Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 28. junija 2018 - Leto XXVIII, št. 26 stran 2-3 PORABJE POTREBUJE MOČNEJŠO EKONOMSKO IDENTITETO ... Povezovanje mladih ... stran 3 45-KRAT NA TABORI SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV stran 6 50. obletnica - nej samo srečanje, dobro je za düšo tü stran 8 2 Monoštrska pobuda že četrtič PORABJE POTREBUJE MOČNEJŠO EKONOMSKO IDENTITETO IN Pod pokroviteljstvom veleposlanikov Republike Slovenije in Madžarske so se 21. in 22. aprila 2015 v Monoštru sestali madžarski in slovenski župani, poslovneži, strokovnjaki s področja regijskega razvoja in akademske sfere. Po preverjanju obstoječega potenciala za sodelovanje, izmenjavi idej s odlična priložnost, da skupaj razmišljamo, iščemo skupne rešitve in sprožimo skupne projekte,« je izpostavila madžarska diplomatka, ki meni, da bi bilo potrebno forume prirejati pogosteje, nekajkrat mogoče tudi v Lendavi. Refektorij monoštrskega samostana se je napolnil s preda- Glavni akterji omizja Položaj in prihodnost narodnostnih manjšin na obmejnem območju, ki ga je moderiral generalni konzul RS v Monoštru dr. Boris Jesih (na sredini), uvodna predavanja sta imela slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss in dosedanji madžarski poslanec v državnem zboru László Göncz sosedi in iskanju partnerjev sta obe strani podpisali t. i. »Monoštrski poziv« in nadaljevali z organizacijo rednih letnih srečanj. Letos 18. junija se je tako v prostorih Županovega urada v Monoštru odvijal že 4. slovensko-madžarski letni forum, ki sta ga ob Veleposlaništvu RS v Budimpešti in Veleposlaništvu Madžarske v Ljubljani organizirali Srednjeevropska služba za čezmejne iniciative (CESCI) in Občina Monošter. Ena od pokroviteljic, madžarska veleposlanica v Ljubljani Edit Bátorfi Szilágyi, nam je še pred začetkom dogodka povedala, da sta potrebna kraj in priložnost, kjer se lahko o pomembnih vprašanjih pogovorijo predstavniki obeh sosednjih držav. »Ključno se je posvetovati o problemih ljudi ob meji, kajti potrebe obeh narodnostnih skupnosti odražajo potrebe obeh držav. Ukvarjati se moramo namreč z gospodarstvom, kulturo ali šolstvom. Tokratno srečanje je vatelji in drugimi gosti iz Slovenije in Madžarske, ki jih je najprej nagovoril župan mesta Monošter Gábor Huszár. pod osrednjo koordinacijo, je poudaril župan Huszár. »Imeli smo prve seje, dobili smo direktorico, sredstva za delovanje pa smo do sedaj prejeli le z madžarske strani,« nam je kasneje objasnil predsednik partnerske Državne slovenske samouprave Martin Ropoš in dodal: »Želimo, da bi letos septembra pričeli z delom na konkretnih projektih.« Udeležence foruma je pozdravila državna sekretarka pri Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Aleksandra Pivec. Izpostavila je prijateljske odnose in dober politični dialog med državama in poudarila pomen razvijanja gospodarskega, energetskega, infrastrukturnega in turističnega sodelovanja. Manjšini je označila kot most med državama. »Porabju je potrebno dati močnejšo ekonomsko identiteto in samostojnost, ki bi zadržala ljudi na tem območju. To velja predvsem za mlade,« je opozorila državna sekretarka in spregovorila še o medresorski skupini za podporo zamejskim Slovencem. Refektorij monoštrskega samostana so napolnili madžarski in slovenski župani, poslovneži, strokovnjaki s področja regijskega razvoja in akademske sfere Po krajši predstavitvi umetnin v dvorani je največ pozornosti posvetil evropskemu združenju za teritorialno sodelovanje (EGTC) MURABA, ki se že dve leti razvija po osi Monošter-Lendava. K sodelovanju med Porabskimi Slovenci in pomurskimi Madžari se lahko pritegne celo 10-15 akterjev Državni podsekretar na madžarskem Uradu predsednika Vlade dr. Péter Szilágyi je izpostavil, da želi Evropska unija razvijati nekoč periferna območja, madžarska vlada pa od leta 2016 izvaja kompleksen program za razvoj gospodarstva. V sklopu tega podpirajo tudi zamejske madžarske pokrajine, tako tudi območje pomurskih Madžarov. Načrtuje se tudi, da bi do leta 2019 z avtocesto povezali Budimpešto in Ljubljano, meja pa naj bi se lažje prečkala med drugimi tudi med Andovci in Budinci. Drugi pokrovitelj dogodka, slovenski veleposlanik v Budimpešti dr. Robert Kokalj, je bil eden od moderatorjev treh panelov, in sicer tistega na temo kmetijstva in okolja. V svojih kratkih uvodnih mislih je izpostavil, da se je potrebno za ohranitev kakovostne oskrbe s hrano truditi za trajnostno kmetijstvo, tudi če je v obmejnih regijah bruto domači proizvod nižji od povprečja in se evropska sredstva v naslednji perspektivi celo krčijo. Na forumu so svoja spoznanja predstavili številni udeleženci tako z Madžarske kakor Slovenije, in sicer s pristojnih ministrstev, raznih visokošolskih ustanov, gospodarskih družb in svetovalnih organizacij. Letošnje osrednje teme so ob že omenjenem kmetijstvu bili še starajoča se družba in izobraževanje oziroma mobilnost ter turizem. Po krajšem premoru se je forum nadaljeval s panelom Položaj in prihodnost narodnostnih manjšin na obmejnem območju, ki ga je moderiral generalni konzul RS v Monoštru dr. Boris Jesih, uvodna referata sta imela slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss in dosedanji madžarski poslanec v slovenskem državnem zboru László Göncz. Slovenska zagovornica je svoje uvodno razmišljanje začela s tem, da Slovenskega Porabja ni na nobenem zemljevidu. Po letu 1993 je z madžarskih zemljevidov izginilo prejšnje poimenovanje (Vendvidék), toda še do danes ga ni nadomestilo Slovensko Porabje (Szlovén Rába-vidék), zato ga enačijo s krajino Őrség. Čeprav je Porabje del Narodnega parka Őrség, sama pokrajina Porabje, 28. junija 2018 ni Őrség, ne zgodovinsko, ne jezikovno in ne narodnostno. Zato si je treba prizadevati, da bi Slovensko Porabje dobilo nazaj svojo identiteto tudi na zemljevidih, tako madžarskih kot slovenskih. Pri razvoju gospodarstva je izpostavila nujnost razvoja cestne infrastrukture, ki je v Porabju zelo slaba in dotrajana. Da je obrobna pokrajina skupaj z Monoštrom še zmeraj v podrejenem položaju, je ponazorila s tem, da bo magistralna cesta osmica, katere posodobitev se je začela, le dvopasovnica in ne štiripasovnica, kot so druge ceste po državi, ki povezujejo obmejne pokrajine z glavnim mestom. Zakaj nismo zahtevali štiripasovnice, se je spraševala, saj gre za povezavo s sosednjimi državami in gre tudi za hitrejši dostop do Budimpešte. Erika Köleš Kiss je v svojem uvodu kot pomanjkljivost monoštrske pobude izpostavila, da na njej ne dobimo odgovorov, kako uresničiti pobude, ki jih predstavljajo drugi iz drugih delov Madžarske ali Slovenije. László Göncz, dosedanji poslanec madžarske skupnosti v slovenskem Državnem zboru je ugotavljal, da so, kljub odličnemu in vsestranskemu sodelovanju med državama, meje v glavah še ostale. Čeprav sta pravni položaj manjšin in sistem podpor dobro – sicer ne enako – urejena v obeh državah, je med zakonsko zaščito pravic in praktično izvedbo le-teh še zmeraj velik razkol. Kot problem je navedel tudi dejstvo, da se okolje dvojezičnosti, ki bi lahko spontano nastala na teh obmejnih območjih, še zmeraj ne smatra kot dodana vrednost. Sicer institucije delujejo v tej smeri, le da niso zadosti kritične. Kot je omenil, obe skupnosti sta zaradi maloštevilčnosti ogroženi, Porabci zaradi zgodovinskih razlogov še bolj kot prekmurski Madžari, ki pa jih 3 Povezovanje mladih zamejcev na območju Alpe-Jadran N SAMOSTOJNOST lahko v negativni luči predstavljajo napačni zgodovinski klišeji. Le da se ti ne bi smeli projicirati (prenašati) na sedanje razmere. Če se odločimo za take poti, se odločamo narobe, saj smo se z evropsko integracijo odločili za druge poti. temeljnih narodnostnih pravic še zdaleč ni zadosti, da se skupnosti ohranita, potrebna je tudi gospodarska osnova. Posvetovanje se je nadaljevalo s panelom Razvojne perspektive obmejne regije, ki ga je moderiral dr. Mitja Žagar, pro- Razvojne perspektive obmejne regije je bil naslov predzadnjega panela, pri katerem so sodelovali tudi župani (z leve) Zsolt Kocsis, župan Csörötneka, Marjan Kardinar, župan Dobrovnika, in Valerija Rogan, županja Sakalovcev. Ob njih moderator panela dr. Mitja Žagar in Andrea Kovács, vodja RA Slovenska krajina Po vsem tem se vzpostavlja vprašanje, ali želimo – in to ne le manjšini, temveč še bolj večinska naroda – ustvariti tako fesor Univerze v Ljubljani, v njem je bila uvodničarka tudi Andreja Kovač, ki je predstavila čezmejne evropske projekte, Prizadevanja za povezovanja mladih zamejskih Slovencev so potekala tudi v preteklosti na tak in drugačen način, zahvaljujoč pobudnikom pa je pred kratkim zaživel MAJ (Mreže Alpe-Jadran). Organizatorji programa so Slovenska gospodarska zveza iz Celovca, Slovensko deželno gospodarsko združenje iz Trsta, Razvojna agencija Slovenska krajina iz Monoštra in društvo za razvoj civilne družbe EU Korak z Reke, ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Cilj projekta Mreže Alpe-Jadran je, da mladi zamejci bolje spoznajo skupno regijo, povezovanje ambicioznih mladih dijakov, študentov, podjetnikov v zamejstvu skozi kvalitetni izobraževalni program. Glavni namen Mreže Alpe-Jadran je spodbujanje navezovanja stikov in krepitev organiziranosti ter medsebojnega sodelovanja mladih z vseh zamejskih skupnosti, kar je ključ do uspešnosti in obstoja slovenstva v zamejstvih. Prvo srečanje je potekalo 25. in 26. maja v Vrbi na Koroškem, drugo pa 15. in 16. v Trstu in Bazovici. Dvodnevnih srečanj se je udeležilo približno 30 mladih zamejcev iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Italije in tudi iz Slovenije. Izredno sem vesela, da sem skupaj s kolegico Dragico Gašpar in kolegom Tamásem Kovácsem lahko del te zgod- uspeh podjetja. Pravijo, da na mladih svet stoji. Tega se zavedamo vsi Skupina mladih zamejcev be. Ob tem, da smo lahko prisluhnili predavanjem izvrstnih predavateljev, smo lahko širili naša obzorja, bolje spoznali regijo Alpe Jadran, se družili in tudi zabavali. Zanimivo je videti in slišati, kako razmišljajo naši sovrstniki iz drugih držav, kakšne ideje, kakšen pogled imajo splošno na svet in kako uresničujejo svoje ideje, sanje. Teorijo nam približajo profesorji in predavatelji na predavanjih, vse nas pa tudi zanima, kako se teorija uresničuje v praksi, tako se srečanj udeležujejo tudi podjetniki in podjetnice, ki nam pripovedujejo in pokažejo, kakšno pot so prehodili na področju podjetništva in koliko časa in energije so vložili v udeleženci MAJ-a. Čeprav živimo v različnih državah, nas druži, da govorimo isti jezik. To moramo izkoristiti in navezati stike med sabo, saj nam lahko le-ti pridejo prav kadar koli, na primer pri uresničitvi kakšne podjetniške ideje za čezmejni projekt. Možnosti so nam dane, od nas pa je odvisno, kako jih bomo izkoristili. Zahvaljujem se pobudnikom in organizatorjem za možnost udeležbe na teh srečanjih z izvrstnimi predavatalji v prelepih ambientih in z dobro družbo. Se že vnaprej veselimo srečanja septembra na Reki, oktobra v Porabju in nato še v Ljubljani. Anita Vajda Zadnja šolska ura na Gornjem Seniku Slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss je v svojem uvodnem razmišljanju pogrešala konkretna uresničevanja pobud, ki jih poslušamo na Monoštrskih forumih pokrajino (obmejno regijo), ki bi bila tudi leta 2050 večkulturna in multietnična? Po debati, v kateri so sodelovali mladi (vodja hotela in restavracije Lipa Anita Vajda in študent iz Dobrovnika Teodor Varga) in župana (sakalovska županja Valerija Rogan in dobrovniški župan Marjan Kardinar) je moderator panela Boris Jesih ugotavljal, da zagotovitev pri katerih je kot partner sodelovala ali katere vodilni partner je bila Razvojna agencija Slovenska krajina. Zaženimo motor MURABA EGTC, pod tem naslovom se je odvijala zadnja okrogla miza na posvetu, ki jo je vodil gospod Gyula Ocskay, generalni sekretar CESCI. Besedilo:-dm-, -MSFoto: dm in F. Sütő Ob koncu šolskega leta so se tudi gornjeseniški osmošolci poslovili od svojih učiteljev in sošolcev nižjih razredov. Po osmih skupnih letih so zadnjo šolsko uro preživeli z razredničarko Szilvio Kocsis, kljub slovesu so padle tudi nekatere šale, učilnica se je napolnila s smehom. Letos so se na Gornjem Seniku poslovili učenci: Antónia Baranyai, Andrea Mária Le- Porabje, 28. junija 2018 hofer, Eva Šömenek, Sandra Šömenek, Levente Dejčič, Kevin Joachim Horváth, Kristofer Zoltán Rogan in Márton Gergő Sárközi. LRH 4 PREKMURJE Poleg raja Če pridete v Soboto, te po nauvon poleg raja. Če mate dober spomin, te se spaumnili, ka sam lani na začetki leta pisala o tom, ka naj bi v prekmurskom glavnom varaši zraslo medgeneracijsko središče, steroga ob podpori prekmurskih občin šké gor spraviti firma Cerop, stera se s smetkami spravla. Pred par leti so küpili eno tanjano zidino, v steroj je firma Pomurka pred leti mela samopostrežno restavracijo. Z menšo zamüdo je sredi mejseca junija svoje dveri gorodprlo medgeneracijsko središče Mensana. In ka se vse skriva na skor 4400 kvadratnih metrov površin? Prva je samopostrežna restavracija z imenon Poleg raja, v steroj ponüjajo gesti, stero je pripravleno iz surovin lokalnih pridelovalcov pridelkov in izdelkov. Delati je začnila tüdi pralnica Mensana, stera je namenjena posameznim strankam pa tüdi firmam, šaulam in drüštvom. Zanimiva de tüdi bauta, v steroj do odavali stare reči, od vilc do pohištva. Té reči, stere do lidge prinesli, do v delavnici tüdi popravlali. S cajtom naj bi zaživela tüdi bauta Zeleni rudnik, v steroj nedo nücali embalaže, kozmetični studio, pa ške igralnica Mali Čudo, v steroj do popaudne stariši, kak v ene fajte vrtci, leko pistili svoje mlajše. V Mensani ške tak brodijo, ka do se začnili spravlati tüdi z drügimi socialnimi deli, kak je pomouč starejšim. V nauvoj zidini so vredvzeli tüdi 12 stanovanj, stera so že odali. Zanimivo je, ka so se se preselili tak starejši lidge kak mlade držine. Vsi, steri tü živejo, so daubili tüdi priliko, ka si na terasi zidine napravijo svoj gračenek. Silva Eöry KDOR IMA CVETLICE RAD/STO MA RAUŽE RAD... SIVKA PROTI MOLJEM, ZA ŠOPKE IN ŽIVE MEJE Sivko povezujemo s Provanso in počitnicami ob Sredozemlju. Že nekaj let jo gojijo tudi v spominke v obliki mil, venčkov in šopkov. Tudi mi si lahko posadimo sivke vedno lepi in polni, jo moramo tudi obrezovati. Poleti jo obrezujemo ob koncu cvetenja, ko porežemo stebla približno deset centimetrov pod cvetovi. Odrezana stebla obesimo v suh in temen prostor in jih pozneje uporabimo za različno dekoracijo ali jih VRTNICA SIVKINA DOBRA SOSEDA Lahko jo sadimo samostojno ali za obrobke in na gredicah v družbi vrtnic, saj njen vonj odvrača uši, ki bi se sicer naselile na vrtnicah. Težava je le v tem, ker sivka ne mara gnojenja. Rešitev je gojenje sivke Sivko vsekakor posušimo in je ne damo v vodo. Nekaj dni naj visijo cvetovi navzdol. Prekmurju, kjer ob žetvi zadiši kot pravi balzam za dušo. Sivko sadimo na sončna rastiš- sadiko ali dve na svojem vrtu. Z izbiro različnih vrst si lahko zagotovimo nepretrgano Šopek s sivko v kombinaciji z modro statico in hortenzijo. Sivka bo tudi pozimi zadišala aranžirana v venčku, če bo nanjo sijalo sonce in če se je boste dotaknili. ča v dobro odcedno zemljo. Ni zahtevna za hranila. Veliko je najdemo tudi v koritih, gredicah in ličnih blazinicah, cvetenje skoraj vso sezono. Gojimo jo lahko tudi v loncih, a vsako pomlad presadimo v svež substrat. Elegantna živa meja iz sivke saj odganja molje. Spretni in domiselni trgovci predvsem ob morju pripravijo različne oskubimo in v vrečkah damo v omaro. So namreč učinkovito sredstvo v boju proti moljem. Drugič obrezujemo sivko konec marca, to je glavno obrezovanje. Takrat odrežemo tretjino rastline, na steblu pa mora vseeno ostati nekaj listov, da rastlina spomladi odžene. KAKO IN KDAJ JO OBREZUJEMO Če želimo, da bodo grmički v posodah, ki jih postavimo v bližino vrtnic. NAMIG Če si želite dehtečo oazo okrog svojega doma, na balkonu ali na oknu, potem je prav gotovo sivka pravšnja za vas. Besedilo in fotografije Olga Varga Dan ptic in dreves na Gornjem Seniku Na Dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča so na zadnji dan letošnjega šolskega leta priredili dan ptic in dreves. Zaradi neprimernega vremena ni bilo tekmovanja zunaj, v naravi, zahvaljujoč iznajdljivosti učiteljev pa učenci niso ostali brez zanimivih nalog. Dovolj časa je bilo tudi za igre. L.R.H. Porabje, 28. junija 2018 5 Slovenija/Pomurje: Poletna muzejska noč TUDI ZA TISTE, KI PRVIČ PRESTOPIJO PRAG KULTURNE USTANOVE Po zgledu na dobre izkušnje v svetu so v Sloveniji pred 16. leti prvič organizirali Poletno muzejsko noč, ki je postala največja promocijska akcija muzejev in galerij. Zamisel izhaja iz želje, da bi na privlačen način javnosti predstavili razstavišča in prireditve ter jih približali ljudem. Tako stalnim obiskovalcem in tistim, ki se prvič odločijo za brezplačen obisk muzeja ali galerije. Statistiki ugotavljajo, da se je muzejska noč uveljavila, saj so letno našteli v povprečju okoli 40 tisoč obiskovalcev v muzejih in galerijah. V soboto, 16. junija, je bilo v 59. krajih po Sloveniji v 71. ustanovah in 119 razstaviščih prek 400 dogodkov, od tega kar 170 v Mali kralič Že pred dvema letoma smo pisali o tom, ka je Akoš Dončec z Verice na domanjo rejč dojobrno erični roman Antoina de Saint-Exupéryna z naslovom »Mali princ«. Ta kratka kniga, stera je dojobrnjena na več kak tristo gezikov in dialektov, je zdaj vöprišla ške v prekmurskom geziki. Po rečaj Branka Pintariča, zbrau Karel Krajcar. Njemi in zgodovinari Feriji Küzmiči, oba sta pred kratkim mrla, je tüdi posvetiu knjigo. Povedo je ške, ka je nej bilo léko prevajati té najbole erični francoski roman, vej pa so nej bile fontoške samo rejči, liki tüdi tau, ka si razmeu, ka je pisatelj steu povedati. »Najbole fontoško sporočilo Maloga kraliča je, Etnologinja Jelka Pšajd je s sodelavci pripravila izjemno odmevno razstavo Čez prag me bodo nesli, ko zatisnil bom oči Ljubljani. V programu Poletne muzejske noči zelo uspešno sodelujejo tudi pomurske ustanove, tako Pomurski muzej in Galerija v Murski Soboti, Galerija – muzej Lendava, pa tudi ustanove v Gornji Radgoni in Ljutomeru. V Pomurskem muzeju v Murski Soboti so odprli arheološko razstavo Za vedno na Plesah: prvi Slovenci v Soboti in imeli vodstvo po razstavi Čez prag me bodo nesli, ko zatisnil bom Branko Pintarič in Akoš Dončec urednika knjige, stero je v 500 izvodih natisnila tiskarna Animus, nega sploj baukšoga cajta za tau, ka so tau knjigo vödali, vej pa živemo v cajti velkih laži. Akoš Dončec je na predstavitvi knjige, stera je bila v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota, raztolmačo, ka Sandi Červek z aktualno razstavo v Galeriji Murska Sobota publiko nagovarja s sproščenim ustvarjalnim pristopom in barvitim koloritom si je kak prevajalec pomago z originalnov knjigov in oči. V Galeriji so pripravili dopoldanski program za otroke in tüdi drügimi prevodi. Lejodrasle ter vodenje po razstavah Aleksander Červek trio in- po rejč »kralíč« je najšo v termezzo in Monument Drago Tršar. Obiskovalcem je razstavi ljudski pripovejstaj, stere je predstavila kustosinja Irma Brodnjak. Galerija je tik pred Poletno muzejsko nočjo izdala katalog Aleksander Červek trio intermezzo, v katerem aktualno razstavo tega avtorja predstavljajo umetnostni zgodovinar dr. Janez Balažic, kustosinja Irma Brodnjak, Nina Jeza in Iztok Premrov. Avtorji so podrobno predstavili delo akademskega slikarja Sandija Červeka, tekste pa bogato dopolnjujejo fotografije z razstave. Pot soboške likovne umet- ka moremo ohraniti stare vrednote,« je ške na konci predstavitve cujdau Akoš Dončec. Tekst in kejp: Silva Eöry nosti je z vodenjem po mestu predstavil dr. Robert Inhof. Zelo dobro je vseskozi in tudi za Poletno muzejsko noč obiskana razstava del Marca Chagalla – Stvarjenje in Biblija v lendavski Galeriji – muzeju. O odličnem obisku kulturnih ustanov poročajo z vseh koncev Slovenije. Tekst in foto: E. Ružič Porabje, 28. junija 2018 ŽELEZNA ŽUPANIJA Moramo se brigati za potni list Z junijom se začne pa do konca avgusta drži sezona, gda lüstvo na letni dopust dé, edni doma počivajo, dapa dosta je tisti, steri se vozijo po svejti. Če nédemo vö iz Evropske unije, te nišo brigo nejmamo, zato ka ta vala naša parvica (osebna izkaznica), dapa če prejkstaupimo evropsko mejo, te že moramo pri sebi valani potni list meti. Zavolo tauga pričasi moramo pogledniti, če je potni list nej dolapreteko, zato ka v sezoni več kak 25 procentov je več taši, steri potni list prosijo ali ga dajo podugšati. Dobro je vedeti, ka v uradi, gde te dokumente delajo brezi registracije tö, samo te leko, ka dosta trbej čakati. Tisti, steri neštjejo čakati, tisti morajo pozvati telefonsko številko 1818 ali na spletnoj strani idopontfoglalo.k.h.gov.hu si leko prosijo točen datum, gda leko dejo potni list podukšat. Samo pa tisti, steri rejsan velko silo majo, baukše če osebno dejo na urad pa tam vöpočakajo dočas, ka na red ne pridejo, zato ka če se registrirajo prejk telefona ali spletne strani, tam samo za en keden pridejo na vrsto. Potni list, če se normalno dela, te osem dni traja, dočas ga v roke dobimo. Če pet lejt valani potni list prosimo, te za tau 7.500 forintov trbej plačati, za desetletnoga pa 14.000 forintov. Tisti, steri so še nej osemnajset lejt stari 2.500 forintov plačajo. Dapa tisti stariške, steri več mlajšov ranijo, tisti od vodja urada popust dobijo, če prosijo. Starejšo lüstvo, stero je že več kak 65 lejt staro, za šenki leko dobi, če prosi, aj njim potni list podukšajo. Če stoj pozabi, ka ma je dolaparteko potni list, tistoma zato nej trbej dolaprajti potovanja, zato ka leko prosi nujni postopek tö, samo te globko v žepko mora segniti, tašoga reda 29.000 forintov trbej plačati Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Ustanovna seja državnega zbora V petek, 22. junija, je bila ustanovna seja državnega zbora (DZ). Poslanci so za predsednika z 80 glasovi za in devetimi proti izvolili Mateja Tonina. Še pred tajnim glasovanjem je bilo jasno, da predsednik Nove Slovenije (NSi) uživa široko podporo, saj se z njegovim imenovanjem niso strinjali le v Levici. Kandidaturo Mateja Tonina za predsednika DZ-ja je vložilo 50 poslancev s prvopodpisanim Marjanom Šarcem (LMŠ). Ta je pojasnil, da gre za usklajen predlog, ki so ga podpisale stranke LMŠ, SMC, SD, DeSUS, SAB in NSi. Poslance sta na začetku seje nagovorila dozdajšnji predsednik DZ-ja Milan Brglez in predsednik republike Borut Pahor, ki je izpostavil pomen sodelovanja in premoščanja medsebojnih razlik. Prvo sejo novega sklica DZ-ja je do izvolitve predsednika vodil najstarejši poslanec Peter Jožef Česnik iz SAB-a. Na ustanovni seji je DZ potrdil mandate vseh 90 novoizvoljenih poslancev, s čimer je bil osmi sklic državnega zbora tudi uradno ustanovljen. Med novoizvoljenimi 90 poslanci jih je 36 poslansko funkcijo opravljalo že v iztekajočem se mandatu, štirje pa so v DZ prišli z županskega položaja. V novi poslanski zasedbi je 22 žensk, kar je deset manj kot do zdaj, poslanci pa so stari od 28 do 73 let. Dan državnosti Slovenija je 25. junija zaznamovala dan državnosti in 27. obletnico osamosvojitve. Vrhunec prireditev v čast prazniku je bila osrednja državna proslava, ki je na predvečer praznika potekala na ljubljanskem Kongresnem trgu. Zbrane je nagovoril predsednik republike Borut Pahor. Govoru je sledil umetniški program z naslovom Ime mi je pomlad, ki je na odru združil okoli 150 nastopajočih. Skupaj s sodelavci ga je pripravila scenaristka in režiserka Katja Pegan. Pred proslavo se je na slavnostni seji sestal državni zbor. 45-KRAT NA TABORI SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV Vsako leto v Šentvidi pri Stični pripravijo srečanje slovenskih pevskih zborov, letos je bil že 49. tabor. Na to srečanje pridejo pevski zbori iz cele Slovenije, pa tü slovenski zbori iz drugi držav, šteri majo svoj koncert že v soboto večer. MePZ Avgust Pavel z Gorenjo- prek granice. Poglednili smo doživljajski park Vulkanija pri Gradi. Tam kak je gnes ves Grad, je pred tremi milijoni lejti bil vulkan. To se še zdaj vidi po kamenji, štero je v bregaj okrog vesi. Te kamen je lava, štera je vö zletela iz vulkana. To kamenje so včasih li nutri v en vulkan. Celi cajt je pa bil z nami krt Oli (ime je daobo po minerali olivin), vej pa krt itak pod zemlov žive, pa nam je dostikaj zanimivoga povedo. Na konci smo se vsedli na en cug, in krt Oli nas je pelo nazaj vö z zamle. Kak nas je pelo, vam ne morem napisati, tao morate probati, je pa tak bilo kak v kakšnom filmi. Lepo je bilao pa vsakšomi se je vidlo, tak ka smo se ešče z vekšim veseljom pelali proti Šentvidi. Na koncert zamejskih zborov je letos prišlo deset zborov: eden iz Italije, trije iz Hrvaške, dva iz Srbije, trije iz Bosne pa mi. Že v soboto so nas lepo pozdravlali, zato ka smo mi letos jubilanti, ka smo že 45-krat Pevke pa pevci seničkoga zbora so po istini že 46-krat bili v Šentvidi, dapa bili na tabori. V nedelo na plaketa se vsigdar eno leto o okraugli lejtnici da glavni prireditvi, štero so na televiziji tü kazali, so nam ga Senika že duga leta odi na kopali pa z njim zidali hiše. prejkdali eno lepo priznanje te tabor. Skoro od začetka pa Zato so pred par leti napravi- za 45 let. Malo je takšni zbovse do gnes redno odijo spevat li te zanimivi park, v šterom rov v Sloveniji, ka bi takšo v Šentvid. leko dosta vidimo pa čüjemo priznanje dobili. Naš zbor, Kak že mamo navado, v so- od vulkanov pa od naše Zem- šteri de letos 80 let star, je leko boto pred nastopom radi kaj le, gda je na njej še nej bilo ponosen (büszke) na tou, ka poglednemo lepoga v Sloveni- življenja. je tou lepo priznanje dosegno. ji. V dosti mejstaj smo že bili, V začetki smo šli v geološki Koncert je bil lepi, vse je tak dostakaj lepoga smo vidli, muzej. Tam so nam pokazali šlo, kak mora biti. Dirigent pa smo se zato včasih mogli dosta različni kamnov, pa mi- Igor Švara se je na vajaj, štere daleč voziti. Letos smo pa nej neralov (ásvány). Te smo pa so bile pred podnevom, dosta daleč šli, samo par kilometrov šli v Vulkanijo pa smo se pela- mantrau, ka je telko pevcov leko vküper pobro, ka naj vsi spevajo, kak trbej. Vüpamo se, ka mo še večkrat leko šli na te lepi tabor pa veselo vküper spevali v najvekšom zbori v Sloveniji. Lepa hvala pevcom MePZ Avgust Pavel, šteri so se prek leta trüdili na vajaj, ka smo leko šli na to srečanje. Priznanje, štero smo dobili, so zaslüžili vsi pevci, šteri so v tej lejtaj ojdli na tabor, pa tü zborovodje, šteri so zbor vodili v tej lejtaj, najbole pa Marija Trifusz, štera je kak zborovodja največkrat bila tam z našim zborom. Hvala za denarno pomauč Ministrstvi za človeške vire iz Budimpešte. Ciril Kozar Vaški dan s pestrim programom v Števanovcih Lepo sončno vreme je pričakalo vse tiste, ki so se 17. junija udeležili vaškega dneva v Števanovcih, ki ga je organizirala občina. Občane in nastopajoče je pod lipami pred cerkvijo pozdravil župan Csaba Bartakovič, nakar je oder predal skupinam, med njimi Folklorni skupini Društva porabskih slovenskih upokojencev in tudi domačim malčkom iz vrtca Števanovci. Za dobro razpoloženje je poskrbel Tamburaški orkester KD Ivan Kaučič Ljutomer. LRH Porabje, 28. junija 2018 7 SREČANJE SLOVENSKIH ŠPORTNIKOV IZ OBMEJNIH ... DO DEŽEL NA BLEDU MADŽARSKE 42. Srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel je letos gostil Bled, najbolj znana in Monoštra-Slovenske vesi. Športniki so se pomerili v namiznem tenisu, košarki, odbojki in no- nja Poljšak, predsednica Komisije za zamejski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije. Oba sta izpostavila, da »srečanje igra pomembno vlogo pri vzpos- Slovenci iz štirih držav in z mladino v matični domovini ...« Nogometna ekipa iz Monoštra-Slovenske vesi, ki jo podpira Zveza Slovencev na Madžar- Porabska ekipa na otvoritvi privlačna turistična destinacija Slovenije. Srečanja so se ob domačinih udeležili Slovenci iz Italije, avstrijske Koroške in Slovenskega Porabja, točneje iz gometu. Na otvoritvi srečanja so nastopili učenci OŠ prof. dr. Josipa Plemlja, zbrane mlade športnike sta pozdravila župan Občine Bled Janez Fajfar in So- Nogometna ekipa, ki si je na srečanju pridobila naslov za fair play tavljanju in ohranjanju medsebojnih stikov ter prijateljskih vezi med mladimi zamejskimi skem, si je na srečanju pridobila naslov za fair play. LRH IZLET MALČKOV IZ VRTCA SAKALOVCI V SLOVENIJO V petek, 15. 6. 2018, smo se odpravili na izlet v Slovenijo. Otrokom in vzgojiteljicam iz sakalovskega vrtca so se pridružili tudi starši ter bratje in sestre otrok. ta sodeluje tudi z Madžarsko. Glavni skupni cilj projekta je ustvarjanje privlačne čezmejne turistične destinacije z visoko kvalitetno in prepoznavno po- nudbo, ki turiste in obiskovalce preko inovativnih programov doživetij, osnovanih na podlagi konjeniškega in kočijaškega turizma, vabi na odkrivanje naravne in kulturne dediščine programskega območja. uživali v novi izkušnji. V sproščenem vzdušju v naravi smo se imeli lepo. Ogledali smo si tudi druge konje, ki so bili zunaj v ogradah, otrokom pa je bila zelo všeč tudi igra na tamkajšnjih igralih. Parlament sprejel sedmo spremembo ustave Madžarski parlament je 20. junija s 159 glasovi za in 5 glasovi proti sprejel sedmo spremembo osnovnega zakona Madžarske (ustave). 35 poslancev ni glasovalo. Za sprejetje spremembe so glasovali poslanci vladnih strank, Fidesza in krščanskih demokratov, ter poslanci opozicijskega Jobbika in tudi nekateri neodvisni poslanci. Vlada je predlog za spremembo ustave – ki so ga z določenimi dopolnili sprejeli – predložila parlamentu maja. Sedma sprememba ustave se nanaša na naslednje vsebine. Zaradi boja proti ilegalnim migracijam se je v ustavo zapisala prepoved naselitve tujih ljudstev na ozemlje Madžarske. V interesu obrambe krščanske kulture ustava vsebuje, da so vsi državni organi obvezni zaščititi samobitnost Madžarske in njene krščanske kulture. V ustavo so zapisali tudi to, da pravica do zbiranja in zborovanja ne sme kršiti pravice drugih do stanovanja in normalnega bivanja, kakor tudi to, da brezdomci ne smejo bivati in živeti na javnih površinah. Sprememba ustave vsebuje tudi ustanovitev javnoupravnih sodišč, ki bi obravnavala upravne spore. Leva opozicija sprememb ni podprla, predsednik Demokratične koalicije Ferenc Gyurcsány je izjavil, da se niti niso udeležili glasovanja, saj so predlogi v nasprotju s spoštovanjem temeljnih človekovih pravic, kakor tudi z osnovami krščanske kulture in madžarstva. Novi selektor na čelu nogometne reprezentance Skupinska slika malčkov, mamic, babic in vzgojiteljic Najprej smo obiskali Konjeniški center dvorca Rakičan. V konjeniškem centru dvorca Rakičan je nastanjenih 19 konjev, ki jih uporabljajo za učenje jahanja, terapevtsko jahanje, terensko in turistično jahanje, tekmovanja v spretnostnem jahanju in preskakovanju ovir ter vožnjo s kočijo. Prav tako pa Konjeniški center preko dvoletnega projek- V Rakičanu smo si ogledali Konjeniški center Nekateri so tudi jahali Ko smo prispeli, so za nas že krtačili in pripravljali dva čudovita konja. Sprejela in pozdravila nas je vodja centra, ki nam je na kratko predstavila Konjeniški center in nam podala navodila za jahanje. Otroci so si pred jahanjem nadeli čelade, nato pa pogumno sedli na konje in Nato smo se odpravili v Moravske Toplice, v Terme 3000. Ker nam je vreme malce zagodlo, smo se kopali v notranjem delu, vendar pa smo se imeli kljub temu lepo. Preživeli smo lep dan v Sloveniji. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela Porabje, 28. junija 2018 Madžarska nogometna zveza (MLSZ) je prejšnji teden imenovala novega selektorja, kajti z delom dosedanjega selektorja ni bila zadovoljna. Vodenje madžarske nogometne reprezentance je zaupala Marcu Rossiju, ki je pogodbo z zvezo podpisal do leta 2020. Marco Rossi je že delal na Madžarskem, in sicer kot trener ekipe Budapesti Honvéd, ki jo je popeljal do prvega mesta v domačem prvenstvu. Njegova naloga je, da se reprezentanca uvrsti na Evropsko prvenstvo leta 2020. 8 50. obletnica - nej samo srečanje, dobro je za düšo tü 16. junija, v soboto, je emo srečanje eden, če nej najvekši razred števanovske šaule. Tau so šaularge, steri so leta 1968 zgotauvili. Pred 50. lejti je skur tresti učencov staupilo vö na šolske dvere pa je šlau tadala, vsakši po svojoj pauti. Od tistoga cajta, ka so vözopodli šaulo, so se zdaj tretjo paut srečali. Dapa mena se je itak tak vidlo, kak če bi tej »mlajši« še itak v šaulo odli, gde se vsakši den srečajo, sploj sem nej čüto, ka so se več deset lejt ranč nej srečali. - Irena Pavlič, vi ste bili tauma razreda, steri zdaj 50. obletnico sveti, razredničarka, kak si nazaj mislite na nji? »Dvatresti mlajšov je začnilo, tak ka völtji klas je biu, taši živahni pa veseli so bili. Te smo še plesno skupino tö meli, gde je pau klasa plesalo, dosta smo odli plesat, na tekmovanja, vejn zavolo tauga so tö fejst vtjüpdržali, kak te, tak zdaj. Vejn zavolo tauga zdaj že tretjo srečanje mamo, prvo smo meli pred petnajstimi lejti, te smo meli za pet pa zdaj znauva za pet lejt.« - Kelko je začnilo v petom razredi, telko nji je skončalo ausmi razred? »Nej, zato ka edni so nikan tašli, pa zato nas je te že menje bilau. Zdaj nas je menje, kak bi mogli biti, zato ka edni so odpovedli, ka ne morejo pridti, pa žau, trdje ali štirdje so več nej med nami.« - Sto tau srečanje organizira pa vtjüpzové lüstvo? »Glavna organizatorka je vsigdar Klara Fodor bila pa ranč tak zdaj tö, stera je cejli program vtjüppostavila. V tretjoj vöri smo začnili v Števanovci v šauli z razredničarsko vörov. Tak smo steli, ka vsej petdeset lejt tapovejmo, samo nej šlau zavolo časa, tak ka naslejdnje z zadnjimi petimi lejtami smo ranč ka zgotauvili.« - Gde vse živejo, ka so gnes töj na tau srečanji? »Tej moji mlajši so iz tri vesi bili, iz Števanovec, Andovec pa iz Verice. Edni so doma, tej je menje, drügi v Varaši živejo, tretji so pa daleč taodišli. Kak Ernő Wiener iz Ritkarovec, steri v Slovakiji žive pa gnes je tü med nami.« - Kak so se včili tej vaši »mlajši«? »Zavole dobro so se včili, čedni so bili, ka se še zdaj vidi. Samo tau zato moram povedati, če bi se pred tejm že nej srečali, te bi je nej spoznala, zato pred odejšo delat. Do devetdesetdrugoga leta sem tam delo, šest lejt sem bejo v Pragi, dvej v Brüni, šest lejt v Požonji (Bratislavi), na kračaše cajte sem bejo v menši varašaj, dapa delo sem v Mongoliji pa v NDK (Vzhodna Nemčija) tü. Tak sem si mislo, če ne morem ovak vö iz rosaga titi svejt gledat, te mo s firmov üšo. Uradno od leta 1997 živem v Slovakiji, dapa nejuradno že od leta 1972.« Baugi, zdarvdje mam, tak ka če me zovejo, še dem pa delam, etak te malo še vcuj leko prislüžim k penziji. Tauma se tü fejst veselim, ka z mojimi pajdaši, s terimi sem vtjüpar v šaulo odo, se tak lopau srečüvamo, samo aj še tau dougo lejt tak ostane.« - Klara Fodor, kak vsakši pravi, ti si motor, ka tau cejlo srečanje žene, organizira, telefonira pa vtjüpzove lüstvo, par stavkov bi prajla nam od vašoga razreda, od vašoga srečanja. »Nas je bilau osemdvajsti vsevtjüpar, s toga na žalost štirdje so odišli navekoma, tak ka štirdvajsti nas dje. Dja tej štirdvajsti vsigdar vse gorapoišč em, furt vönajdem niši program. Zdaj, ka je petdeset lejt, ka smo Nekdenešnji šaularge, steri so v števanovskoj šauli končali leta 1968, zgotovili osnovnjini školnicke pa lerance pri panzioni na Verici no šaulo, sem menov so vsigdar tisti mladi - Kak nagausta odite do- tak brodila, zaka bi si sama obrazi, stere sem včila. Če bi mau? zmišlavala, vej nas je pa več, se nej srečavali pa samo tak »Dja vsigdar rad domau pri- pa ja potrdijo, če je tau tak na pauti bi se srečala z njimi, dem, tau je zvkšoga tak, ka dobro, kak človek zmišlava. gvüšno ka nej bi je spoznala.« na leto dvakrat. Gnauk tak Par noči sem si zmišlava, ka - Gda ste vi začnili v Števa- maja ali junija, drügopaut pa bi bilau fajn, pa te na konci je novci včiti? 1. novembra, zato ka stariške tak nastau te program, ka ga »Petinpetdesetoga leta sem so v Ritkarovci pokopani. Zdaj mamo.« začnila delati, gda je te razred sem že januara telefonero - Ka ste meli v programi? vözopodo ausmi razred, dja Klari Fodor pa sem go spita- »V devetoj vöri smo se srečasem te že trinajset lejt tam de- vo, če baude srečanje ali nej. li, v paudesetoj smo začnili lala. Rada sem tam včila, v Bu- Zato ka dja, če zdravdje mi razredničarsko vöro, potejn dimpešti mi je dostakrat žau dopisti, vsigdar prejdem, rad smo šli na cejntor, zato ka na bilau, zakoj sem taknjala, zato domau odim, sploj pa te, če žalost že töj v Števanovci tö ka v Števanovci je dosta bola se srečam s tejstimi, s sterimi mamo, ka so tapomrli. Med mirno življenje bilau. Te čas, sem vtjüpar v šaulo odo pa s tejmi mamo školnitje, ka so ka sem v Števanovci delala, barcetkorcami (učiteljicami), nam odejšli pa mamo gospauvejn tri razrede sem vösprajla stere so nas včile.« da župnika Markoviča, zato kak razredničarka.« - Te ste je ranč tak radi meli, smo te kak pri grobaj tak pri - Ernő Wiener, vi ste iz Slo- gda so vas v šauli včile? velkom križi svejče vožgali vakije prišli domau na sre- »Ne mislim, zato ka tak rad pa smo zmolili en Oča naš pa čanje, ta bi prajli na kratko, sem se zato nej včejo, samo edno Zdrava bojdi Marijo. Pozaka pa gda ste v Slovakijo telko, ka je trbelo, pa časa sem tejn smo nazaj v šaulo šli, gde odišli? tü nej emo, zato ka mena, gda nas je Irena Pavlič z ednim »Šestdesetausmoga leta sem sem mali bejo, je nej dobro šampanjcom čakala pa smo v Sopron odišo se včit, pa leta šlau. Zdaj se nika ne morem te leko nazdravili, ka smo se 1972 sem v Češkoslovaško taužiti, v penziji sem, hvala tak lopau leko gnes srečali. Porabje, 28. junija 2018 Gda smo spili šampajnec, te smo na avtobus seli pa smo se se na Verico pelali v Ružič panzio, gde smo obed meli. Po tretjoj vöri, gda smo zgotauvili z žmanim pa bogatim obedom, te smo malo kaulak šli po Verici. Do tejga mau smo vsigdar slovensko mešo meli, zdaj sem si tak zbrodila, če nejmamo mešo, te zdaj na 50. obletnico Bodjej nikak hvalo damo za tau, ka smo žive, ka smo se leko vtjüpar srečali. Zatau smo k Röfcinoj kapejli šli, tam so nam tetica Krajczar taprajli, ka zaka so go postavili pa kak so go zdaj obnauvili. Tam smo še malo spejvali pa boga molili, potejm smo prejk v Ritkarovce šli, gde je taši mir bejo, ka se je čüla tišina. V tom smo rejsan uživali, zato ka mi, ka v Varaši živemo, tašo ne moremo doživeti, malo smo si dali čas zatau tü, ka se z ednim pa z drügim leko pogučavamo. Gda smo nazaj v panzio prišli, te smo že zavole žedni gratali, nej čüda, vej pa veltje bardjé smo zopojdli. Töj moram taprajti pa se zahvaliti gospauda Ružiča pa ženej, steriva pelata te panzio. Zato ka cejli den sta nam tak vörno nagajala, želje nam spunila, vse ka samo človek želej. Zdaj, kak si že leko vido, smo pozvali Stankoja Črnkona, steri de nam malo igro, tak ka sto de emo volau, tisti de leko pleso tü. - Klara, zaka je tau dobro, zaka je teba pa drügim tau tak fejst potrejbno, ka se srečüvate? »Tau ti z rečami ranč ne vejm taprajti, vidiš, kak smo eden drügomi radi, kak se veselimo, ka smo se leko srečali. Tisti, steri ne morejo pridti, gda telefonerajo, njim vse na djoj dé, ka ne morejo paulak biti. Gda človek te vesele obraze vidi, te čüti, ka vrejdno je bilau delati pa se trüditi za tau srečanje, tau dobro spadne düši, tau so tisti trenutki, steri ti v spomini ostanejo.« Karči Holec 9 Slovensko štenjé - ga vzem’te v roké! - 21. Vörvati v dobrauto maloga človöka V preminaučom tali naše serije smo vam povödali, ka je na začetki 1930-i lejt naprejprišo nauvi literarni štiluš, socialni realizem. Ne smejmo pa pozabiti, ka je biu eden od najbaukši pisatelov toga časa doma s Prekmurja, z nekdešnje Slovenske krajine. Miško Kranjec se je naraudo leta 1908 v držini šumaša v vesnici Velka Polana. Na ljubljanskoj univerzi je štandero slovenski gezik, depa diplome je nej daubo, raj je piso literaturo. Pred drügov svetovnov bojnov je delo za komuništarske novine, med bojnov pa organizero partizane v Prekmurji. Po bojni se je do svoje smrti leta 1983 spravlo z literaturov. Miško Kranjec je biu prvi pripauvednik, šteri je socialni realizem nutvpelo v romane pa pripovejsti. Njegva dela so brž erična gratala, drügi pisateli so tö začnili pisati po njegvoj minti. Največ motivov je Kranjec daubo s svoje mladosti v rodnom Prekmurji, s socialnoga krauga šumašov pa pavrov v panonskoj raveni. Ideje je najšo eške v prvoj svetovnoj bojni, rabukaj po njej pa agrarnoj reformi nauve Jugoslavije. Na srejdi vsej njegvi pripovejsti so mali lidgé, šteri majo žmetno mladost, si stvaurijo držino, se trüdijo za zemlau pa krü, dostakrat pa si spravijo grünt nepošteno. Starajo se pri svoji mlajšaj, šteri ranč tak doživéjo velke lübezni, odvandrivajo v svejt pa se od tistec povrnéjo, zmejs pa spoznajo nauve ideje o baukšom svejti. Zvün programa socialnoga realizma najdemo v pripovejstaj Kranjeca motive prekmurske krajine pa melanholični ritmuš žitka z mékimi čütenji. Fundament majo vu vöri o dobrauti mali lidi, šteri dostakrat doživéjo tragedije, donk pa se ženéjo dale prauti baukšomi žitki, pa se potaupi v vodej. stran zbejžo, v 1930-i lejtaj prauti sreči. Miško Kranjec je v 30-i lejtaj pa emigrero v Evropo, gde Miško Kranjec je v 1930-i grato eden najbole važen je delüvo kak član komunilejtaj skoro vsikšo leto vö- pripauvednik socialnoga stične internacionale. Mrau dau kakšo knigo, štere so realizma, modernoj sloven- je v Maribori leta 1950. bile po idejaj Prežihov Voranc je biu akpa motivaj sličtiven, vsikdar je biu cuj pri ne. Roman »Os dramatični socialni pa poživljenja« je litični spremembaj. Gda so živlenjska krona Koroškom glas davali o nika mali preksvojoj nauvoj domovini, je murski lidi. agitero za slovensko stran. Tišlar Magdič Nej je samo pasivno premiživé z držinov šlavo, liki je dosta kaj naprav arendi, dovo tö. živé prvo bojno Prežih je napiso dosta erični pa agrarno renovel. »Boj na požiralniku« formo, njegvi guči o Dihurovi držini, štera mlajši pa se se za svoj žitek bije z natuzgibijo po svejti rov pa drüžbov. Velke lüknje ino se vničeni vničavajo Dihurovo zemlau, povrnéjo. Žené drüžba pa vkrajdjemlé sloje želenje po baudnost držine. Za pisalübezni, sreči tela má najvekšo vrejdnost pa baukšom S pisanj Miška Kranjeca leko eške itak zvejmo, kak njina prava prausna paverso živeli naši stari starci žitki. Sin Matija sko-delavska düša. Novela na tihinskom spozna revo- skoj literaturi po drügoj sve- istinsko nutpokaže njini lucionarne ideje - donk pa tovnoj bojni pa je ranč tak žmeten žitek, dostakrat po živejo vsi vküper eške dale dau več veuki del. V etaj má minti ljudski pripovejsti. tak pomalek. Žitek se vrti že večféle tem, idej pa form, Najbole erična pripovejst kauli »osi« (tengely) krüja, njegve najbaukše knige - so »Samorastniki«, v šteroj lübezni ino smrti. kak »Strici so mi povedali« leko preštemo, ka so v indašPrekmursko živlenje je - pa se eške itak spravlajo s nji cajtaj sploj poštrafali, če Kranjec nutpokazo v svoji kračiši novelaj ranč tak. »Režonja na svojem« guči o malom človöki, šteri po prvoj svetovnoj bojni doživé, ka varašanski svejt vrazmo spadne. Gda se povrné, želej baukše živeti, zatok bogatoma Židauvi vkradne skrite peneze, s šterimi si postavi nauvi dom. Čüti se za maloga človöka, šteri má pravico, ka si od bogatašov nika vzeme. S tauv mislijov Koroški pisatel Prežihov Voranc (Lovro Kuhar) z ženov Marijov mrgé tö. Pred drügov bojnov je Miško Kranjec napiso eške ve- Prekmurjom. je štoj lübo nekakoga z drüuki roman »Povest o dobrih Drügi eričen pisatel social- gim socialnim statusom. ljudeh«. Tau je v istini edna noga realizma Prežihov Vo- Meta má mlajše z Ožbejom idila v prozi, vse se godi na ranc se je ranč tak spravlo (šteri je betežen v glavej), ednom otoki (sziget) srejdi z lidami na raubi slovenske zatok go doma graubo Müre. Glavniva dva sta eden zemlé, tau pa s koroškimi mantrajo. Njija mlajšov je starec pa edna starka, k šte- Slovencami. Naraudo se je vsikdar več, konec pripovejrima prihaja držina slejpe s pravim imenom Lovro sti pa je simbolen: té srmačKatice pa eden tihinec, šte- Kuhar v paversko-delavskoj ki rod bau prej gnauk svejta roga iške policija. Zalüblena držini leta 1893. V prvoj najbole krepek po cejlom Katica gaunara rejši, zmejs bojni je prejk na taljansko svejti. Porabje, 28. junija 2018 Trgé velki romani Prežihovoga Voranca so kak liki edna duga pripovejst, motivi pa ideje se v nji dale pelajo. So takzvani kolektivni romani, šteri kak liki edna kronika gučijo o zgodovini slovenske Koroške. So kak liki mozaik iz vekši talov, najbole jim je vküpen cajt, gda se godijo. Roman »Doberdob« je s štiri talov, na začetki nutpokaže žitek avstrijski sodakov leta 1915, prva kak liki bi šli na fronto. Pisatel je dojspiso tau, ka je sam vüdo, trplenje ino smrt. Glaven sodak Amun zbeži prejk k Taljanom, med drüge sodake pride glas o rusoškoj revoluciji, roman pa se konča s tragičnov sodačkov rabukov v Judenburgi. Kniga »Požganica« nas pela v lejta 1918-1920, nutpokaže dogodke na Koroškom po bojni, konec avstrijske monarhije, bitje med Slovenci pa Nemci ino nesrečni konec plebiscita (népszavazás). V romani vidimo dostaféle lidi: pavre, delavce, gospaude več narodnosti - šteri vsi ovak gledajo na narodnostno pitanje. »Jamnica« je slejdnji Prežihov roman, šteri dale pela Požganico. Leko štémo o žitki v ednoj koroškoj vesnici po leti 1920 pa vse do veuke gospodarske krize, tau je ranč tak kolektivni kejp edne vesi, v dugšom cajti. Vidimo gospodarske, socialne in politične konflikte, štere postavlajo male pavre pa delavce prauti kapitalizmi. Spoznali smo leko dva pisatela, šteriva sta vörvala v dobrauto maloga človöka - delavca ali pavra - pa sta vörvala, ka ma gnauk baukše baude. Med Slovence na srejdi Slovenije sta pripelala glas o dvej mali lüstvaj, o Korošcaj pa Prekmurcaj. -dm- 10 Zeleni park tudi na Gornjem Seniku predali namenu Pred kratkim so predali namenu zeleni park tudi pri slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku. Le-ta je bi narejen v okviru projekta Green Exercise, ki se financira iz Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija Madžarska Proslava se je začela z dvojezičnim programom domačih malčkov. »Naš Zeleni park je sestavljen z več delov, saj imamo igrišče Otvoritve so se udeležili tudi generalni konzul dr. Boris Jesih, poslanec Zsolt V. Németh in predsednik ZSM Jože Hirnök za otroke, senzomotorične naprave za odrasle in počivališče za pohodnike in kolesarje, ki pridejo do naše čudovite točke,« je povedala na otvoritvi parka Andrea Kovács, vodja RA Slovenska krajina. Med gosti je pozdravila poslanca območja Zsolta V. Németha, ki je v svojem nagovoru izpostavil pomembnost zelenega turizma, saj v današnjem času turisti prav iščejo točke v še naravnem okolju, kjer je narava neokrnjena. Pouda- Razstava v Pavlovi hiši ARHITEKTURNE INTERPRETACIJE V SLOVENSKEM PROSTORU Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko pripravlja tudi letos različne dogodke in prireditve. Ta čas je na ogled razstava Arhitekturne interpretacije v prostoru, ki jo je pripravila skupina arhitektov, sodelavcev Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze Maribor in Fakultete za arhitekturo Univerze Ljubljana. Koncept za razstavo so pripravili Tomaž Ebenšpanger, Uroš Lobnik in Peter Šenk. Razstavo na prostem, v naravnem okolju ob Pavlovi hiši, spremlja katalog, v katerem Andrej Šmid, predsednik društva arhitektov Maribor, objavlja uvod, v katerem razmišlja, rečeno poenostavljeno, o vlogi arhitekta in arhitekture v prostorih osrednje in vzhodne Evrope. Med drugim tudi zapiše, da so arhitekti v vzhodni Evropi držali svojo vlogo neodvisnih, apolitičnih razvojnih strokovnjakov. Prvi je predstavljen projekt Pretakanje in spomin – spo- minsko obeležje s klopjo in pitnikom (za odžejanje z vodo) ob župnijski cerkvi na Tišini. Avtorji so Tomaž Ebenšpan- Bled – energetska sanacija in rekonstrukcija; Fontana Maribor; Trg Vrtnica, Nova Gorica; Ploščad pred Pohorsko vzpe- Predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko mag. Suzanne Weitlaner in avtorji razstave ger, Tanja Simonič Korošak in sodelavci. Drugi projekti so: Rinka – večnamenski center za trajnostni razvoj Solčavskega; Hiša v alpski vasi – Stara Fužina, Bohinjsko jezero; Razstavno-prodajni objekt – koncertna dvorana v Postojnski jami; Turistčno informacijski center Postojna; Poslovni objekt Rogač, Maribor; Vrtec njačo; Stanovanje za dva, prenova neizkoriščene mansarde in Zgovorna praznina – prenova stanovanja na Šišenski. Pregled razkrije, da so (bili) arhitekti in njihovi sodelavci aktivni in pustili ustvarjalne sledi po velikem delu Slovenije. Tekst in foto: E. Ružič Dijaški popoldan na DOŠ Števanovci Malčki iz domačega vrtca so pripravili pester program v obeh jezikih ril je tudi zahtevnost in kvaliteto celega projekta, kot je rekel, ambient vzorčne kmetije upošteva stavbno dediščino območja, hkrati pa je zgrajen v sodobnem slogu. Generalni konzul dr. Boris Jesih je izpostavil potrebo po razvijanju gospodarstva, kot dobro prakso je omenil pomoč obeh vlad prekmurskim Madžarom. V okviru projekta je bilo postavljenih že 5 parkov, pred otvoritijo pa so še trije. Zeleni park lahko obiščete že v Szalafőju, na Dolnjem Seniku, v Sakalovcih, v Monoštru na Madžarskem, pri Gradu, v Markovcih, v Prosenjakovcih in v Martjancih v Sloveniji. »Da se neka ideja izvede, rabimo marsikaj, zanesljivega vodilnega partnerja – to je v našem primeru Narodni park Őrség – primerno partnerstvo, kvalitetne izvajalce in skupnost, ki to sprejme za svoje. V našem primeru je bilo vse to dano in upam, da bomo skupaj še veliko koristnega naredili za razvoj obmejnega območja,« je izpostavila Kovacseva. MS Porabje, 28. junija 2018 11. junija smo na DOŠ Števanovci organizirali dijaški popoldan. Dopoldne do 12. ure smo imeli pouk, po kosilu pa se je začel program. Naročili smo posebna igrala – majhne traktorje in avte, s katerimi so se učenci lahko vozili po asfaltnem igrišču. Zelo jim je bilo všeč. Tudi malčke iz vrtca smo povabili, da so se igrali. Imeli smo še razna kmečka lesena igrala. Lahko so metali obroče na kline iz lesa, metali so žabe v košare, hodili na smučeh ali na hoduljah. Igrala so bila zelo zanimiva, vsi so se dobro počutili. Čeprav je bilo vroče, smo preživeli lep popoldan. Za ohladitev pa smo tako učencem kot učiteljem ponudili slasten sladoled. Agica Holecz ravnateljica DOŠ Števanovci 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 29.06.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.15 Vem!, kviz, 12.00 Moj pogled na znanost, dokumentarna oddaja, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Dosje: Slovenska pomlad, 14.25 90/60 - obletnica RTV Slovenija, 15.20 Mostovi - Hidak, oddaja TV Lendava, 16.05 Duhovni utrip, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Slovenski magazin, 17.55 Novice, 18.00 Kristjan, dokumentarni film za otroke in mlade, Slovenija, 18.10 Pujsa Pepa, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Poletna noč: Vse najboljše!, koncert, 22.15 Odmevi, Šport, Vreme, 23.00 Poletna scena, 23.25 Rop brez plena, ameriški film, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal PETEK, 29.06.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.15 Slovenski vodni krog: Piranski zaliv, dokumentarna nanizanka, 8.40 Prisluhnimo tišini, 9.05 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 9.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 10.30 Bleščica, oddaja o modi, 10.55 Žogarija, 11.35 Migaj raje z nami, 12.00 Nogomet - SP 2018, Japonska : Poljska, 14.25 Senegal : Kolumbija, 17.00 Anglija : Belgija, 19.00 Potovanje po Rusiji, oddaja, 20.05 Še vedno Alice, ameriško-francoski film, 21.40 Med valovi, 22.10 Zvezdana: Bosanski Indiana Jones, 22.50 Zackovo čarovniško popotovanje, 23.15 Pesmi Evrovizije, francoska dokumentarna oddaja, 0.10 Videotrak, 1.15 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SOBOTA, 30.06.2018, I. spored TVS 5.45 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Otroški program: Op! 10.45 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Katarina Čas, 11.45 Samostojnih 27, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 13.50 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja TV Maribor, 14.30 Se zgodi: Tišina, snemamo!, slovenska nanizanka, 15.10 Ambienti, 15.40 Profil: Robert Pfaller, 16.05 Durrellovi (I.), britanska nadaljevanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Nevarna Zemlja: Ledene gore, britanska dokumentarna serija, 17.45 Popolna družina: Oporoka, humoristična nanizanka, 18.00 Pregreha brez greha, kuharska oddaja, 18.30 Ozare, 18.35 Kalimero: Srečna številka, risanka, 19.00 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Družina brez zavor, francosko-makedonski film, 21.30 Poročila, Šport, Vreme, 22.00 Poletna scena, 22.25 Pot domov, ameriško-francoski film, 0.20 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.25 Dnevnik, Utrip, Šport, Vreme, 2.15 Info-kanal SOBOTA, 30.06.2018, II. spored TVS 6.25 10 domačih, 7.00 Najboljše jutro, 9.25 Med valovi, 10.05 Jeklene ptice nad Idrijo, dokumentarni film, 11.15 10 domačih, 12.00 Kajak kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 13.40 Zackovo čarovniško popotovanje, 14.20 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 15.35 Nogomet - SP 2018, Osmina finala, 18.45 Osmina finala, vrhunci, 19.30 Osmina finala, 22.30 Osmina finala, vrhunci, 23.40 NIET: Čas je za revolucijo, koncert, 1.10 Videotrak, 2.15 Kajak kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 3.30 Zabavni kanal, 5.30 Videotrak NEDELJA, 01.07.2018, I. spored TVS 6.35 Poletna scena, 7.00 Živ žav, otroški program, 9.10 Govoreči Tom in prijatelji: Največja skrivnost, risanka, 9.25 Nabriti detektivi: Strupene vabe, nemška otroška nanizanka, 10.00 Nedeljska maša, prenos iz župnije Šoštanj, 10.55 2. festival otroških in mladinskih tamburaških skupin in orkestrov (Modrijančki, Mlajši tamburjaši), 11.25 Obzorja duha: 25. pomladansko romanje, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Poletna noč: Vse najboljše!, koncert, 15.25 Marty, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Zackovo čarovniško popotovanje: Filadelfija, 17.45 Peš po Himalaji, popotniška oddaja, 18.40 Bacek Jon: Ujeti kmet, risanka, 19.00 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Pod gladino, slovenski celovečerni film, 21.45 Z Mišo...: Cankarjeva pisma, 22.30 Poročila, Šport, Vreme, 23.00 David Beckham - iz ljubezni do igre, angleška dokumentarna oddaja, 0.25 M. Ravel: La Valse, Simfonični orkester RTV Slovenija in En Shao, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.05 Info-kanal NEDELJA, 01.07.2018, II. spored TVS 6.40 Duhovni utrip, 6.55 Nevarna Zemlja, britanska dokumentarna serija, 7.55 Glasbena matineja, Pleši, poj, oder je tvoj: Folklorna skupina Emona, 8.30 Slastna kuhinja: Kremna ribja juha s kozicami, 9.00 Japonska kuhinja, japonska nanizanka, 10.00 Nogomet - SP 2018: osmina finala, 12.00 Kajak kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 13.25 Nogomet - SP 2018, Osmina finala, 15.35 Osmina finala, 19.00 Osmina finala, vrhunci, 19.30 Osmina finala, 22.30 Žrebanje Lota, 22.35 70 let ZZB NOB Slovenije, 22.55 Nogomet - SP 2018: Osmina finala, vrhunci, 0.10 Videotrak, 1.10 Kajak kanu - svetovni pokal, slalom na divjih vodah, 2.30 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak PONEDELJEK, 02.07.2018, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.40 Vikend paket, 11.10 Vem!, kviz, 11.55 10 domačih, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (II.): Nove ljubezni, španska nadaljevanka, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.40 Z glasbo in s plesom, nemška glasbena dokumentarna serija, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Adrenalinci: Paintball, dokumentarna serija o mladostnikih, 17.55 Novice, 18.00 Govoreči Tom in prijatelji: Pravi sostanovalec, risanka, 18.10 Lili in Čarni zaliv: Vsi na ples, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Dolga alpska transverzala: Križev pot, francoska dokumentarna serija, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.05 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.40 Glasbeni večer, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.25 Info-kanal PONEDELJEK, 02.07.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.30 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 9.30 Ljudje in zemlja, 10.30 Nogomet - SP 2018: osmina finala, 23.30 Videotrak, 0.35 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak TOREK, 03.07.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.40 Vikend paket, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Obzorja duha: 25. pomladansko romanje, 12.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (II.), španska nadaljevanka, 15.00 Potepanja - Barangolások: Kót / Kot, oddaja TV Lendava, 15.30 Studio kriškraš: Tovarna oblakov, 15.55 Inside - Offside: V zaledju predsodkov: Vezan, dokumentarna oddaja, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zdravje Slovencev: Zdravilna zelišča, dokumentarna oddaja, 17.55 Novice, 18.00 Eko utrinki: Trajnostna gradnja, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Žvenkci: Luknji, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Nedolžen, britanska nadaljevanka, 20.50 Človek, ki ga moraš imeti rad, portretna oddaja, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Spomini: Miloš Poljanšek, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Info-kanal TOREK, 03.07.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.00 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 10.40 Slovenski vodni krog: Mirna, dokumentarna nanizanka, 11.15 Nogomet - SP 2018: osmina finala, 23.30 Dolga alpska transverzala: Križev pot, francoska dokumentarna serija, 0.25 Videotrak, 1.30 Zabavni kanal, 5.20 Videotrak SREDA, 04.07.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.30 Porabje, 28. junija 2018 OD 29. junija DO 5. julija Vikend paket, 11.05 Vem!, kviz, 11.50 Slastna kuhinja: Piščančji zvitki, 12.20 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet (II.): Glorijini dnevi, španska nadaljevanka, 15.00 Pod drobnogledom - Nagyító alatt: Műkedvelő színjátszás a Muravidéken egykor és ma/Ljubiteljsko gledališče v Prekmurju nekoč in danes, oddaja TV Lendava, 15.45 Male sive celice: OŠ Križevci in OŠ Zreče, kviz, 16.30 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade: Ptuj, dokumentarna serija, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek - zgodbe priseljencev: Ibrahim Kasabji, izobraževalno-svetovalna oddaja, 18.05 Trobka in Skok: Čez drn in strn, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Film tedna: Dokler živimo, danski film, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.50 Poletna scena, 23.10 Strasti, TV-nadaljevanka, 23.45 Mestne promenade: Ptuj, dokumentarna serija, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.35 Info-kanal SREDA, 04.07.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 8.35 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 10.00 10 domačih, 10.50 Nogomet - SP 2018: osmina finala, 15.25 Let 25, koncert skupine Big Foot Mama, 17.45 Ambienti, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Profesor Pustolovec: Naravoslovcem nikoli ni dolgčas, poučna oddaja za mlade, 19.10 Prenosni telefon in gospodar reke, kratki igrani film EBU iz Japonske, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Od ena do enajst, 20.55 Žrebanje Lota, 21.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek: Tina Maze, 21.55 45 let, angleški film, 23.30 Videotrak, 0.35 Zabavni kanal 5.25 Videotrak ČETRTEK, 05.07.2018, I. spored TVS 5.50 Odmevi, Poletna scena, 7.00 Dobro jutro, poletni izbor, 9.25 Vklopi razum, zahtevaj račun! 9.35 Vikend paket, 11.05 Vem!, kviz, 11.55 Mestne promenade: Ptuj, dokumentarna serija, 12.25 Zlata dekleta, ameriška humoristična nanizanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Modna hiša Velvet, španska nadaljevanka, 15.10 Moj gost/Moja gostja - Vendégem: Lado Klar, oddaja TV Lendava, 15.55 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV, 16.30 Zlata dekleta, ameriška hum. nanizanka, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Moj pogled na znanost, dokumentarna oddaja, 17.45 Kulturne miniature: Ljubljanski zmaj, 17.55 Novice, 18.00 Utrinek: Pod strehco, 18.05 Mala kraljična: Hočem žvižgati!, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Planet Zemlja (II.): Otoki, koprodukcijska dokumentarna serija, 20.55 Medičejci, gospodarji Firenc, koprodukcijska nadaljevanka, 22.00 Odmevi, Šport, Vreme, 22.45 Poletna scena, 23.10 Skrivnosti mest: Barcelona, britanska dok. serija, 0.00 Strasti, TV-nadaljevanka, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Info-kanal ČETRTEK, 05.07.2018, II. spored TVS 6.30 Otroški kanal, 7.00 Otroški program: Op! 9.10 Začnimo znova, slovenska nanizanka, 10.30 Dobro jutro, poletni izbor, 13.15 Slovenski vodni krog: Radulja, dokumentarna nanizanka, 13.55 Zdravje Slovencev: Zdravilna zelišča, dokumentarna oddaja, 14.25 Z Mišo...: Cankarjeva pisma, 15.30 Lizbona, 12 točk! 16.20 Beneški Koper od 13. do 18. stoletja, dokumentarna oddaja, 17.00 Ivana Kobilca - portret slikarke, igrano-dokumentarni film, 18.20 Tele M, oddaja TV Maribor, 18.40 Primorska kronika, oddaja TV Koper-Capodistria, 18.55 Ribič Pepe: Kako je Pepe potonil, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Čudogozd: Pod zemljo, igrane domišljijske zgodbe, 19.30 Čudovita Japonska, japonska nanizanka, 20.00 Prizma Optimizma, posnetek radijske prireditve iz Velenja, 21.15 Avtomobilnost, 21.45 Ambienti, 22.15 Serena, francosko-ameriški film, 0.00 Slovenska jazz scena, 0.50 Videotrak, 1.55 Zabavni kanal, 5.25 Videotrak Dragi starši, otroci, mladostniki in ljubitelji konj! Obveščamo vas, da Razvojna agencija Slovenska krajina organizira med 9. in 11. julijem poletni jahalni tabor. Namenjen je vsem, ki imate radi konje in bi radi jahali. V času tabora boste spoznali kmetijo, kamor vas bomo dnevno vozili. Delo bomo začeli v hlevu. Spoznali boste, kako je treba pripraviti konja za ježo, imeli boste možnost za jahanje in potem bo zopet vaša naloga oskrba konja v hlevu. Meni za 6. julij 2018: - ajdova golaževa juha - čevapčiči, ajvar, mediteranska piščančja nabodala, pečena vratovina v jogurtu, ragu iz svinjine po prekmursko - pečen krompir z zelišči, zelenjava na žaru, pražen krompir s čebulo - mlečne kumarice po prleško, mešana sveža solata s feta sirom in citrusi - sadna ledena krema 2018. július 6-i menüajánlat: - hajdinás gulyásleves - csevapcsics, ajvár, mediterrán csirkenyársak, joghurtos sült sertéstarja, muravidéki sertésragú - steak burgonya, grill zöldségek, hagymás törtburgonya - prlekiai tefölös uborka, citrusos - fetás primőr saláta - hűsítő gyümölcskrém Cena: 3000 Ft/po osebi Ár: 3000 Ft/fő Mizo lahko rezervirate vnaprej na naslednji telefonski številki: 00 63 94/552-593 Asztalfoglalás a következő telefonszámon: 94/552-593 TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Tisk: Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Ministrstvo za človeške vire (EMMI), Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU75 11747068 20019127 00000000, SWIFT koda: OTPVHUHB Vse zainteresirane naprošamo, da za prijave in več informacij pokličejo na telefon 30/2175455 ali nam pišejo na szlovenvidek@gmail.com Tabor se bo izvedel s finančno pomočjo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS. presenečenje v dolnjeseniškem vrtcu porabje.hu