informator številka 46 Leto XIX. Titovo Velenje, 27. novembra 1985 List za obveščanje delavcev gorenje Gospodinjski aparati Notranja oprema Procesna oprema Elektronika Široka potrošnja Commerce Servis Raziskave in razvoj Interna banka DSSS Gorenje SOZD DS Splošni posli DS Organizacija in informatika gorenjegospodtajslkD uparsft Delovna zmaga pred dnevom republike V četrtek, 28. novembra 1985 bo ob 13. uri v Gorenju Gospodinjski aparati proslava ob dnevu republike, ki bo obeležila tudi pričetek dela v novi Prirezovalnici. Odprt bo objekt, v katerem bodo lahko letno razrezali 63.550 ton pločevine ali vsak dan 250 ton. Svojemu namenu bo svečano Predan tudi obrat plastike. 2 izgradnjo prirezovalnice bodo v Gorenju Gospodinjski aparati združili razrez Pločevine na enem mestu pa tudi pločevina bo lahko skladiščena na pokritem prostoru. Optimalizirana bo zaloga Pločevine z razrezom iz kolobarjev standardnih dimenzij, razrez pa bo kakovostnejši. 4 združitvijo celotnega procesa, ki pomeni racionalizacijo proizvodnje se bo zmanjšalo število zaposlenih, manj pa bo tudi zastojev v proizvodnji. Procesiranje pločevine bo vodeno z računalniško podprto informatiko. V novi prirezovalnici naj bi letno razrezali 63.550 ton pločevine ali dnevno v dveh izmenah 250 ton, skladiščili pa bi lahko do desettisoč ton pločevine, pri čemer velja omeniti, da je najbolj smotrno skladiščenje 6000 ton pločevine. Seveda bodo vso pločevino pred razredom strogo kontrolirali v novem mehanskem in kemičnem laboratoriju. Celotna investicija v novo prirezovalnico je veljala 921.486.000 dinarjev, od tega je 40 milijonov kredit izvajalcev, ostalo pa so lastna sredstva, ki naj bi se že po enem letu obratovanja povrnila. Prav gotovo je ta prirezoval-nica skupaj s plastiko pomembna delovna zmaga, ki bo pripomogla k posodabljanju Gorenja Gospodinjski aparati in tako najlepše darilo ob dnevu republike. Delavci delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju bomo letošnji praznik republike počasti-!i z osrednjo slovesnostjo, združeno z odprtjem nove prirezovalnice pločevine v četrtek, 28. novembra ob 13. uri. Dopoldanska izmena bo končala z delom ob 12.30, ob 13. uri pa se bomo zbrali pred skladiščem pločevine ob vratarnici I. Na slovesnosti v novi prirezovalnici bosta govorila predsednika poslovodnih odborov Gorenje Gospodinjski aparati Peter Petrovič in Gorenje SOZD Herman Rigelnik. Priložnostni kulturni program bodo izvedli delavska godba Zarja Šoštanj in učenci osnovne šole Miha Pintar Toledo. Vsem sodelavkam in sodelavcem Gorenja, upokojencem in štipendistom Gorenja ob dnevu republike iskreno čestitamo! Samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in poslovodni organi Gorenja riAl^An JO sestavljena organizacija yv/l VI Ijv združenega dela Gorenje v Kumrovcu V petek in soboto, 22. in 23. novembra 1985 se je v sklopu manifestacije Titova mesta — Titovem rojstnem kraju predstavilo s svojo dejavnostjo Titovo Velenje. Sobota — dan za Gorenje.___________ Na razgovoru, v katerem je podpredsednik Gorenja SOZD Andrej Kržič predstavil našo sestavljeno organizacijo, so sodelovali predstavniki občine Klanjec in organizacij združenega dela. Njihovo zanimanje pa je veljalo predvsem možnostim sodelovanja Gorenja z njihovimi organizacijami združenega dela, zlasti z Valjarno Kumrovec in Obrtno zadrugo Zenit. |/2fc sestavljena organizacija gvi Ul IJW združenega dela Poslovanje Po sedanjih predvidevanjih naj bi v delovnih organizacijah Gorenja v okviru sestavljene organizacije združenega dela ustvarili v letošnjem letu 140 milijard celotnega prihodka in 23 milijard dohodka ter izvozili za več kot 120 milijonov dolarjev izdelkov, od tega 90 % na konvertibilno tržišče. Pokritje uvoza z izvozom bi bilo tako 140 %. Tako bi se tudi približali našim planskim usmeritvam. Izgubo iz tekočega poslovan ja bosta beležili delovna organizacija Petar Drapšin iz Kikinde ter temeljna organizacija Iverna v Gorenju Glin. Za prihodnje leto načrtujemo v Gorenju 6 % višji obseg proizvodnje in produktivnosti ter za 15 % višji izvoz. Tako bi drugo leto ustvarili 300 milijard celotnega prihodka ter izvozili za 140 milijonov dolarjev izdelkov. gorenjeg©8p©dmjslkD apsrsS Planiranje V sredo, 27. novembra 1985 bo 14. redna seja delavskega sveta Gorenja Gospodinjski aparati, na kateri bodo poleg uresničevanja plana obravnavali tudi smernice za izdelavo srednjeročnega plana ter osnutek samoupravnega akta o inventivni dejav-nsoti! Smernice za pripravo srednjeročnih planov so temelj za določanje razvojnih ciljev in nalog v 1986—1990 in njihova osnova je zasnovana na vsebinskih usmeritvah in ukrepih postavljenih s sanacijskim programom, je zapisano v gradivu za današnjo sejo delavskega sveta. Delegati bodo danes obravnavali tudi analizo izvajanja plana za prejšnji mesec in uresničevanje novemberskega plana ter pregled izvajanja ukrepov za obstoječe stanje. V Gorenju Gospodinjski aparati pa so pripravili tudi nov osnutek samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah, merilih in postopkih za pospeševanje inventivne de javnosti v tej delovni organizaciji, ki ga bodo obravnavali člani delavskega sveta na današnji seji, ko bodo določili postopek obravnave tega akta ter njegovega sprejema. Delegati pa se bodo seznanili tudi s pobudo za sodelovanje med občino Velenje in Djako-vico. V središču dogajanja V ponedeljek, 25. novembra 1985, je bila programsko volilna seja Konference osnovnih organizacij sindikata v Gorenju Gospodinjski aparati, na kateri so poleg poročila o delu konference sprejemali tudi programske usmeritve ter izvolili novo vodstvo. „Gotovo je za preteklo obdobje značilno, da je bilo izredno razgibano in delovno za vse družbenopolitične organizacije in tako tudi za sindikat. Menim, da smo v tem času dobro opravili vrsto nalog, da smo bili zelo aktivni v vseh pripravah in razpravah o samoupravnih splošnih aktov," je dejal v svojem poročilu o delu konference sindikata v Gorenju Gospodinjski aparati Jure Vaupot. „V obdobju, ki je sledilo prenehanju začasnih ukrepov družbenega varstva, ko so bile vse sile usmerjene k izpolnjevanju naših planskih obveznosti v proizvodnji, smo uspeli animirati tudi k sprejemu obveznosti dodatnih deset delovnih sobot. S tem smo na najboljši možni način pripomogli k hitrejšemu in uspešnejšemu reševanju finančnih težav, ki jih v Gorenju še sedaj ne manjka," je med drugim bilo pou darjeno v poročilu o dosedanjem delu Konference. Člani so v razpravi opozarjali na nenehno preverjanje samoupravnih aktov, ki ne nudijo vedno najboljših rešitev. V tem času so bili pogosti sestanki s predsedniki osnovnih organizacij sindikata tako, da je bilo njihovo informiranje resnično tekoče, kar je omo- gočalo tudi enotno delovanje vseh osnovnih organizacij sindikata. Več pa bi kazalo narediti za izobraževanje članov sindikata. Kljub nekaterim težavam, pa dosedanje delo sindikalne organizacije v Gorenju Gospodinjski aparati kaže na njeno razgibanost in uspešnost. Delegati so se tudi odločili, da bo delo njihove konference tudi poslej vodil Jure Vaupot. gorenje Raziskave in razvoj Visoko priznanje za kuhinjo Večkrat smo že pisali o kuhinji M 006, ki je prejela štiri pomembna priznaja. IMa razstavi jugoslovanske ustvarjalnosti RAST YU na Reki je prejela zlato plaketo RAST YU, priznana je bila kot najuspešnejša inovacija v občini Velenje za leto 1985, v Beogradu pa je bila nagrajena z Zlatim ključem in priznanjem za oblikovanje na beograjskem mednarodnem sejmu pohištva. Kuhinjo so oblikovali v oddelku industrijskega oblikovanja v Gorenju Raziskave in razvoj. Izvajalci projekta so bili Janez Smerdelj kot nosilec naloge in sodelavci Marjan Dvvorak, Janez Starič, Oskar Fučik in Anton Kolobar. Nalogo so izdelali skupaj s celotnim sektorjem industrijskega oblikovanja v Gorenju Raziskave in razvoj. Razvojni projekt za integralno kuhinjo so naročili Gorenje TGO (sedaj Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Notranja oprema), Gorenje Tiki, Gorenje Glin, Gorenje Petar Drapšin, Gorenje GPS (sedaj Gorenje Commerce), Gorenje MIV. Z razmišljanji so pričeli že leta 1983, projekt integralne kuhinje pa bi naj celovito obravnaval kuhinjski prostor z vsemi funk cijami, ki jih zahteva priprava in uživanje hrane. Cilj projekta je izkoristiti možnosti Gorenja, ki že obvladuje proizvodnjo gospodinjskih aparatov in kuhinjskega pohištva. Obstoječi program je sicer že mersko usklajen, vendar zaradi ločenega načrtovanja aparatov in lesenega dela ne dosega željeno stopnjo funkcionalne in estetske usklajenosti. Zato projekt celovito obravnava kuhinjski prostor z vsemi funkcijami, in so v njem obdelali kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne rešitve. Kratkoročni koncept ohranja obstoječo zasnovo kuhinjskih elementov, ki temeljijo na JUS in ISO standardih. Poudarek je na funkcionalni izrabi vmesnega prostora med zgornjim in spodnjim pohištvenim nizom, ki je najlažje dostopen. Dimenzije gospodinjskih aparatov ostanejo nespremenjene, kuhinja je obdelana v dveh variantah, kot kompaktna in bivalna. Srednjeročni koncept je rezultat poglobljene ergonomske študije priprave hrane. Rezultat je nekonvencionalna rešitev, vendar še vedno v okviru znanih tehničnih dosežkov. Kuhinja je razdeljena v tri delovne centre, čiščneje živil in pomivanje posode, pripravo hrane in toplotno obdelavo živil. Oblikovno je zasnovana kot celota brez presledka med gornjimi in spodnjimi elementi. Globina 750 milimetrov dopušča, da zgornji elementi stečejo od delovne plošče brez vmesnega presledka. Elementi so poševno prirezani z 250 milimetri spodnje in 500 milimetri gornje globine. Ta nagib nam omogoča lažji dostop do višjih polic, izkoriščen je celoten prostor, osvetljena je delovna površina in notranjost omaric. Svetlobni elementi tvorijo zaključni rob gornjih omaric. Elementi se zapirajo z rolojem, kar omogoča nemoten dostop do odprtih polic za pripravo hrane. Poleg standardnih polic smo vključili še mrežne lemente za odcejanje posode in vgrajene plastične posode za sol, moko, sladkor in podobno. Polkrožna izvlečna napa d— 1000 mm pokriva celoten kuhalni center. Na poševni čelni plošči so vgrajena vsa stikala za upravljanje gospodinjskih aparatov, višina in naklon upravljalne enote omogočata optimalno preglednost in enostavno uporabo. Delovna površina je v treh višinah, ki jih narekujejo trije delovni centri. Globina centre gorenje v osnutku dogovora o temeljih DRUŽBENEGA PLANA OBČINE VELENJE Izvršni svet Skupščine občine Velenje je ob koncu oktobra 1985 določil besedilo osnutka družbenega dogovora o temeljih plana občine Velenje za obdobje 1986 - 1990. Gradivo daje v javno obravnavo vsem temeljnim nosilcem družbenega planiran ja, zato so ga poslali delavskim svetom, poslovodnim organom, družbenopolitičnim organizacijam v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih, delegatom zborov občinske skupščine in drugim strokovnim organom in organizacijam. Predvideno je, da bi bila razprava končana do 20 decembra 1985. Zato so Prejeli vso gradivo tudi vsi nosilci planiranja v velenjskem delu sozda Gorenje z nalogo, da se organizirano in dejavno vključijo v javno razpravo. OD SMERNIC DO OSNUTKA Letos je izvršni svet občinske skupščine pripravil analizo razvojnih možnostih občine Jelenje za obdobje 1986 — 1990 ter smernice za pripravo dolgoročnega družbenega plana občine in tudi smernice za pripravo srednjeročnega družbenega plana občin. Smernice je potrdila tudi občinska skupščina sredi letošnjega leta, kar je bila osnova za pripravo družbenega dogovora o temeljih plana občine Jelenje. Že pred izdajo os- za čiščene živil in pripravo hrane je 500 mm. Kuhalni center je poglobljen in meri 65o mm, kuhalna plošča je oblikovana v enem nizu, prazen prostor zadaj pa koristimo za odstavljanje kuhanih jedi. Delovna plošča je mehko oblikovana z dvignjenim robom, ki preprečuje odtekanje vode. Globina spodnjih elementov je 750 mm, izvlečeni predali omogočajo večjo dostopnost. Višina cokla je 150 mm in je nastavljiva. nutka so bile upoštevane dopolnitve s pripombami, pa tudi v sedanjih gradivih so opozorili na nekatere neusklajenosti. Tako so med drugim zapisali, da so obremenitve gospodarstva za pokrivanje porab prevelike, predvsem pa obremenjenost gospodarstva ne bi smela biti realno večja od obstoječe. Osnutki samoupravnih sporazumov gospodarskih dejavnosti, ki so v javni obravnavi, pa kažejo na precejšnje povečanje obremenitev gospodarstva. Gradivo opozarja nadalje na uskladitev nameravanih naložb z materialnimi možnostmi, pri tem pa bi morali upoštevati kriterije prestrukturiranja in usklajenost predlaganih investicij z razvojno politiko občine. Družbeni razvoj občine je vse bolj ogrožen s številnimi ekološkimi nesorazmerji. Zato je treba v razvojne plane vseh tistih organizacij združenega dela, ki s svojo dejavnostjo negativno vplivajo na okolje, vgraditi tudi varstvo vrednot človekovega okolja. GORENJE V OSNUTKU PLANA V okviru kovinsko-predeloval-ne industrije predvidevajo posamezne organizacije v okviru SOZD Gorenje v srednjeročnem obdobju 1986— 1990 naslednje aktivnosti: •V Gorenju — Gospodinjski aparati je razvoj in delovanje delovne organizacije s konceptom inovacije proizvodnega programa in s tehnološkim prestrukturiranjem gospodinjskih aparatov. Bolj kot povečanju količinskega obsega proizvodnje, bo dan poudarek kakovosti proizvodnje in večjemu prilagajanju tržnim zahtevam. Rast izvoza se bo povečala letno 6 %, predvsem na račun odpiranja novih trgov SEV, DVR. Do leta 1990 se načrtujejo vlaganja v višini 28 milijard din, z naslednjo strukturo virov financiranja: lastna in združena sredstva 54 °a krediti poslovnih bank 36 %, inozemski krediti 10 %. Ocena kadrovske strukture predvideva dvigniti znanje v desetih letih za najmanj eno stopnjo strokovne izobrazbe, to je za 10 % letno rast pri stopnji KV, SS in za 20 % letno pri VS in VŠ izobrazbi. • V Gorenju — Notranja oprema ne bodo v obdobju 1986-1990 večje spremembe pri proizvodnih programih, temveč bolj pri prestrukturiranju po kriterijih donosnosti znotraj obstoječih programov, ter razvoj kvalitetnejših oblik trženja in osvajanja novih tržišč. Potrebne investicije se ocenjujejo v višini 1.177,5 milijonov din, od tega so najpomembnejše v TOZD Pohištvo rekonstrukcija sušilnice, lakirnice, žagalnice, v TOZD Gradbeni elementvi pa stiskalnica, rekonstrukcija Keramike, rekonstrukcija priprave gline, nabava strojev in podobno. Fizični obseg proizvodnje bo rastel s povprečno stopnjo 9 %, izvoz s povprečno letno stopnjo 3 %, število zaposlenih bo rastlo s povprečno letno stopnjo 3,7 %. • V Gorenju Procesna oprema si prizadevajo v naslednjem srednjeročnem obdobju, da postane tozd PR PN največji proizvajalec terminalne opreme v Jugoslaviji. V procesni elektroniki je eden osnovnih faktorjev usmeritev pri osvajanju novih proizvodov, da sedanjo izrazito deficitarno uvozno-izvoz-no menjavo v tozd spreminjamo postopno v sufici-tarno. Pri programu tehnološke opreme je komparativna prednost v kadrih. Avtomatizacija lastnih tehnoloških procesov je pogoj za nadaljnjo izpolnitev programske in stojne opreme za širše tržišče. Predvidena vrednost investicij v Gorenju Procesna oprema znaša 5.133,4 milijonov din; viri financiranja bodo pretežno lastna sredstva. Rast proizvodnje načrtujejo 15 % letno, od tega bi izvoz naraščal povprečno letno za 1 8 %, letna stopnja zaposlovanja pa po 2 %. V spomin MARIJA AJDNIK Prejšnji teden smo se v zasneženem popoldnevu poslednjič poslovili od Marije Ajdnik,ki nam je bila več kot petnajst let dobra tovarišica in vestna sodelavka. Vedno ti je težko ob zadnjem slovesu od sodelavca. Smrt je vedno kruta, a ob tem slovesu nam je bilo še toliko huje, saj je bila nit Marijinega življenja pretrgana nasilno in brezobzirno. Usoda ji tudi v njenih zadnjih urah ni bila naklonjena. Zrasla v trdi kmečki družini je Marija ohranila v sebi trmasto pokončnost svojih prednikov in tudi, ko je v nesreči na delovnem mestu postala inva- lidka, ni izgubila volje. Delala je kar je mogla. V dežju, snegu in vročini je ubirala poti po tovarni in skrbela za tisoče drobnih, a včasih pomembnih stvari. Čas nas neusmiljeno priganja in tudi ti, Marija si le redko postala na teh svojih poteh ter se za hip pogovorila. Spoštovali smo te in cenili, a le redki smo vedeli za tiho bolečino, ki si jo nosila v sebi. Zdravila zanjo pa nismo poznali. Pogrešali te bomo Marija, tako kot te bodo pogrešali vsi, ki te imajo radi. Njim izrekamo naše iskreno in globoko sožalje. Sodelavci iz tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika Iz delegatskega gradiva Družbeno planiranje Izobraževanje Povišanje štipendij Skupščina delegatov udeležencev samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike je 20. novembra 1985 sprejela sklep o valorizaciji štipendij s 1. decembrom 1985 za 20 odstotkov. Vrednost točke je od 1. decembra 1985 dalje 18,62 din. Nenehno naraščanje življenjskih stroškov in s tem padanje realne vrednosti štipendije, je spodbudila republiške samoupravne organe štipendiranja k sklepu, da se bo v bodoče višina štipendij hitreje prilagajala nihanju standardu šolajoče mladine. Tako se s 1. 12. 1985 že četrtič v tem letu valorizirajo kadrovske štipendije iz zdru Ženih sredstev. Vrednost točke je od 1. 9. 1984 do 1.12. 1985 porasla kar za 115 odstotkov. Za primerjavo naj navedemo, da je Gorenje porabilo za štipendije v novembru 1984 2.291.976,50 din, v letošnjem novembru pa že 5.698.933,00 din, pri skoraj enakem številu štipendistov. Ker smo v septembru ponovili razpis štipendij za šolsko leto 1985/86 pričakujemo, da bomo naknadno pridobili še vsaj 100 štipendistov. Potrebna finančna sredstva za kadrovske štipendije bodo po naši oceni, že v januarju 1986 dosegla 7 milijonov din. Hkrati Gorenje mesečno odvaja iz dohodka 0,5 % od izplačanih BOD v sklad združenih sredstev za štipendije, kar pomeni na-daljnih 3,7 milijona din. Nov SS o štipendiranju, ki ga bomo v združenem delu spremljali v januarju 1986 predvideva diferenciarne kadrov- ske štipendije, glede na kraj bivanja štipendista. Glede na obstoječo strukturo štipendistov bodo finančne obremenitve Gorenja v novem šolskem letu gotovo še znatno večje. Skupna sredstva, ki jih namenjamo za štipendije so odraz resničnih prizadevanj delavcev Gorenja za hitrejšo kadrovsko in s tem tudi gospodarsko sanacijo Gorenja. Nove kadrovske štipendije za učence v srednjem usmerjenem izobraževanju: Uspeh št. točk višina štipen. zadosten 400 7.448,- dober 480 8.938,- prav dober 590 10.986,- odličen 720 13.406,- za študente višjih in visokih šol 6,0—6,5 600 11.172,- 6,6-7,2 650 12.103,- /.3—7,9 720 13.406,- 8,0—8,6 800 14.896,- 8,7—9,3 900 16,758,- 9,4-10 1080 20.110,- Dodatek za deficitarnost 200 točk 3.724,- PRIPRAVNIKI! V sredo, 4. decembra 1985 seminar o inventivni dejavnosti namenjen vsem pripravnikom. Udeležba obvezna! Izobraževalni center Gorenje organizira seminar o inventivni dejavnosti v Gorenju, ki je obvezen za vse pripravnike. Poznavanje inventivne dejavnosti je namreč del splošnega programa pripravništva v Gorenju! RAZSTAVA AKVARELOV NADE VODUŠEK V razstavnem prostoru Gorenja Servis si lahko ogledate akvarele, ki jih razstavlja Nada Vodušek, delavka Gorenja Commerce. A/nBAHJi/ /HjVdMi&SU AKurru /jojucMru/r^v , /rrvijoulA/iruau' A/n/ zcMoukv 0 . Š. c/UAjOV Šport in rekreacija REZULTATI PRVENSTVA V ŠAHU Tekmovanje je bilo 21. novembra v kavarni Rek. Udeležilo se ga je 40 moških in 5 žensk. Moški so se pomerili v predtekmovalnih skupinah, nato pa še v finalnih skupinah, ženske pa so igrale vsaka z vsako. Vrstni red prvenstva Gorenja v šahu za leto 1985: ŽENSKE: 1. Ana Barkovič, 3.5 točk, 2. Jolanka Vivod 2.5 točk, 3. Antonija Skledar (vse Galvana) 2 točki, 4. Jelka Podbevšek 2 točki, 5. Ivanka Višček (obe ZHT) MOŠKI: 1. Drago Kristan (Elektronika) 7 točk, 2. Ivan Kovač (PPT) 6,5, 3. Miran Šuster (TKS) 6,5, 4 Gregor Rupnik (DSSP) 5,5. Alojz Jelšnik (RKS) 5,6. Janez Bombek (PO Ptuj) 5, 7. Marjan Lahovnik (PO) 5, 8. Roman Mačkovšek (RKS) 3,5, 9. Roman Avsec (DSSP) 2, 10. Vašo Živkovič (Commerce) 0,5, 11. Boris Petrovski 12. Franc Kozel, 13. Za h ir Alihodžič, 14. Ciril Camloh, 15. Drago Ring, Tone Rav-njak, 17. Rudi Mrzdovnik, Andrej Kolar, 19. Dragan Vasič, 20. Miki Djordjevič. Točke za pokal Gorenja: Ženske — Galvana 5, ZHT 10. Moški: RKS 69, DSSP 43, ZHT 15, Tehn.oprema 10, PO Ptuj 8, Elektronika 5, Commerce Logistika 8. INFORMATOR - UST ZA OBVEŠČANJE DELAVCEV GORENJA: Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema, Gorenje Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Commerce, Gorenje Servis, Gorenje Raziskave in razvoj, Gorenje Interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli Gorenje SOZD, DS Organizacija in informatika Gorenje SOZD. Družbeni organ: Izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja: Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: Grafično podjetje GRAFIKA Prevalje, 1985. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72 z dne, 23. 1. 1974.