ESLOVENIA LIBRE 
Glasilo Slovencev v Argentini 
Leto LXXXII  | 28. februarja 2023 - Buenos Aires, Argentina  |  Št. 2 
www.svobodnaslovenija.com.ar 


Svobodna Slovenija 



PUST PO TA STAREM v Carapachayu 
V nedeljo, 19. februarja, je bilo veselo v našem domu. Vsakoletni “Pust po ta sta-
rem”, ki je že tradicija pri nas, je privabil lepo število prijateljev in znancev, ki so se prišli zabavati in luštno imeti. 
Albert Daisen s svojo harmoniko je znal navdušiti stare in mlade, ki so se vrteli ob razlicnih ritmih: od polk in valckov, do gr-ških, italijanskih, španskih in argentinskih pesmi. Celo operno arijo je zapel. 
Tisti, ki niso bili urni za ples so pa posku­šali razne dobrote iz žara, domace kuhinje ali razne sladice. Seveda niso manjkali pra-vi pustni krofi. Piva in drugih pijac je bilo kar precej na razpolago in tudi tega so si privošcili. 
Obisk sicer ni bil tako stevilcen, kot smo pricakovali, zlasti iz strani naše slovenske skupnosti, a vsekakor je bilo imenitno, sprošceno, veselo in zabavno. Imeli smo celo goste iz Slovenije, ki so pohvalili lepo pripravo prireditve. 
Celoten odbor pod vodstvom nadome­
stnega predsednika Damijana Ahlina je 
sodeloval s polno paro pri pripravi veseli­



ce in mislim, da smo lahko zadovoljni, da 
je vse tako lepo uspelo. 
Zahvalimo se Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za financno pomoc pri izvedbi ve-cera. 
Pred nami je post, priprava obredov na Veliki teden, praznovanje Velike noci, prvo nedeljo v maju pa bomo obhajali 63.obletnico ustanovitve našega doma, na katero se že pripravljamo in vas vse lepo vabimo. 
Hvala vsem, ki ste pomagali pri raznih stojnicah ali pri pripravi prostorov in ne pozabimo: z upanjem gremo naprej, caka nas lepa bodocnost, morda malo drugac­na, a lepa. Važno je le, da gremo skupaj naproti novim izzivom, brez zamer, s skupnimi mocmi. Vse se lahko doseže z božjo pomocjo! 
Prisrcen pozdrav! 
Slovenski dom Carapachay 
MLADINSKI PUST na Naši domaciji 
Po kratkem poletnem pocitku smo se mladi iz 
San Justa veselo vrnili na delo. Povabili smo 
mlade iz vseh slovenskih domov, da bi se nam pridružili pri vsakoletni pustni veselici! 
Odborniki za leto 2023, ki so bili izvoljeni me-seca decembra, so po kratki debati odlocili, da bi priredili letošnji pust v obliki kitajskega festi­vala. Takoj je bil sestavljen oglas, ki je krožil pre­ko socialnega omrežja skupaj z marsikatero šalo. 
Mladi smo se veckrat srecali v Našem domu, da bi po izbrani tematiki izdelali razne okrase. Tudi Medo, naša maskota, je dobil obleko v ki­tajskem stilu. Med kreativnimi idejami in pri­dnim delom je bil seveda tudi cas za pogovor in druženje ob hrani in pijaci. 


Po nekaj bolj hladnih dnevih smo bili zelo srec­ni, ko smo se v ponedeljek prebudili in videli jas-no modro nebo brez vsakega oblaka. Tako smo se 20. februarja odpeljali na Našo domacijo, ne­kateri s skupnim avtobusom, drugi pa z lastnim prevozom. Odborniki so vse že pricakovali, saj so se zgodaj zjutraj odpravili tja in poskrbeli, da je bilo vse lepo pripravljeno in okrašeno. 
Za kosilo smo imeli na razpolago odlicne mes-ne sendvice. Dobro smo se najedli in še naprej uživali soncno vreme, bodisi v bazenu ali pa na nogometnem in odbojkarskem igrišcu. Cel dan smo se zabavali ob glasbi in prijetni družbi! 
Proti veceru smo postregli okusne pice med-tem ko je zacel ples ob ritmu glasbe vseh vrst. Zabavo smo zaklucili ob 23. uri, ko je skupni avtobus prišel po nas in nas odpeljal nazaj v San Justo. 
Preživeli smo krasen dan! Z velikim veseljem smo prevzeli organizacijo tega dogodka in smo zelo zadovoljni, da je tako lepo izpadel. Hva­ležni smo vsem mladim, ki so se udeležili na­šega praznovanja in upamo, da bomo lahko še naprej skupaj uživali in se zabavali! 
Mladina Našega doma 
ODTISI 1 - 2023 
ŽENITNA PONUDBA ZA LETO 2023 
Najbrž ste veckrat slišali v smislu, da »ni bolj starih novic od onih, ki jih je prinesel vce-rajšnji dnevnik«. A to ne velja, bi rekel, za no­vice in clanke iz casopisov, ki so stari, recimo, 
sedemdeset let. 
Pred casom sem iskal informacije o dogod­kih, ki so se dogajali v naši skupnosti v letu 1953. Ker smo ob selitvi s seboj pripeljali skoraj kompletno serijo tednika Svobodne Slovenije, vezano po letih, sem listal te stare papirje in našel, kar sem iskal. 
Nima vsak te srece, da bi doma lahko preg­ledoval in iskal podatke po starih letnikih na­šega lista. Imamo pa (skoraj) vsi racunalnik in internetno povezavo, po kateri se lahko povežemo z digitalno knjižnico NUK in prik-licemo na zaslon številko tednika, v kateri 
najdemo iskano. 
Pa nisem našel samo to, kar sem potre­boval, ampak tudi clanek, nad katerim sem obstrmel. Takole pravi: 
Ženitne ponudbe nekoc in danes … Leta 128 po Kr.: »Mlad profesor modroslovja na Visoki šoli v Rimu, grškega pokolenja, išce nežno ljubeco ga ženo. Ne sme biti starejša kot 20 let in je lahko, ako je vešca v pisanju in literarno izobražena, tudi pripadnica kristja­nov.« Leta 1801: »Kristina – ima 12.000 goldinar­jev v gotovini in 6.000 v pohištvu in zlatnini, zahteva pa, da mora biti mož, katerega bo voljna porociti, na visokem položaju, njej pa prepustiti vso oblast v hiši«. 
Leta 1930: »Tridesetletna išce tridesetletni­ka z resnim valutnim znacajem. Šifra 'Še bo cvetela pomlad' – anonimne ponudbe brez pomena. Ponudbe ne pod 80 tisoc«. Leta 1942: »22 letna Jungmaedel Fuehrer, s stalno zaposlitvijo pri Reichsfuehrung, išce življenjskega prijatelja v svrho zakona v smislu Rosenberga (o cisti arijski rasi; op. p.). Neclani NSDAP (nacisticna stranka; op. p.) in letece osebje Luftwaffe izkljuceni. Prednost SS Junkerschule (šola za voditelje; op. p.)«. Leta 1946: »Vdova, 42 let, 1,69 visoka, se želi ponovno porociti. Na razpolago trisobno sta­novanje in precej obsežna moška garderoba. Gospodje, 1,74 visoki, štev. cevljev 45, roka­vic 10,5, klobuka 56, naj pišejo pod šifro 'Pri-meren par'. Begunci le v skrajnem primeru. Koristolovci izkljuceni«. Tako. Do tu so ponudbe tocne navedbe iz casopisov odn. starih listin. Morda se bo leta 2023 ženitna ponudba glasila: 'Posled­nja Evropejka, garantirano nepoškodovana kljub vsem atomskim bombardiranjem, išce moškega kakršnega koli pokolenja in vrste. Prednost angleško govoreci sibirski Rus …«. 
(Svobodna Slovenija, leto 1953, štev. 2) 


Resnicnosti podatkov ne moremo preveriti, kljub temu, da naj bi bile »tocne navedbe«. Bolj je zanimiva ideja o tem, kakšne naj bi lahko bila ženitna ponudba v tem letu, ki ga zacenjamo. Razumemo jo lahko le v smislu takratnega razvoja svetovne politike, atom-skih poizkusov, mrzle vojne … 
Kakorkoli že, imajo danes »poslednje Evro­pejke« nekaj vec izbire, kot so jim jo napove­dovali  pred sedemdesetimi leti … 
GB 

NAŠ POGOVOR |Martin Sušnik 

Danes bomo govorili o filozofiji. 
A ta pogovor bo malce drugacen od obicaj­nih resnih razprav o tej stroki, ker sva si z Martinom že dolgo znanca, pa tudi zato, ker ga številni bralci poznajo še iz casov, ko je nosil kratke hlace. Drugacen bo tudi od zad­
njega pogovora, ki sva ga pred nekaj vec kot 3 leti imela za Svobodno Slovenijo, ko je bilo v žarišcu predvsem njegovo glasbeno delo. 
... Vsi,. ki. te. poznamo,. že. dolgo. vemo. za. 
tvoje številne talente. Videli smo te na gle­dališkem.odru,.z.raznimi.inštrumenti.si.iz­vajal.razlicne.zvrsti.glasbe,.med.njimi.tudi. lastne.stvaritve..V.naši.skupnosti.si.cenjen. govornik.in.velikokrat.smo.brali.tvoja.razmi-šljanja.na.podrocju.vzgoje.in.filozofije,.kar. 
je sicer tvoj “uradni” poklic. Knjiga je torej skoraj naravna posledica vsega tega. Naslov 
te.tvoje.prve.knjige.vsebuje.dva.konkretna. pojma:. realizem. in. svoboda.. Za. uvod. se. bomo.malo.ustavili.ob.vsakemu.izmed.njih. 
Družba.XXI..stoletja.je.nezaupljiva.do.vseh. besed,.koncanih.na.“izem”,.krivi.jih.za.mar­sikatero.zlo..Zato.izbira.naslova.kaže.na.ve­liko mero poguma avtorja, ki se ne ustavi ob.predsodku.nepopularnosti..Kaj.nam.lah-ko.poveš.v.bran.realizma? 
Zanimivo vprašanje, Marjana. Moram reci najprej, da, ko sem se odlocil za naslov knji­ge, nisem pomislil na to, kar zdaj omenjaš. Se pravi, da tu ni šlo za pogum. 
Res pa je, da so za sodobno družbo vsi »izmi« postali sumljivi in rekel bi celo, da se jaz do neke mere s tem strinjam. Marsikdaj vsebujejo ti »izmi« nevarnost kakega dogma-ticnega fundamentalizma, ki na stvari gleda skozi naocnike predsodkov, zato se mi zdi, da je ta sum do neke mere koristen. Obstaja pa tudi v tem nevarnost, da zapademo do skraj­nosti, ces, da moramo v imenu borbe proti fundamentalizmu koncno zanikati vse funda­mente. To pa zapelje, paradoksalno, v skep­tic-izem in nihil-izem, ki sta se v zadnjih de­setletjih kratkomalo pokazala kot dogmaticna »izma«. Meni se zdi, da je ravno filozofski realizem manj »izem« od ostalih, ker je njego­va jedrnata misel prav v tem, da se moramo truditi, da cim bolj jasno in globoko prodremo v objektivno realnost in da pustimo ob stra­ni vse sistemske in ideološke predsodke, ki bi nam ovirali motrenje stvarnosti, v kolikor je to mogoce. Za realizem resnica obstaja, vendar ne gre za resnico nekega ideološkega sistema, temvec za ontološko resnico, se pravi, resnica je v bitju in potemtakem je resnicno spozna­nje tisto, v katerem dosežemo prilagoditev uma k stvarnosti, oziroma, kadar to kar »mis-limo« sovpada s tem, kar je resnicno. To pa seveda predpostavlja prepricanje, da je real-nost sama na sebi smiselna, zato se ji moramo približati neinteresirano, z edinim namenom kontemplacije. Tako, se mi zdi, da realizem is-tocasno prepreci nevarnost vsiljivih »izmov« in nazor praznine in brezsmisla, ki v sodobni družbi zavestno ali podzavestno prevladuje. 
... Prav. nasprotno. je. pa. svoboda. v. na­ših.casih.ena.od.tistih.besed,.ki.jih.najraje. uporabljamo..Ponujajo.nam.jo.razne.religi­je,.pa.še.politiki,.znanost,.reklame.za.celo. 
vrsto (dragih) izdelkov in nenazadnje tudi 
vse.droge.in.mamila..Ocitno.torej.ne.gre.za. enoumen.pojem..O.kateri.od.teh.“svobod”. pišeš.v.svoji.knjigi? 
Prav to je po mojem mnenju glavna tocna, lahko jo opišem tudi z anekdoto. Veckrat med poukom vprašam ucence, kdo je za svobodo. Vecina ucencev -rekel bi, da obicajno vsi- dvignejo roko. Takoj zatem pa prosim, ce bi se kdo okorajžil in mi razložil, kaj je pravzaprav »svoboda«. In takoj zacnejo roke padati. To je dokaz, da je »svoboda« pojem, ki ga vecino-ma nimamo cisto na jasnem. Gustav Thibon pravi, da se s svobodo (in z drugimi podob­nimi pojmi) godi, da se moderni clovek boji razjasnitve in definicije, ker sluti, da bi tako »svoboda« izgubila mistiko in bi je ne mogli vec malikovalno castiti. Zato sem mnenja, da 
je dandanes (kot vedno) nujno, da se vrnemo 
k razmišljanju o bistvu teh pojmov-besed. V tem slucaju, da se zanimamo in poskušamo, kolikor je v naši moci, odkriti kaj svoboda res-nicno je, kaj ni, kaj zahteva, kateri je njen cilj, 
katere so njene posledice, itd. Tako bi tudi jas­nejše videli, kaj nas resnicno osvobaja. Za pri­mer: dandanes prevladuje misel, da je treba zanikati obstoj resnice, ker je to osvobodilno. 
V evangeliju pa beremo, da je ravno Resnica tista, ki osvobaja. Torej moramo vse to pre­misliti in se v zadevo poglobiti, drugace tvega-mo, da nas ubrane življenjske poti na koncu pripeljejo do tocke, ki je nasprotna tisti, do katere smo želeli priti. 
Ko pa clovek razmišlja o svobodi takoj odkri­je, kot praviš, da ni to enopomenska beseda. Da obstaja po eni strani zunanja svoboda (možnost, da brez ovir nekaj naredimo), not-ranja svoboda (možnost, da naši intimnosti odlocamo), da je cilj svobode izbira, vendar da izbira ni sama sebi cilj, temvec je naravno namerjena k dobremu, da -ker ne ja naša svo­boda zmotljiva- lahko tudi sama sebi dela ško-do, da si zvestoba in svoboda ne nasprotujeta, in da si celo ne nasprotujeta svoboda in (zdra­va) ubogljivost... Cela vrsta idej, ki jih v vsak­danjem sodobnem življenju veckrat spregle­damo, ali pa ki se nam zdijo celo protislovne. 
...V.casu,.ko.so.naslovi.novinarskih.clankov. in.tudi.knjig.bolj.uganke.kot.odgovori.in.so. namenjeni.vzbujanju.radovednosti.prej.kot. razjasnitvi,. si. že. v. naslovu. svoje. knjige. iz­dal.njeno.vsebino:.realizem.osvobaja..A.na. 
prvi pogled ta dva pojma ne izgledata kaj 
posebno. povezana. med. seboj.. Nam. lahko. poveš.kaj.vec.o.tej.povezanosti.med.prvim. in.drugo? 
Prvi esej knjige, ki ima isti naslov kot ta, 
predstavlja nauk dr. Milana Komarja o svo­
bodi in obravnava to zadevo. Na kratko: da so naša zunanja dejanja res svobodna, mo-rajo imeti svoj vir v notranji odlocitvi. Zato ni resnicne svobode brez notranjega življenja. Notranje življenje pa ni zaprtost, umik v sa­moto, temvec se istoveti z odprtostjo do dru­gega, do socloveka in do realnosti. Kolikor bolj smo v naši intimnosti zbrani, tem globlje sežemo v drugega, ga bolje spoznamo in se mu tudi lahko bolj predamo, ker smo v naši notranjosti res gospodarji nas samih. In ce je to notranje življenje globoko, potem bo tudi realnost lahko prišla globoko v naše srce. Te notranje odlocitve bodo pa seveda bolj ucin­kovite, ce nam je na podlagi našega spozna­nja stvarnosti jasno, katere so resnicne vred-note in kako moramo naše hotenje urejati, da bo v harmoniji z zahtevami in možnostmi realnosti ter našega osebnega bistva. Kdor 
bolje ve, kaj stvari dejansko so in kaj morejo 
(in morajo) biti, bo lahko boljše odlocal. Tako bo pa tudi izbral to, kar mu resnicno koristi, kar resnicno prispeva k osebnemu napredku in polnosmiselnemu življenju. Kot pravi Ko-mar: kdor ima realisticen pogled na stvari ima vec možnosti, da pravilno izbira. Kdor pa dobro izbira, ne izbira le pravilno vrednoto, temvec s tem tudi samega sebe izbere, ker udejanji lastne resnicne zmožnosti in se na­poti po stezi resnicne rasti. 
... Izbrana. tematika. zate. ni. nova,. saj. si. o. tem.že.govoril.in.tudi.pisal.krajša.dela..Je. 
tvoja prva knjiga torej sad dolgoletnih raz­
mišljanj? 
Knjiga je zbirka petih esejev, ki so pisna verzija nekdanjih predavanj ali pa popravljena verzija nekdanjih clankov v raznih akademskih revi­jah tukaj v Argentini, ki sem jih za to prilož­nost poslovenil in malo razširil. Lahko bi rekel, ja, da tematika zame ni nova. Zadeva svobode me že dolgo mika, prav tako pa tudi proble­matika vzgoje, in tema dvema predmetoma je knjiga posvecena. Eseji so do neke mere samostojni, to se pravi, da lahko bralec bere 
eno poglavje, ne da bi nujno moral -prej ali 
potem- brati tudi ostala. Istocasno se pa tudi nekatere misli in citati ponavljajo, ker so bili ti eseji pisani v razlicnih trenutkih in za razlicne publike. A celotni vsebinski leit-motiv je ta: gre za eseje o svobodi in vzgoji. 
...Zdaj.pa.še.malo.o.filozofiji.in.tebi..Filo­zofija.je.danes.manj. obicajna.odlocitev. za. mlade,.ki.izbirajo.poklic..Kaj.te.je.nagovori­lo,.da.si.se.podal.vanjo? 
Ko sem bil v srednji šoli sta starša kupila 
enciklopedijo, v kateri je bilo vsaki znanosti posveceno posebno poglavje: eno za mate-matiko, drugo za slovstvo, spet drugo za fi­ziko, za zgodovino, itd. Eno od teh poglavij je bilo posveceno filozofiji in tako sem se ga nekoc drznil prelistati, ker, ceprav nisem kaj dosti vedel o njej, sem slutil in slišal, da gre za zanimivo stvar. Branje me je takoj privlek-lo in cutil sem, da je pri tem neko sovpa­danje z mojimi osebnimi interesi in celo z 
mojo osebnostjo, recimo tako. Potem sem 
v ocetovi knjižnici našel »Introducción a la filosofía« nekega argentinskega filozofa, Izu­riete Craiga, in jo zacel brati. Stilisticno sicer branje ni bilo posebno navdušujoce, vsebina me je pa kar objela. In še predno sem zacel zadnji letnik srednje šole (šele takrat smo imeli predmet filozofijo) sem že prebral »Zo­fijin svet« Josteina Gaarderja, ki je bil takrat nekakšna uspešnica. Tako sem že kar dolgo pred koncem srednje šole bil trdno odlocen, da se bom posvecal filozofiji. 
...Ce.sledimo.ljudski.fantaziji.bi.rekli,.da.so. filozofi.cudaki,.ki.razmišljajo.o.nerazumljivih. 
zadevah, ki z realnostjo nimajo nikakršnega 
stika..Ali.meniš,.da.je.filozofija.uporabna.v. vsakdanjem.življenju?.Kako? 
To je kar obicajen predsodek. No, tudi sam bi rekel, da so nekateri filozofi res cudaki in op-ravljajo svoj posel odtujeni od realnosti. To je pa seveda odvisno od filozofske smeri, kate­ri doloceni filozof pripada. Realizem predla­ga to: da je filozofija znanost, ki more najbolj prodreti v realnost. Je v dolocenem smislu abstraktna znanost, morda celo najbolj ab-straktna od vseh. Vendar mora ta abstrakcija obenem biti poglobitev, ne pa odtujitev. S tem namenom se je filozofija dejansko rodi-la in to je njen prvotni cilj. Lahko se pa tudi zgodi, da je v svetu, v katerem prevladujejo hrup, hitenje, hiperaktivnost, pragmatizem in površnost tisti, ki skuša kontemplativno prodreti v realnost oznacen za cudaka, ki nima »pravega stika« z realnostjo. Vprašanje je, kdo je bolj v stiku z realnostjo? Tisti, ki si zastavlja globoka vprašanja ali tisti, ki se po realnosti samo »drsa« in o takih vpra­šanj nikoli ne razmišlja, ker se posveca samo utilitarni praksi? Filozofi realizma imamo to prepricanje, da je kontemplativno motrenje realnosti bistvena sestavina clovekove nara­ve, ki je v sodobni družbi žal dokaj utišana, celo v trenutkih prostega casa. Zato menim, da je koristno, da “rešimo” filozofsko razmi­šljanje, kajti filozofska vprašanja so nam lju­dem »naravna«. Vsem se rojevajo vprašanja 
o izvoru vesolja, o dobrem in zlim, o smislu življenja, o možnosti spoznanja in podobno. To ni samo zadeva nekaterih intelektualcev, 
to je, ponavljam, bistvena sestavina našega 
cloveškega poklica*. 
Nekateri pa živimo v tem paradoksu, da je prav to brezinteresno motrenje del naše služ-be. Naj dodam še anekdoto: sedel sem doma na kavcu, pred ugasnjenim televizorjem in znavidez »izgubljenim pogledom«. Žena Mag­dalena, verjetno obremenjena z opravki, pri­de mimo in me vpraša kaj pocnem in kaj mi je. Jaz sem ji pa odgovoril: »delam«. 
(* »cloveški poklic« kot »klic«, »vocación« ali »vocatio«: to, k cemur smo poklicani v življenju v najširšem pomenu smisla naše eksistence in ne omejeno le na akademsko ali delovno podrocje) 
...Koncno.nas.zanima.še.to,.kako.je.prišlo. do.izdaje.te.knjige.in.kje.jo.lahko.dobimo,. 
saj je izšla v Sloveniji… 
Založba Družina izdaja zbirko »Sidro«, ki vkljucuje razne pomembne mislece filozof­ske tradicije in tudi sodobne avtorje. Med 
njimi nekateri klasiki (Evripid, Cicero, Tomaž Akvinski) sodobni svetovno znani avtorji (Chesterton, Unamuno, Ortega y Gasset), ne­kateri tomisti (Josef Pieper, Etienne Gilson, 
sam Milan Komar), pa tudi slovenski sodobni 
pisci (Senegacnik, Rode...). Urednik te zbirke je dr. Matija Ogrin, s katerim sva prijatelja. In ne vem tocno zakaj (morda prav zaradi tega 
prijateljstva) mu je prišlo na misel, da bi v 
zbirki izdali tudi nekaj mojih esejev. Ponudba mi je bila seveda v cast, ceprav me je izredno presenetila. Skupaj sva torej izbrala nekda­nje tekste, nekaj sem na novo napisal, nekaj sem poslovenil... in to je to. Januarja letos je 
koncno knjiga prišla na dan. Zaenkrat je na razpolago le v Sloveniji -mogoce jo je kupiti 
tudi po spletu- upam pa, da bomo kmalu ne­
kaj izvodov dobili tudi tukaj v Argentini, saj marsikdo kaže zanimanje zanjo (morda tudi iz prijateljstva). In, ce Bog da, bomo morda 
v drugi polovici leta pripravili predstavitev v 
naši slovenski skupnosti. 
...Zadnjo.besedo.pa.prepustim.kar.tebi,.go­tovo.bi.rad.še.kaj.povedal… 
Dovoli, da izkoristim priliko, da se javno zah­valim Matiji Ogrinu za to zamisel in izredno možnost. Prav tako tudi uredniku Družine, 
prijatelju Tonetu Rodetu, gospodu Davidu Ahacicu, za lektoriranje ocetu Franciju Sušni­ku ter Maticu Pavlicu in seveda ženi in hcer­kama za potrpljenje. Tudi tebi se zahvalim za pogovor. Bralcem ne obljubljam prevec, upam pa, da boste morda lahko v knjigi naš­li skromen pogled, ki bo spodbudil lastno 
osebno razmišljanje. Konec koncev, za to gre. 
Pogovarjala se je Mariana.Poznic 


enta, ki se mu je zdel bolj potreben denarja. 

OkrOgle OBLETNICE | Dr. Janez Janež (1913-1990) 
Po 42 letih neprestanega misijonskega služe­

Pred. 110. leti,. 14.. januarja. 1913,. se. je. na. Dolskem.pri.Ljubljani.rodil.Janez.Janež,.slo­venski zdravnik in kirurg, eden prvih slo­
venskih. laicnih. misijonarjev.. Ceprav. ni. bil. domobranec.je.bil.na.seznamu.komunistov. za.likvidacijo.in.je.maja.leta.1945.bežal.na. Koroško..Ko.so.Angleži.domobrance.vracali. v.Jugoslavijo.je.pobegnil.pri.pliberški.posta­ji.in.se.skril.v.njivi.rži..Tam.je.sklenil,.da..bo. –.ce.se.reši.–..posvetil.življenje.misijonom,. potrebnim.in.revnim..V.42.letih.brezplacne. službe. na. Kitajskem. in. Taivanu. je. opravil. 80.000. operacij.. Za. požrtvovalno. delo. mu. je.tajvanska.vlada.podelila.najvišjo.državno. nagrado.»Dobri.clovek«,.papež.Pavel.VI.pa. je.dr..Janežu.podelil.red.svetega.Silvestra.in. 
Gregorija Velikega. 

Življenjepis.dr..Janeza.Janeža 
Rodil se je 14. januarja 1913 pri Pletarjevih v Dolskem pri Ljubljani. Njegova mati Ana je bila globoko verna in njena velika želja je bila, da bi Janez postal duhovnik. V družini so bili še brat-je Franc, Karel in Viktor ter sestra Mimi.
Obiskoval je klasicno gimnazijo najprej v Šen­tvidu, nato pa  v Ljubljani. Po maturi je premiš­ljeval o duhovniškem poklicu, a se je odlocil zaštudij medicine. Študij medicine je pricel leta 1931 v Ljubljani, nadaljeval pa ga je v Zagrebu in Gradcu, kjer je maja 1937 promoviral. V Be-ogradu in Dunaju je nadaljeval študij ter opra­vil specialisticni izpit iz transfuzije. 
Leta 1937 je postal kirurg v ljubljanski bol­nišnici. Dr. Janež je bil prvi, ki je uvedel trans-fuzijo v ljubljansko bolnišnico. Kri je dobival pri bratu Korlu in njegovih prijateljih, ki so bili odlicni telovadci. Svoje delo je opravljal tudi med drugo svetovno vojno. V zacetku maja 1945 je po zaupnikih izvedel, da je na sezna-mu za likvidacijo zaradi svoje trdne katoliške vere in ker ni hotel sodelovati v akciji zbira­nja sredstev za OF. Cez Ljubelj je pobegnil v Vetrinj pri Celovcu. 28. maja so Angleži domo­brance pod pretvezo, da gredo v Italijo, vracali v Jugoslavijo. Dr. Janež je pobegnil pri pliber­ški železniški postaji in se skril v rženi njivi. Sam je izjavil: »Razumel sem, zame je moje uradno življenje koncano. Moral bi iti z drugi-mi v smrt, in da je vse, kar bom živel naprej, podarjeno. Sklenil sem, da ce se rešim, bom dal vse, kar mi bo ostalo, misijonom, potreb­nim in revnim«. Šest ur je ležal v rži, ponoci pa odšel do Celovca. Tam je povedal begun-cem, da so Angleži domobrance predali par-tizanom. Bil je prvi, ki so mu verjeli, da vlaki ne vozijo v Italijo, ampak v smrt v Jugoslavijo. Dr. Janež se je v koroških taborišcih zadržal dve leti in pol, proti koncu leta 1947 je od­potoval v Rim, kjer se je srecal z lazaristom Ladislavom Lenckom, ki je Janežu predložil ponudbo, da gre na misijon na Kitajsko. Ker 

PRAZNIKI IN DELA PROSTI 
DNEVI v Sloveniji 

V Argentini imamo izjemno visoko število dr­žavnih praznikov in drugih dela prostih dni, za leto 2023 jih je napovedanih kar 19! 
Kako je pa v Sloveniji? Bralce Svobodne Slo­venije, ki so razpršeni po razlicnih državah oko­li sveta, taka informacija zanima ne le zaradi splošne kulture ampak tudi zaradi dobrega na-crtovanja potovanj v našo skupno domovino. 
Zato bomo v posebni rubriki predstavili vse praznike in dela proste dneve, ki jih skozi leto obeležujejo v Sloveniji. 
8..februar:.Prešernov.dan,.slovenski. 
kulturni praznik 
V Sloveniji se praznuje slovenski kulturni praznik kot državni praznik in dela prost dan 
8. februarja, na obletnico smrti najvecjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, brez katerega si slovenske poezije preprosto ne moremo predstavljati. Prešeren je bil prvi pesnik, ki je slovenski jezik povzdignil na ra­ven umetniške govorice in se s tem umestil med najvecje evropske romanticne pesnike. 
Na ta dan poteka osrednja državna prosla­va, na kateri se podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na podrocju umetnosti, ki pomenijo obogatitev slovenske kulturne zakladnice. 
Mnoge kulturne ustanove na Prešernov dan 
brezplacno odprejo svoja vrata za obiskovalce. 
Kaj.je.kultura? 
Slovar slovenskega knjižnega jezika opiše kul­turo kot »skupek dosežkov, vrednot cloveške družbe kot rezultat clovekovega delovanja, ustvarjanja«, »dejavnost, ki obsega podrocje clovekovega umskega, zlasti umetniškega de­lovanja, ustvarjanja« in »lastnost cloveka gle­de na obvladanje, uporabljanje splošno veljav­
nih nacel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju«. Francoski novelist in politik Andre Malraux je napisal, da je kultura združitev vseh oblik umetnosti, ljubezni in misli, ki so skozi stole-tja cloveku omogocile, da je manj zasužnjen. 
O pomembnosti kulture je slovenski filozof Anton Trstenjak izjavil: »Narod, ki nima svoje kulture, še sploh ni narod, je kvecjemu ple-me. Narodnost pomeni skupnost duhovne zavesti«. 
Kultura v Sloveniji 
• V Sloveniji je bilo konec leta 2021 skoraj 
29.000 prebivalcev, ki so bili zaposleni ali sa­mozaposleni v kulturnih dejavnostih. 
• 
Po zadnjih podatkih iz leta 2020, je 1.461 slovenskih založnikov izdalo 5.311 tiskanih knjig in brošur ter 1.420 e-knjig. 

• 
Kulturni domovi, gledališca, opere, glasbe­ne ustanove in drugi izvajalci kulture so na slovenskih odrih pripravili okrog 11.200 kul­turnih prireditev. 

• 
Filmski delavci so ustvarili 13 celovecernih filmov. Kinematografi so ponudili 292 fil­mov, med njimi je bilo 28 slovenskih. Film-ske predstave si je ogledalo nekaj vec kot 


577.000 gledalcev. 
se iz Rima tedaj ni dalo priti na Kitajsko, ga je pot vodila v Argentino, kamor je prispel 
4. decembra 1947 in se zaposlil kot nocni zdravnik v ambulanti ministrstva javnih del. Misijonski križ je prejel 23. maja 1948 in že naslednji dan odplul proti Kitajski. 
V Caotungu se je takoj lotil dela v bolnišni­ci, kjer so delovale slovenske šolske sestre. Razen kirurških opravil ga je cakalo še veliko ucenja in uvajanja. S pomocjo dobrotnikov iz Argentine je prišel do prvega rentgenskega aparata. Bolniki so množicno prihajali v nje­govo bolnišnico. Dr. Janež je sprejel vse. 
Decembra 1949 so komunisti prišli v Cao-tung. Dr. Janež je bil kot zdravnik potreben, zato so ga pustili delati, a so ga strogo nadzo­rovali. 10. januarja 1952 so bolnišnico obko­lili, preiskali in osebje zaprli. Dr. Janež, msgr. Kerec in pet sester so bili obsojeni na smrt in nato pomilošceni na izgon iz države. 1. maja 1952 je dr. Janež prišel v Hongkong, od tam pa odšel na Tajvan. Ni se hotel nastaniti v boga­tem mestu Taipeju, ampak v 100 kilometrov oddaljenem majhnem in revnem ribiškem mestecu Lotungu. Revšcine je bilo povsod veliko, zdravstvo je bilo v slabem stanju, bol­nišnic, zdravnikov in zdravil skoraj ni bilo. Dr. Janež je delal od jutra do noci. Dopoldan je pregledoval svoje paciente, proti veceru, ko je vrocina nekoliko popustila, pa se je lotil operi­ranja. Operacije so se pogosto zavlekle pozno v noc. Nikoli ni zapustil Tajvana. 
Lotunška Marijina bolnišnica je ves cas ras-la, odpirali so nove oddelke, v njeni bližini so zgradili kapelo, bivališca za redovnike in bol­nicarsko šolo. Dr. Janež je resnicno živel za svoje bolnike: stanoval je v bolnišnici in si v vseh letih svojega delovanja si ni privošcil niti enega dneva dopusta, hotel je biti vedno na razpolago tistim, ki so ga potrebovali. Pogos-to tudi po 24 na dan. Za svoje delo nikoli ni prejemal nobenega placila. Ce mu je kdo kaj podaril v znak hvaležnosti, je že našel paci-
• 
Muzeji in galerije so v svojih prostorih prip­ravili 893 razstav in skoraj 17.000 izobraže­valnih programov (med njimi je bilo najvec vodenih ogledov). 

• 
V Sloveniji je 274 krajevnih knjižnic, v ka­terih je vpisanih skoraj 424.000 clanov. Izpo­sodili so si 16,6 milijona knjig. V knjižnicah je 


bilo 6,5 milijona obiskov. 
• Slovenija je v letu 2020 namenila za kul­turo (za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališc, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike, kulturna praznova­nja, subvencije umetnikom, storitve radia, 
televizije in založništva) nekaj vec kot 449 milijonov evrov, kar znaša 1% BDP. 
France.Prešeren 
O Prešernu smo že veckrat objavili v Svobod­ni Sloveniji. Da ne bomo ponavljali in bralcev dolgocasili smo o Prešernu zbrali nekaj zani­mivih – in morda ne zelo znanih – podatkov: 
• Prešeren naj bi se rodil 3. decembra 1800. 
Datum njegovega rojstva sicer ni znan, 3. decembra naj bi bil kršcen. Na ta dan da­nes praznujemo »Ta veseli dan kulture«, ko kulturne ustanove brezplacno odprejo svoja vrata. Tako praznujemo dan Prešernovega rojstva ter dan smrti, 8. februar, ki je sloven-ski kulturni praznik.
• Rodil se je kot tretji otrok in prvi sin Šimnu 
Prešernu in materi Mini. Domaciji, kjer je mali France skupaj s sestrami in bratoma preživljal otroška leta se je po domace reklo »Pr' Ribc« 
• 
Prešernov rod je bil med najstarejšimi zgo­dovinsko ugotovljenimi kmeckimi rodovi na Gorenjskem. 

• 
Kot otrok je bil izjemno bister, zelo hitro se je naucil pisati in brati, v šoli pa so ga zapisali 


nja je zbolel na pljucih. 14. septembra 1990 je opravil svojo zadnjo operacijo, umrl je 11. 
oktobra. Pokopali so ga v Lotungu, sprevod je bil dolg dva kilometra, množice so v špalir­ju pocastile njegov spomin. 
Nekaj.misli.dr..Janeža 
»Ko je prišla vojna, so me potrebovali tisti, 
ki so se borili, in pomagal sem vsakemu, kdor­
koli me je prosil! Zdravnik sem postal zato, da rešujem življenje, ne da ubijam. Imam svojo vest in svoje prepricanje, nisem bil v kaki sku­pini ali stranki, v srcu sem bil in bom vedno svoboden.'« 
»Dvakrat mi je bilo podarjeno življenje. Kar ga še imam, ga bom dal misijonom. Moja mama si je zelo želela, da bi postal duhovnik, bo pa vesela, da bom misijonski zdravnik.« 
Misijonski križ je prejel 23. maja 1948. Na ganljivi slovesnosti je povedal: »Ob tretji oble­tnici rešitve odhajam tja, kjer naši misijonarji in sestre že dolgo vrsto let požrtvovalno in us-pešno misijonarijo. Odhajam z željo, da bi moja pomoc njim bila najlepši dokaz zahvale za re-šitev, obenem pa najlepša molitev in spomin tistim, ki so morali ob tej obletnici v smrt.« 
»Sem kirurg in drugega ne znam. Za to bom dajal odgovor Bogu! Napravim vse, kar mi zdravniška veda in praksa narekujeta, nato pa prepustim Bogu, da On ozdravi; šele potem molim rožne vence. Ne išcem ne denarja ne slave ne priznanja. Reven sem in revno hocem živeti, ceprav se mi smejejo lepe place, ki mi jih ponujajo razne bolnišnice. Na svetu ni de­narja in casti, da bi zapustil svoje bolnike, ki so moj raj, ker sem v njem popolnoma srecen.« 
Ko je leta 1985 mati Terezija obiskala Tajvan, so ga vprašali, ce bi se želel srecati z njo, on pa je odgovoril: “Nimam casa. Zelo mi je žal, zaradi bolnikov to ni mogoce.” 
Pripravil: Jože.Jan 
Viri: Wikipedija, Svobodna Slovenija, Aleteia, Educa Univ. Ljubljana, Ognjišce, Družina 
v zlato knjigo ucencev. 
•
 Prvic je šel od doma pri 7. letih. 

•
 Znano je, da je bil Prešeren odvetnik, ceprav so doma želeli, da bi študiral teologi­jo. Manj znano pa je, da je na Dunaju sprva študiral filozofijo. 

• 
Med Slovenci kroži mit o Prešernu kot alko­holiku. A temu ni tako. Prešeren je bil nava-den mešcan, ki je kdaj pa kdaj zavil v gostilno in spil kak kozarcek, a bolj zaradi družbe in sprostitve, kot pa zaradi alkoholizma. 

• 
Bil je zelo radodaren, zlasti do otrok in re-vežev, ceprav ja pogosto sam bil brez denarja. 

• 
Med sorodniki, prijatelji in znanci je veljal za prijaznega, skromnega, tihega in redkobe­sednega cloveka. 

• 
Balada »Povodni mož« govori o zali Urški, Prešeren pa naj bi jo posvetil lepotici, hcerki krcmarja Dolenca, ki jo je spoznal in se vanjo zaljubil. Toda krcmarjevi hcerki ni bilo ime Urška, pac pa Zalika. 

• 
»Zdravljica«, katere sedma kitica je leta 1991 postala slovenska himna, je nastala okoli mar-tinovega leta 1844, prvic pa je bila objavljena šele leta 1848 v »Kmetijskih in rokodelskih novicah«. Prešeren je ni hotel objaviti v »Po-ezijah«, ker je cenzura crtala dve kitici. Strogi cenzor, ki je prešerna oznacil za zavestno ne­moralnega pesnika je bil Jernej Kopitar. 


•. Po Prešernu se imenuje prva slovenska 
vrtnica, ki jo je vzgojil akademik dr. Matjaž Kmecl. Vrtnica je rožnate barve z belimi in 
rjavimi odtenki. 
• Pesnikova upodobitev za casa njegovega življenja ne obstaja. 
Pripravil Jože.Jan 

PO ENEM LETU VOJNE V UKRAJINI | Prispevki dveh argentinskih Slovencev 
USTAVITE TO VAŠO »POSEBNO VOJNO OPERACIJO« V PODPORO PUTINA 
Nahajamo se pred svojevrstno obletnico. Pred letom se je zacela Putinova agresija na Ukra­jino in poskus ponovne okupacije vse države. Poskus ni uspel zaradi junaškega odpora Ukra­jincev, kasneje pa podpore, ki jim jo je nudil 
Zahod. Pred nekaj dnevi je Putin imel dolg govor, brez posebnosti, v katerem je vztrajal v svojih že znanih floskulah, predvsem pa v tis-ti, da hoce Zahod uniciti Rusijo. Za »posebno vojno operacijo« je po njegovo kriv Zahod. Vsi agresorji v zgodovini so vedno miroljubni. Ho­cejo si na miren nacin prisvojiti, kar ni njihovo. Vojno pa vedno zacenja branilec. 
Ob tej grozljivi obletnici so se med nami 
našli svojevrstni miroljubni ljudje, ki so spom­
nili, da se nahajamo sredi vojnih krutosti, in ki se ocitno s svojim prizadevanjem hocejo povzpeti na samo Goro blagrov (»Blagor tis-tim, ki delajo za mir …«). Zadeva je z novinar­skega vidika lahko že nekaj dni »stara«, a je vendar aktualna, posebno ob žalostni obletni­
ci. Zakaj so prav zdaj vrgli v areno to pismo? Morda hocejo zavajati naše javno mnenje in preusmerjati pozornost od hudih notranjepo­liticnih težav (upokojenci, gasilci, RTVS, …), k zunanjepoliticnim. A naj bo zaradi tega ali ne, vsebina pisma mnogo pove … 
Ne zanima me ideološka struja, kateri pod-pisniki pripadajo. Pri tovrstnih sporocilih je važno, da je sporocilo skladno z zdravim cu-tom. Ce je besedilo razumno, ni toliko važno, ce je iz leve ali desne. Kaj nam sporoca to pismo? Sama protislovja in zavajanja. 
Pravijo: »Vsestransko podpiramo Ukrajino v njeni nesporni pravici do obrambe. Ukraji­na je žrtev agresije, ki je ni mogoce upravici-ti«. Ob tem pa pozivajo k pogajanju, ne k ob-rambi. Vzporedje: Napad Hitlerja z njegovim kolaborantom Stalinom na pol Evrope. Ali so tedaj pozivali k pogajanjem? 
»Nekoc sta bili obe, ZDA in Rusija, na pravi strani zgodovine«. Danes se je pa Putin s svo­jo agresijo, »ki je ni mogoce upraviciti«, pos­tavil na stran Hitlerjevega ucenca? Podpisnike moti govorica o poraženih in zmagovalcih. Kako se to sklada s prejšnjo omembo prave strani zgodovine? Saj je menda »prava stran v boju zoper nacifašizem« bila zmagovalka. 
Govorijo o iskanju rešitve in odstopanju na obeh straneh. Kako naj odstopa napadena stran, ki je žrtev »neopravicljive« agresije? Kri­vicni napadalec, kar podpisniki pravijo, da Putin je, bi bil s tem nagrajen za svoj zlocin agresije. 
Podpisniki svarijo pred »kopicenjem najsmrto­nosnejših orožij«, in da »smo v tej vojni lahko poraženci vsi«. Najprej za vzorec omenjajo »težko ofenzivne tanke«. Aha, to jih je zmotilo! To in še drugo orožje lahko mocno pomaga pri obrambi Ukrajine. Takoj ko se je Evropa odloci-la za pošiljanje modernega orožja (med drugim Leopardov 2), je na strani Putina in njegovih sopotnikov zavladala panika. To lahko bistveno odloci vojno sreco v prid napadene. 
Kar pa zadeva jedrsko nevarnost imata obe strani veliko izkušenj iz casa hladne vojne. Za-casni odstop Putina od pogodbe Novi START, je seveda dodatno igranje z ognjem. A že »za-casnost« kaže, da je to le »odvracalni« mane-ver oz. grožnja (»ce ne boš priden, te bom«). Katera stran bi v skrajnem primeru prej pritis­nila na »jedrski gumb«? NATO, EU in ZDA go-tovo ne. Podpisniki sami pravijo, da »zlovešca govorica atomske grožnje se sliši iz Moskve«, torej bi zanje na »gumb« pritisnil Putin? A Putin dobro ve, da tega ne sme storiti, kajti pritisk na »gumb« za jedrski napad, pomeni isto kot pritisk na gumb za samomor (že zaradi same sprostitve radioaktivnosti, poleg odgo­vora Zahoda, ki ne bi ostal dolžan). 
Po drugi strani se pa tudi danes ponavlja sta­ra pesem še iz casa hladne vojne, ko so peto­kolonaši na Zahodu, kot danes naši razumniki, nenehno ponavljali: »Bolje rdeci kot mrtvi« (Better red than death). Na ta nacin naj bi se demokraticni, v udobnosti živeci zahodni drža­vljan, ustrašil pred grožnjami in popustil v svoji odlocnosti. Da o platonskem »svetu brez stra­hu« niti ne govorim. No, vsaj z rdeco barvo pod-pisniki ne bi imeli nobenih težav, saj si nenehno želijo vrnitve v lepe stare case »socializma«. 
Koncno, v pismu ob vsej miroljubnosti ni niti ene omembe o kaznovanju neštetih vojnih zlocinov, ki jih vsak dan povzroca na­padalec in okupator. Da so na to pozabili je za »razumnike« nerazumljivo, razen ce se spomnimo, da so mnogi izmed njih »ponosni dedici« materialnih ali moralnih morilcev v povojnih pobojih na slovenskih tleh. 
Celo pismo je eno samo zavajanje sloven-ske javnosti. Zaradi protislovij je nerazumno, nespametno. Ob tragicni obletnici, ki je pred nami, se lahko res ponovno ustavimo, in vsaj s kanckom zdrave pameti razmislimo o res-nicnih vrednotah, ki so v igri pri nas doma, v Evropi in v svetu in da delamo za resnicen mir, ki je po definiciji pravicen družbeni red tako v državah kot v svetu. 
Podpisnikom in njihovim somišljenikom pa velja: Nimate nobenega mandata za zavaja­nje, vstopanje preko medijev v naše domovez nespametjo in protislovji. Še veliko manj pa imate mandat za vaše hibridno vojskovanje. 
Ustavite torej to vašo »posebno vojno ope-racijo« v podporo Putina. Ce cutite kaj od­govornosti, ki predpostavlja vest, boste to naredili TAKOJ! Seveda, CE … 
dr..Andrej.Fink 
(Vir: Casnik.si) 

OBSEŽNO PISMO PEDRA OPEKE »Po enem letu ...« 
Po enem letu vojne v Ukrajini smo še ved-no brez besed zaradi norosti enega cloveka, Vladimirja Putina, ki je potegnil, skupaj z nekaterimi oligarhi, ruski narod (proti njego-vi volji) v noro avanturo gospodovanja nad 
bratskim narodom Ukrajine. 
Kako smo razocarani, mi, ki verjamemo, da so ljudje dobre volje ; da ima clovek pravico ; da je na sodišcu pravica za vse enaka! 
• Po enem letu smo vsi razocarani. Ni clo­veškega napredka ; clovek še naprej ostaja brez srca. Naivno smo mislili, da bi mogel zgraditi bolj pravicno družbo, bolj bratsko, bolj svobodno. Dejstvo je, da to ni, ce pomis-limo na to nesmiselno vojno. Zaslepljenost in žeja po oblasti, napuh nekaterih svetovnih voditeljev, nas vodi v tunel brez izhoda. 
• Po enem letu smo na tleh po cloveški ne­umnosti, zavesti velicine, casti in slave. Stal­na skušnjava tistih, ki se cutijo mocnejši kot drugi, je popolnoma nasprotno vsemu kar želi sedanji svet in po cem hrepenijo ljudje. 
• 
Po enem letu smo zacudeni, ko vidimo številne dežele, ki ne obsodijo invazije druge dežele, da tako unicijo njihovo samostojnost in neodvisnost. Rusija je mocno oborožena, ima nuklearno orožje in ima 3x vec prebival­cev kot Ukrajina, boj je popolnoma nepošten. 

• 
Po enem letu mnogi opažajo, da je svo­boda v svetu na splošno nazadovala. Laž je postala kot ideološki prapor napacne pravice in lažnivega napredka. 

• 
Po enem letu so dežele v razvoju presene-cene, ko vidijo koliko milijard je na razpolago in potrošenih za orožje, za ubijanje in unice­vanje; in kako malo denarja je na razpolago za gradnjo šol, bolnišnic, cest, v težko dosto­pnih krajih in brez sredstev. Potrebno je ve­liko denarja, da bi nahranili te ljudi in ustva­rili nova delavna mesta za mlade in jim tako pomagali, da se rešijo iz ekstremne revšcine. 

• 
Po enem letu je vec milijonov ljudi naše zemlje postalo bolj zavestno, da smo ljudje slabotni in krhki in da je treba zmeraj zaceti znova. Naša srca so polna razocaranja. 


• Po enem letu ugotavljamo, da smo v tej 
vojni med Rusijo in Ukrajino izgubili cut za cloveka in njegovo življenje, ko gledamo vsak dan te strašne podobe v sredstvih javnega obvešcanja. Obnašanje nekaterih ruskih vo­jakov, ki ubijajo, mucijo civiliste, je nevred-no cloveka. Veliko nas je, ki smo popolnoma dezorientirani in težko razumemo, zakaj ta 
vojna, ki nasilno ubija toliko ruske mladine 
in toliko mladih Ukrajincev. Res je nesmisel ta vojna in velika zabloda ! Zakaj so umrli vsi ti bratje in sestre ? Moramo si postaviti vpra­šanje in to nas mora prebuditi. Še vedno je, na žalost,veliko vojn na tem našem Planetu. 
• Po enem letu smo preseneceni, ko vidimo 28 evropskih držav, ki so so tesneje združile med seboj v obrambo svobode in za pravice cloveka, za dostojanstvo vsakega in za vred-note demokracije. 
• Po enem letu smo še vedno prevzeti, ko vidimo moc in neverjeten pogum ukrajinske­ga naroda, ko brani svojo domovino, samo­stojnost in svobodo, tudi ko je v nevarnosti njihovo lastno življenje. 
• Po enem letu smo še vedno ne vidimo no-benega izhoda pred negotovo prihodnostjo. Laž in manipulacija javnega mnenja in medi­jev pod diktatom oblasti v Kremlju, so postale novo orožje, da se ruski narod pridruži s silo ali zvijacno k tej nesmiselni vojni. Zares ne­verjetno in cudno, da 75% Rusov podpira to vojno, nekih drugih casov. Rusko ljudstvo se boji svojih voditeljev in si ne upa izreci svojega mišljenja, v strahu, da bi se jim mašcevali. 
• Po enem letu vidimo bolj kot sicer slabost naših demokracij in gledamo, nemocni, kako se dvigajo diktatorski režimi, kot modeli na­predka in pravice. Svet je res narobe obrnjen ! Cudno, kako je malo zanimanja, celo brezbriž­nost nekaterih držav do te bratomorne vojne, invazije Rusije na Ukrajino. Svet je razdeljen na dva bloka : tisti, ki so za svobodo in demokraci­jo in tisti, ki so za diktaturo, in jih ne zanimajo vrednote cloveka. Mislijo le na svojo korist. 
In vendar zaradi te vojne živimo najtežje trenutke naše zgodovine. Kajti obstaja velika nevarnost za vse cloveštvo : nekatere države imajo nuklearno orožje množicnega unicenja ; zaenkrat je še prepovedana njihova upora­ba. Ker pa je pamet in modrost odpovedala pri nekaterih oblastnikih, in je želja po maš-cevanju mocnejša kot vse drugo, nas navdaja strah pred prihodnostjo in kakšno bo ravno­težje v svetu jutri. 
• 
Mineva leto dni odkar Vladimir Putin zvraca odgovornost na Ukrajino in na Zahod in govori, da je bil napaden ; vendar vsi vemo da je on tisti, ki je povzrocil te katastrofalne razmere.

• 
Že leto dani mineva, in Vladimir Putin ni mogel popolnoma prepricati svojega naroda 


o »tej posebni operaciji«, ki ni nic drugega kot bedna vojna ; vojna, ki je zahtevala že ti­soce mrtvih v vrstah mladih ruskih vojakov, ki ne bodo nikdar zvedeli zakaj so umrli. To je najbolj otipljiv dokaz zablode te vojne, ki bi se ne smela nikdar zgoditi, kajti tisoce mladih je pobegnilo pred mobilizacijo, ki jo je odredil Putin ; pobegnili so v tujino, v bolj svobodne dežele. 
Že eno leto mineva odkar se širi laž preko vseh ruskih medijev in socialnih omrežij. Laž je tako mocna in stalna, da že Vladimir Putin sam zacenja verjeti samemu sebi, mislec, da je to edina resnica za vso Rusijo. Kako bi se­daj on mogel stopiti korak nazaj ?
Že leto dni nekatere dežele, iz strahu, da izgubijo kakšne ekonomske ali strateške pri­vilegije, zanikajo realnost in se delajo kot da ne vidijo vseh teh vojnih zlocinov, ki so jih zagrešili ruski vojaki nad civilnim prebival­stvom Ukrajine, nad njihovimi družinami. Evropa je, ceprav se je pridružila Ukrajini da­nes, opustila veliko stvari skozi vsa ta leta ob strani in ni videla, da se bliža ta katastrofa. 
• 
Že leto dni Vladimir Putin bombardira vsak dan z raketami in droni, da unici in zbri­še cela mesta v Ukrajini in s tem povzroca emigracijo milijonov civilistov, razpršenih po vsej Evropi. Kako naj se Vladimir Putin še druži z drugimi voditelji, ko pa ima krvave roke od tolikih zlocinov ? 

• 
Že vse leto hoce Putin razdeliti Evropej­ce, ki ostajajo povezani kljub pomanjkanju. Cene strmo narašcajo skoraj vsepovsod. Kljub vsemu Evropa pomaga Ukrajincem in jih sprejema. 

• 
Mineva že leto dni odkar toliko ljudi dob-re volje caka, da bi se ta krivicna in nesmisel­na vojna koncno zaustavila. Zaustavi jo lahko samo en clovek, in to že danes. 

• 
Že leto dni trpi naš Planet težke eko­


nomske probleme, inflacijo in pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebšcin zaradi te nicvredne vojne. 
Cas je, da se to zaustavi ! To je želja vsake­ga odgovornega cloveka, vsakega družinskega oceta in matere, ki nikakor ne želijo, da bi šli njihovi otroci v vojno, brez da bi vedeli zakaj. Agresija Putina na Ukrajino je protislovje nje­govih lepih nagovorov napacnega humanizma. 
Vecina ruskega prebivalstva ne vidi straš­nih podob unicenja v Ukrajini in ne ve za vse te mrtve, ki jih je povzrocilo slepo bombar­diranje ruskega topništva. To barbarstvo je nesprejemljivo za deželo, ki se ima za civi­lizirano in zraven pravoslavna Cerkev. Ruski narod trpi pranje možganov kot v starih casih sovjetskega režima. 
Cinizem Putina se razodeva v njegovih go-vorih, ki nikakor ne odgovarjajo realnosti na terenu, kjer se ubija in unicuje, vse brez sra-mu in brez usmiljenja. 
Da si podvrže svoj narod, Putin ustvarja iluzor-no nevarnost. Hoce jih prepricati , da je napa-den od zunaj in da ga prezira Ukrajina in Zahod. 
Rusija, najvecja dežela na svetu, ne bo nik­dar napadena od zunaj, ampak od znotraj, ko se bo sam ruski narod zavedel, da je bil zma­nipuliran, in da ga je njegov voditelj « prine­sel naokrog ». Samo ruski narod sam lahko spremeni stvari in tok zgodovine. 
Vsaki vojni bi se lahko izognili, saj so možje in žene tega planeta zmožni duhovne in clo­veške modrosti, da tako preprecijo in zausta­vijo vsako nesmiselno nasilje. 
Naj nam Božji Duh, Stvarnik vsega stvarstva, oprosti naš napuh, našo aroganco, naš ego-izem, in nam pomaga, da bi živeli v medse­bojnem spoštovanju, dostojanstvu, enakosti ; da bi bilo pravicno razdeljeno bogastvo naše zemlje. Naj nam Vsemogocni Gospod pomaga sprejeti DUHA Resnice in bratstva in živeti v prijateljstvu, v medsebojni pomoci in miru. 
Nad vsem izrecenim je duh in pol stoletna izkušnja na terenu med najbolj ubogimi. Mo-limo vsi skupaj, da bi tako prenehala vojna v Ukrajini, kakor tudi vse ostale vojne in nemiri po svetu. 
Pčre Pedro Opeka 
Prevod: Rok Gajšek 

NOVOLETNO SRECANJE  V TINJAH 2023 
Ivo Jevnikar -  Zamejstvo ni ne matica ne zdomstvo, pa smo vendar en narod 
Mislim, da je za vse, ki smo tu prisotni, nesporno, da vsi Slovenci, kjerkoli živimo, 
sestavljamo en sam slovenski narod in da se slovenska domovina ne koncuje pri držav­nih mejah, temvec obsega vsa ozemlja, kjer avtohtono živimo – za tiste, ki sprejemamo razlago o preseljevanju narodov, – vec ali manj od 6. stoletja dalje, pa ceprav so nje­ni obrobni deli ravno tako domovina tudi za 
sosednji narod. 
To pa mogoce ni jasno ne vsem pripadnikom sosednjih vecinskih narodov ne vsem našim rojakom, tako v zamejstvih kot v matici. 
V tem posegu zaradi jasnosti in konciznosti uporabljam izraza manjšina in zamejstvo, ceprav poznam vse plemenite argumente zagovornikov drugacnega poimenovanja. 
Za vecino Italijanov je znano, da celo je­zikovno obicajno ne razlikujejo med na­rodnostjo in državljanstvom in se težko vži­vijo v položaj in potrebe narodne manjšine. Tudi sama Italija je tako pisana, da je clove­ku, ki, recimo, živi v Piemontu, narecje Sicili­je ravno toliko tuje kot slovenšcina, in obra­tno. Narodnostni boji 19. stoletja in nasilni nacionalizem ter kulturni genocid 20. stole-tja so seveda prisotnost in pravice Slovencev na Primorskem zanikali in skušali izniciti. Lju­bezen do jezika in naroda, globoki obcutek 
o doživeti hudi krivici, zavest o prestanem 
trpljenju, upornost, ki so jo gojili tako du­
hovniki kot redki izobraženci ter oboroženi tigrovci, so oblikovali tisto mocno narodno zavest in cut vzajemnosti, ki še danes v znat­ni meri odlikujeta Primorce na obeh straneh državne meje, a sta omogocila tudi manipu­lacije pristašev enoumja. 
To, da »živimo v Italiji in smo torej Italija­ni«, to, da se »v Italiji govori italijansko«, obcasno še slišimo, ceprav ni vec »politicno korektno«. Manj se tudi slišijo »pobožna« mnenja v nekaterih vecinskih cerkvenih kro­gih, da smo vsi eno, da nas razlike nekoristno locujejo in da je za medsebojno razumeva­nje torej dobro, da govorimo isti jezik. 
Da bolj odražata enakopravnost, plurali­zem, bratskega duha uporaba obeh krajev­nih jezikov in pravzaprav poznavanje sose­dovega jezika, se nacelno vse bolj priznava, vendar je praksa veliko pocasnejša. 
Ukvarjanje z lastnimi težavami, zaprta meja, spodbujanje predsodkov do Zaho­da, radikalna razlicnost družbene ureditve, neustrezna pozornost v medijih in šolskih programih so v povojnih letih omogocili do-kajšnjo duhovno oddaljenost med ljudmi v matici in zamejstvu. 
Po osamosvojitvi pa mnogim v domovini ustvarja težave razlikovanje med narodom, nacijo in državo. 
Nekateri pripadnost povezujejo tudi z željo po slovenskem državljanstvu, kar ni uteme-
“ 
Ukvarjanje z lastnimi težavami, zaprta meja, spodbujanje predsodkov do Zahoda, radikalna razlicnost družbene ureditve, neustrezna pozornost v medijih in šolskih programih so v povojnih letih omogocili dokajšnjo duhovno oddaljenost med ljudmi v matici in zamejstvu. 
” 
ljeno. 
Nekdanje – vsaj pri nas skrbno – razliko­vanje med etnicnimi in pravnimi vidiki se je precej zameglilo, ceprav bi morala po logiki skupna pripadnost Evropski zvezi odpravljati miselne pregrade in stereotipe. 
Ce se samo bežno ozrem še na zdomstvo, je pac jasno, da verzi Marka Kremžarja 
Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj! Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si Slovenija! 
govorijo o duhovni, ne teritorialni domovini.Življenje v daljnih krajih pa seveda ne ome­juje polne pripadnost slovenskemu narodu, 
ceprav so težave ohranjanja pripadnosti tam še veliko vecje kot v zamejstvu. 
V zdomstvu sicer veljajo tudi drugacni po­kazatelji identitete, recimo na jezikovnem podrocju. Ce v Trstu komu, ki je slovenskega rodu, a ne govori slovensko, težko prizna­vamo »slovenskost«, znanje jezika v Cle­velandu toliko ne vpliva na zavest. Kako se ta razvodeneva s prehajanjem generacij in nastajanjem družin z vedno novim etnicnim ozadjem, pa je spet drugo vprašanje z vedno temnejšo prognozo. 
Drugacen je tudi odnos z državo vecinskega naroda. Ce argentinski Slovenec, v katerem še vedno brli hvaležnost, da je predsednik Peron sprejel v državo vse Slovence, ki so si tega po letih taborišc in tudi strahu pred pri­silnim povratkom domov zaželeli – brez ka­nadskih zdravniških selekcij in brez ameriških poroštev –, bucno navija ob nogometni zma­gi Argentine, pri tržaškem Slovencu, malo za šalo, – vsaj moje ali starejše generacije –, katerega še vedno žgejo številne zamere do italijanske države, ni dvoma, za koga bo na­vijal, pa cetudi Italija igra proti Zimbabveju. 
S tem pa seveda nocem reci, da si ne želim stanja, v katerem bi se vse to normaliziralo, in da si za to dolgo aktivno ne prizadevamo ... 
Mislim, da na ohranitev, a tudi na razvoj manjšinske narodne skupnosti vplivajo trije bistveni vidiki: odnos vecinskega prebival­stva in oblasti do nje; odnos matice, torej glavnine naroda do lastne manjšine; samo­zavest in volja do življenja same manjšinske skupnosti. 
Odnos.vecinskega.prebivalstva.in.oblasti. 
do Slovencev v Italiji. 
Zgodovina Slovencev v Italiji, ki se je za ro­jake v Reziji in Beneški Sloveniji zacela s ple­biscitom leta 1866, katerega znacaj politic­ne burke je lepo opisal Giorgio Banchig, za Slovence v Kanalski dolini, na Goriškem in Tržaškem pa s koncem prve svetovne vojne leta 1918, je dobro znana. Znana sta poskus iznicenja skupnosti med obema vojnama in upor proti raznarodovanju ter za spremem­bo meje, ki je dosegel višek med drugo sve­
tovno vojno ter je nudil podlago za množicno opredelitev za partizansko gibanje. 
Boj za meje se je potem nadaljeval do mi-rovne pogodbe leta 1947. 
Za tisti zahodni del naroda, ki je ostal zunaj Jugoslavije, se je nato zacelo prizadevanje za uveljavitev narodne enakopravnosti in pra­vic: na Tržaškem do leta 1954 v okviru Svo­bodnega tržaškega ozemlja, drugod na pod-lagi mirovne pogodbe in italijanske ustave, ki v 6. clenu pravi, da Republika s posebni-mi normami šciti »jezikovne manjšine«, v X. prehodni dolocbi pa namiguje na manjšinam naklonjen posebni statut bodoce dežele Fur-lanije - Julijske krajine. 
Italija v tistem obdobju ni sprejela nobene­ga ukrepa v korist Slovencev. Lahko se spom­nimo celo na to, da so bila za Slovence v Beneciji in Reziji prva povojna leta hujša kot cas pod fašizmom in da je bila njihova pri­padnost slovenski manjšini uradno priznana šele z zašcitnim zakonom iz leta 2001, glede Goriške pa na to, da je država formalno pri­znala slovenske šole, ki so jih po vojni obno­vili zavezniki, šele z zakonom iz leta 1961. 
Ob razdelitvi Svobodnega tržaškega ozem­lja med Italijo in Jugoslavijo z Londonskim memorandumom leta 1954 je bil podpisan tudi Posebni statut (s prilogami) o pravicah »jugoslovanske« manjšine v Italiji in italijan­ske manjšine v Jugoslaviji z dokaj ugodno vsebino. A kaj, ko ga je Italija le delno upo­števala, in izkljucno na Tržaškem, tako da so bili Slovenci v Italiji odtlej A kategorije na Tr-žaškem, B kategorije na Goriškem in C kate­gorije v videmski pokrajini. 
Po tem razocaranju so se upi in prizadeva­nja politicnih predstavnikov manjšine usme­rili na pricakovani posebni statut avtono­mne dežele Furlanije - Julijske krajine, saj za francosko govoreco skupnost v Avtonomni deželi Doline Aoste in za nemško ter ladin­sko govoreci skupnosti v Avtonomni deželi Tridentinske - Južne Tirolske ravno posebna statuta z rangom ustavnega zakona, odobre­na leta 1948, vsebujeta temeljna in podrob­na jamstva za uživanje jezikovnih in drugih narodnostnih pravic. 
Statut Furlanije - Julijske krajine je bil odobren z ustavnim zakonom šele leta 1963. (Zamude pri izvajanju italijanske ustave so sicer številne: navadne dežele, ki jih ravno tako prevideva ustava iz leta 1947, so zažive­le šele leta 1970, ustavno sodišce leta 1955 itd.) Slovenske manjšine pa statut sploh ne omenja, saj v 3. clenu piše le to, da se v de­želi priznavata enakost pravic in obravnave vseh državljanov ne glede na jezikovno skup­nost, ki ji pripadajo, in se varujejo njihove etnicne ter kulturne znacilnosti. 
Spet nov, grenak udarec manjšinski politiki, ki se je nato z letom 1970 usmerila na zahte­vo vsaj po odobritvi državnega »globalnega zašcitnega zakona«, ki naj bi zajel celotno skupnost in ji zagotovil temeljne pravice na vseh individualnih in skupnostnih podrocjih. Vsaka politicna skupina je potem od zakono­dajne dobe do zakonodajne dobe vlagala v parlamentu svoje vedno nove predloge take-ga zakona, kar se je koncalo po 31 letih, ko je bil leta 2001 v parlamentu odobren sedanji zašcitni zakon. 
Vmes je prišlo do podpisa italijansko-ju­goslovanskih Osimskih sporazumov iz leta 1975, ki so arhivirali spore o državni meji in obravnavaljo še celo kopico drugih vprašanj dvostranskega pomena. Glede manjšinskih pravic vsebujejo le cl. 8. Ta pravi, da ob pre­nehanju veljavnosti Posebnega statuta, ki je bil priložen Londonskemu memorandumu, obe državi izjavljata, da bosta ohranili že sprejete ukrepe in da bosta obema manjši­nama zagotavljali raven zašcite, ki jo je bil predvideval Posebni statut. A Italija glede tega clena dosledno trdi, da velja le za bivšo Cono A Svobodnega tržaškega ozemlja, torej za Tržaško. 
Zašcitni zakon iz leta 2001 ima sicer vec po­manjkljivosti. Za njegovo izvajanje (na primer za dolocitev obmocja zašcite in za vidno dvo­jezicnost) je bila predvidena cela vrsta doda­tnih zahtevnih postopkov in še danes v po­membnih delih ni uresnicen: raven jezikovne zašcite je pod ravnjo Memoranduma, šolstvov videmski pokrajini je omejeno na Špeter, šolska avtonomija je pomanjkljiva, glasbe-no šolstvo ni podržavljeno, soodlocanje o prostorskem nacrtovanju je bolj na papirju, olajšano zastopstvo v parlamentu ostaja fata 
morgana itd. Vsekakor pa je bila odobritev 
zakona znanilka in obenem znamenje novih casov. Pocasi se je le sprožila vrsta pobud za normalizacijo stanja, do zakona pa je prišlo zaradi postopnega, a vidnega izboljšanja od­nosov med vecino in manjšino, saj je pred­vsem krajevna politika pogojevala Rim glede priznavanja manjšinskih pravic. To je bil sad požrtvovalnega prizadevanja vsaj dela politi­ke in civilne družbe obeh skupnosti. 
Nedvomno je na to vplivala tudi širša po­liticna slika: padec komunizma v Jugoslaviji in osamosvojitev Slovenije. Na izboljšanje odnosov so pozneje nedvomno vplivali vstop Slovenije v Evropsko zvezo leta 2004, uved­ba evra leta 2007 in kmalu za tem vstop v schengensko obmocje s padcem mej. Nacio­nalisti Slovenijo zdaj le stežka prikazujejo kot nevarnost za Italijo in italijanstvo. 
“ 
Na izboljšanje odnosov so pozneje nedvomno vplivali vstop Slovenije v Evropsko zvezo leta 2004, uvedba evra 
leta 2007 in kmalu za tem 
vstop v schengensko obmocje s padcem mej. Nacionalisti Slovenijo zdaj le stežka prikazujejo kot nevarnost za Italijo in italijanstvo. 
” 
Da se je ozracje izboljšalo – vendar nas zgo­dovina uci, da tudi taki procesi žal niso nepo­vratni – prica tudi število otrok iz mešanih ali celo zgolj italijanskih družin v slovenskih šo­lah. Vcasih se je vecina takih otrok asimilira-la, danes bi brez njih zaprli lepo število naših šol. Ne bom se pa tu zaustavil pri problemih, ki jih ta pojav povzroca pri pouku, kot tudi ne pri vprašanju, kako je z vzgojo narodne za­vesti na naših šolah. 
In še vrnitev Narodnega doma ob stoletni­ci fašisticnega požiga, sicer zaenkrat le nje­govega lastništva, ne tudi posesti, je treba omeniti kot dejanje pred leti nepredstavlji­vega, velikega simbolnega pomena. 
Toliko zaenkrat o odnosu vecine in italijan­skih oblasti do Slovencev v Italiji. 
Kaj.pa.odnos.matice.do.rojakov.v.Italiji? 
Med Slovenci v Italiji boste pogosto slišali 
pritožbe glede odnosa “maticnih Slovencev” do rojakov zunaj Republike Slovenije. Reci-mo take: kljub demokratizaciji in samostojni slovenski državi, kljub padcu mejnega nadzo­ra in kljub številnim sodobnim možnostim za vsakovrstne stike se cut za skupni slovenski prostor, socutenje s Slovenci v zamejstvu in po svetu, tudi samo vedenje o rojakih zunaj domace republike v zadnjih desetletjih ne le niso okrepili, temvec so nazadovali. Vsakdo je naletel na akademsko izobražene rojake iz matice, ki so se cudili, da v Trstu ali Gorici 
govorimo slovensko, da imamo svoje šole in podobno. Ocitno šolski sistem ne nudi do-volj informacij in stikov. Tudi mediji kažejo manjšo pozornost do zamejstva. Pred letom 
1990 so bili v Trstu stalni dopisniki Radia in Televizije Slovenija ter Dela, Dnevnik in Ve-cer pa sta se naslanjala na stalne dopisnike iz zamejstva. Vsega tega že dolgo ni vec. 
Veliko slišimo tudi o tem, da je Ljubljana 
zagledana vase in ne vidi prek Trojan ter 

NOVOLETNO.SRECANJE..V.TINJAH.2023 
vrhniškega klanca, pa o tako imenovanem “emonocentrizmu”, pozabljamo pa, da je v prestolnici koncentrat ljudi iz vseh sloven-skih pokrajin, tudi zamejcev, po demokrati­zaciji tudi iz zdomstva, in da taki ocitki ne pri­hajajo le izza meje, temvec z marsikaterega notranjega konca države. 
Pozabljamo tudi na dejstvo, da ravno tako Slovenci v zamejstvu ne kažejo izjemnega zanimanja za dogajanje v maticni Sloveniji. Glede polpreteklosti, ki še vedno bistveno pogojuje razmere v matici, so na primer pri nas skoraj nedotaknjeni miti o »slavni par-tizanski preteklosti«, glavnine naših ljudi pa se ne dotaknejo v matici razkrita tragicna dejstva in nova obcutljivost za pravicnejšo obravnavo dogodkov, ki se v domovini po­stopno le utrjuje. 
Ce naj se poslužim ucinkovitega izraza prof. Justina Stanovnika, je slovenska narodna skupnost v Italiji dvakratno “totalitarno poš­kodovana”. Prej fašisticno raznarodovanje, potem pa vladajoca ideologija in režim v Ju­goslaviji, ki tudi preko meje nista bila brez mocnega negativnega vpliva. 
Do konca režima je iz Ljubljane prihajal in­ternacionalisticni imperativ glede politicnega življenja z vkljucevanjem v italijanske stranke z italijanskim vodstvom. Matica je moralno in materialno ter policijsko diskriminirala zelo živi, številcno sicer manjšinski nelevicarski del skupnosti, in še bi lahko naštevali. 
Nelevicarski, vcasih smo rekli »demokratic­ni« del manjšine s stranko Slovenska skup­nost na celu pa je odlocno podprl demo-kratizacijo in osamosvajanje Slovenije tako v slovenski zamejski in maticni družbi kot s posegi v italijanski politiki. 
Danes se glede slovenskih državnih oblas-ti in diplomacije ne moremo pritoževati, saj je manjšinsko vprašanje vedno na dnevnem redu na dvostranskih srecanjih predsednikov in ministrov, veleposlanikov in konzulov. Tu so Urad vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu s posebnim ministrom oz. ministrico, ki ga vodi, Komisija Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, financna podpora, brez katere bi marsikatera ustano­va in dejavnost usahnili. 
Koristen pa bi bil posvetovalni organ manj­šinskih predstavnikov pri parlamentu ali vladi, stalnejši in ucinkovitejši od sedanjega Sveta Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu, za sprotno in stalno spremljanje žgocih problemov manjšin, a tudi zakonov in drugih ukrepov v Ljubljani. 
Vprašanje predstavnika manjšin in zdom­cev v Državnem zboru pa bi se dalo zlahka rešiti za slovenske državljane zunaj Republi­ke Slovenije z osnovanjem posebne volilne enote zanje, težje za Slovence zunaj države brez slovenskega državljanstva. 
V odnosu do Slovencev zunaj slovenske dr­žave je torej predvsem problematicno cute­nje ljudi, javnosti, civilne družbe. 
Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot receno, medi­jev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. Država ima vzvode normativne, financne in drugacne narave, ki 
“ 
Pomembno je zadržanje kulture, Cerkve, ki je doslej zelo veliko pomagala pri ohranjanju slovenstva, še zlasti pa, kot receno, medijev in šolskega sistema, pri katerih pa bi se dalo marsikaj izboljšati. 
” 
lahko pozitivno vplivajo, saj ni mogoce vsega prepušcati le dobri volji in slucaju. 
Vsekakor si za plodno sodelovanje med matico in zamejstvom, a tudi med Slovenci v razlicnih manjšinskih skupnostih zelo pri­zadevajo kulturni delavci, razlicne sredine in organizacije. Mednje na primer sodijo tudi Tinje, v Trstu študijski dnevi Draga, revija Mladika in še kdo. 
Pri tem bi omenil, da je bilo prva leta po vojni, ko so bili stiki s Slovenijo težavni, veliko vecje sodelovanja med Primorsko in Koroško. Lahko bi navedel skavte, srecanja zamejskih in izseljenskih duhovnikov in drugo. Na kul­turnem podrocju so bili na primer Koledarji Goriške Mohorjeve družbe in Družbe sv. Mo-horja v Celovcu od leta 1949 do 1960 skupni in tiskani v Celovcu. Skupna je bila nekaj let tudi revija Vera in dom, ki jo je celovška Mo-horjeva izdajala v letih 1949–2007 (po letu 1966 je nosila naslov Družina in dom). Leta 1954 je prišlo med prof. Jožetom Peterlinom in dr. Vinkom Zwittrom do dogovora o sode­lovanju. Vanjo so zaceli pisati tudi tržaški in goriški avtorji in avtorice, vendar so se nje­ni tržaški sodelavci okoli prof. Jožeta Peter-lina leta 1957 odlocili, da zacnejo s svojim mesecnikom, Mladiko, ki izhaja še danes. Kulturni stiki se že 40 let nadaljujejo tudi z izmenicnimi Primorskimi dnevi na Koroškem in Koroškimi dnevi na Primorskem. 
Drugace kot to velja za Koroško, si je pri nas precej ljudi uredilo slovensko državljanstvo in dobršen del naših maturantov študira na univerzah v Sloveniji. Po koncu študija se marsikdo v Sloveniji tudi zaposli. Iz ekonom­skih, tudi iz birokratskih razlogov si je marsi­kateri obmejni prebivalec, tudi Italijan, ure­dil bivališce na slovenski strani meje. 
Jugonostalgija mnogih je pri veliki vecini, ne pri cisto vseh, splahnela že ob prvih stre­lih jugoslovanske vojske junija 1991. 
Ceprav je država pravna kategorija, pa je za nas Slovence, ki smo do nje prišli tako tež­ko in pozno, tudi stvar ljubezni in ponosa. Že dejstvo, da se je Slovenija otresla enoumja in samostojno zaživela, je med Slovenci v za­mejstvu in po svetu poživilo narodno zavest, med sosedi pa, kot že receno, odpravilo šte­vilne predsodke. 
Ostaja pa vedno aktualna tista tocka iz tako imenovanih »ljubljanskih punktacij« dr. Antona Korošca iz leta 1932. Državnik, cigar 150-letnice rojstva smo se spominjali v lanskem letu, je med drugim v njih zapi­sal, da mora glavni del slovenskega naroda tako urediti svoje življenje, da bo »nepresta-no služil kot privlacna sila za vse ostale dele slovenskega naroda«. To še danes pomeni naslednje: cimbolj bo znala glavnina slo­venskega naroda urediti svojo državo, da bo financno, politicno, socialno, kulturno ureje­na, napredna in uspešna, tem vecjo samo­zavest bo vzbujala in utrjevala tudi med pri­padniki slovenskih manjšin. A sem bi lahko dodali še prizadevanje za spravo in strpnost v medsebojnih odnosih ter v medijih in na družbenih omrežjih ... 
Kaj.pa.samozavest.in.volja.do.življenja. same.manjšinske.skupnosti? 
Tu naletimo na eticna vprašanja in na trda 
dejstva. 
Prej omenjeni zašcitni zakon smo Slovenci v Italiji dosegli, ko smo bili že zelo upehani zara­di prejšnjih razocaranj in trdega dela. Tako ni nastopilo navdušeno poseganje po priznanih pravicah. Novih možnosti za povrnitev poitali­jancenih imen in priimkov v izvirno slovensko obliko se je poslužilo malo rojakov. Dosledne­ga spoštovanja dvojezicnosti v uradih in ura­dnih dokumentih se otepamo, ker si želimo mirnega življenja in ne prenašamo s tem po­vezanih izgub casa. In še bi lahko našteval. 
Ce prelistate naše casopise in si ogledate oglase, ce pregledate bibliografijo v Italiji izdanih casopisov, revij in knjig, boste dobili vtis, da nas je res 70 ali celo 100 tisoc, kot smo nekoc trdili. Resnicnost je bolj klavrna. Aktivna in zavedna skupnost se krci. »Tiha asimilacija« se ni ustavila, predvsem pa nas pesti demografska kriza, sicer tudi vecino, ki pa ima za sabo 60-milijonski narod. To se pozna pri vpisih v šole in zadevnih projekci­jah za prihodnja leta. Trend upadanja vpisov se zadnja leta nadaljuje. Celotna sloven-ska in v Špetru dvojezicna šolska mreža od vrtcev do mature je v šolskem letu 2020/21 štela 4.301 ucenca oz. dijaka, naslednje leto 4.216, v tem letu je ucencev in dijakov 4.136. In cisto slovenskih družin v naših šolah je le 23 % otrok in mladih. 
Na verskem podrocju je tako, da bi brez pomoci iz Slovenije ne imeli vec bogoslužja v slovenskem jeziku v vecini župnij, kjer ga imamo. Razveseljivo je, da ponekod na Tr-žaškem v nekaterih župnijah s tradicional-no mocno slovensko prisotnostjo slovensko mašujejo odprti italijanski duhovniki, ki pa v slovenšcini vecinoma ne pridigajo in ne zmo­rejo verouka. V tržaški škofiji nobeden izmed slovenskih duhovnikov ne izhaja iz tržaške škofije, na Goriškem je nekoliko bolje, tudi zato ker je bilo v zadnjih desetletjih vec du­hovniških poklicev, a ti duhovniki vecinoma službujejo drugje. V Beneciji sta še dva pre­ko 80-letna, a vendar živo dejavna »ceder­maca«. V Reziji in Kanalski dolini ni rednega slovenskega bogoslužja. Šolske sestre so, podobno kot na Koroškem, pridružile svojo provinco mariborski, in zapirajo postojanke. V bližnji prihodnosti bodo zapustile Trst in se vse naselile v Gorici. Upadanje števila verni­kov in drugacne potrebe klicejo po novem pastoralnem premisleku. 
Na politicnem podrocju so demografski upad, ukinitev pokrajin in rajonskih svetov ter volilne reforme s krcenjem števila izvolje­nih ter vecinskimi nagradami mocno razred-cili slovensko prisotnost. Slovenska stranka, Slovenska skupnost, ki sicer nikoli ni doseg-la vecine slovenskih glasov, je v mestu Trst prvic po vojni izgubila obcinskega svetoval-ca, v Gorici ima po zadnjih volitvah le ene­ga. Slovenski levicarji, ki volijo za vsedržavne stranke, dosegajo nihajoce izide, slovenske kandidate pa najdemo na kandidatnih listah skoraj že vseh strank. Slovenska parlamen­tarka, ki so jo sicer podprle vse organizirane slovenske skupine, sedi v senatu izkljucno zaradi dobre volje državnega vodstva Demo-kratske stranke in njegovih ozirov do manjši­ne, Slovenije in verjetno uglednih italijanskih predstavnikov. 
Zelo dejavni sta izvorno levicarska in kato­liška krovna organizacija Slovenska kulturno gospodarska zveza in Svet slovenskih orga­nizacij, a strank ne moreta nadomestiti, saj so izvoljeni predstavniki prisotni tam, kjer se odloca o sedanjih in prihodnjih vprašanjih. Brez samostojne politike pa manjšina tvega, da ni vec subjekt. Zato je vprašanje vsaj res-nicno olajšanega, ce že ne zagotovljenega za­stopstva v parlamentu, kakršno velja za Italija­ne in Madžare v Sloveniji, po možnosti pa tudi v deželnem svetu, tako pomembno. Aprila bomo imeli v Furlaniji - Julijski krajini deželne volitve, ki bodo realno pokazale, kaj je z nami. 
Na ohranitev politicnega subjekta vplivajo narodna zavest, vrednote, seveda pa tudi objektivna moc manjšine. 
Ce se malo zaustavimo pri demografskih vi-dikih, je treba povedati, da je na obmocju, na katerem danes živi slovenska manjšina v Ita­liji, v zadnjem stoletju prišlo do izjemnega iz­seljevanja in priseljevanja. Zadnje avstrijsko ljudsko štetje je leta 1910 (vendar po reviziji, ki so jo opravili tako v Trstu kot v Gorici leta 1911) pokazalo, da je v tržaški obcini 56.916 prebivalcev s slovenskim »obcevalnim jezi­kom« ali skoraj 30 % stalnega prebivalstva z avstrijskim državljanstvom, v mejah sedanje Tržaške pa 70.632 Slovencev. V obcini Gorica pa je bilo v takratnih obcinskih mejah 9.819 Slovencev (skoraj 37 % tam živecih avstrijskih državljanov). Omenjam državljane, ker je na teh obmocjih živelo še veliko nedržavljanov, priseljenih iz Italije. 
Rapalska pogodba iz leta 1920 je dodelila Italiji pol milijona Slovencev in Hrvatov, ce-mur se je leta 1924 pridružila še Reka. Ce-trtina slovenskega naroda in tretjina sloven-skega narodnega ozemlja sta se znašla pod Italijo, ki je takoj zacela z izgoni avstrijskih državljanov, ki so izhajali iz drugih krajev, z odrekanjem državljanstva novim podani­kom, nato, zlasti po nastopu fašizma, s pra-vim kulturnim genocidom. Do zacetka druge svetovne vojne je (sicer tudi iz ekonomskih razlogov) zapustilo takratno Julijsko krajino približno 53.000 Slovencev. Izselili so se pre­težno v Jugoslavijo in Argentino. Priseljevali pa so se Italijani iz drugih predelov države. Javne uslužbence slovenske narodnosti so premešcali v notranjost kraljevine, vsak slo­venski pojav v javnosti je izginil, saj so ukini­li šole, društva, politicne stranke, casopise, banke, zadruge itd. Izjemo je v glavnem pred­stavljala Cerkev, a tudi v cerkvenih prostorih so politicne oblasti (v videmski nadškofiji tudi cerkvene oblasti) zatirale slovenšcino. 
“ 
Do zacetka druge svetovne vojne je (sicer tudi iz ekonomskih 
razlogov) zapustilo takratno 
Julijsko krajino približno 53.000 Slovencev. Izselili so se pretežno v Jugoslavijo in Argentino. 
” Nato je nastopila še vojna s svojimi trage­dijami. 
Po vojni je Trst doživel tako neverjetno priseljevanje in izseljevanje, da je popolno-ma spremenil svoj obraz. Med drugim se je priselilo okoli 60.000 vecinoma italijansko cutecih optantov in beguncev iz Istre in Dal-macije, po povratku Italije v Trst leta 1954 pa je kakih 20.000 prebivalcev emigriralo, zlasti v Avstralijo. Upadanje prebivalstva se nepre­kinjeno nadaljuje. Leta 1971 bilo na obmo-cju tržaške pokrajine najvec prebivalcev v zgodovini: 300.304. Sredi leta 2022 pa jih je bilo 230.046, od tega 200.087 v obcini Trst. Pri vseh teh nihanjih so seveda pri krcenju števila prebivalcev udeleženi tudi Sloven-
ci. Mladi ne dobijo primerne službe, skoraj vsaka družina ima kakega mladega clana na študiju ali delu na tujem. Mogoce bo krepi­tev pristanišca zadržala upad, saj je bil Trst vedno odvisen od zaledja. 
Gorica številcno tudi upada, Benecija pa je po drugi svetovni vojni dobesedno izkrvave-la zaradi spobujanega izseljevanja najprej v belgijske in druge rudnike, nato v furlansko nižino, ker doma ni kruha. 
Pripadati narodni manjšini je v urejenih raz­merah lahko velika obogatitev, drugace pa je zahtevno in težavno. Toliko energij, ki bi lah­ko bile namenjene koristnejšim ciljem, gre le za obrambo obstojecega ali prizadevanja za njegovo izboljšanje … Vendar nas papež Francišek v socialni okrožnici Vsi bratje opo­zarja, da politika predstavlja eno izmed naj­bolj dragocenih oblik ljubezni, ker je v službi skupnega dobrega. Mislim, da k njej spada, široko vzeto, tudi delo za manjšinske pravice. 

PASTIRSKO PISMO ZA POSTNI CAS 2023: Prepoznavamo se kot Cerkev skupaj na poti 

1. DEL 
Dragi bratje in sestre, že drugo leto živimo v vesoljni in naši krajev­ni Cerkvi poseben cas prenove. Papež Fran­cišek je oktobra 2021 povabil vso Cerkev, tako bližnje kot oddaljene, tako mlade kot stare, tako samske in porocene kot tudi laike, duhovnike, redovni ke in škofe, da stopimo 
na skupno pot prenove svoje vere in poglo­bitve svoje podobe o Cerkvi. Odkrili smo, da 
so lahko lepe stvari zelo prepro ste, da se je lepo srecati, se poslušati in podeliti drug z drugim svoja spoznanja, svoje skrbi in svojo vero. Ugotovili smo, da je tudi med nami ve­liko neznancev in oddaljenih. A ti nenadoma postanejo bližnji, ce se jim približamo s prija zno besedo, ce iskreno spregovorimo o sebi 
in o svoji veri. 
Eden od izzivov sinodalnega procesa je do seci obrobne in oddaljene ter odkriti njihovo doživljanje Cerkve, njihova iskanja in razoca ranja. Tako bo Cerkev resnicno lahko uresni-ce vala svoje poslanstvo biti pricevalka Božje lju bezni do vseh ljudi (prim. Lumen gentium 
19). Pri tem smo odkrili, da smo se tudi sami 
mar sikdaj precej oddaljili in ohladili. Zato se težko približamo in ogrejemo bolj oddaljene in tiste, ki so odšli. Potrebujemo veselje nad 
tem, da smo kristjani, veselje nad tem, da 
verujemo in smo Božji otroci. Takrat se bomo zavedali daru vere, bomo zanj hvaležni in ga bomo privošcili še drugim ljudem. 
Postni cas je zato idealna priložnost, da se pustimo nagovoriti spoznanjem, ki so dozore la v tem prvem sinodalnem letu. Predvsem pa vas vabimo k zaupni veri v Božjo besedo, ki nas spremlja na naši konkretni življenjski poti. Od prite Sveto pismo, zapomnite si be-sedo, ki vas nagovori, prisluhnite besedam, ki jih slišite pri sveti maši. Po njih govori Sveti Duh tisto, kar v dolocenem trenutku mora-mo slišati. 
Ne.razvezati,.temvec.dopolniti. 
V današnjem evangeliju Jezus spodbuja svo je ucence, naj se ne prestrašijo poslanstva, ki ga prinaša njegovo oznanilo. Ceprav se zdi, da bla grovanje ubogih, žalostnih, krotkih in usmilje nih postavlja na glavo stare vredno­te, ki so teme ljile na jasni postavi in pravilih, na visoki morali in pravicnosti, Jezus s tempostave ne odpravlja. Želi se dotakniti clove­kovega srca, želi mu spo rociti, kako dragocen je v Božjih oceh. Premalo je samo poznati za­pisano postavo, v srcu pa ži veti po svoji pos­tavi. Premalo je zgolj izogibati se ubijanju in prešuštvu, v srcu pa preklinjati cloveka ali se ga polašcati. Ne koristi veliko, ce se ustavimo samo pri crkah Svetega pisma in modrujemo 
o njihovem pomenu. Kot pismouki in fari­zeji, ki so kar tekmovali med seboj, kdo bo znal bolje razložiti postavo in kdo jo bo pravil neje in natancneje izpolnjeval. Zato Gospod, ki pozna clovekovo srce, odlocno svari: »Ce vaša pravicnost ne bo vecja kakor pravicnost pismo ukov in farizejev, ne pridete v nebeško kraljestvo« (Mt 5,20). Nihce ne more priti v nebeško kraljestvo, ce se bo zanašal samo na svojo moc, na svoja dela in svojo vero. Ne-beškega kralje stva si ne zaslužimo s pridnim izpolnjevanjem zapovedi, ampak ga lahko le sprejmemo kot dar življenja. Sprejemamo pa ga lahko le takrat, ce priznavamo, da nismo bogovi, ampak Božji otroci, da nismo popol­ni, ampak potrebujemo drugega, da lahko 
napredujemo v veri in se bo rimo s svojimi 
cloveškimi slabostmi. 
Škofje se zavedamo, da s sinodo, ki smo jo zace li lani, nismo odpravili ali nadomestili vseh dose danjih nacrtov in prizadevanj za prenovo Cerkve, ampak jim želimo dati no-vega zagona. Poglobiti namrec želimo svoje zavedanje o nas samih, o tem, kaj in kdo smo Cerkev in kakšno je naše po slanstvo v tem konkretnem casu in prostoru. 
Klicati Svetega duha 
Dragi bratje in sestre, papež Francišek se ne utrudi poudarjati, da je glavni voditelj in usmer jevalec sinode Sveti Duh. O prepozna­vanju Sve tega Duha govori apostol Pavel da­nes v berilu. Slišijo ga tisti, ki ga z ljubeznijo išcejo. Modrim tega sveta je namrec težko razumeti, da Bog ljubi cloveka in vztraja ob njem, tudi ce ga ta prezira in žali. Kot pravi Pavel Korincanom, se takemu Bogu eni pos­mehujejo, ker ne stopi s križa in ne pokonca svojih zasramovalcev, drugi se pohuj 
šujejo, ker se daje v roke grešnikom in onecašca svetost Edinega in Vsemogocnega (prim. 1 Kor 1,23). Vendar jih Pavel na nek na-cin tudi zago varja, ko pravi, da Jezusa gotovo ne bi križali, ko bi poznali, kdo Bog je in ka­kšen je njegov nacrt za cloveka. To spoznanje presega cloveške moci, saj pravi Pavel: »Cesar oko ni videlo in uho ni slišalo in kar v cloveko­vo srce ni prišlo, je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo« (1 Kor 2,9). Samo Sveti Duh, ki prihaja od Oceta, ki »preiskuje vse, celo Božje globi­ne« (v. 10), nas lahko uci o tej re snicni podo-bi Boga in njegove Cerkve. Zaslišali ga bomo, ko ga bomo klicali, ko bomo vztrajali z Božjo besedo, ko bomo iz vere in hvaležnosti delali vsaj majhne korake ljubezni. 
Dragi verniki, škofje vas na zacetku postne­ga casa spodbujamo, da poživimo svojo odlocitev, da želimo biti živi clani obcestva Cerkve, v kate ro smo bili vcepljeni s svetim krstom. Moc tega obcestva ni clovekova po­polnost, ampak Kri stus in novo življenje, ki je sad njegove daritve na križu. Poti prenove ne more nihce uspešno hoditi sam. Povezuje nas vera v Boga Oceta, ki nas ljubi; povezu­je nas Sveti Duh, ki nam ga daje Oce, da bi lahko živeli njegove darove; in povezuje nas naša prošnja, da bi se prepoznali kot njegovi ljubljeni sinovi in hcere. AMEN. 
Vaši.škofje 

ZAPISNIK 51. LITERARNEGA NATECAJA MLADIKE 

ODMEVI 
Po obisku ministrice Tanje Fajon 
Komisija literarnega natecaja Mladike, ki jo sestavljajo pisateljica Evelina Umek, pisateljica in literarna zgodovinarka Vilma Puric, uredni-ca knjižnega programa Mladike Nadia Roncelli 
in glavni urednik Marij Maver,  se je sestala v ponedeljek, 30. januarja 2023. Obravnavala 
je 58 prispevkov v prozi in 39 ciklusov pesmi, ki so v roku prispeli na natecaj. Komisija je po temeljiti razpravi in oceni dospelih prispevkov podelila sledece nagrade: 
PROZA 
Prvo nagrado prejme zgodba 2020. Avtorica je Tadeja.Krecic.Scholten iz Ljubljane. 
Pisateljica na izviren nacin opiše družinsko srecanje v pokovidnem casu, ko privrejo na dan potlacena custva. Spretno in domiselno, s stopnjevanjem napetosti poglobi odnose med družinskimi clani, ki niso zaprti med štiri zidove, ampak bi se v njih vsakdo zlahka pre­poznal. Kreciceva svoje pisanje opremi tudi z duhovitimi prebliski. 
Drugo nagrado prejme zgodba Casovne sle­di. Avtorica je Darinka Kozinc iz Solkana. Pisa-teljica obcutljivo obravnava temo iz casa druge svetovne vojne. V ospredju sta družinski spo-min in odpušcanje, ki je edini temelj, na ka­terem velja graditi sedanjost in medcloveške odnose. Kozinceva k obravnavani vsebini pri­stopa spoštljivo in s prepricljivim peresom. 
Tretjo. nagrado prejme zgodba Nenavaden prizor. Avtor je Boris Pangerc iz Doline pri Tr-stu. Gre za vecplastno motiviko z vrhuncem v zagonetnem prizoru, ki poveže dve življenji. Je pa zgodba tudi potovanje v cas neke vasi, ki živi po pradavnih zakonih in obicajih. Avtor tenkcutno opisuje ruralni svet in njegove, tudi jezikovne posebnosti. 
Komisija priporoca za objavo še novele: Brez 
solz Leva Detele, Roža Pišcanec Ksenije. Cuic. Bratina, Premiki v Kantasti Luke.Školca, Mami-ca, želim živeti Primoža.Vresnika, Junak Tade-je.Krecic.Scholten. 
POEZIJA 
Prvo nagrado prejme cikel, ki je prispel pod geslom Svetloba v avgustu. Avtorica je Milja­na Cunta iz Ljubljane. Pesnica prikazuje begavo držo sodobnega cloveka, ki prestopa zanesljive 
okvire vsakdana. Bremeni ga nepreglednost do-živetij, razkrajajo ga negotovosti, žalostijo izgu-be, zasleduje starost. Izpoved je posredovana v melanholicnem tonu in prijetnem zvenu. 
Drugo nagrado prejme cikel pesmi Skozi ti-socera okenca. Avtor je Borut.Gombac iz Ma-ribora. Vprašanje cigava je prihodnost, je v poeziji Boruta Gombaca osrednje izhodišce, preko katerega se pesnik dotakne raznolikih položajev cloveka. 
Tretjo.nagrado prejmejo haiku pesmi, ki so prispele pod geslom Snežna sova. Avtorica je Klavdija.KIA.Zbicajnik.Plevnik z Ravn na Koro­škem. Klavdija KIA Zbicajnik Plevnik je avtorica verižno prepletenih haikujev, ki se s ponavlja­njem zadnjega verza vsake kitice zapletejo v venec in presenetijo bralca z oblikovno izvir­nostjo ter pomensko drznostjo. 
Komisija priporoca za objavo še cikel pesmi Bela Andraža.Polica, cikel Pesmi njej Dragana Mitica, cikel pesmi Ane Kumperger, cikel pe­smi Franja.Francica, pesniški cikel Zlata jajca Petre.Koršic. 
Trst, 30. januarja 2023 
Za komisijo literarnega natecaja Mladike 
Marij Maver 

ODGOVOR.ZEDINJENE.SLOVENIJE 
Vaše pismo sem dobil preko naše Svo­
bodne Slovenije, se vam zahvalim za vaš pogled na doloceno situacijo v življenju naše skupnosti. 
Naš pogled kot društvo Zedinjena Slo­venija je da prisotnost gospe ministri­ce Tanje Fajon v naši državi je nakljuc­na zaradi srecanja CELAC v Argentini. In slovenska skupnost je demokraticna in spoštljiva do oblasti Republike Slo­venije, saj smo vecina postali državlja­ni po osvoboditvi leta 1991. 
Zato je ministrova prošnja za sreca­nje z našo skupnostjo prejela Zedi­njena Slovenija preko veleposlaništva RS v Argentini. Po usodi je sovpadlo z dogodkom Pristavske obletnice in Slo­venskega dneva. Srecanje je bilo zgolj formalno. Slovenci v Argentini poka­žemo, da smo demokraticni, odprti in vkljucujoci. Ne da bi zapustili vredno­te in etiko, ki so nam jo zapustili naši predniki. Ta ni prvi obisk uradnika vla­de RS, protokolarno smo sprejeli vse iz razlicnih krogov politicnih, kultur­nih, cerkvenih in športnih, ki so nas želeli obiskati. 
V demokraciji ideje in vrednote so 

izražene v volilnih aktih. 
Kar se tice intervjuja, gre za pogovor z ministrico Vlade RS za zunanje zade­ve republike in prikazuje njeno razmi­šljanje in cilje v trenutni vlogi. In tudi v naslednji številki Svobodne Slove­nije se je objavilo odmeve za in proti temu obisku, ni bilo nobene cenzure smo sprejeli demokraticno kritike. 
Me veseli vedeti da se naš tednik še bere po svetu in povzroci te debate. A ta debata je potrebna ne samo med istomišljeniki, saj je slovenski narod potreben sprave v resnici, to je mož-no, ce se med seboj poslušamo, tudi ce imamo razlicne ideje. Vas lepo pozdravljam. 

Agr..Inž..Jure.L..Komar 
Predsednik 

KOLEDAR 
11..marca.ob.10:00 
Zacetna sv. maša osnovnih šol v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj 
11. marca 
Sprejemni izpiti in vpisovanje SSTRMB 
2..aprila 
Cvetna nedelja 
6. aprila 
Veliki cetrtek 
7. aprila 
Veliki petek 
8. aprila 
Blagoslov jedi po slovenskih domovih 
9..aprila 
Velikonocna nedelja 

MISIJONSKA 
TOMBOLA 
v Slovenski vasi 

ZA RAZMISLEK IN NASMEH 
“ “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” 
” 
PREGOVORI IN CITATI 
ADIÓS, LES LUTHIERS! 

Po 55 letih uspešnic je humoristicno-glasbe­na skupina Les Luthiers napovedala dokonc­no slovo. Skupina je že zacela s poslovilnim nastopom »Más tropiezos de Mastropiero«v gledališcu Teatro Ópera v Buenos Airesu, nato bodo opravili poslovilno turnejo po notranjosti Argentine, Ameriki in Evropi. 
Skupina Les Luthiers je nastala leta 1967 in od takrat ohranja svoj nemirni, šaljivi in kri­ticni duh. Eden od prvotnih clanov skupine, Carlos López Puccio je izjavil: »Letos bom star 77 let, Jorge Maronna pa 75. Pocutiva se zelo vitalna in umetniško sva v najboljšem trenut­ku; a ko se clovek bliža osemdesetim, mišice in sklepi pocasi zacnejo predstavljati ovire.« 
Malokatera glasbena skupina se lahko po­hvali z vec kot petdesetletnim uspehom. Od svojih zacetkov se delo Les Luthiers dotika neprijetnih tem, kot so diktature, krive vere in politicna korupcija. 
Kot poklon skupini objavljamo nekaj njiho­vih nepozabnih fraz. Objavimo jih na prvem mestu v originalnem španskem jeziku, saj je velik delež duhovitosti teh genijev humorja prav v znacilni uporabi jezika. Zavedamo se, da prevod v slovenšcino morda ne bo dojel vse te duhovitosti, a upamo, da boste uživa­li ob branju teh fraz: 
•.No.soy.un.completo.inútil..Por.lo.menos. 
sirvo de mal ejemplo. (Nisem popolnoma neuporaben. Uporabljajo me kot slab zgled.) 
•. La. verdad. absoluta.no. existe,. y.esto. es. absolutamente. cierto.. (Absolutne resnice ni, in to je absolutna resnica.) 
•.Hay.un.mundo.mejor….pero.es.carísimo.. 
(Boljši svet obstaja… je pa neizmerno drag.) 

•.Era.conocido.como.el.»Cervantes«.de.la. 
guitarra… porque era manco. (Klicali so ga »Cervantes« kitare… ker je bil enorok.) 
• Pez que nada contra la corriente muere electrocutado. (Ribo, ki plava proti toku, ubije elektricni udar.) 
•.Es.bueno.dejar.el.trago,.lo.malo.es.no.acor­darse dde. (Dobro je pustiti pijaco, pro­blem pa je, ce se ne spomniš, kje si jo pustil.) 
• Lo importante es el dinero, la salud va y vie-ne. (Pomemben je denar, zdravje pride in gre.) 
•. Si. un. pajarito. te. dice. algo,. debes. estar. loco. porque. los. pájaros. no. hablan.. (Ce ti pticek nekaj pripoveduje, si zagotovo nor: ptice ne govorijo.) 
•.Trabajar.nunca.mató.a.nadie….pero.para. 
qué arriesgarse. (Delo še ni nikoli nikogar ubilo… ampak zakaj bi tvegali?) 
•.El.dinero.no.hace.la.felicidad;.la.compra. 
hecha. (Denar ne dela srece; kupi jo že na­rejeno.) 
• Muchas parejas no pueden tener hijos por 
diversos.motivos..Uno.de.los.más.frecuentes. 
es porque no se conocen. (Številni pari zaradi razlicnih razlogov ne morejo imeti otrok. Eden najpogostejših je ta,  da se ne poznajo.) 
• La inteligencia me persigue, pero yo voy 
más rápido. (Pamet me hoce ujeti, a jaz sem hitrejši.) 

•.Felices.los.que.nada.esperan,.porque.nunca. serán.defraudados. (Blagor tistim, ki ne prica­kujejo nicesar, kajti nikoli ne bodo razocarani.) 
•
 Lo triste no es ir al cementerio, sino qu­edarse. (Ni žalostno obiskati pokopališce, žalostno je tam ostati.) 

•
 Si no ganamos, estamos perdidos. (Ce ne zmagamo, smo izgubljeni.) 

•
 Los honestos son inadaptados sociales. 


(Pošteni ljudje so družbeno neprilagojeni.) 

•. Una. mujer. me. arrastró. a. la. bebida…. y. nunca.tuve.la.cortesía.de.darle.las.gracias..
(Ženska me je zvekla v pijaco… in nikoli ni­sem bil tako vljuden, da bi se ji zahvalil.) 
•
 En cada madre hay una suegra en poten­cia. (V vsaki materi se skriva bodoca tašca.) 

•
 No es cierto que todos los negros son 



maltratados.en.EEUU;.algunos.negros.son. 
maltratados en otros paises. (Ni res, da so vsi temnopolti maltretirani v ZDA, nekateri so maltretirani tudi v drugih državah.) 
• No te metas en el mundo de las drogas. Ya somos muchos y hay muy poca. (Ne spušcaj se v svet mamil. Veliko nas je že, mamil pa je malo.) 
•.Estados.Unidos.es.el.artífice.de.nuestra.ac­tual democracia… y de nuestras anteriores dictaduras. (ZDA so arhitekt naše sedanje de­mokracije… in naših nekdanjih diktatur.) 

•.No.te.tomes.la.vida.en.serio,.al.fin.y.al. cabo.no.saldrás.vivo.de.ella. (Ne jemlji živ­ljenja tako resno, navsezadnje ne boš iz nje­ga prišel živ.) 
•
 Mátate estudiando y serás un cadáver culto. (Ubij se s študijem in postal boš izo­braženo truplo.) 

•
 Lo importante no es ganar, sino hacer perder al otro. (Ni pomembno zmagati, po­membno je doseci, da nasprotnik izgubi.) 



•.Mi.esposa.me.dijo:.»pronto.seremos.tres«.. Iba.a.tener.un.amante. 
(Žena mi je rekla: »kmalu bomo trije«. Dobila si je ljubimca.) 
• La pereza es la madre de todos los vicios y como madre hay que respetarla. 
(Lenoba je mati vseh pregreh in kot mater jo morate spoštovati.) 

•.Si.la.montańa.viene.hacia.ti,.corre:.ˇes.un. derrumbe! (Ce gora prihaja k tebi, teci: to je plaz!) 
•.El.que.nace.pobre.y.feo,.tiene.grandes.po­sibilidades.de.que.al.crecer….se.le.desarrol­len.ambas.condiciones..(Kdor je rojen reven in grd, ima veliko možnosti, da kot odrasel… razvije obe lastnosti.) 

•. Hombre.prevenido.vale. por. dos..Pareja. 
desprevenida vale por tres. (Previden clo­vek velja za dva. Nepreviden par velja za tri.) 

•. La. mujer. que. no. tiene. suerte. con. los. hombres…. no. sabe. la. suerte. que. tiene..
(Ženska, ki pri moških nima srece … ne ve, kako sreco ima.) 
• Si no eres parte de la soluci… eres par­
te.del.problema..(Ce nisi del rešitve… si del problema.) 

•.Cuando.te.enfrentes.con.un.luchador.más. fuerte. que. tú. debes. moverte. más. rápido. que.él..Y.si.te.alcanza:.ˇQue.Dios.te.ayude!. 
(Ko se pomerite z borcem, ki je mocnejši od vas, se morate premikati hitreje od njega. In ce vas dohiti: Naj vam Bog pomaga!) 
•.Todo.tiempo.pasado.fue….anterior. (Vsak pretekli cas je bil… prejšnji.) 
•.El.ego.es.ese.pequeńo.argentino.que.to-dos llevamos adentro. (Ego je tisti mali Ar-gentinec, ki ga vsak nosi v sebi.) 
• Errar es humano, pero echarle la culpa al 
otro.es.más.humano.todavía..(Motiti se je cloveško, kriviti drugega pa še bolj.) 
•.Tener.la.conciencia.limpia.es.síntoma.de. 
mala memoria. (Cista vest je znak slabega spomina.) 
•.Todo.es.relativo..El.tiempo.que.dura.un. 
minuto depende del lado de la puerta del 
bańo.que.te.encuentres. (Vse je relativno. Trajanje minute je odvisno od tega, na kateri strani vrat WCja stojite.) 
•.El.que.es.capaz.de.sonreír.cuando.todo.le. está.saliendo.mal.es.porque.ya.tiene.pen­sado a quién echarle la culpa. 
(Kdor je nasmejan, ko mu gre vse narobe, je že pomislil, koga bo krivil.) 
•.Toda.cuestión.tiene.dos.puntos.de.vista:.el. 
equivocado y el nuestro. (Za vsako vprašanje imamo dve možni stališci: napacno in naše.) 
•.Sus.encantos.no.habían.disminuído.con. los.ańos….habían.desaparecido. (Njen car se z leti ni zmanjšal… izginil je.) 
•.Hay.dos.palabras.que.te.abrirán.muchas. puertas:.Tire.y.Empuje.. 
(Obstajata dve besedi, ki vam bosta odprli številna vrata: Rini in Vleci.) 
•.La.caída.del.muro.de.Berlín,.żfue.un.error. de. los. burócratas?. żError. de. la. doctrina?. żError.del.arquitecto?.(Je bil padec berlin­skega zidu napaka birokratov? Napaka dok­trine? Napaka arhitekta? 
•.La.esclavitud.no.se.abolió,.se.cambió.a.8. 
horas diarias. (Suženjstvo ni bilo odpravlje-no, le omejeno je bilo na 8 ur dnevno.) 
•.Yo.no.sufro.de.locura,.la.disfruto.a.cada. 
minuto. (Ne trpim za norostjo, v njej uživam vsako minuto.) 
•.La.confianza.mata.al.hombre….y.embara­za a la mujer. (Zaupanje ubije moškega… in oplodi žensko.) 
•. Huye. de. las. tentaciones. despacio,. para. 
que puedan alcanzarte. (Pred skušnjavami bežite pocasi, da vas lahko dohitijo.) 
• Si tu novia perjudica tu estudio, deja el estudio y perjudica a tu novia. 
(Ce tvoja punca škoduje tvojemu študiju, za­pusti študij in poškoduj svojo punco.) 
•.Ningún.tonto.se.queja.de.serlo,.así.que. no.les.debe.ir.tan.mal. (Noben norec se ne pritožuje nad svojo norostjo, torej jim najbrž ne gre tako slabo.) 
•.Dios.mío,.dame.paciencia,.pero.damela. YA!!!.(Ljubi Bog, daj mi potrpežljivost, am-pak daj mi jo ZDAJ!!!) 
• Dime con quién andas y te diré si voy con-
tigo..(Povej mi s kom se družiš in ti povem, ce grem s teboj.) 
•. Lo. importante. no. es. saber,. es. tener. el. número.de.teléfono.del.que.sabe.. 
(Ni pomembno znati, pomembno je imeti te­lefonsko številko tistega, ki zna.) 
Zbral: Jože.Jan 


                | Glasilo Slovencev v Argentini  Urednika: Mariana Poznic, Jože Jan  SVOBODNA.SLOVENIJA./.ESLOVENIA.Ll.BRE  
Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija  Uredniški.odbor: Erika Indihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbancic, Jože Lenarcic, Miloš Mavric, Marko Vombergar, Tomaž Žužek  Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com  
Predsednik Jure Komar  Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofi Komar  www.svobodnaslovenija.com.ar