ki so jo priredili na Beneškem festivalu, je prvi italijanski televizijski mreži uspel neverjeten podvig, da je odkupila del produkcije in omogočila italijanskim televizijskim gledalcem, da še enkrat obiščejo Walt Disneyev pisani svet fantazije.
V okviru oddaj - ki jih je RAI poimenovala "V kino z družino" - bomo nocoj gledali film Nočni beg, ki ne spada med najbriljantnejše igrane filme, predstavlja pa zanimivo interpretacijo resnične zgodbe, ki se je pripetila družinama, ko sta z aerostatom skušali pobegniti iz Vzhodnega Berlina.
PANICO ALLO STADIO - Two Minutes Warning - Panika na igrišču, 1976
Režija: Larry Peerce. Igrajo: Jon Cassavetes, Charlton Heston, Gena Rowlands, Martin Balsam. Italia 1, nocoj ob 20.30.
» Šport je tisti kolektivni in masovni ritual, v katerem se sprošča odvečna agresivna energija ljudi, ki bi se drugače lahko sprelevila v družbeno nevarne oblike. To je dognano. Kaj pa bi se zgodilo, če bi nekdo začel streljati s precizno puško na množico v stadionu? O tem pripoveduje Peercejev film, ki se navezuje na resnični dogodek v nekem ameriškem mestecu. Film je svojevrstna, po temi srhljiva variacija apokaliptičnega žanra. Tarča tovrstne norosti smo lahko vsi: na cesti ali na stadionu, nekdo lahko, z visokega in od daleč, začne obstreljevati in nekoga bo že zadel... Film sicer nekoliko pretirano oriše tako "možnost", ki pa je kar preveč stvarna, kot pričajo dnevniške kronike zadnjih let.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
ROBERT FRIPP - LIVE!
Robert Fripp, duša zelo znanega, a razpuščenega ansambla King Crimson je tokrat presenetil svetovne kritike in glasbenike, ne zaradi prevelike kvalitete, ampak zaradi čudnega, zato pa tudi zelo zanimivega načina, kako je sestavil to LP ploščo.
Gremo od začetka. Kot bivši predsednik nekega društva, ki se imenuje American Society For Continuous Education, je Fripp organiziral v West Virginii posebno solo ža kitariste. Po končanem tečaju je spravil velik del svojih študentov na oder in v živo posnel celoten album, z naslovom Live! Na plošči ne moremo izslediti niti kitice ali takta, ki bi bila rockarsko usmerjena, Robert Fripp pa je svoje glasbeno udejstvovanje in ustvarjanje posvetil skoraj izključno rock glasbi. V tem čudnem albumu je stil več ali manj podoben Beli Bartok in morda še kakšnemu skladatelju klasične glasbe. Med drugim je tistih 17 kitar, ki ga spremljajo od začetka do konca long-playinga, uglasil po neobičajnem tonskem sistemu, kar daje motivom poseben čar. Pesmi, ki jih ta nenavadni ansambel igra, so skoraj vse klasične-
Z nagradami sodelujejo še:
LP
ga izvora, a s tipičnimi Frippovimi vložki. Edini elektronski song se simbolično imenuje The New VJorld... Vsekakor prijetno poslušanje.
Pesmi so tako razporejene: Gui-tar Craft Theme I: Invocation, Tight Muscle Party At Love Beach, The Chords That Bind, Guitar Craft Theme III: Eye Of The Needle, Ali Or Nothing, Guitar Craft Theme II: Aspiration, AH Or Nothing I, Circu-lation, A Fearlul Symmetry, Crafty March.
;
tožbo »o Kop«
^	A Zaloznuivo
rH ='t„ ^m)
Attro DO Stoki Hrpelj*
Iskra TOZD Elektroakuatlk*
S*iana
/O

x---------------------------------
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek:............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:.........................................-...................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
				današnji tele	vizijski	in	radij	ski	sporedi								
[Jc RAM			^	RAI 2	|	,Av RAI 3	||	RTV Ljubljana									(**) TV Koper					
10.30	Nad.: Come un uragano
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Glasbena oddaja: Discoring
15.00	Aktualnosti: Primissima
15.30	Zabavna oddaja: Pista!
16.55	Danes v parlamentu
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Pista! (2. del)
18.30	Kviz: Parola mia
19.40	Almanah jutrišnjega dne
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Fuga nella notte (dram., ZDA 1982, r. Delbert Mann; i. John Hurt, Jane Alexander)
22.25	Dnevnik
22.35	Nanizanka: Alfred Hitchcock predstavlja - Anime in gabbia (r. Alfred Hitchcock, i. Kathleen Ouinlan)
23.00	Aktualna oddaja o mamilih
24.00	Dnevnik - zadnje vesti
0.15 Dokumentarec: Horizon - Se je morda Darwin motil?
11.45	Variete: Cordialmente
13.00	Dnevnik - Ob trinajstih
13.25	Dnevnik - C’e da salvare
13.30	Nanizanka: Ouando si ama
14.20	Risanka: Braccio di Ferro
14.35	Tandem: igre in kviz
16.55	Simfonična glasba: Johann Se-bastian Bach - Corale in Partita
17.25	Iz parlamenta
17.30	Dnevnik - kratke vesti
17.35	Inf. odd.: Sereno variabile
18.20	Dnevnik - Šport
18.30	Nanizanka: II commissario Kos-ter - L amore ha il suo prezzo
19.40	Vremenska napoved: Meteo 2
19.45	Dnevnik
20.20	Dnevnik - Šport
20.30	Glas. oddaja: Un altro varieta (gosta Claudio Disio, Agostina Belli)
22.00	Dnevnik - večerne vesti
22.10	Aktualna oddaja: Aboccaperta
23.30	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Film: Contrabbando sul Medi-terraneo (pust., ZDA 1957, r. Richard Thorpe; i. Robert Taylor, Dorothy Malone)
13.00	Film: La montagna incantata (Thomas Mann - 1. del)
14.00	Tečaj ruskega jezika
14.25	Tečaj francoskega jezika
14.55	Koncert: Alfred Brendel izvaja Schubertove skladbe
15.45	Glas. odd.: Speciale Dadaumpa
16.00	Informativna oddaja: Telematica per lo Stato del 2000
16.30	Dokumentarec: Com' ferro che bogliente esce dal foco
16.50	Dokumentarec: Sto italijanskih mest - Pesaro
17.05	Zabavni spored: Dadaumpa
18.25	Glasbena oddaja: I cantautori e... (gost Fred Bongusto)
19.00	Dnevnik
19.35	Dokumentarec: Visti da fuori
20.05	Dokumentarec: Obletnice - Do-menico Beccafumi
20.30	Gledališki utrinki: Teatro storia - Uccidiamo il chiaro di luna (i. Ivana Monti, Gigi Proietti)
21.50	Dnevnik
22.25	Nadaljevanka: Esilio (4. del)
23.25	Dokumentarec: Pariz - slike, besede in glasba
9.00	Tednik
10.00	Glasbeni niz: Po belih in črnih tipkah (1. del)
16.00	TV mozaik (pon.)
17.30	Poročila
17.35	Otroški spored: Pesmi in zgodbe za vas - Hudobni gosak (Marcel Ayme), pravljica za najmlajše
17.50	Nanizanka: Zgodbe modrega telefona - Čisto majhen pes (3. del)
18.15	Pred izbiro poklica: Miličnik
18.45	Risanka
19.00	Danes: Obzornik ljubljanskega območja
19.30	Dnevnik
19.55	Vremenska napoved
20.05	Dokumentarec: Afrika - Zapuščina (8. del angleške dok. oddaje)
21.10	Nanizanka: Derrick
22.10	Dnevnik
22.30	Film: Veliki plavolasec s črnim čevljem (kom., Fr. 1972, r. Yves Robert; i. Pierre Richard, Bernard Blier, Jean Rochefort, Mi-reille Dare, Jean Carmet; film so predstavili na beograjskem FEST 1974)
14.00	TV novice
14.10 Otroški spored, vmes risanke, nanizanke in dokumentarec
18.00	Nadalj.: I cento giorni di Andrea
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRŽIČ — Lama na posvetu KPI TRST — Stavka na šolah TRST — Dežela zavrnila program Krajevne zdravstvene enote TRST — Predstavili gradivo o skupnosti Alpe Adria
GORICA — Večer SFS »Jedinstvo« TRST — Zaključila se je uspela razstava mode od 18. stol. do 1930. 1.
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Victoria Hospital
20.25	TV novice
20.30	Simfonični koncert: Simfonija št. 6 v a-molu Gustava Mahlerja
22.15. TVD Vse danes
22.25	Dokumentarec o nacističnih krvnikih: Proces (3. del)
ca
CANALE 5
8.30	Nanizanke: Una miglia americana, ! Una vita da vive
10.15	General Hosp
U-15 Kvizi: Tuttinfamig
12.00	Bis, 12.40 II pr - zo e servito
13.30	Nadaljevanke: Sen ri, 14.20 La valle pini, 15.10 Gosi gir mondo
16.00	Dok.: Big Bang - L lante che vive
16.30	Nanizanka: Tarzan
17.30	Kviz: Doppio Slalor
18.00	Nanizanki: Baby ! . ter, 18.30 Kojak
9.30	Aktualnosti: Studii 0.30 Nanizanka: Dyna
21.30	Nadaljevan - La valle delle bamb
4.30	Variete: Maurizio C n tanzo Show
■30 Nanizanka: L'ora Hitchcock - Il čada
C©;
8.30
10.10
12.00
RETEOUATTRO
Nanizanki: Vegas, 9.20 Switch
Film: Lacrime di sposa (fflasb., It. 1955, r. Sante Chimirri; i. Achille Togliani, Lucia Banti) Nanizanki: Mary Ty-mr Moore, 12.30 Vicini troppo vicini
13.00	Otroški spored: Ciao ciao, vmes risanke Memole, dolce Memo-le, Mimi e la nazionale di pallavolo, Masters i dominatori delLUni-verso
14.30	Nanizanka:	La fa-
miglia Bradford
15.30	Film: Ouando erava-mo giovani (kom., ZDA 1941, r. Edward H. Griffith; i. tVilliam Holden, Susan Hay-ward)
17.30	Naniz.: Febbre d amo-re
18.15	Kviza: Cest la vie,
18.45	II gioco delle coppie
19.30	Nanizanka: Charlie s Angels
20.30	Variete: Un fantastico tragico venerdi
22.45	Film: Chi giace nella culla della zia Ruth? (srh., ZDA 1971, r. Cur-tis Harrington; i. Shel-ley Winters)
0.30 Nanizanki: Vegas, 1.20 Switch
^f) ITALIA 1_________
8.30	Nanizanke: Fantasi-landia, 9.20 Wonder Woman, 10.10 L'uomo da sei milioni di dolla-ri, 11.00 Cannon, 12.00 Agenzia Rockford,
13.00	La strana coppia,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Variete: Candid Ca-mera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Television
15.00	Nanizanki:	La fa-
miglia Addams, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Holly e Benji i due fuoriclasse, Lady Os-car, Occhi di Gatto
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Nanizanka: Love me Licia
20.30	Film: Panico nello sta-dio (dram., ZDA 1976, r. Larry Peerce; i. Martin Balsam, John Cassavetes)
22.45	Športna rubrika: A tut-to campo
23.45	Košarkarsko prvenstvo NBA .
1.15	Nanizanka: Riptide
IjMglg TELEPADOVA
11.00	Nanizanka: Bellamy
12.00	Nadaljevanka: Senori-ta Andrea
13.00	Risanki: Transformers,
13.30	Mask
14.00	Nadaljevanki: Pagine della vita, 15.00 Seno-rita Andrea
16.30	Risanke: Uomo tigre,
17.00	Coccinella, 17.30 Gigi la trottola, 18.00 Transformers, 18.30 Voltron, 19.00 Mask
19.30	Nanizanka: Dr. John
20.30	Film: La gorilla (kom., It. 1982, r. Romolo Gu-errieri)
22.30	Športni tednik: Euro-calcio
23.30	Hokej na ledu
^ TELEFRIULI___________
13.00	Informativna rubrika: Le associazioni dello shopping
14.30	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
15.30	Glasbena oddaja: GTX mušic
18.00	Nadaljevanka: Rosa De Lejos
19.15	Dnevnik
20.00	Aktualni tednik: Regi-one verde
20.40	Variete, igre in kviz
22.30	Dnevnik
23.00	Dražbi: Il tappeto ori-entale, 23.30 Roberta pelle
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Fatti e commenti
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček, Pravljica, Glasba; 8.10 Alamanah: Na goriškem valu; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Beležka, Sestanek ob 12.00, Glasbeni mozaik; 13.20 Revija Zveze cerkvenih pevskih zborov v KD v Trstu; 13.40 Glasbene skice; 14.10 Čas in prostor: Naš jezik, Ne prezrimo; 15.00 Mladinski pas: Iz filmskega sveta; 16.00 Zbornik: Osebno; 16.20 Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Radijska šola; 8.35 Glasbena pravljica; 8.45 Naši umetniki; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Vedri zvoki; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije; 14.05 Odlomki iz baleta Lahka konjenica; 14.30 Človek in zdravje; 14.40 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Glasba starih mojstrov; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 To imamo radi; 21.05 Morje in pomorščaki; 22.30 Iz glasbene skrinje; 22.50 Literarni nokturno; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Tržnice; 7.30 Servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana;
13.00	Mladi val Radia Koper; 14.40 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...; 17.35 Glasbene aktualnosti; 18.00 Zaključek programov.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 17.30, Poročila; 7.15, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dobro jutro v glasbi;
8.00	Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano;
10.00	Popevka tedna; 10.05 Hit parade; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.15 Glasba; 11.30 Na prvi strani;
12.00	Glasba po željah; 14.30 Glasba;
15.00	Kultura in umetnost; 15.45 Sinto-nizzatissimi; 16.00 Country mušic; 16.33 Blitz; 17.00 Bubbling; 17.33 Folk glasba; 18.33 Jazz glasba; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
10.00 Za vsakogar nekaj; 13.30 Kupim, prodam, podarim; 16.30 Glasbena oddaja: Brez naslova; 19.00 Otroška oddaja: V svetu fantazije; 20.00 Disko glasba: Mix time; med oddajami, podnevi in ponoči, glasba.
Goriška občina predložila načrte v vrednosti 12 milijard lir
Goriška občinska uprava je na nedavnih posvetovanjih s pokrajino za sestavo srednjeročnega razvojnega načrta posredovala dva nova načrta, ki pobliže zadevata urejevanje kmetijskih zemljišč v občini, oziroma parcel, ki naj bi jih ponovno pridobili za potrebe skupnosti.
Prvi načrt zadeva melioracijo kmetijskih zemljišč na območju Ločnika in Štandreža z gradnjo namakalnega omrežja. Tako je na srečanju s predstavniki pokrajine povedal goriški občinski odbornik za načrtovanje inž. Nicolb Fornasir. Na območju Ločnika naj bi meliorirali okrog 500 hektarjev kmetijskih površin. Vendar, kakor kaže, bodo pri tem upoštevali vse dosedanje značilnosti kulturne krajine. Dela na območju Ločnika, ki naj bi jih izvajali več let, bodo veljala okrog 3 milijarde lir. Skupaj s tem načrtom naj bi pripravili tudi študijo o smotrni izrabi preostalih kmetijskih površin.
Približno za polovico manjša pa je površina kmetijskih zemljišč na območju Štandreža, kjer naj bi opravili melioracijo na okrog 150 hektarjih, namakalni sistem pa uredili na približno 75 hektarjih površin. O gradnji namakalnega sistema na območju Štandreža je sicer govor že vrsto let in so bila pred časom iz Goriškega sklada že na-
kazana sredstva za načrtovanje in prve posege. Ta sredstva pa so do zdaj, kot kaže, ostala neuporabljena, zdaj pa postaja načrt znova aktualen. Predvideni poseg na območju Štandreža bi se dal uresničiti, kakor je bilo slišati na posvetu, s stroškom okrog 600 milijonov lir.
Znatno večja vsota denarja bo potrebna za uresničitev drugega načrta, ki ga je predložila goriška občina in o katerem smo že na kratko poročali. Na ožjem mestnem območju je veliko parcel, bodisi v zasebni lasti bodisi so javna lastnina. Te parcele so večinoma zapuščene in zanemarjene, velikokrat služijo tudi kot odlagališče smeti in raznega odpadnega materiala. Doslej so evidentirali kar 17 takih parcel zav skupno površino okrog 28 hektarjev. Vse te parcele naj bi uredili in jih namenili javnosti. Postopno urejanje in vrednotenje bi veljalo po dosedanjih izračunih okrog 8 milijard lir. Med ta območja sodi tudi levi soški breg.
Odprto pismo sindikalne zveze
Tajniki treh sindikalnih zvez CG1L-CISL-UIL so te dni objavili odprto pis-
mo v zvezi z vse hujšimi težavami v prometu na območju Tržiča. V pismu predstavniki sindikalnih zvez opozarjajo na zaskrbljujoče naraščanje števila smrtnih prometnih nesreč na Tržiš-kem, kar je posledica pomanjkanja ustreznih prometnih struktur in seveda tudi naraščajočega prometa, ki se na tem ozkem območju med morjem in Krasom pretaka. Sindikat, tako navaja pismo, je doslej že večkrat opozoril na nujnost rešitve nekaterih nujnih vprašanj. Na prvem mestu je vsekakor sprostitev avtocestnega odseka med Moščenicami in Vilešem, nato izgradnja avtocestne povezave z letališčem, odprava nevarnega in ozkega grla med Tržičem in Ronkami, kjer so na majhni razdalji železniški prehodi, pomembna križišča itd. Nujno je, v predvidevanju temeljite preureditve prometa, upoštevati tudi možnost za gradnjo posebnih kolesarskih stez, vzdolž najbolj pomembnih vpadnic. Sindikati v pismu opozarjajo tudi na dejstvo, da kljub temu da je problem pereč že vrsto let ni opaziti potrebne pozornosti pristojnih organov in uprav.
Položaj pa je tak, da terja hitrih in učinkovitih ukrepov, sicer se bo stanje v prihodnje še poslabšalo.
Danes predstavitev
Kinoatelje v
Kinoatelje, slovenski goriški filmski krožek, je tik pred pričetkom nove sezone, v okviru katere bo kot že v prejšnjih letih skušal nuditi goriški publiki izbor boljših filmov z italijanskega tržišča, pregled slovenske filmske in video produkcije ter druge prireditve za kulturna srečanja ob filmu. Podroben program jesenskega ciklusa predvajanj Kinema Gorica in druge pobude, ki jih načrtujejo v letošnji sezoni, bodo predstavili javnosti jutri popoldne ob 17. uri na srečanju s predstavniki javnih občil v Kulturnem domu.
Povratek Kinoateljeja pred domačo publiko sledi nekajmesečnemu obdobju, med katerim je goriški filmski krožek zabeležil pomembne korake na poti uveljavljanja slovenske filmske kulture v širšem prostoru. Njegovi člani, ki redno sledijo festivalskemu dogajanju v Jugoslaviji, Italiji in tudi drugod (te dni so prisotni na Tednu domačega filma v Celju), so še posebno ponosni na sodelovanje na festivalu Cinema Giovani v Turinu, kjer so omogočili predstavitev slovenske video produkcije. Kinoatelje se je pred kratkim tudi včlanil v vsedržavno zvezo kinoforumov FIC in aktivno sodeloval na njenem kongresu v Cervii. Skozi to sodelovanje naj bi slovenska filmska kultura našla pot v širši italijanski prostor, istočasno pa se rojevajo prizadevanja, da bi v okviru zveze
v Kulturnem domu
novo sezono
skimi kinoforumi. V tem smislu so naši filmski ljubitelji že navezali stike z nemškimi kolegi iz Bočna.
Kaj pa delovanje v Gorici? Kot rečeno bodo podrobnosti v zvezi s filmsko sezono uradno predstavili jutri. Zaenkrat so nam anticipirali, da bodo do božiča predstavili sedem filmov režiserjev kot so Altman, Godard, Bresson in drugih. Filmi bodo ob četrtkih v Kulturnem domu. Pričeli bodo z Ljubezensko zgodbo (Storia d amore) Francesca Masellija, ki je pred dvema mesecema imel na festivalu v Benetkah zelo velik uspeh.
V zvezi s predvajanji napovedujejo nekaj novosti. Filme bodo občinstvu predstavljali s pomočjo videa, ki mu bodo gledalci sledili pred začetkom filma v preddverju doma, po predvajanjih pa bodo lahko gledalci sodelovali pri diskusijah o aktualnih vprašanjih, ki so povezana z vsebino komaj gledanega filma. Druge novosti se obetajo tudi iz sodelovanja med Kinoateljejem in upravo goriških kinodvoran in pa v nadaljevanju sezone, ko bo konec januarja na sporedu 2. Film video monitor. Več o novostih na goriški filmski sceni bomo vsekakor izvedeli na predstavitvi sezone Kinoateljeja, ki bo kot rečeno jutri popoldne v Kulturnem domu.
Pogovori med tajniki CGIL-CISL-UIL in vodstvom Industrijskega konzorcija
Na javnem zborovanju v Tržiču
Lama: KPI mora oblikovati alternativo
Pokrajinski tajniki sindikalnih zvez CGIL-CISL-UIL, Luciano Pini, Vittorio Brancati in Flavio Snidero so se te dni, kakor izhaja iz poročila za tisk, sestali s predsednikom, podpredsednikom in ravnateljem konzorcija za industrijsko cono. Gre za prvi tovrstni sestanek po daljšem obdobju in prvi po umestitvi novega upravnega sveta. Govor je bil o gospodarski problematiki in o nekaterih novih gospodarskih pobudah, ki naj bi v srednjeročnem obdobju pomenile okrog 250 novih delovnih mest. Na sestanku so ugotovili, da so to prvi pozitivni učinki zakona št. 26 (paket Altissimo) in pa pozitivni učinki olajšav in ugodnosti v okviru zakona o prosti coni. Prav glede slednjega so na sestanku, tako izhaja iz poročila za tisk, ki ga je posredoval Konzorcij, poudarili pomen obnovitve zakona o prosti coni.
Na sestanku so razpravljali tudi o
novi gospodarski pobudi, ki jo namerava uresničiti podjetje Manifattura Goriziana, kjer so v zadnjem času zabeležili vstop znanega industrijca Be-nettona in tudi znaten priliv finančnih sredstev. Z gradnjo nove tkalnice in preureditvijo nekaterih že obstoječih objektov naj bi ustvarili okrog sto delovnih mest. Realizacija te pobude pa je vprašljiva zaradi "negativnega zadržanja občinskega odbora v Sovodnjah, ki bi moral poskrbeti za spremembo regulacijskega načrta".
Kakor izhaja iz tiskovnega poročila, so predstavniki sindikalnih zvez izrazili pomisleke glede takega zadržanja in zaskrbljenost, da bi se tako stališče negativno odražalo tudi na načrt posodabljanja obstoječega objekta.
Predstavniki sindikatov so zaprosili za nujno srečanje z občinskim odborom in županom v Sovodnjah. Srečanje bo predvidoma že danes.
Jutri odprtje sejma pohištva in opreme za dom Ambiente
Na razstavišču ob ločniškem mostu bodo jutri odprli zadnjo letošnjo sejemsko prireditev, razstavo pohištva ter notranje in zunanje opreme Ambiente. Slovesnost bo ob 11. uri, ob udeležbi najvišjih krajevnih političnih in gospodarskih predstavnikov ter predstavnikov deželne uprave. Sejem bo za občinstvo odprt teden dni, do 16. novembra.
Precej prostora bo tudi letos namenjeno razstavi pohištva, raznih gospodinjskih strojev in opreme, napravam
za ogrevanje, urejanje vrtov itd.
Za sejem Ambiente je bilo lani in prejšnja leta precej zanimanja, slišati pa je bilo tudi nekaj pripomb, da bi kazalo razstavo pripraviti v bolj primernem letnem času.
Na razstavišču Espomego bo v začetku decembra tudi sejem kmetijskih strojev in potrebščin Agricola 86, s katerim se bo tudi sklenil letošnji program prireditev, ki je, vsaj na podlagi podatkov o obisku dosedanjih razstav, naletel na zelo ugoden odziv.
Rubež proti skupini petih davčnih oporečnikov z Goriškega
Del davkov so namenili za mirovne pobude
Pet davčnih oporečnikov iz naše pokrajine je te dni prejelo obvestilo o rubežu, ker da so neupravičeno odtegnili del davkov, ki bi jih sicer morali plačati državi. Ta znesek, ki znaša okrog 5,5% skupnega zneska davka, so nakazali na poseben sklad za razne pobude za mir. Odtegljaji se nanašajo na davčno prijavo za dohodke v letu 1983. Finančna uprava namerava zdaj omenjene zneske spet pridobiti in sicer z rubežem. Znesek bo višji od odtegljaja, saj se upoštevajo tudi obresti in pa stroški.
Te dni se je sestal pokrajinski koordinacijski odbor davčnih oporečnikov ter razpravljal o zadevi in predvsem kaj narediti, da izterjevalnica ne bi izvršila rubeža. Kakor izhaja iz daljšega poročila za tisk, so oporečniki že vložili priziv na davčno komisijo prve stopnje. Občani, ki jim je resnično do graditve miru, naj bi nastopili pri funkcionarjih izterjevalnice, da bi se odpovedala rubežu, na vseh nivojih pa naj bi si prizadevali za uveljavljanje kulture miru.
Davčno oporečništvo, ki sestoji v tem, da del davkov, ki bi sicer šli za oborožitev in vzdrževanje vojske, se je kot oblika državljanske neposlušnosti začelo širiti leta 1981.
Tako izhaja iz tiskovnega poročila koordinacijskega odbora, ki se je sestal te dni.
Medtem se je tudi izvedelo za imena oporečnikov, proti katerim namerava izterjevalnica pričeti rubež. To so goriški občinski svetovalec Renato Fi-orelli, predstavnik zelenih, svetovalec v rajonskem svetu Pino leusig (ki je imel že lani že lani opravka z izterje-valnico zaradi podobnega dejanja), župnik v Podturnu Ruggero Dipiazza, predstavnica Gibanja krščanske osnovne skupnosti Bianca Ledri in Mauro Pignataro, predstavnik gibanja ekologistov iz Krmina.
Delavska enotnost
V Turjaku bo danes dopoldne pomembna slovesnost v počastitev obletnice ustanovitve Delavske enotnosti, tajne organizacije, ki je vključevala in združevala delavce italijanske in slovenske narodnosti po vseh večjih tovarnah na Tržiškem, v Gorici in tudi drugod. Pobudnik manifestacije je skupina nekdanjih pripadnikov te organizacije, pod pokroviteljstvom sindikalne zveze CGIL.
Na slovesnosti, ki se bo pričela ob 9.15 v prostorih ustanove ARCI, bodo podelili tudi priznanja.
ki naj bo postopna in uresničljiva
Včeraj je bil v Tržiču Luciano Lama, še do pred nedavnim generalni tajnik sindikalne zveze CGIL in član vsedržavnega vodstva KPI. V dopoldanskih urah se je udeležil deželnega zasedanja komunističnih kadrov, na katerem so razpravljali predvsem o stališčih in pobudah, ki naj jih partija zavzame v zvezi z vprašanji obnove delovnih pogodb in oblikovanja finančnega zakona. Popoldne je Lama govoril o istih problemih na javnem shodu v kinodvorani Excelsior.
Iz dopoldanske razprave je prišla do izraza volja, če že ne potreba, kot so poudarili nekateri, po večji angažiranosti KPI v organiziranju ljudskega odpora proti določenim krivičnim aspektom vladne gospodarske in finančne politike. Niso manjkali niti kritični posegi in pripombe. Tako so se nekateri vprašali, ali je komunistična partija danes sploh sposobna igrati vlogo učinkovitega katalizatorja širšega družbenega protestnega gibanja. Občutiti je namreč velik razkorak med njenim teoretičnim snovanjem in konkretno možnostjo učinkovanja v družbi. Sporazum z večinskimi strankami glede spremembe nekaterih aspektov novega finančnega zakona je v tem pogledu pozitiven znak, potrebne pa so še učinkovitejše pobude, ne samo v obrambo socialnih pridobitev in drugih pravic, ki si jih je priboril delavski razred, ampak za oblikovanje alternativnega družbenega projekta. V ta namen je treba os sedanje razprave, ki se vrti okrog golega finančnega reševanja državnega primanjkljaja, pre-
makniti proti širšim gospodarskim in družbenim vprašanjem, med katerimi je na prvem mestu danes problem zaposlovanja.
Lama je na javnem zborovanju zelo pozitivno ocenil odprto in demokratično diskusijo znotraj stranke. »Le tako lahko spet pridobimo to,« je dejal, »kar smo izgubili v zadnjih letih: prepričanje, da smo sposobni iti naprej, da lahko spremenimo in izboljšamo stanje stvari, ne da bi se zapirali v samo naša - za druge nerazumljiva ali nesprejemljiva - stališča.«
Pozitivno je ocenil popravke, ki jih je opozicija izbojevala glede družinskih doklad in zdravstvenih ticketov v novem finančnem zakonu. Po tej poti prizadevanj za stvarne in takoj uresničljive dosežke je treba iti naprej, je naglasil in nakazal vrsto odprtih problemov: reformo davčnega sistema, pokojnin, zdravstva in - nad vsemi -vprašanje zaposlovanja. Glede tega je ugotovil, da je zmanjšanje zaposlitvene ravni kot posledica tehnološke obnove neizbežen proces. Za nova delovna mesta so torej potrebne dodatne investicije, sredstva pa lahko pridobi država le z obdavčenjem velikih premoženj, kot to dela večina kapitalističnih držav, in finančnih rent.
Dotaknil se je nato boja za obnovo delovnih pogodb in za pravičnejši finančni zakon, ki predstavljata dve plati enih in istih prizadevanj za de-mokratičnejšo in pravičnejšo družbo. Za dosego konkretnih rezultatov, je pri tem poudaril, bo nujno potreben
Dve osebi ranjeni v silovitem trčenju na državni cesti pri Rupi
Večja gmotna škoda in dva lažje ranjena. Tak je obračun prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj opoldne na križišču pred šolo v Rupi. V nesreči sta bila udeležena voznik opla ascona 29-letni Claudio Trevisan iz Tržiča, Ulica Carducci 2, ter voznik dostavnega vozila ford F20, 28-letni Aldo Ris-copo iz Gorice, Ulica Garzarolli 161. Obe vozili sta peljali v smeri Gorice, ko je na zgoraj omenjenem križišču voznik dostavnega vdzila zavil na levo proti Peči, od zadaj pa se je v dostavno vozilo s svojim avtomobilom opel ascona zaletel Claudio Trevisan.
Trčenje je bilo silovito. Ob trku je nastala precejšnja gmotna škoda, na srečo pa so se vozniki in potniki v avtomobilih izmazali brez težjih telesnih poškodb. Trevisana in njegovo sopotnico, 26-letno Emanuelo Miculin so z rešilcem Zelenega križa prepeljali v goriško splošno bolnišnico. Trevisanu so ugotovili udarec v čelo in lažji pretres možganov in se bo zdravil teden dni. Emanuela Miculin pa je pri trčenju zadobila močan udarec v desno nogo in desno ramo in bo okrevala v 15 dneh. Preiskavo o vzrokih nesreče vodijo orožniki.
Neprevidnost je bila vzrok lažje prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj dopoldne v Ulici Carducci v Gorici. 77-letni upokojenec Bruno Musetti iz Gorice, Ulica del Prato
15/a, se je s kolesom okrog 10. ure peljal po Ulici Carducci, ko je v parkiranem avtomobilu avtomobilist nenadoma odprl vrata in je bilo tako trčenje neizbežno. Musettija so prepeljali v bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
Požar povsem uničil kuhinjsko pohištvo
Včeraj popoldne, okrog 16.30, se je v stanovanju Antonia Torandija, v drugem nadstropju Ulice Gozzi 5, vnel hud požar, ki je povsem razdejal kuhinjo in očrnil celo stanovanje.
Ognjeni zublji so v nekaj minutah »požrli« hladilnik, plinski grelec ter drugo kuhinjsko pohištvo. Le hitremu posegu goriških gasilcev se gre zahvaliti, da ni bila škoda še izdatnejša. Leti so namreč pogasili požar z gasilnimi aparati in niso pri tem uporabljali vode, ki bo škodo nedvomno še povečala. Vzroki požara zaenkrat niso še jasni, domnevajo pa, da je šlo v tem primeru za kratek stik.
■ Občinska uprava v Sovodnjah obvešča, da bodo uradi v torek, 11. t. m., zaprti zaradi praznovanja vaškega patrona. Prav tako ne bodo delovale občinske službe.
boj in odločnost vseh - in KPI je med temi - ki hočejo spremembo sedanjega stanja. V teh prizadevanjih pa je treba biti stvarni, zahtevati le to, kar je v objektivnih družbenih pogojih dejansko uresničljivo. Šele na konkretnih dosežkih, pravi Lama, bo nato mogoče oblikovati pogoje za dosego nadaljnjih ciljev.
razne prireditve
V mali dvorani Centra Fogar bo danes ob 17. uri sklepna razprava iz ciklusa predavanj o slovenski kulturni prisotnosti, ki ga je priredil Inštitut za versko in družbeno zgodovino. Analizirali bodo dosedanja predavanja.
UNIFAX - klub slovenskih akademskih študentov - vabi na UNIFEST v soboto, 15. novembra, v Kulturnem domu v Gorici. Vstop izključno z vabili, ki so na razpolago pri članih kluba.
KD Skala vabi na martinovanje v Ga-brjah v nedeljo, 9. t. m., od 14. ure dalje na trgu pri vodnjaku. Prirejajo priložnostni kulturni spored in družabnost.
koncerti
V Kulturnem domu v Prvačini bo
drevi ob 20. uri koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom dirigenta Kristjana Ukmarja.
izleti
SPD Gorica priredi v nedeljo, 9. novembra, pohod proti Kambreškemu in Livku. Odhod ob 9. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi, kosilo iz nahrbtnika. Predviden je vzpon na Globočjak in obisk manjših zaselkov na pobočju med dolino Idrijce in Soče. Izlet vodi Zdenko Vogrič.
OK Val prireja v soboto izlet v Bellu-no na tekmo članske ekipe. Prijave v gostilni Turri in pri Vilmi Brajnik (tel-21910). Odhod v soboto ob 14.30 izpred gostilne Turri.
kino
Gorica
VERDI 18.00 - 22.00 »Cobra«. Igra S. Stal-lone. Prepovedan mladini pod 14. le' tom.
CORSO 18.00 - 22.00 »Brivido«. VITTORIA 17.30 - 22.00 »Ouelle morbidi e calde labbra«. Prepovedan mladin pod 18. letom.
rrt v« V
Trzic
COMUNALE 18.30 - 21.00 »Camera con vista«.
EXCELSIOR Danes zaprto.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 »Divji otok«, ob 20.00 »NeV York — mesto groze«.
DESKLE 19.30 »Mož z zvezde«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Pontoni in Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI	A
Danes v Gorici ob 9.30 Elvira Ang vd. Casavola iz mrliške veže splošne nišnice na glavno pokopališče.
Celjani med našim občinstvom
Briljantna komedija Bolha v ušesu
Na slikah vidimo prizora iz Feydeaujeve komedije Bolha v ušesu, ki jo je uprizorilo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Celjani, ki so te dni gosti Slovenskega stalnega gledališča, so z igro, ki jo je režiral Vinko Moderndor-fer, želi lepe uspehe. Med drugim je Moderndorfer prejel na letošnjem Borštnikovem srečanju nagrado za najboljšo režijo.
Prepričani smo, da bo igra žela lep uspeh tudi pri našem občinstvu. Drevi bo predstava namenjena premierskemu abonmaju.
Ko zasumi voda, utihne glas karizme
Boris Pangerc: Sum VOdC GllnSClCC
Boris Pangerc odpira, po dveh pesniških zbirkah in zbirki kratkih proz, novo poglavje svoje ustvajalnos-fi.Šum vode Glinščice sestavlja šest proznih besedil, od tega dve daljši noveli (Rože iz krvi in hrepenenja, Krivična odselitev). Dolgo časa je veljala (in še velja) poezija za tisti avtentični prostor, v katerem se slovenstvo realizira na najbolj avtentičen način; dvojnost poudarjene »avtentičnosti« je seveda poezijo, še posebej v razmerah sodobne evropske miselne in pesniške prakse, blokirala do te mere, da se je pričela lotevati vedno bolj marginalnih vprašanj. Narodot-vornost poezije je danes problematična; problematično pa je predvsem shematsko, enosmiselno razumevanje narodotvorne vloge poezije. Danes se slovenska poezija na avstrijskem Koroškem in v Italiji, delo slovenskih pesnikov, vendarle že rešuje teh spon; prihajajo novi, mladi, neobremenjeni (in estetsko drugače naravnani, odprti, seznanjeni z evropskim — in svetovnim umetnostnim razvojem) avtorji; vse to nas prepričuje, da prihajajo za literaturo »zamejskih« Slovencev novi — in boljši časi. Posebej razveseljivo pa je, da stopata v ospredje proza in dramatika, ob njiju pa še polemika, kritični esej, dnevnik. Če se na avstrijskem Koroškem ta tok šele postavlja na noge — v širokem razponu od Lipuša, Ferka do Messnerja — je v Italiji, z vrsto odličnih prozaistov, že dodobra zasidran in razvit; mladi Pangerc, Bufon — torej gradijo na solidni osnovi.
In zdi se, da je Pangerc v svoji novi zbirki dodobra izkoristil to solidno osnovo. Če je formalna plat njegovega pisanja manj vznemirljiva, o tem kaj več v nadaljevanju tega poročila, potem je vsebinska toliko bolj izpostavljena in vredna pozornosti. Svet Borisa Pangerca je navidezno preprost, vsakdanjost kmečkega ali polkmečkega življenja na obrobju velikega pristaniškega mesta se prepleta z mladostniškimi (erotičnimi in seksualnimi) težavami; zorenje Je hkrati zabavno v svoji zatikavi in ihtavi silovitosti, pa spet v naivni in senti-
mentalni komornosti. In vendar: to je samo povrhnjica, prvi vtis, varljiv; branje, še posebej omenjenih zadnjih dveh, daljših in v sebi bolj sklenjenih, novel nas prepriča, da stojimo pred moderno prozo, Mi ve, kaj hoče in zna komunicirati s svojim bralcem; Človek Pangerčeve pripovedi :— literarni junak in hkrati več kot to — ne skriva svojih avtobiografskih potez; še več, nenehno jih postavlja v razmerje do značilne literarne fikcije, ki bi jih lahko opisali kot splet skrajno precizne deskripcije, očesa kamere, ki beleži zunanji, eksterierni svet iz notranjega monologa, ko se subjekt sprašuje predvsem sam po sebi, po svoji volji, da je. Oboje, zunanja plast opisov, ujeta v značilno stisko manjšinskega človeka, v bolj ali manj sovražnem (sovražnem tudi takrat, kadar se spremeni v ledeno indiferentnost!) svetu, v svetu, v katerega vdirajo popačene tujke večinskega jezika (in ki jih pisatelj, zvest svoji literarni in pripovedni »tehniki«, ne more preprosto preslišati, zbrisati, izpustiti iz svojega miselnega in pripovednega obzorja) in notranji monolog sta ujeta v novo, značilno perspektivo: avtor se je iz vsevednega »ljudskega tribuna« gre-gorčičevskega tipa spremenil v zasebnika, ki vidi svet samo še skozi prizmo lastne osebne stiske. Zato ne more več odkrivati publiki čarne formule, ki bi spremenila zgodovinski tok časa, popravila minule, sedanje in bodoče krivice, razjasnila oblačna obzorja in stalila mrzle ledove domačih dežela, marveč ji lahko ponuja le čarno in čudežno formulo svoje literarne pisave. In prav v pisavi je pisatelj najmočnejši tribun, v pripovedovanju tega, kar trga, največkrat z muko, od temne gmote skrivnosti bivanja in nehanja. Pangerčev otroški spomin je pretresljiv v svoji nazornosti, v svoji brezobzirni radovednosti, s katero se dotika nikoli zaraslih brazgotin, s katerimi meri človeško življenje in še posebej življenje svoje generacije; njeno mučno doraščanje, ujeto med zahteve tradicije in klic novega sveta, med bohkov kot in mamila, med ze-

1
I
David Terčon
Poletje z Lili
Rendez-vous
Razlivam se v veter, razlivam se v trave, razlivam se v vode!
Na robu raja razsvetljeno okno žge pokrajino v najtanjše žilice!
Viharji so neslišni viharji se skrivajo gnilim očem!
Lili



i
Čez obraz drse oblaki, koža pa gori, nohti so zariti v stene, tema, tema, v zenicah kri...
Karneval in morje vina, ognjemeti, strast, čez oči
drse poljubi sonca...
Sledovi so razmazani!
Ljubljenje
Baletka
se je z nežnim gibom dotaknila jesenske poljane še bolj nežno je odpoljubila grenkobo z ust.
Borim se z jezikom rok kot razjarjeni bik!
Toplota volne je zasužnila
erupcijo poletnih neviht...
Baletka
pleše
v osrčju divjanja!
Ločena
Tisoč kilometrov v času vdiha.
Milijoni hrepenenj, eksplozija drobovja...
Balkon in postelja rojevata nemir zastirata večer, dušita noč!
V pesku se igrajo otroci rojeni iz ljubezni...
Snidenje
Sveča se je vpoljubila v svetlordeče vino nocoj.
Nosim te skozi močvirje, odpihnila si me v drobovje poletja, nocoj.
Prebudil se bom srečen, vroč, zaklan.
Resnica
Mi lahko pošlješ jastrebe? Gladki marmor ostaja nedotaknjen, hladen, ograjen...
Ljubim gladki marmor!
Deževje prihaja, vetrovi so se ohladili...
Noči izginjajo...
Poletje se bo vrnilo, a marmor bo zakrit
z odpadlim jesenskim listjem
nedotaknjen,
hladen,
ograjen...
David Terčon je mlad pesnik iz Sežane. Njegove pesmi so po svoje zanimive in intenzivne, čeprav v njih zasledimo marsikatero začetniško napako.


mljo in težke motorje, med garanje in pot na kamenju in lahkotnejše življenje v mestu,- med jezik najstva in tujstva. Pisec tega poročila ve iz lastnih izkušenj, izkušenj, porojenih v zadnjih letih, kaj pomeni, če je jezik brezobzirno izpostavljen premišljenemu načenjanju; ve pa tudi, kako usodno enkratna in nezamenljiva je, pri obrambi jezika-skrivnosti, literatura. V njej je, če je res stvar človekove notranje odločitve in svobode, skrita vsa minula razkritost naroda, ki je varoval jezik. Pangerc zna varovati jezik in ga v varovanju razvijati, odpirati, tvorno sopostavljati ob druge jezike in njihove izkušnje, še posebej ob izkušnjo in tvornost večinskega jezika; s tem pa se seveda tudi odpira tisti celoti slovenske literature^ ki po mnenju pisca tega poročila ni (več) deljivo na zamejsko, matično, zdomsko, emigrantsko in še kakšno. Vsa slovenska literatura je, v tem trenutku, monolit, makrokristal; vprašanje je, s katere strani zremo nanj, le to določa o lomu in barvi svetlobe, ki se nam prikaže.
S tem, da je pisatelj Boris Pangerc odprl vprašanje muke svoje generacije, je storil pomemben korak: muka vsake nastopajoče, prihajajoče generacije namreč zrcali muko vse skupnosti, vsega občestva: občestvo s sleherno prihajajočo in nastopajočo generacijo skuša znova odrasti, se utemeljiti, znova premisliti svoje korenine, svoje življenje in svojo bodočnost: v tem okviru berem nosilno novelo zbirke, Rože iz krvi in hrepenenja, kot izrazito in pomenljivo antologijsko besedilo o nas samih, o naši usodi, ki se nam je, v veliki meri, izmuznila iz rok (za zmeraj?). Usoda je naključje in tragičnost v enem (Kolišče), je erotični naboj, ki je, če je, v nas samih (Deževje), je zgodovinsko razočaranje, ki gloda v sleherniku (Mah pod Socerbom) in ne nazadnje, je svet družine, v katerem se stokrat na dan ponovi strašni, nedoumljivi piš velikega, zgodovinskega sveta (Krivična odselitev). Pangerčevi junaki nimajo več apriorne karizme (kot so jo imeli junaki Jožeta Pahorja ali Franceta Bevka) ker so naši in zato vedno pravični, dobri, na pravi strani (zgodovine); živi so in v svoji živosti zmotljivi, niso iz enega kosa sklesani, niso samo glas pravice in resnice: svoj glas so, svoja zmotljivost in razcepljenost, govorijo, mislijo in delajo kot ljudje, ne pa kot karizmatični literarni junaki. S tem pa, ko so sestopili med nas, so nam odprli nove rane in postavili nova, usodna, zavezujoča, trda in trpka vprašanja. Nič več se jim ne moremo zmakniti pod okrilje zgodovine, še posebej NASE ZGODOVINE, ki je pravična,- zgodovino delamo, delamo ji prav in krivico, zato jo včasih razumemo, drugič ne. Zato lahko junak »preklinja svojo otroško nedoraslost« (Krivična odselitev), saj je to bistvo sodobnega junaka: nemoč, da bi odrastel, da bi postal več kot junak (sama etimologija besede junak vodi v smeri nedoraslosti, mladosti, izzivalnosti) je tisti živčni vozel, ki spleta, po vrsti, vse Pangerčeve novele iz Šuma vode Glinščice v novo, pomenljivo zvezo. Škoda, da je jezik teh besedil tako snažen (pogubni vpliv t. i. postmodernizma?), tako malo pripravljen na samouničenje in samoizzivanje. Šolska kompozicija, ki le v zadnjih dveh besedilih korenito pretrga z linearnim tkanjem, je v veliko škodo vsebinskemu naboju besedil: včasih prihaja do neprijetne in moteče napetosti. Zdi se namreč — tudi to je morda davek preveč pozornemu branju, ki je spet davek na poklicno deformacijo — da zna in zmore Boris Pangerc pisati v daleč bolj razvezanem jeziku, kot pa nam ga ponuja v pričujoči knjigi: kot da se je ustrašil svobode, ki se odpira pred njim in z njim (njegovim pisanjem). Kajti priznati je treba: junaki Rož iz krvi in hrepenenja so, kot podobni Bufonovi, predstavniki generacije, ki sicer krvavi na asfaltu, ampak ne v imenu naroda, marveč v imenu boga napredka in civilizacije. Pa ne, da bi Pangercu očitali nivelizacijo in relativizacijo sveta — češ: vsi smo, v tej brezumni krvavitvi, v tej skrajni redukciji sveta na njegovo antično plast, enaki in enakopravni, tako rekoč zamenljivi. Za nekaj drugega gre: svet, kakor ga riše Pangerc, je svet zgubljenega smisla; ni več karizme, ni več idealov, ki bi bili obvezni in predpisani: vsakdo gradi sam svoj svet, zato se tragičnost seli z višjih na nižje nivoje, privatizira se, a zato ni v jedru nič manj tragična. In zdi se, da je Pangerčeva literatura ujela dih tega procesa, ga odkrila kot legitimni predmet sodobne literature; prav bi bilo, da bi v novi literarni izkušnji rasla z njim in ga znala do kraja tematizirati.
Knjiga je izšla pri ZTT, v zbirki Leposlovje; oprema je (s sliko Borisa Zu-Ijana na ovitku) delo Graficentra iz Trsta.
DENIS PONIŽ
Danes žreb v evropskem nogometnem tekmovanju za pokal UEFA, izločitev Juventusa pa še odmeva
w
V Italiji enajstmetrovke v ospredju, slavje v Španiji
Z današnjim žrebom parov za naslednje kolo pokala UEFA bo "zgodovina" tekla dalje, v Italiji pa bo izločitev Juventusa še nekaj časa predmet žolčih razprav. V resnici je bila izločitev najbolj prestižne italijanske enajsterice le zaključek cele serije podobnih dogodkov, kjer so odločilno vlogo odigrale 11-metrovke, ali bolje zgrešene enajstmetrovke.
Bivši asi ali trenerji so kar serijsko obtoževali krutost pravilnikov (po dejstvu izločitve so bili predlogi za spremembo seveda serijski), problem pa gre prej kot v emotivnosti iskati na tehničnem področju.
Veliki interesi, katere nogomet poraja, postavljajo nogometaše pod hud duševni pritisk, ki brez dvoma vpliva na počutje igralcev pred streljanjem odločilnih 11-metrovk. Masovni "grehi" igralcev italijanskih klubov in mimo njih tudi mladinske državne reprezentance, razkrivjo ozadje telesnih priprav oziroma metodike treniranja raznih "misterjev".
Strel z bele točke, če ga izvedejo pri polni moči (ki naj bi bila živa vred-
Juventusov nogometaš Favero strelja enajstmetrovko mimo vrat Realovega vratarja (desno); atraktivna akcija s
tekme Inter - Legla (desno)
nem času igranja), pomeni v veliki večini primerov gol, ko pa je v mišicah in možganih nakopičeno že toliko utrujenosti, je zbranost zrahljana in zanesljivost streljanja vprašljiva. Vrsta
primerov razkriva slabšo telesno pripravljenost italijanskih klubov, ki skušajo predvajati dopadljivo igro, so pa opremljeni prej za gledališče kot za areno.
Izbor v pokalu državnih prvakov iz-gleda, kljub izločitvi Juventusa, vse prej kot slab. Ob Real Madridu bodo v naslednjem kolu startale še naslednje ekipe: Porto (Port.), Crvena zvezda
(Jug.), Bayern (ZRN), Anderlecht (Bel.), Dinamo Kijev (SZ), Broendby (Dan.) in Beskitas (Tur), ki se je tako visoko uvrstil zaradi političnega položaja na Cipru.
Pri žrebu za pokal pokalnih prvakov bodo sodelovale ekipe: LOK Leipzig (NDR), Zaragoza (Šp.), Vitoša (Bol.), Torpedo (SZ^ Sion (Švi.), Bordeaux (Fr.), Malmb (Sve.) in Ajax Amsterdam (Niz.). Pri pokalu UEFA bodo pare žrebali med enajstericami: Glasgow Ran-gers (Škot.), Dukla Praga (ČSSR), Gro-ningen (Niz.), Beveren (Bel.), Bayer Uerdingen (ZRN), Inter (It.), Vitoria Guimares (Port.), Borussia Mbnchen-gladbach (ZRN), Gand (Bel.), Hajduk (Jug.), Tyrol Innsbruck (Av.), Goteborg (Šve.j, Spartak Moskva (SZ), Dundee (Škot.), Torino (It.) in Barcelona (Šp.).
V celoti izgleda zelo kakovostno predstavništvo Španije, ena sama francoska ekipa pa naj bi bila potrdilo o padcu kakovosti nogometa na zahodni strani Alp. Splitski Hajduk in milanski Inter bi lahko povedala svoje v pokalu evropske nogometne zveze.
Košarka: sinoči v Milanu v pokalu prvakov
Tracerju uspel veliki podvig
Tracer - Aris	83:49 (44:30)
TRACER MILAN: Bargna 8, Boselli 9, D Antoni, Premier 20, Meneghin 12, Gallinari 1, Barlow 12, McAdoo 12, Pittis, Governa.
MILAN — Milanskemu Tracerju je uspel pravi čudež: v povratnem srečanju osmine finala pokala prvakov je premagal moštvo Arisa iz Šoluna s 34 točkami razlike in se tako uvrstil v finalno skupino tega pokala. Kot je znano, so Milnačani v prvem srečanju v Grčiji izgubili z 31 točkami razlike.
Pred 9.000 navdušenimi gledalci so Petersonovi varovanci igrali izredno motivirano in odločno. Z izredno agresivno in moško (večkrat tudi nekoliko grobo) obrambo so povsem onemogočili nasprotnikove strelce, D Antoni pa je omejil učinkovitost Galisa, ki je v prvi tekmi dal kar 44 točk. Galis se je moral včeraj zadovoljiti s skromnim izkupičkom (16 točk). Sodnika, Čehos-lovak Jahoda in Jugoslovan Grbac gotovo nista pomagala Grkom (preveč sta dopuščala »moško igro«) in tako so Milančani popravili veliki spodrsljaj
iz Soluna. Naj omenimo, da se je v vrstah Arisa že v 13. minuti poškodoval bivši Olimpijin košarkar Subotič, ki je dosegel 7 točk.
Po tekmi je bil trener Tracerja Pe-terson presrečen za ta uspeh in je pohvalil vse svoje varovance za velik podvig. Po drugi strani pa je bil trener Arisa loannidis kar besen nad sodnikoma in ju javno obtožil, da sta glavna krivca, da njegovo moštvo ni napredovalo v nadaljnje kolo.
Zadar - Levski 102:89 (56:49)
ZADAR: Pahlič 4, Hrabrov, Sunara 8, Matulovič 27, Blaževič 4, Vrankovič 20, Šarlija, Komazec 2, Obad 37, Skro-če.
ZADAR — Kot je bilo pričakovati, je Zadar tudi v povratnem srečanju premagal bolgarsko moštvo Levskega iz Sofije in se tako zanesljivo uvrstil v četrtfinale pokala prvakov.
Glede na poprečnost gostov je bila včerajšnja tekma v Zadru nezanimiva. Junak tekme pa je bil Obad, ki je dal kar 37 točk. Najboljša pri gostih pa sta
bila Mladenov (27 točk) in Eftimov (22). (nb)
OSTALA IZIDA: Orthez (Fr.) - Bayer (ZRN) 81:66 (1.. tekma: 84:76: kvalificiran: Orthez); Žaljgiris Kaunas (SZ) -Galatasaray (Tur.) 95:72 (1. tekma: 87:70; kvalificiran: Žaljgiris).
KORAČEV POKAL
VARESE — Košarkarji Divareseja so v povratnem srečanju osmine finala Koračevega pokala brez teža s 111:75 (54:34) premagali moštvo Hapoela iz Tel Aviva in se tako uvrstili v četrtfinale tega pokala. V italijanskem moštvu sta bila najuspešnejša Pittmann (23 točk) in Sacchetti (19), pri gostih pa Robinson in Krishnan (oba po 18 točk).
POKAL PRVAKINJ
BEOGRAD Beograjski Partizan je v povratnem srečanju pokala prvakinj premagal madžarsko moštvo BSE s 83:74 (35:37) in se uvrstil v nadaljnje kolo tega pokala. V prvi tekmi so zmagale Madžarke z 69:68.
Jadranje: America’s Cup v Avstraliji
Poraz Italije in Azzurre
FREMANTLE — Močan veter in pogoji, ki bi morali biti značilni v samem odločilnem delu regat za "Ame-ricas Cup", so prispevali serijo težav čolnom, ki so tekmovali v peti kvalifikacijski regati izzivalcev. Posadke so prijavile nekaj materialne škode, dve pa sta bili prisiljeni k odstopu.
Italijanski posadki Azzurre in Italie sta morali priznati nadmoč nasprotnikov, zanimiva pa je bila skoraj enaka zamuda obeh čolnov. New Zealand je prehitel Azzurro za 5T9", Starš and Stripes pa Italio za 5T5".
Novozelandci so obdržali prvo mesto na lestvici skupno z Americo 2 s 36 točkami. Lestvico dopolnjujejo: Starš and Stripes 26 točk, White Crusader in USA 23, Italia 22, French Kiss 20, Eag-le 19, Canada 2 11, Heart of America 8, Challange France 2 in Azzurra 1.
Ostale včerajšnje regate so dale naslednje izide: America 2 pred Canado 2 za 3'41", French Kiss pred Challange France za 4'01", Eagle in USA pa sta
zmagali zaradi odstopa Heart of America in White Crusader.
Moč sovjetskega rugbyja
MOSKVA — Senzacionalna zmaga Sovjetov proti Franciji je prispevala k odkritju rugbyja v SZ. Panoga je v mednarodnem smislu zelo mlada, šteje pa kakih 25 tisoč privržencev. Ob velikih mestih so važni centri za rugby manjša mesteca kot so Kutaisi v Gruziji, Taganrog ob Azovskem jezeru in Tiraspol v Moldaviji.
Maraton v NY: nevoščljivost?
RIM — Ob povratku v Italijo je zmagovalec newyorškega maratona Gianni Poli odločno zavrnil obtožbe Američanov v zvezi s krvnim dopingom, ki naj bi botroval uspehu Italijana. "Američani že nekaj let ne zmagujejo in opažajo, da so časi njihovega Salazarja mimo. V glavnem gre za nevoščljivost, ki je tudi razumljiva. Očitno smo mi sedaj boljši.«
Prijateljska tekma in otvoritev tribun
Nogometni praznik v Kopru
Od jutri gimnastična balkaniada
Tudi Albanija na Reki
Koper - Jugoslavija (olimpijci) 0:4 (0:0)
KOPER — Več kot 4.000 ljubiteljev nogometa je včeraj pozdravilo jugoslovansko olimpijsko univerzitetno nogometno reprezentanco, ki je s prijateljsko tekmo obogatila koprski nogometni praznik ob uradni otvoritvi nove tribune, kar je ena največjih pridobitev koprske telesne kulture v zadnjih letih.
Ljubitelje nogometa je pozdravil z nove tribune predsednik SO Koper Janko Kosmina, ki je sprejel tudi goste Kopra, člane strokovnega štaba jugoslovanskih nogometnih selekcij z zveznim kapetanom Miljanom Milja-ničem na čelu.
V prijateljski nogometni tekmi, ki je bila športni dogodek leta na obali, je v prvih 45 minutah igral Koper z najmočnejšo postavo v kateri je bil junak vratar Handžič, ki je z imenitnimi ob-
rambami spravljal reprezentanta Baž-dareviča in soigralce preprosto že v obup. V tem času je imel Koper veliko priložnost v 22. min., vendar je bil Voljč nespreten.
V drugih 45 minutah so za Koper zaigrali gostje in sicer najboljši igralci iz sosednjih klubov obalne kraške regije, ki so zdržali do 70. min., ko je po akciji Baždareviča Riznič odprl serijo zadetkov, ki jih je s tremi zaporednimi zadetki v nadaljnjih desetih minutah zaključil Jakovljevič. Tekmo je zelo dobro sodil Purič iz Kopra, zadetke pa so dosegli Jakovljevič 3 in Riznič 1.
(Kreft)
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je med drugimi za eno kolo izključila nogometaša Zarje Iva Grgiča.
V dvorani Mladosti na Reki (na Tr-satu) se bo danes ob 15.30 s svečano otvoritvijo začelo 18. balkansko prvenstvo v športni gimnastiki in 12. balkansko prvenstvo v športno-ritmični gimnastiki, čeprav je to le regionalno tekmovanje pa vlada zanj izredno zanimanje, saj bosta med drugimi nastopili s svojimi najboljšimi telovadkami tudi Romunija in Bolgarija, ki sodita v sam najožji svetovni gimnastični vrh. Veliko pozornost zbuja tudi vest, da se bo prvenstva udeležila s svojo vrsto v orodni gimnastiki tudi Albanija, ki je dolga desetletja bojkotirala vse balkanske igre.
Včeraj so reprezentance vseh držav že opravile prve uradne treninge, s katerimi bodo nadaljevale tudi danes ob 9. uri, ob 16. uri pa se bo začel tekmovalni del prireditve s prvimi nastopi posameznikov in ekip v obeh kategorijah, t. j. v ritmični in športni gimnastiki. Jutri, v soboto, bo od 15.30
do 18.00 na sporedu športna gimnastika za ženske, prav tako ekipno in v mnogoboju, kot dan prej moški, od 18.30 dalje pa bodo tekmovale ritmi-čarke z ostalima dvema orodjema. Nastopale bodo tako v mnogoboju kot posamezno. V nedeljo popoldne bodo od 15.00 dalje na vrsti finalni nastopi v obeh kategorijah. Prvenstvo bodo zaprli ob 19. uri. Za naše ljubitelje gimnastike je to vsekakor izredna priložnost, da si neposredno ogledajo zares kakovostno, vrhunsko prireditev.
Bojan Pavletič
Nastase premagal Panatto
DUSSELDORF — V okviru teniškega turnirja (med drugim zmaga Francoza Noaha nad McEnroeom) so odigrali tudi nekaj srečanj med veterani. Sloviti Romun Nastase je premagal Italijana Adriana Panatto.
Uspešno sodelovanje
Mlade Berlinčanke na obisku v Sežani
Pred dnevi so v Sežani gostovale mlade košarkarice iz Berlina.
S svojim obiskom so vrnile gostovanje košarkaric CIMOS, ki so lani junija nastopile na 1. festivalu minikošar-ke v Zahodnem Berlinu in osvojile 3. mesto.
Gostje so si najprej ogledale lepote Škocjanskih jam, nato pa pomerile moči z domačimi selekcijami. V spopadu starejših skupin so bile boljše domačinke, pri mlajših pa gostje iz Berlina.
Posebno pri mlajših kategorijah j® bilo opazno, da v Zahodnem Berlinu resno in strokovno gojijo žensko košarko. Od srečanja v Berlinu junija lani, so v vseh kategorijah napravili precejšen korak, v nadaljnjem dvigu kvalitete ženske košarke v Zahodni Nemčiji.
S tem obiskom se uspešno nadaljuj® sodelovanje med mladimi košarkaricami iz občine Sežana in Berlinom-
(S.M.)
Z0I v Calgarvju: že na vrsti športniki
Kanadčani, ki vneto pripravljajo 15. zimske olimpijske igre v Calgaryju, so blizu prvih praktičnih izpitov pred širšo svetovno javnostjo. V organizacijskem aparatu dela poleg rednih plačanih uslužbencev tudi več stotin prostovoljcev, ki so bistvenega pomena pri ohranjevanju proračuna v dostojnem okviru. Konec novembra bodo po neštetih delegacijah v Calgary prišli tudi športniki, ki bodo imeli nalogo, da preverijo kakovost objektov, ki so bili skoraj vsi nanovo zgrajeni. Prvo predolimpijsko tekmovanje bo skakanje na 70-metrski skakalnici, z uradnim tekmovanjem pa bodo preverili tudi večjo, 90-metrsko. Obe sta zgrajeni v olimpijskem parku in imata v njem družbo dveh manjših naprav po 30 in 50 metrov. Dve skakalnici imata tudi umetno maso in je na njih skakanje možno tudi, ko ni snega. V decembru bodo imeli v Calgaryju tudi tekmovanje v nordijski kombinaciji, v alpskih panogah in v hokeju na ledu. Januarja bodo gostili smučarje »free style«, februarja sankarje in biatlonce,
marca bobiste in končno beli cirkus svetovnega smučarskega pokala v alpskih disciplinah. V razmahu enega tedna bosta na sporedu dva smuka in dva superveleslaloma.
Pred kratkim je stekla tudi akcija za prodajo milijona in 600 tisoč vstopnic. Cene se vrtijo med 10 in 75 kanadskimi dolarji, ki sedaj kotira kot bodoča
težka lira. Dve tretjini vstopnic bosta vključeni v okviru 25 dolarjev, skoraj polovica pa ne bo presegala 20 dolarjev. Prvi odziv domačinov je bil zelo spodbuden, dober posel pa pričakujejo tudi od prodaje vstopnic v ZDA. (KB) (Na sliki: Calgaryjev olimpijski center je sprejel 100.000 obiskovalca, Japonca Fujivaro)
JK ČUPA
vabi člane, tečajnike in prijatelje na društveno večerjo, ki bo v soboto, 15. t. m. Prijave pri trgovini Malalan, tel. 040/213957.
ŠD MLADINA
prireja SEJEM NOVE IN RABLJENE SMUČARSKE OPREME 15., 16. in 17. novembra v Domu A. Sirk v Križu, kjer bodo odgovorni v četrtek, 13., in petek, 14. novembra, v popoldanskih urah sprejemali tudi rabljeno smučarsko opremo. Urnik sejma: v soboto, 15. 11, od 16. do 20. ure, v nedeljo, 16. 11., od 10. do 20. ure in v ponedeljek, 17. 11., od 16. do 20. ure.
ŠPORTNA ŠOLA TRST vabi na obisk zoološkega vrta v Ljubljani. Zbirališče bo 9. t. m. ob 8. uri na parkirišču na italijanski strani mejnega prehoda pri Fernetičih. Izlet bo z osebnimi avtomobili. Po obisku zoološkega vrta bomo šli na skupno kosilo v okolici Ljubljane, nakar bodo otroci imeli še krajši poligon. V primeru slabega vremena izlet odpade. Prosimo za točnosti
ŠK DEVIN
priredi 15., 16., in 17. t. m. v dvorani Igo Gruden v Nabrežini tradicionalni SEJEM NOVE IN RABLJENE
SMUČARSKE OPREME. Stojan vam bo na razpolago z vso novo oprem®-Urnik bo naknadno javljen. Rablj®" no opremo sprejemamo na sedežu v Praprotu do petka, 14. t. m., vsak rek zvečer.
MEBLO
obvešča, da bo odhod avtobusa sobotno gostovanje v Mogliano ®
13.45	s Trga Obderdan in ob 14.15 1* Sesljana.
ŠZ BOR
KOŠARKARSKA SEKCIJA .	.
obvešča, da so se začeli treninff ženske košarke. Interesen tke naj s javijo direktno na treningih in sic® ob ponedeljkih od 19. do 20.30 v telovadnici liceja Prešeren.
TISKOVNA KONFERENCA ŠZ SLOGA
Danes ob 17.30 bo v mali dvoran Prosvetnega doma na Opčinah kovna konferenca, na kateri v00, odborniki ŠZ Sloga predstavili p® jetje Koimpex, ki bo v letošnji seZ ni pokrovitelj prve in druge žens ekipe tega društva. Istočasno , vodstvo Sloge ob svoji ^-lel1* predstavilo svoje delovanje in so® lovanje s Skladom Mitja Čuk.
Med Poletom in Kontovelom Electronic Shop
Prvenstvenih tekem ne bo treba odložiti
V Repnu že tretji derbi Borovci proti Alabardi
Iz prvotne neizoblikovane gmote se košarkarsko promocijsko prvenstvo s sprotnim minevanjem posameznih kol postopoma izoblikuje. Alabarda je resda nepričakovano utrpela poraz, toda menimo, da kljub temu, ostaja eden glavnih kandidatov za uvrstitev v play-off ob Stelli Azzurri, Libertasu in Boru Radenska. Navedena četverica predstavlja po našem mnenju vrh letošnje lige, za borovce pa je pričakovati, da se bodo letos končno odpovedali vlogi »gugalnice«.
Z izjemo postave Green Star se bodo vsi drugi enakovredno in neprizanesljivo borili za uvrstitev od 5. do 11. mesta. Glede ostalih naših moštev pa smo v globini duše prepričani, da bodo letos odigrali vidnejšo vlogo in da jim ne bo pretila nevarnost izpada.
Openskemu Poletu se je v soboto »ponesrečil« pravcati podvig proti pr-vouvrščenemu Libertasu. Tavčarjevi fantje bodo jutri sprejeli v goste Kon-tovel Electronic Shop. V repenski telovadnici bodo tako (ob 20. uri) odigrali letošnji tretji slovenski derbi, tovrstna srečanja pa se bodo letos vrstila
Kontovelov košarkar Ivo Grilanc
kot na tekočem traku. Andrej Vremec je že dal razumeti, da bo aktivno konkuriral za naslov najboljšega strelca. Po dveh odigranih srečanjih znaša njegovo povprečje 34 košev na tekmo.
Tudi med Poletom in Kontovelom je zelo nehvaležno poiskati favorita. Končno sodbo naj torej »izreče« igrišče.
Pred novim uspehom bi moral biti tudi Breg Adriatherm, za katerega je poraz proti ekipi Green Star mogoč le v primerunepredvidenega izbruha radodarnosti.
Zanimiv bo tudi dvoboj med Ala-bardo in Borom Radensko, ki je že sedaj velikega pomena za oba tekmeca. (Cancia)
MLADINSKA KOŠARKA
Nadaljuje se prvenstvo naraščajnikov, v katerem bo o prvaku verjetno odločalo srečanje med Don Boscom in Borom Adriaimpex, ki bo na sporedu čez teden dni. Furlanova vrsta se bo torkat pomerila s šibko Stello Azzurro.
Jutri in v nedeljo pa starta deželno prvenstvo kadetov ob soudeležbi treh slovenskih ekip: Bor Adriaimpex, Kon-tovel Electronic Shop in Sokol. Kadetska liga je letos namenjena igralcem letnikov 1970/71 in mlajšim. (Cancia)
V »balonu« brez zastojev
Popravltve »balona« Borovega športnega centra na 1. maju se bližajo h koncu. Bojazen, da bi jutri in v nedeljo ne mogli odigrati rednih prvenstvenih tekem, ki so bile na sporedu raznih odbojkarskih in košarkarskih koledarjev, je tako mimo. Športniki tržaškega mestnega društva bodo tako v prihodnjem tednu, ko bodo opravili še manjše notranje obnovitve, spet polno razpolagali
s svojo veliko dvorano.
Minibasket: turnir Ferroviario
Presenetili najmlajši
FERROVIARIO - BOR A	53:39
BOR: Bandi 5, Ferluga 1, Rustja 7, Krže, Galopin 7, Grbec 3, Valenti, Gregorič 2, Giacomini 10, Cupin 4. FERROVIARIO - BOR B	16:19
BOR: Jagodic 2, Uršič 1, Jogan 11, Oberdan 4, Furlan, Colja, Brazzani 2, Sancin.
Na turnirju, ki ga organizira Ferroviario, sta obe Borovi ekipi minibaske-ta dobro opravili svoj prvi nastop v letošnji sezoni. Prva ekipa je nezasluženo visoko izgubila. V drugi in tretji četrtini so bili naši objektivno boljši °d nasprotnika in so z dobro obrambo nadoknadili 15 točk zaostanka. V zadnji četrtini pa so nepričakovano popustili in poraz je bil neizbežen. Vseeno so borovci dobro igrali, najboljši pa je bil Giacomini.
Najmlajša Borova ekipa je presenetila. Po izenačenem začetku so borovci Prevladali in tako zmagali. Omeniti moramo, da je v tej ekipi dosti začetnikov, ki pa so že pokazali viden napredek. Zato za ta uspeh zaslužijo pohvalo prav vsi igralci.
(Adriano Kovačič)
Združena ekipa Soča Sobema pred pričetkom odbojkarske D lige
w
Marjan Černič: »Naš edini cilj je obstanek v ligi«
V moškem odbojkarskem prvenstvu D lige, ki se bo pričelo v soboto, nastopajo kar tri slovenske ekipe. Poleg Sloge in Našega prapora-Val, je še Soča Sobema, ki si je stalež četrtoliga-ša zagotovila po lanskem napredovanju iz 1. divizije. Lanski uspeh ekipe je potrdil pravilnost združevalne poti, saj so ekipo sestavljali igralci, ki so pred dvema letoma nastopali v vrstah Soče in Jamelj. Po prvem letu skupnega nastopanja je ekipa dosegla napredovanje in s tem okrepila slovensko prisotnost v višjih odbojkarskih prvenstvih na Goriškem.
O možnostih ekipe v novem prvenstvu, smo za mnenje vprašali igralca in dušo ekipe Marjana Černiča, dolgoletnega odbojkarja, ki je vrsto let igral v dresu goriške 01ympie.
»Slišali smo, da so namere ekipe Naš prapor-Val dokaj optimistične. Velja to tudi za vašo ekipo?«
»Naš edini cilj je obstanek v ligi. To bi za nas pomenilo, da smo prvenstvo
Marjan Černič
uspešno opravili. Vedeti je namreč treba, da smo novinci v ligi, saj smo lani igrali v nižji kategoriji. Ob tem smo skoraj v celoti obdržali isti igralski kader, tako da je naša kakovost
približno enaka lanski. Kljub temu velja podčrtati, da sta naše vrste okrepila Igor Kovic in Ivo Marušič, ki bosta prav gotovo prispevala k večji učinkovitosti igre.
Kar zadeva drugih ekip, v glavnem poznamo vse, razen nekaterih s Tržaškega, o katerih ne bi znal dati prave ocene. Sicer bomo po prvem delu prvenstva natančno vedeli, kdo se bo boril za napredovanje, kdo pa bo imel težave z obstankom.
Pod vodstvom trenerja Dušana Car-lija smo s pripravami začeli prve dni oktobra, tako da bi morala biti telesna pripravljenost vseh na dobrem nivoju. Po prvih srečanjih pa bosta, verjetno, zadovoljivi tudi uigranost in tekmovalni pristop.«
Naj povemo, da bo ekipa Soče Sobema jutrišnje prvo prvenstveno srečanje igrala na domačih tleh (v sovo-denjski telovadnici) proti tržaški ekipi Centro Giovanile San Sergio. V pri-
meru zmage bi slovenski odbojkarji, brez dvoma, dobro začeli na poti k obstanku v ligi. (pr)
UNDER 16 MOŠKI
SOČA SOBEMA-LIBERTAS KRMIN	3:1
(11:15, 15:1, 15:7, 15:4)
SOČA SOBEMA: Grilj Tomšič, Mi-locco, Soban, Černič, Nancini, Klede, Pisk, Monti in Čavdek.
Mladinci Soče Sobema so pričeli letošnje prvenstvo s pomembno zmago proti ekipi iz Krmina. Igra rumeno-plavih ni bila najboljša in to se je poznalo predvsem v prvem setu, ki so ga odbojkarji Soče po nerodnem izgubili. V nadaljevanju pa so naši igralci vendarle vsilili svojo igro in tako premagali šibkejšega nasprotnika. Naslednjo tekmo bodo naši odigrali v soboto, 15. novembra, v Štandrežu proti ekipi S. Luigi.
Povečali Kočo pri Triglavskih jezerih
v Zri leta po slovesni otvoritvi povečanega Triglavskega doma na Kreda-hci je PD na Ljubljana-Matica slavila aov pomemben gorniški dosežek v dolini Triglavskih jezer. Brez velikega razglašanja so 10. oktobra odprli se-Verni podaljšek Koče pri Triglavskih lazerih, ki bo ostal trajno odprt. V po-‘atnih mesecih bo dopolnjeval enotno gostinsko ponudbo postojanke, v jelenskem, zimskem in spomladanskem času pa bo odprt za napovedane obiskovalce, samohodce in turne smučar-le- Podaljšek je bil zgrajen v treh mesecih, z njim pa je postojanka pridobi-a 75 ležišč. Celoten objekt je toplotno poliran; vhod je iz dvorišča prek ropnic in hodnika v drugi etaži. Za Odstranitev snega in ledu bosta pred roti vedno lopata in kramp. Vhodna rota bodo izven oskrbovalne sezone dklenjena. Planinci in smučarji bodo biske v mrtvi sezoni prijavljali na
Naslovna stran Planinskega vestnika
PD Ljubljana-Matica, Miklošičeva 17, Ljubljana, tel. 061/312645. Obvezno se. bodo morali vpisovati v knjigo gostov. To še posebej velja za tiste obiskovalce, ki prihoda ne bodo mogli prijaviti. Postojanko bodo nadzorovali iz doma na Komni; obiskovalci Doline Triglavskih jezer se bodo za prevoz opreme lahko posluževali tovorne žičnice Savica-Komna.
Za PD Ljubljana-Matica je to vsekakor veliko tveganje. Obiskovalci bodo resda poravnali prenočnino, vendar to ne bo dovolj za vse stroške. Prehrano bodo planinci prinašali s seboj, za razsvetljavo bodo v koči imeli sveče, za preobut pa copate. Že po novem letu se bo izkazalo, kako se ravnati v prihodnje. Upati pa je, da bi izpit o poštenosti in planinski etiki vsi obiskovalci uspešno položili.
Planinski koledar 1987
Pri Planinski zvezi Slovenije je že izšel stenski koledar za leto 1987; sestavljen je na temo »Slovenske gore«, v njem pa je predstavljen slovenski gorski svet v 28 barvnih posnetkih. Opremljen je tudi s spremnim besedilom v slovenščini, srbohrvščini in angleščini; fotografske posnetke so prispevali Peter Janežič, Janez Marolt, Franci Stele, Tone Škarja, Iztok Križnar in Tatjana Bec. Koledar je že na prodaj tudi v Tržaški knjigarni.
Oktobrska številka Planinskega vestnika
Oktobrska številka Planinskega vestnika prinaša vrsto zanimivih člankov. V uvodnem prispevku je govor o vzgojno-izobraževalnih akcijah, oziroma o oblikah dela mladinske komisije skozi 30-letni prerez dela mladinske komisije pri "Planinski zvezi Slovenije, temu pa sledi poročilo vodje alpinistične odprave Karakorum '86 Vikija Grošlja (na naslovni strani PV), ki opisuje še en izreden uspeh slovenskih alpinistov na 8047 visokem Broad Peaku in-8035 metrov visokem Gašerbrumu II.
Koča pri Triglavskih jezerih
Sonja Furlanič
Ascoli - Fiorentina	1	X
Atalanta - Como	2
Avellino - Brescia	1
Empoli - Verona	X	2
Inter - Torino	1X2
Juventus - Napoli	1X2
Roma - Udinese	2
Sampdoria - Milan	X
Campobasso - Piša	2
Vicenza - Catania	X	1
Lecce - Sambenedettese	1	X
Lucchese - Padova	X
Jesi - Vis Pesaro	X
Sonja Furlanič (letnik 1951) sodi upravičeno v ožji krog naših doslej najboljših odbojkaric sploh. Aktivno je igrala celih 23 let. Začela je z 11. letom pri Boru pod vodstvom prof. Pavletiča, pri 14 letih je že bila v članski ekipi, ki je takrat igrala v A ligi. Kot mladinka se lahko ponaša z dvema naslovoma državnega viceprvaka, v B ligi je kljub materinstvu igrala celih devet let, kariero je sklenila šele predlanskim v C-l ligi pri Bregu. Prejšnji teden je Vera Kermec zadela sedem izidov.
Prva dirka (galop) bo v Rimu. Monte Tezio (sk. 2) je v dobri formi, zato ga imamo za favorita. Veletta (sk. X) ima dobrega jezdeca, bo torej med protagonisti. Od skupine 1 se nam zdi najboljši Foxy Lady.
V	Livornu bo tudi galop. Zamora-no (sk. X) je že večkrat presenetil. Omeniti je treba tudi konja Meneg-hini Rose (sk. 2). Regularni Ostat (sk.
1)	lahko zmaga.
Kljub penalizaciji (20 m) je v Bologni favorit Acorlum (sk. 1). Od skupine 2 naj omenimo Bioscala (sk.
2)	, od skupine X pa Dalila Ba.
Težko je napovedati dirko v Padovi. Poskusimo s skupino 1, v kateri je Burbengo vajen podobnih dirk. Od skupine X naj omenimo Dun del Dossa. Od skupine 2 velja opozoriti na Cedrinca.
Favorit v Trstu je Ado (sk. 2). Skupina X se opira na konja Darkish Gar. »Gost« Rude (sk. 1) lahko preseneti.
V	Tarantu bi lahko Designo (sk. 1) izkoristil ugodni start. Od skupine X
je treba paziti na dobro plasiranega Dario Ve. V skupini 2 je nevaren Cizio.
DIRKA TRIS
Ta teden bo dirka v Milanu (San Siro). Na startu je 23 konj. Edy Gu-bellini bi lahko privedel do zmage svojega konja Dromia (št. 4), njegova nasprotnika sta št. 1 Avize in št. 6 Karlov. Za sistemiste: Binnel (št. 11), Bacral Bi (št. 17) in Nuristan (št. 8).
1. — prvi	2	
drugi	X	1
2. — prvi	X	1
drugi	2	
3. — prvi	1	2
drugi	X	
4. — prvi	1	
drugi	X	2
5. — prvi	2	
drugi	X	1
6. — prvi	1	2
drugi	X	1
Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir; v SFRJ številka 90,- din, naročnina za zasebnike mesečno 350.- din, letno 3.500.-, za organizacije in podjetja mesečno 500.-, letno nedeljski 1.200,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348
Za SFRJ - žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubels 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	|^|Y^|| član italijanska
'"““ri	^ Teg
7. novembra 1986
Britanski helikopter strmoglavil v morje
Protimafijske demonstracije v Palermu in po vsej Siciliji
LONDON — V Severnem morju je padel v vodo helikopter, ki povezuje vrtalno ploščad in kopno. Do trenutka poročanja so izmed 47 oseb, kolikor jih je bilo v helikopterju, rešili samo dve, ki sta v bolnišnici zaradi ohladitve. Reševalci so povlekli iz morja 18 trupel, 27 oseb pa pogrešajo. Med potniki je bilo 44 delavcev družbe Shell, zaposlenih na vrtalni ploščadi, in trije člani posadke. Vzroki nesreče še niso znani. Helikopter je po 200 km dolgi poti brez navidez pravega vzroka padel v morje blizu obale, na koncu svoje poti, in se potopil. Nekaj minut kasneje so po pričevanju paznika na bližnjem svetilniku, ki je bil edini
pravi očividec, na morsko gladino priplavala številna trupla.
Malo je verjetno, da bi poleg dveh še kdo preživel nesrečo. Morje je imelo namreč samo 5 stopinj, pihal je veter s 70 km na uro in povzročal 4 m visoke valove.
Nesreča se je pripetila včeraj ob 12.37 po italijanskem času, in sicer v bližini otokov Shetland. Vest je sporočil glasnik vojaškega letalstva, ki je takoj začel z reševalno akcijo.
Britanska helikopterska llota je doslej imela samo še eno podobno nesrečo, in sicer 1983. leta, ko je v bližini otokov Scilly padel v morje helikopter Sikorsky, last letalske družbe British Airways'; umrlo je 20 oseb.
PALERMO — Na pobudo dijakov so bile včeraj, en mesec po zverinskem mafijskem umom 11-letnega Claudia Domina, v četrti San Lorenzo v Palermu in v drugih sicilskih mestih številne demonstracije. V Palermu je sprevod krenil od kraja umora do najbolj zapuščenega mestnega predela Zen. Zupan Luca Orlando je na zborovanju izjavil, da »imamo pravico-dolžnost ne pozabiti umora in storilce izročiti pravici.« Dodal je, da je poleg preganjanja zločincev potrebno ustvariti pogoje za bolj dostojno življenje.
V Rimu pa je protimafijska komisija poročala višjemu sodnemu svetu o »krizi sodstva, napadih organiziranega kriminala in državni negibnosti«. Predstavnik KPI je izjavil, da so dolgotrajni sodni postopki in maksiprocesi samo dokaz izrednega stanja, ki ga presegajo pojavi kriminalne napadalnosti in trajna in zakoreninjena nezakonitost. Med razpravo, ki jo bodo zaradi upravičene odsotnosti pravosodnega ministra Rognonija nadaljevali čez nekaj tednov, so opisali nevzdržen položaj na nekaterih sodiščih na jugu
države. V Palermu je vloženih 22 tisoč civilnih tožb, na tisoče nerešenih zadev je na območju Kalabrije, Palmija in Locrija' Zastoj v delu je tudi posledica nezainteresiranosti novih sodnikov za »nevarna in z delom preobremenjena sodišča«. V Palermu razmišljajo o odprtju tretjega porotnega sodišča, toliko je postopkov, v Agrigentu je delo na sodišču zastalo zaradi razprave proti 45 obtožencem. V Cal-tanissetti so v hudih škripcih, ker morajo zaradi ozemeljske pristojnosti izvesti razprave o umoru sodnika Palerma in spremstva, umora Salvatora Marina s kvesture v Palermu in in umora sodnika Montalda.
Sicilski in kalabrijski sodniki so »zagrenjeni in osamljeni« tudi zaradi pomanjkanja osebja. Niso sposobni ravnati z elektronskimi napravami za nadzor bančnih depozitov organiziranih kriminalnih tolp (zakon Rognoni). Edina oseba, ki je sposobna upravljati s kompjuterjem na sodišču v Palermu, so povedali člani protimafijske komisije, pa je šofer sodnika Rocca Chinnicija.
V Mehiki zakon divjega zahoda?
CIUDAD DE MEXICO — Policaja, ki med opravljanjem svoje dolžnosti ubije kriminalca, bi morali nagraditi z denarjem ali na kakšen drug način. Takšen predlog je senatu sporočil šef policije mehiškega glavnega mesta general Jose Domingo Ramirez Garri-do Abreu. Z njim si nadeja zatreti naraščajoči kriminalni val v tem mehiškem velemestu. General je nadalje predlagal po zakonu najvišjo kazen, usmrtitev za vsakogar, ki ubije policijskega agenta.
Najbolj nevarne so mladinske tolpe, nekakšni bezprizorniki, s katerimi so se otepali po revoluciji v SZ. Te tolpe se neprestano množijo, je izjavil poveljnik, in če ne bodo takoj posredovali, bo mladinski kriminal hujše vprašanje kot onesnaženje zraka. Tolpe bodo postale gospodar mesta, posiljevale bodo ženske in ropale po hišah.
Mehiška policija je nezadostna in nepripravljena za spopad z mladimi prestopniki. Poleg tega ji očitajo, da je pokvarjena in nasilna.
Ena zmaga, en poraz, v družini pa veselje
Joseph P. Kennedy II. je takole slavil zmago na volitvah. Njegovi sestri Kathleen (desno) sreča ni bila naklonjena, bo pa drugič, kot je dejala (Telefoto AP)
Č.B.Z. PET MINUT 3E PRIS-LA 3EAMNE..
GROFICA 3E TAK03 RAZUMELA, PA BI 5E V5E POJASNILO, CE BI OMENILA KRALJICI PODOBNO ŽENSKO... TODA TO 3E SKLENILA OBDR.ŽATI ZASE-
SIRJE, PRIZOR PIRI MESMER JU JE BIL SUROV, ZATO SEM KRALJICI SVETOVALA VNAJ TAKOJ ODIDE...' J
- y
> ■ »
KRALJ JE BIL ZADOVO-LJEN Z ODGOVOROM- IN DAMI STA ODŠLI...KASNEJE
OH » JU VELI RJA BOEHMER-BASSANGE../ ČEMU STA TU, SAJ NIMAM DENARJA..1
DA STE ODKLONILI OGRLICO. PRODALA JO BOVA V TUJI-NO.TODA VSEENO VAM JO PREJ SE ENKRAT FONUJAVA
VVASHINGTON — Da sc demokmt-je potolkli republikance, že vemo. Prav tako nam je znano, da so se kan-didatje med volilno kampanjo kdaj pa kdaj skorajda opsovali. Malokdo pa ve za nekatere druge svetle in temne plati teh vmesnih volitev. Poglejmo jih.
Za republikanca Freda Grandyja, televizijskim gledalcem znanega v vlogi ladijskega komisarja Gooferja v nanizanki »Love boat«, se je na voliščih ravno tako srečno končalo kot se srečno končujejo zgodbice na ekranu: v državi lov/a je za las premagal nasprotnika in bil izvoljen v zbornico. V okrožju Florida pa je demokrata Roberta Buttervvortha, ki je bil izvoljen za državnega tožilca, prizadela tragedija: še med volilno kampanjo se je njegovi bivši ženi Saundri zameglil um in umorila je edinega 16-letnega sina.
Med značilnostmi volitev je tudi dejstvo, da se je prvič v zgodovini ZDA do senatorskega položaja dokopala demokratinja, do guvernerskega mesta pa republikanka. V Marylandu je Barbara Mikulski pregazila republikanko Lindo Chavez v tekmi za v senat, v okrožju Nebraska pa si je Kay Orr na rovaš demokratinje Helen Boosalis zagotovila guvernersko mesto. Število senatork ostane sicer nespremenjeno, kajti republikanka Nan-cy Kassebaum se topot ni prijavila kot kandidatinja. Ultrakonservativni republikanki Pauli Hawkins, ki jo je v senat potiskal sam Reagan, ni šlo od rok.
mmMsmmmm
:i-
Med kandidati demokratske stranke je bil tudi bivši kozmonavt John Glenn	(Telefoto AP)
Republikanka Chavez, ko še ni vedela, da bo Veselje Boba Grahama po zmagi nad Reagan®” podlegla Barbari Mikulski	(AP) vo miljenko Havvkinsovo	(aP'