\ixmmuutmintmttsmsuwivuwiuuxMiiumxtmwii!u%xuw3UUimvu\ gnnnuunnnnnnnnnnnnnnnnnnraui^ Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe Ivan Jelačin Ljubljana Velika zaloga pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Ustanovljeno leta 18&S. c Zahtevajte cenik'! 5 SutmutitvmuttusntumntuutmuumtuS [nnnrnnnnRnnnnnmtnnnsinnnnnnnnnnnnnnj noaossonaaaaananDCiSDciDDanaaDa □ n | „Kuverta“ I I Ljubljana 1 Q □ | Vozarski pot št. 1 (na vogalu □ Karlovške ceste) izdeluje I EJ a trgovske in druge ku- □ g verte po najnižjih dnev- | a nih cenah. oaDaaDaannauasoaEsciaDaaDDBDEJD r 8 IH I m I ■ I J Ljubljana I Frančiškanska ulica štev. 4. | Brzojavi : HEDŽET. Telefon 75. | r 4 TiskarnA MERKUR TRG.-IND. DELNIŠKA DRUŽBA SE PRIPOROČA Z/l VSA NAJ¬ FINEJŠA IN NAJPRIPROSTEJŠA TISKARSKA IN KNJIG O VEŠ K A , iiiiri , ’ii„ii |, itiiii M iiiiii | DELA | iiiii ,ll| iiiii |, iiiiif |l iiiiii f Točna postrežba! Telefon 552 Cene najnižje ! Telefon 552 ............... LJUBLJANA SIMON GREGORČIČEVA LIL. <||i(||>i||.i||>.|!ii||ii|H|,.||M||(i||><||>(|!i«|«||>i||ii||«||i.||>!||,i||>(||(>||ii|1(i . ....... oooooooo oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooo I ZA NAVADNO LETO 19 2 6 UREDIL: FR. ZELENIK K oooooooo cooooo oooooooooooooog 500000000000000 loooooooo0000008 XII LETNIK IZDALG IN ZALOŽILO TRGOVSKO DRUŠTVO „ MERKUR“ ZA SLOVE¬ NIJO V LJUBLJANI tisk TISKARNE „MERKUR“ V LJUBLJANI § oooooooo 0000000000000000 oooooooo oooooooo oooooooo oooooooo >3UBDKA TRGOVCI! Kupuj le le priznano dobre čajne mešanice z znamko TRADE MARH „BUDDHA' ki se sestavljajo na podlagi večletnih izkušenj iz najboljših čajnih vrst prve žetve (first crop tea) in so vsled tega pri odjemalcih in konsumentih jako priljub¬ ljene. Znamka »Buddha« ni poznana in upeljmia samo pri nas v Sloveniji, mar¬ več po celi državi in je v teku kratkega časa izpodrinila vse inozemske znamke. Znamka »Buddha« jamči za kakovost izdelka. — Naroča se čajne mešanice »Buddha« pri tvrdki »Tea Import«, druž¬ ba z o. z. v Ljubljani. Ker se čajne mešanice z oznako Buddha« najlažje in najhitrejše razpro¬ dajo, jih priporočamo toplo v nakup vsa¬ kemu trgovcu. 5 J Sffjh 4 . KAZALO. Trgovsko društvo »Merkur. za Slovenijo v Ljubljani . 9 Posredovalnica Trg. društva »Merkur« 10 Podpor, zaklad Trg. društva »Merkur 11 Društveni odbor za leto 1925 . ... 11 Kuratorij podpornega zaklada ... 13 Iz uredbe o prevozu potnikov in blaga na železnicah.39 Prevoz potniške prtljage.48 Prevoz ekspresnega blaga (malih to- vorkov).55 Prevoz blaga.56 Koleki in takse.79 Mednarodna trgovina z jajci.95 Prodaja denaturiranega špirita .... 99 Nabava in poraba industrijske soli' . . 107 Dohodnina..'.113 1. Vojni pribitek.117 2. Izredni (linearni) pribitek .... 117 3. Invalidski davek.119 Iz zakona o ustroju vojske.120 Računanje obresti.122 Trgovske, obrtne in industrijske zbor¬ nice .125 Poštne pristojbine.125 Razmerje med živo težo in težo zaklane živali.130 Pii zaklani živini dobimo v odstotkih k živi teži.131 Tabela za izračunanje dni od enega da¬ tuma do drugega . ..132 Kako se izračuna kubična mera okroglih debel ali klad ... .... 133 Povprečna teža 1 m s lesa v kg . . . . 134 Svojstva kovin.135 Vozne cene.13(1 Srbska cirilica in latinica . .... 137 Obrazec agenturne pogodbe.138 Obris inventure (industrijskega podjetja) 140 Obris inventure (v trgovini).142 Mere in vage inozemstva.143 Denar raznih držav.145 Naše narodne in državna barva .... 145 Caj.147 Varčuj!. .... 152 <&' k§t' kst' i A Trgovsko društvo »Merkur" za Slovenijo v Ljubljani. Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani jo strokovna organizacija, ki za¬ stopa stanovske in splošne interese sloven¬ skega trgovstva. Redni člani društva morejo postati vse osebe (torej tudi ženske) trgov¬ skega stanu (izvzemši učence, učenke, sluge in slično), tvrdke in podjetja, nameščenci tovarniških, obrtnih in prometnih podjetij, delniških družb, denarnih, kreditnih in za¬ varovalnih zavodov. Društvo izdaja svoje glasilo »Trgovski tovari šc, ki je hkratu glasilo »Slovenskega trgovskega dru¬ štva v Celju; in »Slovenskega trgovskega društva v Mariboru«. Društvo izdaja trgov¬ ske knjige v slovenskem jeziku, vzdržuje čitalnico in knjižnico; prireja učne tečaje za trgovske vede, poučna predavanja in shode. Društvo »Merkur« zbira sklad za »Trgovski dom« in ima lastni »Podporni zaklad , iz katerega se podpirajo društveniki, če so brez krivde brezposelni, in rodbine umrlih čla¬ nov. Društvo ima lastno posredovalnico služb, ki posluje za vse delodajalce in za na¬ stavljene« pa proti odškodnini. Društvo ima zopet vajensko zavetišče in zabavišče. Dru¬ štvo daje članom brezplačno pravne nasvete in vsakovrstna druga pojasnila in preskrbuje 10 prevode iz tujih jezikov. Članarina znaša za redne člane-samostojne trgovce mesečno 6 Din, za . redne člane-nameščence in za pod¬ porne člane 3 Din mesečno in za novovsto- pivše člane še 10 Din pristopnine. Članarina se plačuje najmanj za 3 mesece naprej. Usta¬ novni člani plačajo enkrat za vselej 101X0 Din. Društveno glasilo »Trgovski tovariš« preje¬ majo člani brezplačno, sicer znaša letna na¬ ročnina za »Trgovskega tovariša«, ki izhaja enkrat na mesec, 36 Din. Društveni prostori se nahajajo v Ljubljani, Gradišče 17, I. nad¬ stropje. Slovenski trgovci in nameščenci, oklenite se te prepotrebne in živahno delu¬ joč# stanovske organizacije! Posredovalnica Trgovskega društva »Merkur«. opozarja vse interesente, da se v slučajih po¬ trebe obračajo do nje. Posredovalnica po¬ sluje vsak dan ter rešuje poslane dopise to¬ čno. Posreduje za vse vrste služb in mest, ki so običajna v trgovinah in drugih pod¬ jetjih, t. j. kontorsko osobje, prodajalci, pro¬ dajalke, vajenci, vajenke, praktikanti. Pisma je nasloviti: Trgovsko društvo »Merkur«, po¬ sredovalni odsek, Ljubljana. — Uradne ure za stranke so vsak dan, razen sobot, nedelj in praznikov, od 8. do 12. ure dopoldne in od 6. do 7. ure popoldne. Ob sobotah se ura¬ duj# od 8. ure dopoldne do 1. ure popoldne. 01» nedeljah in praznikih se ne uraduje. Podporni zaklad Trgovskega društva »Merkur«. Vabimo vse gg. trgovce in nameščence, da se tega zaklada ob vsaki priliki spominjajo. Saj je namenjen onim brezposelnim, ki niso po lastni krivdi zašli v to in pa v podpiranje potrebnim rodbinam umrlih članov! - ¥ - Društveni odbor za leto 1925. Dosmrtni častni predsednik: Alojzij Lil- 1 e g, veletržec v Ljubljani. Predsednik: Dr. Fran W i n d i s c h e r , I. tajnik trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. I. podpredsednik (obenem urednik lista): Josip J. Kavčič, trgovski družabnik v Ljubljani. II. podpredsednik: Rihard Tory, trgov¬ ski zastopnik v Ljubljani. Predsednik društvenega razsodišča: dr. Da¬ nilo Majaron, odvetnik in .predsednik Odvetniške zbornice v Ljubljani. Tajnik: Valentin A. Urbančič, privatni uradnik v Ljubljani. Tajnikov namestnik: Evgen Lovš i n, trgovec v Ljubljani. Blagajnik: Josip Krek, knjigovodja v Ljubljani. Blagajnikov namestnik: Franc Kovač, trgovski družabnik v Ljubljani. Gospodar: Avgust Jur j o ve c, trgovec v Ljubljani. Knjižničar: Oton Raška, trgovski so- trudnik v Ljubljani. Odborniki in odbornice: Jelka dr. Bretlova, trgovka v Ljub¬ ljani. Pavel Fabiani, trgovec v Ljubljani. Franc Indihar, knjigovodja v Ljubljani. Ivan Jelačin st., veletržec v Ljubljani. Ivan Jeras, trgovski ravnatelj v Ljub¬ ljani. Mirko Jeršan, trgovski poslovodja v Ljubljani. Rudolf Južna, trgovski potnik v Ljub¬ ljani. Rihard Kramer, trgovski solrudnik v Ljubljani. Valter Laurenčič, pisarniški vodja v Ljubljani. Janko Lozar, trgovski zastopnik v Ljub¬ ljani. Dr. Rudolf M a r n , šef oddelka ministrstva trgovine in industrije v Ljubljani. Dr. Viktor Murnik, tajnik Trgovske in obrtniške zbornice v p. v Ljubljani. Ignacij Novak, trgovski družabnik v Ljubljani. Vlado Pfeifer, zasebni uradnik v Ljub¬ ljani. Anton R a v h e k a r, trgovec v Ljubi jan i. Josip Rupnik, trgovski sotrudnik v Ljubljani. Josip Se kul a, trgovski ravnatelj v Ljub¬ ljani. Berta Strehovec, trgovska sotrudnica v Ljubljani. Marija Šušteršič, (lastnica tvrdke M. Tičar), trgovka v Ljubljani. Darinka Vdovi č, kontoristinja v Ljub¬ ljani. 13 Josip Wint»r, trgovec v Ljubljani. Fran Z e b a 1, trgovec v Rudniku pri Ljub¬ ljani. Pregledovalca računov: Josip Malenšek, uradnik Kmetske po¬ sojilnice v Ljubljani. Josip IT r b a n i č, trgovec v Ljubljani. KuratoriJ podpornega zaklada. Načelnik: Ivan Jelačin st. Namestnik: Rihard T o r y. Člani: Avgust Jurjovec, Ignacij No¬ vak, Anton R a v h e k a r in Berta Stre¬ hovec. "\ Semena za vrt, polje in trav¬ nik priporoča O SEVER & K L)UBL]ANA KUPUJEMO TUDI SUHE GOE E IN VSE DRUGE DEŽELNE PRIDELKE I J 14 Januar - 1926 - Prosinec Hrvatsko: SijeEanj. Češko: Leden. IDEAL-C nudi The Kex Co, Ljubljana 6»adiš£e lO - Telefon 268. 16 a nasledniki Ljubljana Vel etrgovina koloni- jalnega in špecerij skega h 1 a ga Glavni založnik Ciril in Me¬ todovih vžigalic, nudi po najnižji dnevni ceni kavo. riž, testenine, naj finejše namizno olje, čaj, žganje ter vse drugo špecerijsko blago. Postrežba točna in solidna. DC 30 cc 1 Februar - 1926 - Svečan Hrvatsko: Veljača. Češko: Unor. ® a *množcvalni aparat: VEROGRAPH v vseh velikostih The Rex C o, Ljubljana Gradišče lO — Telefon 268. 2 18 Tovarna pletenin in tkanin LJUBLJANA Poljanski nasip štev. 40 izdeluje razne rute-ogrinjalke iz volne (rašel-rute in berlinske), na¬ glavne rute in šale, pletene sv lene samoveznice, šale za okrog vratu, ženilije- rute in ženilije-šalove, stenske preproge i. t. d. i. t. d. 19 Marec - 1926 - Sušeč Hrvatsko: Ožujak. Češko: Brezen. 306 305 304 303 302 301 300 299 298 297 296 295 291 293 292 291 290 289 288 287 286 285 284 283 282 281 . 280 277 27 G Barvne trakove *a vse pisalne in računske stroje Tiie Hex Co, Ljubljana Gradišče lO — Telefon 26S. 2 ' 20 21 April - 1926 - Mali traven Hrvatsko: Travanj. Češko: Duben. Ko Ptrni stroj: AlITOMAT (tudi na električni pogon) TI\e Res Co, Ljubljana Oradiiče iO — Telefon 268. „VINOCET“ tovarna vinskega kisa d. z o. z. LJUBLJANA nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO! Tehnično in higijenično najmoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr. Maj - 1926 ■ Vel. traven Hrvatsko: Svibanj. Češko: Kveten. Pisalni stroj: „ERIKA“ The Rex Co, Ljubljana Gradišč« lO — Telefon 268. lili ili 8. i. LJUBLJANA, Ulila testa šl. J (v lasini stavbi) Brzojavi: Trgovska Telefon 139, 116, 158 Kapital in rezerve ca Din 20,000.000* PODRUŽNICE: Kamnik, Novo mesto, Ptuj, Rakek, Slovenjgradec, Prevalje. Izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle najtočnejein najkulantneje. Junij - 1926 - Rožnik BARVA 25€i vse razmnoževalne aparate The Rex Co, Ljubljana Gradišče lO - Telefon 26S. 26 „ADRIA“ F. Šibenik Ljubljana, Rožna dolina Telefon štev. 523. f ZAKAJ? uvažate esence, ko jih dobite doma v dobri kakovosti in po solidni ceni: Romovo esenca brez barve Rumovo esenco z barvo (kompozicija) Konjakesenco Kumnoto esenco Češnjevo esenco Višnjevo esenco Carsko hruševko Vani jivo esenco Alpsko grenčico Orožno, tropinovo, sadno in slivovo esenco Za nadrobno prodajo pošiljam te esence tudi v maihnih steklenicah po 10, 20, 30 in 40 gr. Garamirano pravi malinovec in sadno marme¬ lado ,Hektar 1 , najfinejše kakovosti priporoča Srečko Potnik h drug destilacija esenc In izdelava sadnlli sokov Ljubljana Melelkova ulica Račun pri Poštni hranilnici, pcdr. v Ljubljani št. 11.612 Telefon štev. 10 ®StS3S)S^l9SlS^!£)SCSa9®S>tS)i Avgust - 1926 - Veliki srpan Hrvatsko: Kolovoz. Češko: Srpen. Mizice za pisalne stroje Iz hrastovega lesa, z enim ali tremi predali The Hex Co, Ljubljana Gradijo lO — Telefon 268. Ljubljanska kreditna banka Ljubljana, Dunajska cesta Ustanovljena 1900. Delniška glavnica in rezervni zaklad ca. Din 60,000.000'—. Čekovni račun: št. 10.509. Brzojavni naslov: BANKS LJUBLJANA Tel. štev. 261, 413, 502, 503 in 504. Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posSe. Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Gorica, Trst. — AGENCIJA: LOGATEC. 31 1 September - 1926 - Kimavec Hrvatsko: Rujan. Češko: Žari. Adicijske stroje nudi The Rex Co, Ljubljana Sradlšče lO — Telefon 268. ncac3aaooc3cac3cac3caoD n D o o n D D D a D Na debelo! izvozna in uvozna družba z o. z. v Ljubljani D D n D D n o o D D n D D n D D n n n n n D n D D caaaaaaaaaaaaaa Telefon interurban štev. 113. Zaloga sladkorja, kave, čaja, čoko¬ lade, kanditov, kavinih primesi, riža, olja, kisa, kisove kisline, sveč, vžigalic, mila, petroleja, soli, dišav, testenin, južnega sadja, kemičnih izdelkov itd. Pražena kava stalno v zalogi. Cene povsem konkurenčne. Zahtevajte cenike! 33 Oktober - 1926 - Vinotok Hrvatsko: Lislopad. f'eško: ftijeii. **^*nmoževalni aparat: Schapirograph v vseh velikostih nudi The Rex Co, Ljubljana Gradišče 10 — Telefon 268. Veletrgovina železnino X MARIBOR Aleksandrova cesta štev. 32 34 Na debelo! Nadrobno! Cene zmerne. Postrežba točna! :xxxxx .‘{5 November - 1926 - Listopad Hrvatsko: Studeni. Češko: Listopad. Ogljeni (carbon) papir la. tu hektografični papir nudi The fiex Co, Ljubljana OradlSCe lO — Telefon 208. S' 36 Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja PREMOG iz slovenskih premogokovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za indu¬ strijska podjetja in razpečava na de¬ belo inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter pri¬ poroča češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, ko¬ vaški premog, črni premog in brikete Naslov: Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, I. nadstropje 1 December - 1926 - Gruden Hrvittsko: Prosinac. Češko: Prosinec. Voščeni papir *a vse razmnoževalne aparate rrr.cn THE REX CO. OradtiCe lo Telefon 26S. Tel. inf. 592 — Brzojavi: Zitotrg LJUBLJANA Veletrgovina z deželnimi pridelki in mlevskimi proizvodi na debelo Priporočata svojo veliko zalogo pšenice, koruze, ješprenja, koše, koruznik izdel¬ kov in banaške moke iz prvo¬ vrstnih mlinov. Velika zaloga vseli vrst krmil. K X H •X X X X X X X X X X X X X X X X X X Iz uredbe o prevozu potnikov in blaga na železnicah. Obveznost prevažanja. (S 3.) I) Prevoz se ne sme odreči: 1. če se izpolnijo prevozni pogoji in ostali °bči železniški predpisi; 2. če ni prevoz prepovedan z zakonskim Predpisom ali iz razlogov javnega reda; 3. če se more izvršiti prevoz z rednimi prevoznimi sredstvi; 4. če prevoza ne preprečujejo okolnosti, ki smatrajo za višjo silo. o) Predmetov, ki po gradbenem ustroju ali °bratu udeleženih železnic niso pripravni za prevoz, železnica ni dolžna sprejemati v pre¬ voz. 3) Predmete, za katerih natovarjanje ali raztovarjanje je treba posebnih naprav, mora sprejemati železnica v prevoz samo na onih Postajali in za one postaje, kjer so lake na¬ prave. Vlaki. (§ 4.) tj Za prevoz služijo vlaki, ki \ ožijo redno l’° določenem voznem redu, in vlaki, ki vozijo Po potrebi. 2) Posebne vožnje po naročbi izvršuje že- ipzniea pn svojem preudarku. 40 Pritožbe. (§ 7.) 1) Pritožbe se lahko priglašajo ustno ali pismeno. 2) O pritožbah je treba po možnosti čiirv prej izdati rešitev. Spori. (§ 8.) Spore med občinstvom in železniškim osebjem razsoja na postajali pristojni usluž¬ benec med vožnjo pa vlakovodja. Vozovnice. (§ 13.) 1) Potnik mora kupiti predno nastopi po¬ tovanje vozovnico; tarifa sme dopuščati iz¬ jeme. 2) Na vozovnici mora bili označeno to-le: a) vstopna in izstopna postaja; b) eventu¬ alni prevozni pot; če je dopuščena uporaba raznih potov ali prevoznih sredstev, mora biti to posebe označeno; c) vrsta vlaka in vozov¬ ni razred; č) vozna cena; d) prvi dan veljav¬ nosti in e) rok veljavnosti. 3) Rok veljavnosti se mora določiti v ta¬ rifi. Prodajanje vozovnic. (§ 14.) 1) Potniške blagajne morajo biti odprte na postajali z manjšim prometom vsaj pot ure, na postajah z večjim prometom pa vsaj eno uro pred odhodnim časom vlaka. 2) Pet minut pred odhodnim čisom vlaka prestane potnikova pravica zahtevati, da bi se mu izdala vozovnica. 3) Železnica sme zahtevati, da se denar za vozovnico pripravi in prešteje. . Pregledovanje vozovnic. Doplačila na vozno ceno. Poronske vstopnice. (§ 16.) 1) Potnik mora na zahtevo pokazati vozov ¬ nico ob vstopu v čakalnico, vstopu na peron in izstopu z njega, ob vstopu v voz kakor tudi vsak čas med vožnjo in, kakor je pač pred¬ pisano za poslednji del proge, oddati vozov¬ nico malo pred dovoršitvijo ali po dovršitvi svojega potovanja. 2) Potnik, ki ne more pokazati veljavne vozovnice, plača razen vozne cene od vstop¬ ne do izstopne postaje Se vozno ceno za pre¬ potovano progo, a najmanj 20 dinarjev. Če pa se vstopna postaja takoj nedvomno ne dokaže, se zaračunita obe vozni ceni od od¬ hodne postaje vlaka. Znesek 20 dinarjev plača potnik tudi, če se vlak niti še ni pre¬ maknil. Kdor nepozvan prijavi sprevodniku ali vlakovodji, da ni mogel kupiti vozovnice, plača poleg redne vozne cene doplačilo 10 dinarjev, vendar pa največ dvakratno vozno ceno. 3) Potnik, ki se brani takoj plačati, se sme izključiti od potovanja. Izključeni potnik nima pravice zahtevati, da bi se mu dala potniška prtljaga na razpolago na drugi ne¬ go na namembni postaji. 4) Na postajah z zaprtim peronom morajo osebe, ki nimajo veljavne vozovnice, pred vstopom v zaprte postajne prostore kupiti peronsko vstopnico. Ta se mora ob vstopu pokazati, ob izstopu iz zaprtih prostorov pa oddati. Kdor vstopi v zaprte prostore brez veljavne izkaznice (legitimacije), plača dva dinarja. 5) Kdor vstopi, ne da bi namerjal odpo- 1 ovali, v vlak, pripravljen za odhod, plača -0 dinarjev. 41 ' li) Železnica srne določiti /. odobritvijo mi¬ nistrstva za promet v tarifi, kdaj se zneski, označeni v odstavkih 2., 4. in 5., iz razlogov pravičnosti vobče ne pobirajo ali se pobirajo samo deloma. 7) Vselej, kadar potnik kaj doplača, se mu mora izdati potrdilo. čakalnice. (§ 17.) 1) Čakalnice je treba odpreti vsaj eno uro pred odhodnim časom vlaka. 2) Na prehodnih postajah je prispelim potnikom dovoljeno, bivati do odhoda njih vlaka v čakalnici železnice, s katero namera¬ vajo nadaljevati potovanje. Vendar pa ne smejo potniki zahtevati, da bi bila čakalnica zaradi njih odprta v času od 23. do C. ure. Santo če je čas prihoda poslednjega vlaka do odhoda prvega vlaka krajši od štirih ur, morajo biti na prehodnih postajali ali na takih postajali, kjer ostajajo vlaki čez noč, čakalnice odprte za prispele potnike, ki na- merjajo nadaljevati potovanje. 4) Kajenje se sme v čakalnicah prepo¬ vedati. Oddelki za ženske in nekadilce. (§ 18.) 1) V vsakem vlaku mora biti najmanj po eni oddelek za ženske v II. in III. razredu, če ima vlak tri ali več oddelkov dotičnega razreda. 2) Moški ne smejo zasedati prostorov v ženskem oddelku, niti ne, če to dopuste žen¬ ske, ki potujejo v oddelku. Vendar pa smejo dečki do dovršenega desetega leta potovati v ženskem oddelku. 3) V prvem razredu se sme kaditi samo s pristankom vseh potnikov istega oddelka. če niso odrejeni posebni oddelki za' kadilce in nekadilce. V II. in III. razredu sc mo¬ rajo, kolikor to dopušča konstrukcija voz, odrediti oddelki za nekadilce. V ostalih od¬ delkih teh razredov in v IV. razredu je do¬ voljeno kaditi, če niso tudi v IV. razredu odrejeni oddelki za nekadilce. 4) Oddelki za ženske in nekadilce morajo Ihti označeni z napisom. 5) V oddelkih za ženske in nekadilce ni dovoljeno kaditi .niti s pristankom sopotni¬ kov. Prav tako je prepovedano, vstopati v te oddelke s prižgano smotko, cigareto ali pipo. 6) V vlakih, ki nimajo voz s posebnimi oddelki, je treba po možnosti skrbeti, da se porazmeščajo ženske in nekadilci posebe. Vstopanje v vozove in odrejanje sedežev. (§ 14 .) 1) Na večjih postajah je treba potnike v čakalnicah pozvali, naj vstopijo v vlak. 2) Uslužbenci so upravičeni, na zahtevo potnikov pa tudi dolžni, da jim odrejajo sedeže. 3) Do praznih sedežev imajo pravico v Prvi vrsti oni potniki, ki pokažejo vozovnico z» dotični razred. 4) Potniki, ki so prispeli z direktnimi vo¬ zovnicami, imajo prednost pred potniki, ki šele začenjajo potovanje. 5) Potnik ima pravico, ob vstopu v voz zasesti po en sedež za se in za vsako osebo, ki potuje z njim. Kdor zapusti svoj sedež, r| e da bi ga označil za zasedenega, 1 izgubi Pravico do tega sedeža. 44 \ račanje in zamenjavanje vozovnic. (§ 20.) 1) Potnik ima pravico, potovati v v oz,nem razredu za katerega velja njegova vozovnica, samo, če se mu more v tem razredu odre¬ diti sedež. Če potnik v razredu, za katerega velja njegova vozovnica, ne more dobili se¬ deža, sme ali zahtevali, da potuje v onem nižjem razredu, kjer še niso zasedeni \si sedeži, in da se mu povrne razlika v vozni ceni, ali pa sme povsem opustiti potovanje in zahtevati, da se mu povrne vs i vozna cena in prtijažnina. Po odškodnine nima pravice. 2) Na vstopni postaji sme potnik pet mi¬ nul pred odhodnim časom vlaka zamenjali svojo vozovnico, če ni še preluknjana ali če je dokazano, da je bila uporabljena samo za vstop na peron, za drugo vozovnico; porav¬ nati pa mora razliko v vozni ceni. 3) Na poedinih delih proge smejo potniki, kolikor ne odreja tarifa drugače, proti ta¬ rifnemu doplačilu uporabljati višji razred ali vlak z višjimi voznimi cenami. Odhod. Zamude potnikov, (tj 21.) 1) Ko se da odhodni znak, se ne dopusti nikomur več, vstopiti v vlak, 2) Kdor zamudi vlak, nima pravice do po¬ vračila vozne cene ali do odškodnine. 3) Če hoče potovati potnik s poznejšim vlakom, za katerega ne velja njegova vozov¬ nica sama po sebi, mora takoj predložiti vo¬ zovnico pristojnemu uslužbencu, da mu ove¬ rovi njeno veljavnost za izbrani vlak. Rok veljavnosti vozovnice se s tem ne podaljša. Če se uporabi vlak z višjimi ali nižjimi ce¬ nami, je treba razliko doplačati ali povrniti. 4) Za vrnitev potniške prtljage (odstavek 2) veljajo zmiselno predpisi § 34., odstav¬ kov 4 in 3). 46 Odpiranje oken. (§ 22.) Okna smejo biti istočasno odprta na obeli straneh samo s pristankom vseh oseb, ki potujejo v istem oddelku. Sicer pa odloči sprevodnik o nesoglasjih med potniki, ali naj bodo okna odprta ali zaprta. Poškodba voza ali vozovnih opremkov. Zlora¬ ba alarmnega signala (zasilne zavore). (§ 23.) 1) Stroški, povzročeni s poškodbo ali one- snažitvijo opremkov, se morajo železnici po¬ vrniti. Železnica ima pravico zahtevati, da se plača odškodnina takoj ali da se dd jam¬ stvo. Če je odredila železnica za odškodnino stalne postavke, se odmeri odškodnina po teli postavkih. 2) Potnik, ki brez polrebe uporabi alarmni signal na steni železniškega voza, mora ta¬ koj plačati 500 Din v korist železnice, ne glede na posledice po občem kazenskem- za¬ konu in posebnih policijskih predpisih. Postopanje na vmesnih postajah. Postanek na odprti progi. (§ 24.) 1) Ko prispe vlak na postajo, se glasno izkliče ime te postaje, eventualna izpreme- na voz in razen tega čas postanka, če je daljši od štirih minut. Čim se vlak ustavi, morajo uslužbenci odpreti vrata onih voz, iz katerih hočejo potniki izstopiti. 2) če stoji vlak izjemoma dalje časa zunaj postaje, sinejo izstopiti potniki iz voz samo z izrečno dovolitvijo vlakovodjevo. Potniki morajo takoj oditi s tira, na prvi vlakovod¬ jev znak pa zopet zasesti svoje prostore. 46 /amilih' in izostanki vlakov. Obratno oviro. (§ 26.) 1) Ce odide ali prispe vlak prepozno ali če izostane, ne daje to nobene pravice do odškodnine. 2) Če se zaradi zamude vlaka izgubi -zveza z drugim vlakom ali če vlak popolnoma ali deloma izostane, sme zahtevati potnik po¬ vračilo vozne cene in prtljažnine za nepre- potovano progo. V tem primeru se povrne razlika med vozno ceno ali prtljažnino, ki je plačana, in ono, ki odpada na prepoto¬ vano progo. 3) Ce potnik v takem primeru opusti na¬ daljnje potovanje ter se vrne s prvim naj¬ ugodnejšim vlakom brez prekinitve na vstop¬ no postajo, se mu povrne vozna cena in prtljažnina ter dovoli brezplačen povratek v vozovnem razredu, ki ga je plačal za prihod, če pa tega razreda v vlaku ni, v neposredno višjem razredu. Potnik mora takoj, ko pri¬ spe na postajo, kjer opusti potovanje, in ko se vrne na vstopno postajo, prijaviti svoje zahteve pristojnemu uslužbencu ter mu pri tem pokazati vozovnico; drugače izgubi svo¬ jo pravico. Na teh postajah se potniku pri¬ java potrdi. 4) Potnika, ki se odreče povračilu vozne cene in brezplačnemu povratku, mora pre¬ peljati železnica brez doplačila z njegovo prtljago vred s prvim najugodnejšim vla¬ kom, s katerim se prevažajo potniki in ki vozi po isti ali drugi progi na isto izstopno postajo, če more potnik tako prej dospeti na to postajo. Medsebojni regres železnic ostane s tem nedotaknjen. 47 5) Železnica je upravičena, izvzeti v tarifi poedine vlake ali vrste vlakov od pomožne službe. 6) Če preprečijo elementarni dogodki ali druge nujne okolnosti vožnjo na eni ali drugi progi, mora železnica po možnosti dru¬ gače poskrbeti za nadaljnji prevoz do proge, na kateri je vožnja po železnici zopet mogoča. 7) Železnicam se dovoljuje, določiti z odo¬ britvijo ministrstva za promet nadaljnje olaj¬ šave v tarifi. 8) Zamude vlakov nad 15 minut in obratne ovire se morajo objaviti z razglasom. Jemanje ročne prtljage v potniške vozove. ('§ 28.) 1) Predmeti, ki se lahko nosijo (ročna pri- ljaga), se smejo jemati s seboj v potniške vozove, če niso v nadlego sopotnikom, če temu ne nasprotujejo carinski, davčni ali policijski predpisi in če ne poštodujejo voz. 2) V I., IJ. in III. vozovnem razredu pri¬ pada potniku za ročno prtljago samo prostor nad njegovim sedežem in pod njim. Prepo¬ vedano je, polagati ročno prtljago na sedeže. 3) V IV. razred smejo jemati potniki s se¬ boj orodje, torbe, mala bremena v košarah, vrečah ali koših in podobne predmete, ki jih more pešec lahko nositi. 4) Potnik mora sam paziti na stvari, ki jih nosi s seboj. Železnica je odgovorna zanje samo, če je sama kriva. Predmeti, ki se ne sinejo jemali v potniške vozove, (i? 29.) t) Eksplozivnih predmetov in predmetov, ki se vžigajo sami od sebe (zlasti nabitega strelnega orožja), zapalnih tekočin, strupe- nih, jedkih materij ia materij, ki rade gni¬ jejo, vobče nevarnih ali smrdljivih predme¬ tov, ne smejo potniki jemati s seboj. 2) Kdor prekrši to prepoved, tega zadene¬ jo posledice, določene v § 60. 3) Uslužbenci so upravičeni, da se uverijo vpričo potnika, kakšni so predmeti, ki jih nosi s seboj. 4) Osebe, ki nosijo, izvrševaje javno služ¬ bo, s seboj strelno orožje, nadalje lovci in strelci smejo jemati s seboj ročno strelivo, toda orožje ne sme biti nabito. Spremljeval¬ cem jetnikov, če potujejo s temi v posebnih vozovih ali v posebnih vozovnih oddelkih, je dovoljeno, nositi s seboj nabilo strelno orožje. Prevoz potniške prtljage. Pojem. (§ 30.) 1) Potnik sme predmete, ki so mu po¬ trebni na potovanju, predati v prevoz kot potniško prtljago. 2) Potniška prtljaga se mora kot taka raz¬ poznati po vkladu v kovčege, potniške ko¬ šare, škatlje za klobuke, ročne zaboje ali v podobne vklade (zavoje, omote). 3) Ali in ob katerih pogojih se sprejemajo kot potniška prtljaga predmeti, ki se ne morejo smatrati za stvari, potrebne na vož¬ nji, potem živali v zadosti močnih zatvorih, in vozila, odreja tarifa. 4) Predmeti, ki spadajo pod prisilni poštni prevoz ali pod državno trošarino, potem pred¬ meti, navedeni v g 29., odstavku 1., se ne smejo predajati kot potniška prtljaga. Kdor prekrši to prepoved, trpi posledice, določe¬ ne v § 60. 0) Tarifa odreja, ali in ob katerih pogojili se sprejemajo kot potniška prtljaga pred¬ meti, navedeni v § 54, odst. 2., B, št. 1. 6) Uslužbenci so upravičeni, da se vpričo potnika uverijo o 'naravi predanih [med¬ metov. 7) Poškodovana prtljaga se sme odkloniti. Če se taka prtljaga sprejme v prevoz, ima železnica pravico-, postaviti na prtljažnim ustrezno pripombo. Sprejem prtljažne prizna- nice s pripombo velja za priznanje tega stanja. Vklad (zavoj, omot). Odstranitev starih pre¬ voznih znakov (§ 81 .) 1) Potniška prtljaga mora imeti trden in trpežen vklad. Neomotana ali nezadostno omotana prtljaga se sme odkloniti. Če se vendarle sprejme v prevoz, je železnica upravičena, postaviti na prtljažnim ustrezno pripombo. Sprejem prtljažne priznanim s pripombo velja za priznanje tega stanja'.” 2) Na vsakem poedinem prtljažnem tovor- ku mora biti točno, čitno in trpežno označen potnikov naslov (ime, stanovališče, stanova¬ nje) kakor tudi predajna in namembna po¬ staja. Prtljažne pošiljke, ki niso označene na ta način, se sinejo odkloniti. 3) Stari zn liki (železniški prevozni znaki, poštni prevozni znaki ali drugi znaki, ki bi se utegnili smatrati za železniške prevozne znake), morajo biti s prtljage odstranjeni. 'A a škodo, ki nastane, če se ne izpolni ta predpis, železnica ni odgovorna. Predajanje. Prtljažnim. (§ 32.) 1) Potniška prtljaga se mora predati pri odpravništvu v roku, določenem za proda- r jauje vozovnic; toda sprejem prtljage se sme odkloniti, če se ne preda prtljaga najkesneje 15 minut pred odhodnim časom vlaka. Ta¬ rifa odreja, ali je treba ob predaji prtljage pokazati vozovnico. 2) Če hoče potnik zavarovati redno izro¬ čitev, mora to storiti z vplačilom tarifne pri¬ stojbine najkesneje pol ure pred odhodnim časom vlaka (§ 92.). Če je odgovornost že¬ leznice po § 35., odst. 2., omejena na naj¬ višjo vsoto, ni dopustno zavarovanje redne izročitve preko te vsote. 3) Vozila, ki se ne smejo prevažati kot pot¬ niška prtljaga, a se ne morejo spraviti v prtljažni voz, se morajo prijaviti na odhodni postaji vlaka najmanj dve uri, na drugih postajah najmanj 24 ur, predati pa najkas¬ neje eno uro pred odhodnim časom vlaka. 4) Prtljažnina (voznina za prtljago) se mora plačati ob predaji. 5) Ob sprejemu prtljage se mora izdati potniku prtljažna priznanica. Na prtljažni priznanici mora biti označeno to-le: a) predajna in namembna postaja; b) eventualni prevozni pot; c) dan predaje in vlak, za katerega se je prtljaga predala; č) število in teža prtljažnih tovorkov; d) prtljažnina in druge eventualne pri¬ stojbine; in e) eventualno zavarovanje redne izročitve; če zavarovanje redne izročitve ni zapisano na prtljažni priznanici, nima pravnega učinka. Potniku se izda na zahtevo razen prtljažne priznanice posebno potrdilo o plačani prt - Ijažnini. 6) Če se prtljaga v nujnih primerih izje¬ moma prevzame, da se odpravi naknadno, ali če se sprejme na postajah, ki ne odprav- Ijajo prtljage, se vendarle smatra, da je bila s časom predaje sprejeta v prevoz. 7) Za prevoz velocipedov (koles) se smejo uvesti s tarifo posebni predpisi. Carinski, davčni in policijski predpisi. (§ 38.) Potniki morajo prisostvovati carinskemu, davčnemu ali policijskemu pregledu svoje prtljage. Če se prekorači dostavni rok (§ 37.) kakor vobče za Škodo, povzročeno s pre- kršitvijo te odredbe, se ne daje nobena od¬ škodnina. Izdajanje, (tj 34.) 1) Prtljaga se izdaja proti vrnitvi prtljažne prizna niče. Železnica ni dolžna, preizkušal i opravičenosti onega, ki prinese priznanico. 2) Kdor prinese prtljažno priznanico, ima pravico, na namembni postaji zahtevati, da «e mu izda prtljaga na izdajališču takoj, ko prispe vlak, za katerega je bila prtljaga predana, in sicer ko poteče čas, potreben za pripravo kakor tudi za eventualno carinsko, davčno ali policijsko manipulacijo. Če se morajo vozila, ki se ne morejo spraviti v prtljažni voz, spotoma pretovoriti v drug vlak, se sme zahtevati njih nadaljnji pre¬ voz šele s prihodnjim potniškim vlakom. 3) Če se prtljaga ne vzame v 24 urah, vo¬ zila pa ne odpeljejo v dveh urah, ko je vlak prispel, se mora plačati ležnina. Če prispe vozilo po 18. uri, se računi rok za odvoz od 8. ure prihodnjega dne. 4) Praviloma se mora izdati prtljaga sa¬ mo na postaji, za katero je bila odpravljena. Vendar pa se sme na potnikovo zahtevo prt¬ ljaga vrniti tudi na predjani postaji ali iz¬ dati na vmesni postaji, če to dopuščajo ras hi razmere in tega ne zabranjujejo carinski, davčni ali policijski predpisi. Tedaj se mora prtljažna priznanica vrnili iti vozovnica po¬ kazati. 5) Če se pirznanica ne vrne, je železnica dolžna, izdati prtljago samo, ako potnik ne¬ dvomno dokaže, da jo upravičen, prevzeti prtljago. Tedaj se sme zahtevati tudi jam¬ stvo. (i) Potnik ki so mu prtljaga ne izda o pra¬ vem času, sme zahtevati, da se mu potrdi na prtljažni priznani« dan in ura, ko je zahte¬ val izdajo prtljage. Odgovornost železnico za izgubo, nianjek in poškodbo. (§ 35). 1) Za potniško prtljago je železnica odgo¬ vorna po predpisih o jamčenju za blago, ko¬ likor niso določeni v tein oddelku odstopki. 2) V izrednih prometnih razmerah sme omejiti železnica z odobrivtijo ministrstva za promet v tarifi odškodnino za izgubo, manjek ali poškodbo potniške prtljage na izvestno najvišjo vsoto. Če se je učinila škoda namenoma ali čc je nastala zaradi velike malomarnosti železnice, se železnica ne more sklicevati na to omejitev. O omejitvi odškodninskega zneska pri predmetih, na¬ vedenih v § 54., odst. 2., B, št. 1, velja § 89., odst. 2. 3) Za izgubo, manjek in poškodbo pred¬ metov, ki se puste v prepeljanih vozilih (§ 30., odst. 3.), je železnica odgovorna samo, če je sama kriva. Izguba potniške prtljage. (§ 36.) t) Za izgubo potniške prtljage je železnica odgovorna samo, če se zahteva prtljaga na namembni postaji v 14 dneh, ko je prispel vlak, za katerega je bila predana. 53 2) Nedostajajoča prtljaga se smatra za iz¬ gubljeno, ko minejo trije dnevi, odkar je prispel vlak, za katerega je bila predana. 3) Ce se prtljaga naknadno najde, se pol- nik o tem obvesti, ako je mogoče zvedeti za njegovo bivališče. Potnik ima pravico, v 30 dneh, ko prejme obvestilo, zahtevati, da se mu prtljaga brezplačno izda na katerikoli postaji v kraljevini. Tedaj mora vrniti pre¬ jeto odškodnino po odbitku odškodnine, ki mu pripada po § 37. zato, ker se je prekora¬ čil dostavni rok, kakor tudi prlljažnino. Odgovornost železnice za to, da se je preko¬ račil rok za izročitev (dostavni rok). (§ 37.) 1) Če se prekorači dostavni rok, mora že¬ leznica povrniti dokazano škodo: a) ako zavarovanje redne izročitve ni označeno, za vsakih začetih 24 ur prekora¬ čenega roka — vendar pa največ za tri dni — do 1 CK) par za vsak kilogram zakesnele prtljage, pri vozilih pa do 150 dinarjev« za vsako zakesnelo vozilo; b) ako je zavarovanje redne izročitve ozna¬ čeno, do označenega zneska. Če je ta znesek manjši nego odškodnina, odrejena pod a), se sme zahtevati ta odškodnina. 2) Če škoda ni nastala ali če ni dokazana, plača železnica: a) ako zavarovanje redne izročitve ni označeno, za vsakih začetih 24 ur prekora¬ čenega roka — vendar pa največ za tri dni — 50 par za vsak kilogram zakesnele prt¬ ljage, pri vozilih pa 75 dinarjev za vsako zalcesnelo vozilo; b) ako je zavarovanje redne izročitve ozna¬ čeno, za vsakih začetih 24 ur prekoračenega Toka - vendar pa najvei za tri dni 54 100 par za vsak kilogram zakasnele prtljage, pri vozilih pa 150 dinarjev za vsako zakes- uelo vozilo, toda ne več od označenega zne¬ ska. Če je ta znesek manjši nego odškodnina, odrejena pod a), se sme zahtevati ta od¬ škodnina. 3) Železnica ni odgovorna, če dokaže, da prekoračitve roka ni mogla odvrniti niti s skrbnostjo rednega trgovca. 4) Če se je učinila škoda namenoma ali če je nastala zaradi velike malomarnosti že¬ leznice, se mora vselej povrniti celokupna škoda. Nosači. (§ 38.) 1) Na postajah, kjer se pokaže potreba, se postavijo nosači, ki odnašajo potniško in ročno prtljago v okolišu postaje do kraja, ki ga jim označijo potniki. ‘2) Nosači morajo biti opremljeni s službe¬ nim znakom ter morajo imeti pri sebi na¬ tisnjeno uradno navodilo z nosaško tarifo. Na zahtevo morajo pokazati svojo tarifo. 3) Nosaška tarifa mora hiti nabita na prt¬ ljažnih predajališčih in izdajališčih, kakor tudi v prostorih, ki služijo za čuvanje (hra¬ njenje) prtljage. 4) Za prtljago, predano nosačem po odst. 1,. je železnica odgovorna kakor za potniško prtljago, predano v prevoz. Čuvanje prtljage. (§ 39.) Na postajah, kjer se odpravlja potniška prtljaga, se morajo po možnosti uvesti na¬ prave (garderobe), kjer potniki lahko za¬ časno puščajo svojo prtljago v čuvanje za pristojbino, ki se objavi z razglasom. Tedaj je železnica odgovorna kot čuvar. Prevoz ekspresnega blaga (malih tovorkov). Sprejemanje. (§ 4<).) 1) Predmeti, pripravni za prevoz v prt¬ ljažnem vozu, se sprejemajo po odredbali tarife kot ekspresno blago. 2) Na vsakem kosu ekspresnega blaga mora biti trpežno pritrjen, točni in čitni pre¬ jemnikov naslov. Ce ni treba pošiljke dosta¬ viti na dom, mora biti naslovu vsakega kosa dodana pripomba: ()stane na postaji. (»Po¬ staja restante«). 3) Voznina za ekspresno blago se mora plačati ob predaji; povzetja ali predjemi niso dopustni. 4) Ekspresno blago se odpravlja na pod¬ stavi ekspresne prevoznice. Ob predaji mora pošiljatelj označi svoje ime in svoj točni naslov, nadalje točni naslov prejemnikov'" ka¬ kor tudi število in vsebino kosov, da se Vso to zapiše na prevoznico. Kot potrdilo o sprejemu ekspresnega bla¬ ga v prevoz se izda pošiljatelju ekspresna priznanica. Sprejem priznanice brez pri¬ pombe velja za priznanje navedb, obseženih v ».iej- ■">) Ekspresno blago se mora predajati pri odpravništvih, ki jih odredi železnica, med uradnimi urami, ki jih je treba objaviti z razglasom. (j) železnica mora, ko sprejme pošiljko, brezplačno ugotoviti njeno težo. Pošiljatelj ali njegov pooblaščenec sme prisostvovati temu ugotavljanju. Prevoz. (§ 41.) 1) Ekspresno blago se prevaža kot potni¬ ška prtljaga. Če se prevoz pri poedinih vla¬ kih omeji ali izključi, se mora to objaviti. 2) Če pošiljatelj ob predaji ne označi vlaka, s katerim naj se blago prepelje, se prepelje s prvim pripravnim vlakom. Izdajanje. (§ 42.) 1) Prejemnik je upravičen, zahtevati na na¬ membni postaji, da se mu izda ekspresno blago pri odpravništvu takoj, ko prispe vlak, s katerim se je moralo blago pripeljati, ven¬ dar pa šele, ko poteče čas, ki je potreben za manipulacijo. 2) Če prejemnik po prihodu vlaka ne pri¬ de po blago, a se blago ni poslalo s pri¬ pombo »Ostane na postaji«, se obvesti pre¬ jemnik po tarifi namembne železnice, da je blago prispelo, ali pa se mu dostavi blago na dom. O prihodu blaga, poslanega s pripombo Ostane na postaji«, se obvesti prejemnik sa¬ mo, če je to na pošiljateljevo izrečno zahtevo predpisano na prevoznici. Obvestitev o pri¬ hodu blaga ali dostava ekspresnega blaga na dom se mora izvršiti v rokih, določenih za brzovozno blago. Nadaljni predpisi. (§ 43.) Tarifa mora določiti, ali in koliko veljajo za ekspresno blago — razen posebnih pred¬ pisov, ki se izdado zanje — odredbe za pot¬ niško prtljago ali odredbe za blago. Prevoz blaga. Neposrednji prevoz, (g 53.) Železnica mora sprejemati blago v prevoz z vseh postaj in stranskih odpravništev bla- ga, urejenih za promet blaga, in za vse take postaje in vsa taka crlpravništva. Zn prehod blaga z ene železnice na drugo iti treba no¬ benega posredovalnega naslova. Tovorni list; njegova oblika (§ 55). 1) Vsaki pošiljki mora biti priložen tovorni list, ki se mora za sporovozno blago ujemali z obrazcem priloge 111., za brzovozno blago pa z obrazcem priloge IV. 2) Za tovorne liste se uporablja bel pisni papir. Kakovost papirja odredi ministrstvo Za promet. Vsa odpravništva blaga morajo prodajati tovorne liste po predpisani ceni. 3) Tovorne liste tiska država. 4) Deli obrazca, ki so obrobljeni /. debelo črto, so določeni za vpise železnice, oslali pa za vpise pošiljateljeve (primeri pa § 51!.. odst. 1., e). 5) Za pošiljke ki se med izvestnimi kraji redno ponavljajo, kakor tudi za pošiljke, ki so določene za daljši prevoz čez morje, sme odobriti ministrstvo za promet odslopke od gorenjih odredb. Vsebina tovornega list«. (§ 56.) 1) Pošiljatelj mora vpisati v tovorni lisi: a) ime in stanovališee prejemnikovo (1. j. osebe, ki naj se ji izda blago); b) železniško postajo ali stransko odprav- nistvo blaga, do kamor je treba prepeljati blago (namembno postajo); e) namembni kraj, če je različen od na¬ membne postaje; č) vsebino pošiljke, pri kosovnem blagu Se število kosov, način vklada in naslov (ali na¬ mesto naslova znak in številko). Železnica ima pravico zahtevali, da se tudi pri vozov¬ nih tovorih označi število kosov in način vklada, če je to po naravi blaga mogoče. Predmeti, navedeni v prilogi II., se morajo imenovati tako, kakor so označeni v tej pri¬ logi. Ce se preda blago' v poškodovanem stanju, je treba v tovornem listu zabeležiti poškodbo in tudi njene zunanje znake; d) težo pošiljke (primeri § 58., odst. 2. in 3.) ali namesto leže podatek, ki se ujema s predpisi predajne železnice; e) pri blagu, ki ga je natovoril pošiljatelj sam, številko in lastninske znake voza; f) če se plača voznina naprej, svobodni za¬ znamek (»beležka o plačilu v naprej«); g) eventualno zavarovanje redne izročitve in eventualno povzetje, ki obremenja blago; h) eventualno zahtevo, da mora ostati blago na postaji; i) točno označbo spremnih listin, priloženih zaradi izpolnitve carinskih, davčnih ali poli¬ cijskih predpisov; j) pri pošiljkah, podložnih carinskemu ali davčnemu postopanju, odpravništvo, kjer je treba izvršiti manipulacijo, če želi pošilja¬ telj to odpravništvo označiti; k) kraj in dan izdaje tovornega lista; l) podpis imena ali firme z označbo sta¬ novanja. Dopuščeno je, dodali brzojavni na¬ slov in telefonsko številko. 2) Ce izpolni tovorni list na pošiljateljevo zahtevo izjemoma železniški uslužbenec, so smatra pri tem za pošiljateljevega poobla¬ ščenca. 3) Železnica sme zahtevati, da se sestavi za vsak vozovni lovor poseben tovorni lisi. 4) Več predmetov se sme vpisati v isti to¬ vorni list, če sc morejo po svoji naravi brez škodljivih posledic natovoriti skupaj drug z drugim in če temu ne nasprotujejo carinski, davčni ali policijski predpisi. 5) Za blago, ki ga mora pošiljatelj natovo¬ riti ali prejemnik raztovoriti, se morajo se¬ staviti posebni tovorni listi, ki ne obsegajo drugih predmetov. 6) Če prostor, določen za popis blaga na prednji strani tovornega lista, ne zadošča, se uporabi zadnja stran tovornega lista. Če bi tudi zadnja stran ne zadoščala, je treba to¬ vornemu listu pridodati liste v isti velikosti m podpisati vsakega posebe. V tovornem li¬ stu je treba opozoriti na te vložke. Če se označi celokupna teža take pošiljke, se vpiše v tovornem listu v razpredelek, ki je do¬ ločen za to. Če se zahteva za blago raznih tarifnih razredov izračun voznine po razre¬ dih, se mora označiti teža za vsak tarifni razred posebe. 7) Pošiljatelj sme v tovornem listu pred¬ pisati, da se mora blago na namembni po¬ staji prešteti in stehtati. Za štetje in tehtanje se plačuje tarifna pristojbina. 8) Če se odda blago za namembni kraj, kjer ni železniške postaje, urejene za bla¬ govni promet, niti stranskega odpravništva blaga, sme predpisati pošiljatelj v tovor¬ nem listu odredbo o nadaljnjem prevozu od namembne postaje do namembnega kraja. 9) Na zadnji strani tovornega lista je do¬ voljeno, natisniti pošiljateljevo firmo. Sem¬ kaj se smejo tudi vpisovali za prejemnika priobčila v pošiljki, kakor n. pr.: »iz pošiljke N. N.-a«, »po nalogu N. N.-a«, na razpolago N. N.-u«, v daljnji prevoz N. N.-u , za par¬ nik N. N/, zavarovano pri N. N.-u-:, »za iz¬ voz v N. N.". Za železnico la priobčila niso obvezna. 10) Dovoljeno ni, vpisovati drugih izjav v tovorni lisi in tudi ne prilagati drugih listin, kolikor ni to predpisano ali dopuščeno v tej 60 uredbi ali z odobritvijo ministrstva zn pro¬ met v tarifi. Izjave in listine se smejo na¬ našati samo na vozninski posel. 11) Tovorni listi se smejo izpolnjevati sa¬ mo v srbsko-hrvatskem ali slovenskem je¬ ziku in samo s cirilico ali latinico. Namesto /. roko se smejo izpolnjevati tovorni listi tudi s tiskom, pisalnim strojem ali žigom. 12) Kdor prinese (pripelje) blago, se sma¬ tra, da ga je pošiljatelj pooblastil, v njegovem imenu izpremeniti ali dopolniti tovorni list, dajati izjave, vobče storiti vse, kar se na¬ naša na sklenitev vozninske pogodbe. Odgovornost za navedbe v tovornem listu. (§ 57.) Pošiljatelj je železnici odgovoren za pra¬ vilnost in popolnost navedb in izjav, obseže¬ nih v tovornem listu, in trpi vse posledice, ki izvirajo iz nepravilnih, netočnih ali ne- jvopolnih vpisov. Pregled vsebine pošiljke. Ugotovitev števila kosov in teže. (§ 58.) 1) Železnica ima pravico, ob vsakem času pregledati pošiljko, da ugotovi, ali se po šte¬ vilu kosov, teži in vsebini ujema s tovornim listom. Za ta pregled se ne sme pobirati nobena pristojbina. Kdor ima pravico raz¬ polaganja, tega je treba pozvati, naj priso¬ stvuje pregledu vsebine, razen če se vrši pregled na podstavi policijskih ukrepov, ki jih je država upravičena odrejati zaradi var¬ nosti ali javnega reda. Vselej, kadar se vrši pregled v odsotnosti pooblaščene osebe, si' pozoveta dve priči, če se ugotovi, da so na¬ vedbe tovornega lista nepravilne, se morajo železnici povrniti eventualno povzročeni stroški. 6 ! 2) Pri kosovnem blagu, ki ga tovori želez¬ nica, mora ugotoviti železnica ob predaji število kosov in težo. Tarifa mora odrediti, ali naj se pobira za to pristojbina. Pošiljatelju ali njegovemu pooblaščencu je na izvolji, pri¬ sostvovati štetju in tehtanju. 3) Pri vseh drugih pošiljkah je železnica dolžna, na pošiljateljevo zahtevo, zapisano v tovornem listu, ugotoviti težo in število ko¬ sov, razen če to ni mogoče glede na priprave za tehtanje, ki so na razpolago, ali na naravo blaga ali na prometne razmere. Težo mora ugotoviti železnica tudi brez zahteve, če ni označena v tovornem listu. Za la tehtanja se plačuje tarifna pristojbina. Če se teža ne da ugotoviti na predajni postaji, se sielita blago na drugi postaji. 4) Pošiljatelj sme ob predaji zahtevati, da se mu dfi prilika, prisostvovati ugotavljanju števila kosov in teže, če se vrši lo na ..pre¬ dajni postaji. Če pošiljatelj tega ne zahteva ali če opusti priliko, ki se mu je dala, mora plačati tarifno pristojbino še enkrat, ako se ponovi štetje ali tehtanje na njegovo zahtevo. 5) Železnica sme blago vozovnih tovorov stehtati na mostni tehtnici in vzeti ob izra¬ čunavanju teže za osnovo težo voza (taro), ki je označena na njem. Na zahtevo onega, ki ima pravico razpolaganja, mora železnica stehtati prazni voz, če to dopuščajo prometne razmere. Ali in kolika pristojbina se pobira za to, odredi tarifa. 6) Železnica mora potrditi v tovornem li¬ stu, da je blago stehtala in kose preštela. Če se ugotovi teža in število kosov na pre¬ dajni postaji, se mora dati potrdilo tudi na duplikatu t^vornege lista. Zastaranje pravic zaradi nepravilnega izračuna voznine. (§ 71.) 1) Pravica železnice do doplačila premalo pobrane voznine ali premalo pobranih pri¬ stojbin kakor tudi pravica zoper železnico do povračila preveč pobrane voznine ali pre¬ več pobranih pristojbin zastara v enem letu, če se opira pravica na nepravilno uporabo tarife ali na pogreške ob izračunavanju voz¬ nine ali pristojbin (§ 70., odst. 1.). Zastara¬ nje se začne po preteku plačilnega dne. 2) Zastaranje pravic do povračila se ustavi s pismeno prijavo pravice (reklamacijo) pri železnici. Če se prijava odkloni, teče role zastaranja dalje od dne, ko priobči železnica reklamantu pismeno svojo odločbo in vrne odkaznice, ki so bile eventualno priložene prijavi. Nadaljnje vloge, naslovljene na že¬ leznico ali nadrejena oblastva, ne ustavljajo zastaranja. Za prekinitev zastaranja veljajo obči zakonski predpisi. Sklenitev vozninske pogodbe. (§ (11.) t. Vozninska pogodba je sklenjena, čim je (»tpravništvo blago s tovornim listom spre¬ jelo v prevoz in je pošiljatelj vplačal vsote, ki jih mora eventualno plačati naprej. V znak sprejema pritisne odpravništvo na to¬ vorni list svoj dnevni žig. Ta žig so mora pritisniti tudi na vsak vložek, ki je po tj 56., odst. C., eventualno pridodnn lovornemu listu. 2) Žig se pritisne takoj, ko se vse blago, označeno v tovornem listu, popolnoma preda in ko se vplačajo vsote, ki jih mora plačali pošiljatelj naprej. Na pošijateljevo zahtevo se mora pritisniti žig vpričo njega. 3) Tovorni list z žigom služi za dokaz, da je vozninska pogodba sklenjena. 4) Pri blagu, ki ga je natovoril pošiljatelj, služijo podatki tovornega lista o teži in šte¬ vilu kosov za dokaz zoper železnico samo. če je železnica pošiljko stehtala ali kose pre¬ štela in to potrdila v tovornem listu. 5) Železnica mora potrdili sprejem blaga in označiti dan sprejema na duplikatu tovor¬ nega lista. ki se ji mora predložili s tovornim listom vred. (3) Duplikat nima pomena ne tovornega he nakladalnega lista. 7) Na pošiljateljevo zahtevo sme železnica sprejem blaga razen tega potrditi tudi v drugi obliki, ki jo odredi sama. Takšno po- Irdilo nima pomena duplikata tovornega liski. Dostavili rok. (§ 75.) 1) Dostavni roki ne smejo prekoračiti na¬ stopnih največjih rokov: a) za brzo.Viozno blago: 1. odpravili col: 1 dne, 2. prevozni rok za vsakih zacelili 250 tarifnih kilometrov 1 dne; b) za sporovozno blago: 1. odpravili rok 2 dni, 2. prevozni rok za vsakih začetih 250 tarifnih kilometrov 2 dni. 2) Odpravili rok se računi samo enkral, ne glede na število udeleženih železniških uprav. Prevozni rok se računi za vso razdaljo od predajne do namembne postaje. 13) Z odobritvijo ministrstva za promet sme določiti železnica dodatne roke: 1. za prevoz od stranskih odpravništev blaga in do njih; 2. za prevoz čez reko, kjer ni mostu, ali čez spojno progo, ki veže dve železnici, ude¬ leženi pri prevozu; 64 3. za železnice podrejenega pomena in za prehod z železnic in na železnice s tirom druge širine; 4. za prehod z ene železnice na drugo ali z ene proge na drugo iste železniške uprave. V tem primeru sme znašati dodatni rok za vsak prehod največ 0 ur pri brzovoznem bla¬ gu, 12 ur pa pri sporovoznem blagu; o. za 'sejme; (i. za izredne prometne razmere. V lem pri¬ meru se smejo določiti dodatni roki izjemoma z naknadno odobritvijo ministrstva za pro¬ met. 4) Odpravili in prevozni roki (odsl. 1.) ka¬ kor tudi dodatni roki v odst. 3., št. 1 do 5., se morajo določiti v tarifi. Dodatni roki v odstavku 3), št.6., se morajo objaviti po- sebe; pred razglasitvijo ne stopijo v veljavo, iz razglasa mora biti razvidno, ali je odobri¬ tev podeljena ali pridržana. Če ministrstvo za promet dodatnih rokov naknadno ne odo¬ bri ali če se odobritev ne objavi v 14 dneh po razglasitvi dodatnih rokov, ti ne veljajo. o) Dodatni rok leče od polnoči, ko se je sklenila vozninska pogodba (§ 61., odst. 1.). Kok je varovan, če se dostavi blago pred njegovim pretekom prejemniku na dom. Za blago, ki se po odredbah namembne postaje ali na prejemnikovo zahtevo ne dostavi pre¬ jemniku na dom, je rok varovan, če se pred njegovim pretekom prejemnik obvesti o pri¬ hodu blaga (§ 79., odst. 3)) in se blago pri¬ pravi za izdajo. 6) Za blago, poslano s pripombo »Ostane mi postaji« (»Postaja restante«), pri kate¬ rem pošiljatelj v tovornem listu ni predpi¬ sal. da se mora prejemnik obvestiti o pri- ^5 hodu, kakor ludi za blago, katerega prejem¬ nik je pismeno zahteval, da se ne obvesti o njega prihodu, je dostavni rok varovan, če se blago pred njegovim pretekom na na¬ membni postaji pripravi za izdajo. 7) Dostavni roki ne teko med časom ca¬ rinskega, davčnega ali policijskega posto¬ panja, med časom, v katerem se prevoz za- kesneva s pošiljateljevo naknadno odredbo, in med časom, ko je prekinjen železniški promet, česar ni zakrivila železnica, kar pa začasno preprečuje začetek ali nadaljevanje prevoza. 8) Če je prvi dan po predaji blaga nede¬ lja ali praznik začne teči pri sporovoznem blagu dostavni rok en dan kesneje. 9) Če je poslednji dan dostavnega roka nedelja ali praznik, poteče pri sporovoznem blagu rok šele prihodnji delavnik ob isti uri. 10) Dopustne so izjemne tarife z znižanimi cenami in podaljšanimi dostavnimi roki, če jih je ministrstvo za promet izrečno odo¬ brilo. »Štetje in tehtanje na namembni postaji. (§ 77.) 1) Ob izdaji blaga sme prejemnik zakle¬ niti, da se blago na postaji prešteje ali steh¬ ta vpričo njega. Za štetje in tehtanje se pla¬ čuje tarifna pristojbina. 2) Železnica mora izvršiti zahtevano štetje 'u tehtanje, razen če to ni mogoče glede na Priprave za tehtanje, ki so na razpolago, ali Slede na naravo blaga ali na prometne raz¬ mere. Ce se tehtanje odkloni, sme prejemnik blago stehtati na najbližji pripravni tehtnici v Pričo železniškega pooblaščenca. Prejemnik 5 fifi mora takrat železnici povrniti nastale stro¬ ške in plačati odškodnino za pooblaščenca. 3) Za tehtanje vozovnih tovorov veljajo predpisi § 58., odst. 5. 4) Če se ugotovi ob štetju ali tehtanju manjek v številu ali teži, za katerega mora odgovarjati železnica, ki ga pa še ni pri¬ znala, mora železnica prejemniku povrniti pobrano števnino ali tehtarino in mu povr¬ niti povzročene stroške. Obveščanje prejemnikov o prihodu blaga. (§ 79 -) 1) O prihodu blaga (§ 76., odst. 8)) se ob¬ vesti prejemnik, kakor si pač izbere želez¬ nica, ali po pošti, telefonu ali pa pismeno po posebnem slu. Ob obvestitvi se označi pre¬ jemniku rok, v katerem mora priti po blago. Na prejemnikovo pismeno zahtevo sme do¬ govoriti odpravništvo z njim poseben način obveščanja. 2) Prejemnik se mora obvestiti o prihodu sporovoznega blaga, ko blago prispe, a naj- kesneje takoj, ko se blago pripravi za izdajo, o prihodu brzovoznega blaga pa v dveh urah po prihodu. Pri brzovoznem blagu, ki pri¬ spe ob delavnikih po 16. uri, ob nedeljah ali praznikih pa po 10. uri, se sme zahtevati obvestilo šele drugi dan zjutraj. 3) Obvestilo se smatra za opravljeno: a) če se obvesti prejemnik po pošti, 12 ur, če se pa obvesti brzojavno, tri ure, ko se je predalo obvestilo poštnemu ali brzojavnemu uradu; b) če se obvesti prejemnik po telefonu, čim se telefonsko obvestilo dovrši; c) če se obvesti prejemnik drugače, čim se mu obvestilo izroči. 4) Obvestila se izdajajo brezplačno. Za dostavo sme zahtevati železnica povračilo svojih stroškov. * 5) Prejemnik se ne obvesti, če je to pis¬ meno zahteval, a pri blagu, ki se je poslalo s pripombo »Ostane na postaji*", če ni poši¬ ljatelj v tovornem listu izrečno predpisal, da se mora prejemnik obvestiti. 6) Če se je moralo blago v vozovnem to¬ voru spotoma pretovoriti, ker je bil voz ne¬ sposoben za vožnjo, se to javi prejemniku ta¬ krat, ko se obvesti. Uoki za odvažanje blaga, ki se ne dostavlja na dom. (§ 80.) 1) Blago, ki ga mora raztovoriti železnica, se mora odpeljati med uradnimi urami (§ 63., odst. 2)) v roku, ki se določi v tarifi. Rok teče od prejema obvestila, da je blago pri¬ spelo (§ 79., odst. 3)), in mora znašati naj¬ manj 24 ur. 2) Rok, v katerem se mora odpeljati bla¬ go, ki ga je dolžan raztovoriti prejemnik, se objavi z razglasom pri odpravništvu ali v tarifi. Rok teče od prejema obvestila, da je blago prispelo' (§ 79., odst. 3)). Če se vo¬ zovi, ki jih je treba raztovoriti, ne pripravijo o pravem času, teče raztovorili rok šele od ure, ko se vozovi pripravijo. Železnica sme zahtevati, da se blago raztovori in odpelje med uradnimi urami. 3) Če se je poslalo blago s pripombo Ostane na postaji«, a pošiljatelj ni v tovor¬ nem listu izrečno predpisal, da se mora pre¬ jemnik obvestiti o prihodu blaga, ali če se je prejemnik pismeno odrekel obvestilu, ali naposled, če prejemnika ni mogoče obvestiti, teče rok za odvoz od ure, ko je blago pri¬ pravljeno. 4) Ob nedeljah in praznikih železnica ni dolžili, izdajati sporovoznega blaga. Brzo- vozno blago se mora izdajati, če je carinska ali davčna manipulacija mogoča. 5) Roki za odvažanje ne teko ob nedeljah in praznikih, nadalje ne med časom carin¬ skega, davčnega ali policijskega postopanja, kolikor ga pošiljatelj ali prejemnik ne za¬ držuje; vendar počiva rok najdlje 48 ur. 6) Če se blago ne odpelje v določenih ro¬ kih, se pobira ležnina ali stojnina. Blago, ki ga prejemnik ne raztovori o pravem času, sme tudi železnica raztovoriti na njegovo od¬ govornost in ob njegovih stroških (primeri tudi § 81., odst. 6)). Za nedelje in praznike se ne plačuje stojnina samo, če je potekel raztovorni rok prejšnji dan po 16. uri. Če sledita v tem primeru nedelja in praznik ali dva praznika ali če sledi več praznikov drug za drugim, se plača stojnina samo za prvega teh dni. 7) Če pride obveščeni prejemnik po blago, a se mu blago ne more pripraviti v dveh urah po njegovem prihodu, mu mora želez¬ nica povrniti stroške, povzročene z njegovim brezuspešnim prihodom. Na njegovo zahtevo mu mora železnica potrditi v tovornem listu, da je zaman prišel po blago. 8) Če se blago kopiči in nastane zaradi tega nevarnost, da se promet ne bo mogel vršiti v redu, ima železnica pravico, po po¬ trebi skrajšati tovorne roke in roke, v kate¬ rih se ne plačuje ležnina, kakor tudi zvišati stojnino in ležnino. V tem pogledu veljajo zmiselno predpisi § 75., odst. 4), o določanju, odobravanju in objavljanju dodatnih rokov za izredne prometne razmere. Ugotavljanje manjka, poškodbe in izgube blaga po železnici. (§ 82.) 1) Če železnica odkrije ali posumi ali če trdi oni, ki ima pravico razpolaganja, da se je blago zmanjšalo ali poškodovalo, mora železnica takoj pismeno ugotoviti stanje bla¬ ga, znesek škode in, kolikor je mogoče, za¬ kaj in kdaj se je blago zmanjšalo in poško¬ dovalo. Prav tako se mora ugotoviti izguba. 2) Na zahtevo onega, ki ima pravico raz¬ polaganja, se mu izda prepis zapisnika o ugotovitvi. 3) Manjek ali poškodba blaga se ugotavlja vpričo onega, ki ima pravico razpolaganja in nepristranskih prič. Na zahtevo prizade¬ tih oseb se pozovejo tudi izvedenci. Če oni, ki ima pravico razpolaganja, ne pride v po¬ stavljenem roku, se opravi ugotovitev brez njega. Onega, ki ima pravico razpolaganja, ni treba pozivati samo tedaj, kadar se mo¬ rajo takoj ukreniti primerne odredbe. 4) Če se s pregledom, izvršenim na za¬ htevo onega, ki ima pravico razpolaganja, ne ugotovi noben manjek in nobena poškod¬ ba ali pa če se ugotovi samo oni manjek ali ona poškodba, ki ga (jo) je železnica že priznala, mora plačati oni, ki ima pravico razpolaganja, stroške za pozvane izvedence. ^odno ugotavljanje ovir ob izdajanju, izgube, manjka iu poškodbe blaga. (§ 83.) Vsaka prizadeta oseba sme zahtevati, da se sodno ugotovi ovira ob izdajanju, izguba, manjek ali poškodba po veljavnih zakonskih odredbah. S tem se ne izpreininja postopa¬ nje, določeno v §§ 81. in 82. 71 ) Odgovornost železnice za izgubo, nianjek i poškodbo blaga vobče. (§ 84.) Železnica je odgovorna za škodo, ki na¬ stane, če se blago izgubi, zmanjša ali poško¬ duje v času, ko je sprejela blago v prevoz, do njega izdaje, razen če se je povzročil;) škoda po krivdi onega, ki ima pravico raz¬ polaganja, ali zbog njegovega naloga, za ka¬ terega se ne more dolžiti železnica, po višji sili ali v nedostatkih v vkladu, ki se odzunaj ne morejo zapaziti. Omejitev odgovornosti za manjke v teži. (§ 85.) 1) Pri blagu, ki izgubi redoma med pre¬ vozom po svoji naravni lastnosti nekaj teže, železnica ni odgovorna za manjke v teži do nastopnih odstotkov: do 2 odstotkov pri tekočem, vlažnem in naslednjem suhem blagu: ostruženem ali zmletem barvilnem lesu, skorjah (lubju), koreninah, sladkih koreninicah, rezanem to¬ baku, maščobnem blagu, milu in trdili oljili, svežih plodih, svežem tobačnem listju, ovčji volni, sirovih in obdelanih kožah, posušenem in pečenem sadju, živalskih kitah, rogovih in parkljih, kosteh (celih in zmletih), suhih ri¬ bah, hmelju, svežem lepu (kitu), svinjskih ščetinah, konjski žimi, soli; do 1 odstotka pri vsem ostalem suhem bla¬ gu, ki ima označeno lastnost. 2) Ako se prevaža več kosov z istim to¬ vornim listom, se izračuni določeni odstotek za vsak kos posebe, če je teža poedinih ko¬ sov označena v tovornem listu ali če se da ugotoviti drugače. 3) Odgovornost železnice se ne omeji, če ni nastopil po okolnostih manjek v leži za¬ radi naravne lastnosti blaga ali če se ugo¬ tovljeni odstotek ne ujema s to lastnostjo ali 7 , ostalimi okolnostmi tega primera. 4) Ako se izgubi vsa pošiljka ali njeni s-amostalni deli, se ne odbije nič kot manjek v teži, če je njih teža označena v tovornem listu ali če se da ugotoviti drugače. 5) Oprostitev železnice od jamčenja preko te izmere po § 86., odst. 1), št. 4., se s tem ne izpreminja. Znesek odškodnine za izgubljeno, zmanjšano ali poškodovano blago. (§ 88.) 1) Če mora železnica na podstavi vozu in¬ ske pogodbe plačati odškodnino za izgubo ali znianjšek blaga, se povrne običajna tr¬ govska vrednost, če pa je ni, običajna vred¬ nost, ki jo je imelo blago iste vrste in kako¬ vosti v kraju in v času, kjer in kadar se je sprejelo v prevoz. Nadalje se morajo povr¬ niti vsote, ki so bile že plačane ali ki se 'norajo še plačati kot carina in ostali stroški kakor tudi kot voznina. 2) Če se blago poškoduje, se povrne zne¬ sek, za katerega se je zmanjšala vrednost, označena v odst. 1). Zavarovanje redne izročitve. (Označitev do¬ stavnega interesa.) (§ 92.) 1) Pošiljatelj sme v tovornem listu označili zavarovanje redne izročitve. Za to se plača Pristojbina, ki se mora določiti v tarifi. 2) Vsota, s katero je označeno zavarova¬ nje redne izročitve, se mora vpisati s črkami v tovorni list na odrejenem mestu. 72 3) Pristojbina se izračuni za nedeljive edi- nice po 10 dinarjev in 10 tarifnih kilometrov ter ne sme biti večja nego 0.25 par za edi- nieo. Pristojbine se zaokrožajo na 25 par navzgor. Kot najmanjša pristojbina se pobira 5 par za prevozni pot od predajne do na¬ membne postaje. 5) Če je dolžnost, plačati odškodnino po § 89., omejena na določeno najvišjo vsoto, ni dopustno, zavarovati redne izročitve preko te vsote. Znesek odškodnine za izgubo, manjek ali po¬ škodbo. če je zavarovanje redne izročitve označeno. (§ 93.) Če je zavarovanje redne izročitve označe¬ no, se sme zahtevati ob izgubi, manjku ali poškodbi blaga poleg odškodnine, določene v tj 88., povračilo nadaljnje škode do ozna¬ čene vsote. Odgovornost železnice, če se dostavni rok prekorači. (§ 94.) 1) Če se dostavni rok prekorači, mora po¬ vrniti železnica dokazano škodo: a) kadar zavarovanje redne izročitve ni označeno, do zneska čiste voznine; b) kadar je zavarovanje redne izročitve označeno, do označene vsote. Če je ta zne¬ sek manjši nego odškodnina, odrejena pod a), se sme zahtevati ta odškodnina. 2) Kadar škoda ni nastala ali kadar ni do¬ kazana, plača železnica: a) ako zavarovanje redne izročitve ni ozna¬ čeno: če se prekorači rok do vštetega 1 dne. Vio čiste voznine, če se prekorači rok do vštetih 2 dni, 2 /io čiste voznine, če se pre¬ korači rok do vštetih 3 dni, :! /in čiste voznine, če se prekorači rok do vštetih 4 dni, 7m čiste voznine, če se prekorači rok preko 4 dni, G /io čiste voznine; b) ako je zavarovanje redne izročitve ozna¬ čeno: če se prekorači rok do vštetega 1 dne, 7io čiste voznine, če se prekorači role do vštetih 2 dni, *t io čiste voznine, če se pre¬ korači rok do vštetih 3 dni, 6 ho čiste voz¬ nine, če se prekorači rok do vštetih 4 dni, a /io čiste voznine, če se prekorači rok preko 4 dni, vso čisto voznino, toda ne več nego označeno vsoto. Če je ta znesek manjši od Odškodnine, odrejene pod a), se sme zahte¬ vati ta odškodnina. 3) Pravice, osnovane na teh odredbah, se smejo uveljavljati tudi poleg eventualnih pravic zaradi izgube, manjka ali poškodbe blaga. Če je zavarovanje redne izročitve označeno, se sme zahtevati poleg odškodnine, ki se določi po § 88., kvečjemu označeni .zne¬ sek zavarovanja kot povračilo za vso nadalj¬ njo škodo (§ 93.), všlevši tudi škodo, po¬ vzročeno s tein, da se je prekoračil dostavni rok. Predpis drugega stavka v odst. 1), b), velja zmiselno. 4) Železnica ni odgovorna, če dokaže, da prekoračitve roka ni mogla preprečiti uiti s skrbnostjo rednega trgovca. 5) Glede primerov, v katerih se mora po¬ vrniti celokupna škoda, primeri § 95. Izguba pravico do odškodnine, (ij 96.) Železnica na podstavi vozninske pogodbe ni odgovorna, če se predado z nepravilno ali netočno označbo predmeti, katerih prevoz je prepovedan po zakonskih predpisih ali. iz razlogov javnega reda ali ki so izključeni od prevoza ali se sprejemajo samo pogojno v prevoz, [sto velja, če ni pošiljatelj izpolnil varnostnih odredb, določenih za te predmete. Prestanek pravic, ko se izplača voznina in prevzame blago. (§ 97.) 1) Z izplačilom voznine in ostalih terjatev, ki obremenjajo blago, in s prevzemom blaga prestanejo vse pravice zoper železnico, ki izvirajo iz vozninske pogodbe. 2) Od tega so izvzete: 1. pravice do odškodnine za škodo, če do¬ kaže upravičenec, da se je učinila škoda na¬ menoma ali da je nastala zaradi velike malo¬ marnosti železnice; 2. pravice do odškodnine, ker se je pre¬ koračil dostavni rok, če se ne prijavijo naj- kesneje v 14 dneh, v katere se ne šteje dan prevzema, pismeno eni izmed železnic, od¬ govornih po g 100.; 3. pravice do odškodnine zaradi takih ne- dostatkov, ki so se ugotovili po tj 32. ali tj 83. preči prevzemom blaga ali katerih ugo¬ tovitev se je vkljub predpisu tj 82. opustila po krivdi železnice; 4. pravice do odškodnine zaradi takih ne- dostatkov, ki se niso mogli ob prevzemu blaga odzunaj zapaziti, če zahteva upraviče¬ nec takoj, ko se odkrijejo, najkesneje pa v sedmih dneh po prevzemu ali od železnice, naj ugotovi škodo po § 82., ali od sodišča, naj izvedenci pregledajo blago, in če dokaže, da je nastal nedostatek v času, ko se je spre¬ jelo blago v prevoz, do njega izdaje. Če pa je bilo mogoče, da bi bil prejemnik na namembni postaji ugotovil stanje blaga, ali če je železnica izjavila pripravljenost, izvr¬ šiti to ugotovitev, se ta odredba ne uporabi; 5. pravice zaradi pogreano pobranih voz- uinskih dodatkov in zaradi nepravilnega iz¬ računa voznine in pristojbin (§ 70.). 3) Prejemnik sme prevzem blaga odkloniti tudi, ko je sprejel tovorni list in izplačal voznino, dokler se ne ugotovi na njegovo za¬ htevo, ali obstoje nedostatki, ki jih navaja. Pridržki ob prevzemu blaga nimajo nikakrš¬ nega učinka, če se ne učinijo s pristankom železnice. 4) Če nedostajejo ob izdaji pošiljke, ki se¬ stoji po tovornem listu iz več predmetov, poedini predmeti, sme označiti prejemnik v potrdilu o prejemu predmete, ki jih ni prejel. Zastaranje pravic zoper železnico, ker se je blago izgubilo, zmanjšalo ali poškodovalo ali ker se je prekoračil dostavni rok. (§ 9R.) 1) Pravice zoper železnico, ker se je,bla¬ go izgubilo, zmanjšalo ali poškodovalo ali ker se je prekoračil dostavni rok, zastarajo v enem letu. 2) Zastaranje se začne, če je blago izgub¬ ljeno ali zmanjšano, ko poteče dan izdaje, 5e pa se izgubi ali če se prekorači dostavni rok, ko poteče ta rok. 3) Zastaranje se ustavi s pismeno prijavo zahteve (reklamacijo) pri železnici. Če se prijava odkloni, teče rok zastaranja dalje od dne, ko priobči železnica reklamantu pisme¬ no svojo odločbo in vrne dokaznice, ki so bile eventualno priložene prijavi. Dokaz o prijavi pravice in o njeni rešitvi kakor tudi dokaze vrnitvi dokaznic mora predložiti oni, ki se sklicuje na te činjeniee. Nadaljnje vlo¬ ge, naslovljene na železnico ali nadrejena oblastva, ne ustavljajo zastaranja. 7B 4) Za prekinitev zastaranja veljajo obči zakonski predpisi. 5) Enoletni rok zastaranja in ostali pred¬ pisi tega paragrafa se ne uporabljajo, če je železfnica namenoma povzročila, da se je blago izgubilo, zmanjšalo, poškodovalo ali da se je prekoračil dostavni rok. Nadalje se ne uporabljajo na medsebojne regresne pra¬ vice železnic (§ 100). Uveljavljenje pravic na podstavi vozninskc pogodbe. (§ 99.) 1) Uveljavljati pravice zoper železnico na podstavi vozninske pogodbe sme samo oni, ki je upravičen, razpolagati z blagom (pri¬ meri pa §§ 60. in 70.). 2) Ako pošiljatelj, ki ima sam po sebi pravico rapolaganja, ne more pokazati du¬ plikata tovornega lista, sme uveljavljati svo¬ jo pravico samo s prejemnikovim pristan¬ kom, razen če bi predložil dokaz, da je pre¬ jemnik odklonil sprejem blaga. 3) Izvensodne zahteve se uveljavljajo pis¬ meno pri železnici, pristojni po § 100. Če se je tovorni list že izdal prejemniku, se mora prav tako predložiti. Če gre za odškodnino zaradi izgube, manjka ali poškodbe, se mora predložiti potrdilo o vrednosti blaga. 4) Železnica mora kar najhitreje preizku¬ siti zahteve ter izdati o njih pismeno odloč¬ bo, če se z reklamantom ni mogla poravnati. Skupna odgovornost železnic, ki so se ude¬ ležile prevoza. (§ 100.) 1) Predajna železnica jamči za izvršitev prevoza, dokler se blago ne izda prejemniku, ne glede na to, ali so se uporabile samo nje¬ ne ali tudi tuje proge. 2) Vsaka nadaljnja železnica vstopi že s tem, da sprejme blago s prvotnim tovornim listom, v vozninsko pogodbo po tem tovor¬ nem listu ter prevzame samostalno obvezo, izvršili prevoz po vsebini tovornega lista. 3) Glede zahtev, ki izvirajo iz vozninske pogodbe, pa se sme vložiti tožba samo zoper predajno železnico, ali železnico, Id je po¬ slednja prevzela blago s tovornim listom, ali zoper železnico, na kateri progi se je škoda dogodila. S tem se ne krši medsebojna re¬ gresna pravica železnic. Tožitelj ima pravico, voliti med temi železnicami. Ta pravica pre¬ stane, čim se vloži tožba. 4) Z nasprotno tožbo ali zaračunom (kom¬ penzacijo) se smejo uveljavljati zahteve, ki izvirajo iz vozninske pogodbe, tudi zoper dru¬ go železnico, če se opira njena tožba na isto vozninsko pogodbo. Najcenejše kupite in dobro le pri JOSIP PETELINC-u nogavice, kravate, srajce, rokavice, žepne robce, modno blago, galan¬ terijo, palice, nahrbtnike, potreb¬ ščine za šivilje, krojače, sedlarje in čevljarje r. LJUBLJANA . poleg Prešernovega spomenika 78 Trg. društvo f „MERKUR“ za Slovenijo v Ljubljani ima na zalogi sledeče izdane knjige in brošure: Prof. A. & F. Siž: Trgovska korespondenca. Cena vezani knjigi Din 80’ Din 6’ več. s poštnine Anton Kuder: Menično pravo. Druga predelana in povečana izduja. Cena vezani knjigi Din 40' . 10 Izvleček iz zakona o trgovskih nameščencih. To je lična brošuricc, ki jo je naše društvo založilo že pred vojno. Ker je prejšnji zukon še sedaj v veljav., je brošurica potrebna vsakomur. Cena za vsak izvod s poštnino vred Din 3*50. Trgovski tovariš. (!) za leto 4924 in 1925 se dobi še vedno in stane posamezna številka Din 3' s pošt¬ nino vred. Priporočamo vsakomur, da si list prejšnjih let nabavi, ker bo našel v njem mersikaj, kar potrebuje pri izvrševanju svojega posla. Naročilo pri: Trg. društvo „Merkur“ za Slovenijo v Ljubljani. Koleki in takse. 1. Vloge iu prošnjo Za vse pismene ali protokolarne opozo¬ rit ve, vloge ali prošnje vobče, razen onih, ki so obremenjene s posebno večjo takso, ne glede na število in velikost pol, se plačuje taksa Din 5.—. Če se mora na podstavi prošnje izdati po¬ trdilo, izpričevalo, odobrilo, dopustilo itd., se mora za to položiti posebna predpisana taksa. Če taka taksa za potrdila ali izpriče¬ vala po tem zakonu ni določena, ali če za odobrila, dopustila, dovolila itd. ni določena večja taksa, se pobira taksa iz t. p. 5., razen če so take listine posebej oproščene takse. Taksa za kakršnokoli vrsto prošnje, bodisi po zakonu o taksah, bodisi po pristojbinskih zakonih, ne sme biti v administrativnih in sodnih poslih manjša nego 5 Din. Vse polnitve, - pritožbe in vsi prigovori se smatrajo za vloge in so zavezani taksi po tej tarifni postavki. Za vse priloge, ki se dodajajo prošnjam, vlogam, pritožbam, tožbam in vobče pisme¬ nim ali protokolarnim vlogam, a niso po drugem zakonskem predpisu obremenjene s posebno večjo takso, niti niso oproščene pla¬ čila takse, se plačuje, ne glede na število i.n velikost pol, taksa 2 Din. Če se prepiše na enega ali na več lislov ali pol več spisov ter se ti v nepotrjenem prepi¬ su predlože kot ena priloga, se pobere taksa 2 dinarjev za vsakega teh prepisov. 80 Ce so plačale originalne listine, ki se do¬ dajajo kot prilogo, manjšo takso, se mora, ko se predlože, plačati razlika do 2 Din. 2. Izpričevala, privatna. Za vsa izpričevala in potrdila, ki jih iz¬ dajajo privatne osebe ali oblastva privatnim osebam o njih osebnih lastnostih, razmerah, sposobnostih, delu in o vsem, kar se jih mo¬ re tikati, razen onih, ki so s tem zakonom obremenjena s posebno takso, se plačuje taksa 20 Din. Za vse pismene odločbe, odloke in za vsa obvestila administrativnih oblastev, kakor kakor tudi za odločbe ali razsodbe, ki se iz¬ dajajo o kaznivih dejanjih privatnih oseb ali javnih uslužbencev, katera se preiskujejo in kaznujejo na podstavi specialnih zakonov, kolikor ni za te odločbe ali razsodbe določe¬ na posebna ali večja taksa, 20 Din. 3. Pritožbe. Za pritožbe zoper odločbe nižjega admini¬ strativnega državnega ali avtonomnega obla¬ stva, namenjene višjemu oblastvu, kolikor ni v veljavnih zakonih določena posebna večja taksa, 20 Din. 4. Reklama. Za vse objave zaradi materialne koristi, in sicer: 1 ki se prilepljajo ali pritrjujejo na okna, zidove, vrata itd., za vsak izvod Din 0.10, - če pa se take objave nosijo po mestu, se plačuje za vsako tako objavo 5 Din; 2. za vse napisane ali naslikane stalne ob¬ jave ali reklame, ki se obešajo na raznih krajih ali so izdelane na zidovih, ogradah. M tramvajih itd v kakršnikoli obliki, kakor ludi za svetlobne objave (reklame), bodisi s pomočjo projekcije, bodisi s pomočjo kom¬ binacije svetlih točk, ki tvorijo razne črke itd., in sicer: a) izpod pol m 2 velikosti na leto 40 Din, b) od pol m 2 do enega m 3 velikosti na leto HO Din, c) preko 1 m 2 velikosti na leto 150 Din. Za objave v železniških vozovih, na par¬ nikih, tramvajih, avtobusih in na železniških in parniških postajah (zgradbah) in na javnih zgradbah, kakor bankah, restavracijah, hote¬ lih, vrtovih itd. se plačuje desetina te takse. Male tablice poedinih zavarovalnic na za¬ varovanih objektih, nadalje table in oglasi na trgovskih in obrtnih lokalih o predmetih, ki se prodajajo v teh lokalih ali ki so se po značaju obrta prodajali prej, kakor tudi vse objave in reklame v mednarodnih vlakih in parnikih, ki vozijo preko naše države, .niso zavezane taksi po tej tarifni postavki. De se reklama ne plača ali ne prijavi pravočasno ali taksa ne plača, je kazen de¬ setkratna po točki 1., a trikratna po točkah 2 in 3. 5. Borzni sklepi. Za borzne sklepe o nakupu in prodaji na borzi 1 Din. 6. Menice, potrdila, priznanice. Od vseh vrst menic, ne glede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu, če so iz- piačne v državi, kakor tudi od menic, izda¬ nih v državi, ne glede na to, ali so izplačne v državi ali inozemstvu, in ne glede na to, za koliko časa so izdane, če se plačuje: 6 do preko 300 Din 600 > » 1.200 » » 2.000 » » 3.200 » » 5.000 » 6.800 » » 10.400 »' » 14.000 » 20.000 » ■ 26.000 » » 32.000 : 38.000 » 44.000 » > 50.000 > 60.000 > » 70.000 » ». 80.000 » 90.000 100.000 >■ 125.000 » , 150.000 * 175.000 , 200.000 . 250.000 ,> 300.000 > 350.000 , 400.000 » » preko 500.000 dinarjev od vsakih 1000 dinar¬ jev še po 1 dinar. Znesek izpod 1000 dinar¬ jev se jemlje za popolnih 1000 dinarjev. Menice, izdane v inozemstvu, ki so izplač¬ ilo v inozemstvu, če se vneso v državo in dado promet ali so vnesene v državo iz¬ ključno zaradi plačila brez sodelovanja obla- stev, plačujejo, ne glede na vrednost, takso 5 dinarjev. 83 Od menic, izdanih v inozemstvu in izplač¬ ilih v inozemstvu, če se na njih naknadno označi, da se morajo plačati v državi ali če se zahteva sodelovanje oblastev ali če se na podstavi te menice zahteva zaznamba ali za¬ varovanje, se mora poprej plačati taksa po gorenji tabeli. Za menice, izdane v državi, se mora po vsoti uporabljati ustreženi taksni papir me¬ nične golice, razen če se glasi menica na vsoto, za katero menične golice ni. Če se ne uporabi predpisana monopolizirana golica ali če se za menice, ki se glase na večjo vsoto in za katere ni golice, ne doplača na predpisani način ostanek takse, se smatra, da taksa sploh ni plačana in izdatelj in pre¬ jemnik se kaznuje, ako sam ne prijavi ne¬ pravilnosti, z dvajsetkratnim zneskom celo¬ kupne takse poleg redne takse. Če se ne plača taksa iz pripomb 1. in 2., se kaznuje s to kaznijo oni, v čigar rokah se najde me¬ nica. Za potrdila in priznanice, s katerimi se potrjuje prejem lastne vsote ali lastnili pred¬ metov v svojem imenu ali v imenu koga drugega — razen priznanic v bančnih poslih med privatnimi osebami po t. p. 36. — se plačuje kot od vrednosti prejetega pred¬ meta Vi%. če se potrjuje z ostankom izvestne vsote 'red istočasno prejem vse terjatve, se plača taksa po vsoti onega zneska, ki se potrjuje. 7. Računi, čeki. bdjemalne knjižice. Na račune, note, poročila in podobne spi¬ se itd., ki jih izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah, katere izvirajo iz njih posla, drug drugemu ali drugim osebam, ne glede na to, 84 ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne, ako se ne glase na več nego 100 Din, 10 par, preko 100 Din 20 par. Za račune se smatrajo tudi spiski raču¬ nov, za note pa tudi popisi blaga in njih prepisi (faktura). Računi, ki se predlagajo državnim in sa¬ moupravnim blagajnam ali blagajnam onih naprav, ki so v upravi države, če se potrjuje na njih prejem vsote, označene v računu, a se ne predlaga posebna priznanica o pre¬ jemu te vsote, so zavezani taksi po t. p. 33. Če se predložita račun in priznanica, se plača za račun taksa iz t. p. 34., za priznanico pa taksa iz t. p. 33. 1 Na knjižice, v katere zapisujejo trgovci ali obrtniki poedinim osebam blago, ki so ga jim odpremili ali oddali, se plačuje taksa 1 dinar na leto. Na vsak račun v hotelih, restavracijah, gostilnah, kavarnah, penzionih itd. pa se plačuje samo taksa 0.20 dinarjev. Na čeke, bone in priznanice v bančnih poslih med privatnimi osebami se plačuje taksa Din 0.50. Pri poštnih hranilnicah in poštnih čekov¬ nih zavodih se pobira kot ta taksa Din 0.10. Potrdila, na katerih podstavi pobirajo vla¬ gatelji vsote, naložene pri denarnih zavodih na obresti, niso zavezane plačilu te takse. 8. Tekoči računi. Za vsak otvorjeni ali tekoči račun pri del¬ niških (razen zavarovalnih) družbah na leto Din 20. — . ' Državne blagajne odtegujejo še I °/o poslovnega davka in l°/o za potrošnike zadruge. 8n Začetkom vsakega polletja, a najkasneje do dne 15. januarja ali do dne 15. julija morajo delniške družbe predložiti davčnemu ob- lastvu ali finančni upravi seznamek otvorje- nih ali tekočih računov v minulem polletju ter to takso prilepiti na seznamek. Med delniškimi družbami medsebojno otvorjeni tekoči računi plačujejo polovico le takse. Te takse ne plačujejo otvorjeni in tekoči računi pri poštnih hranilnicah in poštnih če¬ kovnih zavodih. 'J. Potni listi. Za izdajanje, podaljševanje in obnavljanje izvenmejnih potnih listov: a) za čas do vštetih 6 mesecev Din 10.— b) za čas preko 6 do 12 mesecev Din 20. - c) za vsako nadaljnje leto še po Din 20. č.) za izseljeniški potni list za v Ameriko in prekomorske krajine Din 250.—. Če se mora tak potni list pri naših'" ob- lastvih v državi tudi vidirati, se pobirajo za v sak tak vizum 3 dinarji. Potni list se ne sme izdati za več nego za tri leta. Osebam, ki jim inozemsko oblastvo ali ki jim inozemska diplomatska predstavni¬ štva dotične države zabranijo nadaljnje poto¬ vanje ali vstop v njih državo, kakor tudi osebam, ki se v desetih mesecih vrnejo v našo kraljevino, se povrne plačana taksa za Izseljeniški potni list po odbitku redne takse l 'z točke a, odnosno iz točke b. Za mali potni list ali izkaznico 5 Din. Za mali potni list ali izkaznico se po¬ kore ena taksa samo, če se vpišejo vanj le najbližji rodbinski člani: žena in otroci; 86 drugače pa se pobere za vsako osebo ludi posebna taksa. Za vidiranje potnih listov naših držav¬ ljanov za vsak vizum 3 Din. Prip. Obmejna oblastva so dolžna, pobirati za nevidirane potne liste zakonito ali do¬ govorjeno takso, predpisano za vidiranje. 10. Prijava obrta. Za prijavo obrtov se plačuje kot taksa: 1. če se izvršujejo na ulicah 20 Din; 2. če se izvršujejo v lokalih: v krajih z več nego 10.000 prebivalci 100 Din; v krajih z več nego 5.000 do 10.000 prebivalci 00 Din; v krajih z več nego 2000 do 5000 prebivalcev 40 Din, v krajih do 2000 prebivalcev 20 Din. V oblastvih, kjer daje politično oblastvo dovolitev za izvrševanje obrata, se plačuje taksa za dovolitev posebej. Za prijavo delavnice za zlate in srebrne stvari 50 Din, prodajalnice 250 Din. 11. Lovske karte, orožni listi. Za posest in nošenje orožja se plačuje: it) za prijavo posesti strelnega orožja (pu¬ ška ali revolver) kakor tudi za prijavo vsake izpremembe 10 Din. b) za vsak enoletni orožni list (dovolilo) za nošenje strelnega orožja 50 Din. c) za trajni orožni list, ki se daje po členu 8. zakona o posesti in nošenju orožja, 50 Din. Za lovsko karto se plačuje kot taksa: a) če kdo lovi brez psa, na leto 30 Din; b) če kdo lovi z enim psom na leto 40 Din; c) če kdo lovi z dvema psoma, na leto 50 Din; č) če kdo lovi s tremi ali več psi, na leto 60 Din. 8t im 12. Konkurz, zahteva otvoritve. Za zahtevo, naj se otvori konkurz, ali če se otvori uradoma, 200 Din; če se zahteva otvoritev k on k umi za več oseb, 250 Din. 13. Pooblastila. Za pooblastitev ali odpoved poblastitve pred sodiščem 10 Din; za odpoved pooblasti¬ tve, če se obvesti pooblaščenec z odlokom, 30 Din. 14. Protokolacije lirin. Za sodno protokoli ran je firme ali izpre- tnembo firme, poleg takse za prošnjo po t. p. 1., in sicer: h) delniških, bančnih, kreditnih, hranilničnih in vobče denarnih, trgovskih in industrij¬ skih 3000 Din; b) zadrug in hranilnic po regulativu, kolikor 'niso oproščene s posebnim zakupom, 20 Din. Za sodni razglas odobrenih izprememb v pravilih teh družb in zadrug se plačuje ena petina taks, določenih po lej tarifni postavki, kolikor niso oproščene s posebnim zakonom. Za sodno protokoliranje: a) komisionarskega ali agenturskega izvoz¬ nega podjatja 1000 Din; 1>) komisionarskega ali agenturnega uvoz¬ nega podjetja 1500 Din; <0 komisionarskega ali agenturnega izvozne¬ ga in uvoznega podjetja 2000 Din; č) posredniškega (senzalnega) podjetja loo dinarjev. Za protokoliranje mešanih podjetij: komi- donarskega in agenturnega izvoznega; ko- "tisionarskega in agenlumega uvoznega; ko- S8 misionarskega in agenturnega izvoznega in uvoznega, se plačuje taksa, predpisana pod a, b in c. V točki so mišljeni samo oni posredniki, ki posredujejo na tržiščih pri nakupovanju poljskih proizvodov. Vsi drugi posredniki, kakor n. pr. za nakupovanje in prodajanje posestev, dajanje raznih objketov v najme in za vse druge vrste posredovanja, plačujejo takso po točki c. Za protokoliranje carinskega posredništva se plačuje taksa po točki c te t. p. Za sodno protokoliranje trgovske in indu¬ strijske firme, poleg takse za prošnjo po t. p. 1.: a) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Sarajevu, Subotici, Splitu, Novem Sadu in Osijeku 500 Din; b) v drugih mestih 300 Din; c) v trgih in vaseh 150 Din. Za prijavo in protokoliranje obrtne firme, poleg takse za prošnjo iz t. p. 1. 50 Din. Ako žena prijavi in protokolira trgovsko firmo, če je mož v konkurzu ali če je bil mož v konkurzu, pa svojih upnikov ni po¬ plačal, 5000 Din. Ako žena prijavi in protokolira firmo ka¬ kršnegakoli netrgovskega obrata, če je mož v konkurzu ali če je bil v konkurzu, pa svoji h upnikov ni poplačal, 2000 Din. Če se prijavi in protokolira firma kakrš¬ negakoli trgovskega ali netrgovskega podjet' ja tako, da bo poslovodja kdo drugi, se plača za sodno protokoliranje, določena s tem za¬ konom, po naravi podjetja razen tega pa še taksa iz t. p. 163. Takse za pripravo in protokoliranje vseh podjetij se plačujejo tudi, če se ta podjetja izvršujejo poleg drugega podjetja, ali Če v S!) iz,vestni oblasti ni treba enega ali drugega teh podjetij protokolirati; v tem primeru se pobero te takse za izdajo dovolitve za po¬ slovanje, če redna taksa za to dovolitev ni večja. Če se prijavi in protokolira izpremembu firme vseh nedelniških podjetij, se plača po- lovica taks, določenih v sprednjih t. p. za prijavo in protokoliranje poedinih firm. Za prijavo in protokoliranje podružnic vseh podjetij sploh se plačuje ista taksa, do¬ ločena v sprednjih tar. post., kakor za pri¬ javo in protokoliranje glavnega podjetja. Za prijavo o prestanku podjetja se pla¬ čuje taksa 20 Din.. Če oblastvo samo uradoma ukrene io pri¬ javo, se ta taksa ne plača. Za prijavo in protokoliranje pooblastila, prokure, poslovodstva, pnotokoliranja pod¬ pisa vsakega člana upravnega in nadzorstve¬ nega odbora, likvidacijskega odbora in vsa¬ kega člana komanditne družbe kakor ..tudi Za njih izpremembo ali izbris se plačuje od v sake osebe po 50 Din. Lastniki, pooblaščenci in vobče predstav¬ niki obrtnih, trgovskih, industrijskih in dru¬ gih podjetij, ki začno z delom, preden jih prijavijo ali protokolirajo pri pristojnem ob- lastvu, se kaznujejo poleg plačila redne takse s e s plačilom trikratne takse, predpisane za Prijavo ali protokoliranje. S to kaznijo se kaznujejo tudi vse one °sebe, ki začno obrat ali poklic, preden so Plačale takso, predpisano z zakonom. Istotako se kaznujejo s to takso lastniki obratovalnic in podjetij in vsi oni, ki plaču¬ jejo takso občasno mesečno, polletno ali ' e *no, če začno ali nadaljujejo obral ali pod¬ jetje i. dr., pa odrejene takse niso plačali. 00 15. Protesti menic. Za protest menice ali drugih listin zaradi nepravočasnega prejema ali plačila pri pri¬ stojnem oblastvu ali pristojni osebi, in sicer: a) do vštetih 500 dinarjev 5 Din, b) preko 500 do vštetih 1000 Din 10 Din, c) preko 10OO dinarjev 20 Din. Če se sestavi protest v več izvodih, se po¬ bere za ostale izvode polovica gorenje takse. 1(>. Knjige trgovske, kolekova.nje. Za potrditev trgovskih, bančnih in drugih knjig, ki se potrjujejo po zakonu, se plačuje taksa, in sicer: a) za potrditev (parafiranje) pristojnih oblastev: glavne knjige, kontokorentne in saldokontne knjige, od vsakega lista po 1 Din. b) za potrditev (parafiranje) vseh ostalih knjig (dnevnika, strace, blagajniške knjige, prima - note,knjige računov, skladiščne knji¬ ge, inventarja, bilančne knjige, registrov itd.), ne glede na to, ali so vezane ali pa sestoje iz poedinih nesešitih listov, od vsakega lista po 50 par. Te takse ne plačujejo knjige za kopiranje in žepne knjižice, ki jih nosijo trgovci in drugi s seboj, tudi ne trošarin ske knjige, ki se vodijo po zakonu o državni trošarini (če niso trgovske knjige); tudi ne knjige, ki se vodijo po tar. post. 99 a. zakona o taksah in po zakonu o davku na poslovni promet, re¬ gistri za kupovanje in prodajanje deviz in knjige te vrste, namenjene za prodajo, in rezervne trgovske knjige, ki jih denarni za¬ vodi in delniške družbe še ne uporabljajo. Istolako niso zavezane tej taksi knjige poljedelcev. '11 17. Maloprodaja tobaka itd. Za dovolitev nadrobne prodaje tobaka, ci¬ garetnega papirja, denaturiranega alkohola, Poštnih in taksnih vrednotnic in monopoli¬ ziranega papirja, in sicer: a) v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Mariboru, Novem Sadu, Osijeku, Splitu, Sarajevu in Subotici 200 Din, h) v drugih mestih 100 Din, c) v trgih 50 Din, č) v vaseh 20 Din. Ta taksa se pobira tudi na dovolitev, da kdo prodaja smodnik ali orožje ali municijo. Popolni invalidi in člani rodbin onih, ki so v vojni umrli ali padli, in ki vživajo in¬ validsko podporo, plačujejo za dovolitev, da smejo prodajati predmete, navedene v prvem odstavku te tar. post., četrtino te takse. 18. Delniške družbe, pravila. Za potrditev pravil (Statutov) vseh delni¬ ških družb od določene glavnice za 1000 Din 1 Din. Za odobritev izsprememb v pravilih (Sta¬ tutih) se plačuje 100 Din. Ce pa se z izpremembo pravil zviša glav¬ nica, se pobere popolna stopnja takse, in sicer samo od zvišane glavnične vsote. To takso plačujejo tudi inozemske družbe za dovolitev poslovanja svojih podružnic po 'zmeri vložene glavnice; pri tem se vpošteva Predpis 7. prip. k tar. post. 10. Ge se v eni ali drugi pokrajini ne izvršuje Posebno potrjevanje pravil, se ta taksa po¬ bira pri sodišču ob protokoliranju poleg takse za protokoliranje. Ministrstvo za trgovino in industrijo 'bora obvestiti pristojno finančno oblastvo o v saki odobritvi pravil ali njih izpremembi a ‘> o odobritvi poslovanja delniških družb. L li). Sekanje lesa, prijava žag. Za odobritev žage na privatnem, občin¬ skem, vaškem, samostanskem ali cerkvenem zemljišču ali za podaljšavo obrata na prej dovoljeni žagi: a) za domače žage (potočne) za vsako žago, ravno ali krožno, na leto 20 Din; b) za umetne žage (parne), električne tur¬ bine in sicer: 1. s polovičnim gaterjem, na leto 150 Din, 2. s popolnim gaterjem do 50 cm razpona, na leto 300 Din, 3. s popolnim gaterjem preko 50 cm razpona, na leto 600 Din. Za prijavo za sekanje lesa, ki naj bi se predelal za preprodajo (spekulacijo) ali v\ uporabo pri zgradbah, prevzetih v izvršitev po licitaciji ali s pogobo: a) v privatnih gozdnih parcelah za vsako gozdno parcelo 30 Din, b) v državnih, občinskih, vaških, samostan¬ skih in cerkvenih gozdih za vsak gozd po 70 Din. »j' 20. Parni kotli, pregled. Za pregled in preizkus parnih kotlov se plačuje po velikosti kurilne površine: a) do 2.5 m 2 : če se vrši preizkus z vodnim pritiskom, 250 Din, za notranjo revizijo 150 Din, za zunanjo revizijo 100 Din; b) preko 2.5 do 10 m 2 : preizkus z vodnim pritiskom 500 Din, za notranjo revizijo 300 Din, za zunanjo revizijo 200 Din; c) preko 10 do 50 m 2 : preizkus z vodnim pritiskom 800 Din, za notranjo revizijo 600 Din, za zunanjo revizijo 300 Din; č) preko 50 do 100 m 2 : preizkus z vodnim pritiskom 1000 Din, za notranjo revizijo 700 Din, za zunanjo revizijo 400 Din; 98 d) preko 100 do 200 m-: preizkus z vodnim pritiskom 1200 Din, za notranjo revizijo 900 Din, za zunanjo revizijo 500 Din; e) preko 200 m 2 ; preizkus z vodnim pri¬ tiskom 1500 Din, za notranjo revizijo 1200 Din, Za zunanjo revizijo 600 Din. Te takse se plačujejo v kolkih, bodisi da se vrši pregled na zahtevo privatnih oseb. bodisi, po zakonskih predpisih, in sicer za Preizkus in revizijo vseh parnih kotlov, ka¬ kor: na parnikih, železnicah in pri industrij¬ skih podjetjih in privatnih osebah. Od držav¬ nih kotlov se ta taksa ne pobira. Povračilo potnih stroškov se računi po tarifi, ki jo predpiše minister za socialno politiko Za potrdilo, da ste se izvršila pregled in revizija, se taksa ne plačuje. 21. Kolki in taksni papirji. Kolki in taksni papirji, ki se slučajno po¬ kvarijo in uničijo za nerabne pred uporabo, se smejo zamenjati za nove po predpisih, ki s e izdado o tem. Kolki, o katerih se ugotovi, da so bili Prilepljeni, se smatrajo za uporabljene in se "e morejo zamenjati. Kolke in taksne papirje zamenjuje upra¬ va državnih monopolov po odrejenih oblast¬ eh na lastnikovo prošnjo proti doplačilu stroškov za izdelavo novih kolkov ali 1aks- 11 ih papirjev. Te prošnje niso zavezane plačilu takse. Kolki in papirji z vtisnjenim kolkom so te-Ie vrste: «) kolki po 0.10, 0.20, 0.50, 1, 2, 3, 5, 10, 20,- 50, 100, 250, 500 in 1000 dinarjev; “) papirji z vtisnjenim kolkom po 0.10, 0.20, 0.30, 0.50, 1, 2, 3, 5 in 10 dinarjev; c) menice po 0.60, 1.20, 2, 4, 6.20, 9.80, 13.20, 19, 25, 34, 43, 52, 61, 70, 79, 94, 109, 124. 139, 154, 192, 230, 268, 306, 382, 458, 534. 610 in 760 dinarjev. Kolke in taksne papirje prodajajo državni uradi, občinska oblaslva in pooblaščeni mali prodajalci za gotovino. Ne oblastva ne privatni prodajalci ne smejo prodajati teh kolkov in papirjev za višjo ceno, nego je zapisana na njih. Edino pooblašenim prodajalcem se daje provizija 2%, in sicer samo, če kupijo na¬ enkrat taksnih vrednotnic najmanj za 200 dinarjev in po naročilnem listu. Taksne vrednotnice smejo prodajati po¬ oblaščeni prodajalci v neomejenih količinah in vrstah. V krajih, kjer ni pooblaščenih prodajalcev, mora prodajati občina vse taksne in poštne vrednotnice; v tem primeru'ima vse pravice pooblaščenih prodajalcev. Prodajalci tobaka morajo imeti v zalogi in prodajati tudi taksne in poštne vrednotnice v količinah po krajevnih razmerah, če se jim to odredi. Kdor tega ne stori, temu se od¬ vzame pravica, prodajati tobak. Provizija se daje v kolkih. Privatne osebe ne smejo dobivati pri na¬ kupu taksnih vrednotnic nobene provizije. Osebe, ki se jim na podstavi določbe ge¬ neralne direkcije posrednih davkov vrne taksa v kolkih, smejo te kolke svobodno prodati. SBodi z vsakim odjemalcem prijazen; denai j moža v delavski suknji je toliko vreden kot gospoda v kožuhu. 95 Mednarodna trgovina z jajci. Sortiranje jajec po kakovosti in velikosti. Za izvoz se morajo jajca jako natančno sor¬ tirati po kakovosti in velikosti. Po velikosti se razdelijo v tri vrste: Velika jajca = pri- >na ali I-blago, srednja jajca — secunda ali Ha in »mala jajca«. Mala jajca so tista, ka¬ tera se morejo poriniti skoz 38 mm obroč. Po kakovosti se ločijo jajca v »brezhibne 'n »nebrezhibner. Jajce je »brezhibno , ka¬ dar je luščina popolnoma čista, znotraj do čista polno in se vidi pri presvetenju rume¬ njak brez pege. »Nebrezhibno« jajce je ali zunaj umazano (umazanke), ali ni do čista Polno (plavalke ali izsnšenke), ali se je ru¬ menjak prijel lušči ne in se raditega vidi v iajcu pega (pegarce), ali če je rumenjak 'aztekel in se pomešal z beljakom (gnilke). Gnilke so brez vsake vrednosti. Izvažati se smejo le »brezhibna jajca prve ’n druge velikosti. Uzance vsakega velikega trga natančno določajo, koliko odstotkov sme biti v zaboju nalomljenih (vtisnjenih) in ne- brezhibnih jajec, da pošiljatev odgovarja po¬ godbi. v Ge jajce dalje Časa leži, se vsebina izsu- seva in jajce plava, (plavalke ali izsušenke). tu če leži na vlažnem kraju ali je omotano v vlažno ovojnino, postane pegarca. Uma- Za nke so le za lokalno porabo. flfi Eksporter dobi jajca od producenta ne- sortirana (originalna jajca). Da se morejo ločiti po kakovosti, se morajo presvetiti. V ta namen imajo pripravljeno temnico, v ka¬ teri sta dva ali več sedežev s cevmi, v kateri gori ali močna petrolejka ali električna žar¬ nica. Skoz majhno luknjico pada jaki svet¬ lobni žarek. Pred tako luknjico sedi delav¬ ka, presvetalka. Na desni stoje košare z ori¬ ginalnimi jajci, na levi pa prazne košare za brezhibna jajca, za plavalke, umazanke, gail- ke. Z desnico vzame jajce in ga podrži na¬ vpično pred luknjico in presvetalka takoj j zna, v katero košaro naj položi jajce. Sortiranje po velikosti se vrši v posamez¬ nih državah po teži. V Angliji je merodajna teža za 120 jajec, ki tehtajo ali 14, 15 ali 16 angleških funtov. Italija določa težo za 1000 komadov. Velika jajca tehtajo 59 do 60 kg, srednja 56 do 58 kg, mala pa manj | kot 56 kg. Ovojnina jajec za eksport. Za eksport se porabljajo zaboji, v katere se vloži 1440 jajec. Narejeni so iz mehkih lat tako, da je med dvema latama več ali manj prostora. Zaboji so 175 cm dolgi, 53 cm širo¬ ki in 25 cm visoki ter imajo v sredini dolži¬ ne dvojnato steno. Stena v sredini je dvoj¬ na ta, da se more zaboj tudi prežagati na po¬ lovico. Porabljati se mora vedno le sveža in popolnoma suha lesna volna. V vsaki polo¬ vici zaboja leže ena na drugi štiri vodoravne lege jajec. V vsaki vodoravni legi leži po dol¬ žini 10 vrst in v vsaki vrsti je 18 jajec, te¬ daj leži v vsaki polovici lOkrat 18 jajec, te¬ daj v štirih vodoravnih legah 720 jajec ali celem zaboju 1440 jajec — 24 Sehock = 1- Grofihundert = 120 Dutzend — 96 Mandel a 15 komadov — 72 snes. Te števne mere so v mednarodni trgovini jako važne. Cena se določa v Angliji za 120 komadov, v Severni Nemčiji za Schock, v Združenih državah Amerike za iucat, v Dan¬ ski za snes in v Švedski za Mandel, v Italiji, južni Nemčiji in v Egiptu za 100 komadov, Ua Francoskem za 1000 komadov. Polnjenje zaboja se vrši tako, da se položi y zaboj najprej plast lesne volne, na njo lega jajec, potem zopet plast volne, lega jajec itd., Ja pride na zadnje plast volne. V celem je četvero leg jajec in pet plasti volne. Zaboj Polnita vedno dva delavca naenkrat in sicer v sak svojo polovico. Zaboj je napolnjen v četrt ure. liazločujemo poletno in zimsko ovojnino. Za pošiljke od novembra do marca se porab¬ ljajo zimski zaboji. Pri teh so late tesno sku¬ paj in vloži se še papir. . Kosmata teža zaboja znaša po velikosti ja- •iec 90 do 105 kg. Zaboj s sortiranimi malimi ■jajci tehta 70 do 87 kg. Tara znaša 16—18 kg. ^ jajec (štajerskih) tehta 1 kg, eno jajce pa Povprečno 55 'A gr. V Halles cenlrales v Pa- r nw računajo na en kilogram 15 jajec veli¬ kih 4 667 gr, 17 srednjih a 58'8 gr in 22 malih h 45'5 gr. Konserviranje jajec. Najlepša in najboljša jajca so ona iz spo¬ mladi. V spomladi se jih tudi največ dobi, pa 1® potrebno, da se spravijo (konzervirajo) za ?‘®o, kadar je konzum največji. Naistarejši 'u pri nas tudi najbolj poznan način konser- "rania je vlaganje v apneno vodo. Kmetice 'uagajo kar v živo apno. Pri prodaji se mora ns povedati, da so jajca konservirana (apnenke, oeufs conserves dans la chaux, pickled eggs). Splošne opombe. V ti kupčiji je poleg znatne glavnice ne¬ izbežno potrebna največja natančnost in po¬ štenost. Kupčija se naredi navadno fiks¬ no po dogovorjeni ceni. Natančno se mora vpoštevati dobavni rok in dobavna količina. Plača se ali ob prevzemu blaga ali na dvoj¬ nik voznega lista. V drugem slučaju se pla¬ ča navadno le do 7fakturnega zneska, ostanek pa ob prevzemu. Veliki odjemalci jajec iz naše države so Švica, Avstrija (prekupec), Nemčija (Ber¬ lin), Anglija, Francija. GRITZNER in ADLER za dom, obrt in indu¬ strijo. - Poduk ve¬ zenja brezplačen, pozamezni deli za vse sisteme igl, olje LJUBLJANA poleg Prešerno¬ vega spomenika 90 Prodaja dcnaturiranega špirita. V promet se sme spravljati samo oni špi¬ rit, ki je denaturiran z občim sredstvom za denaturiranje. Strogo je prepovedano, sredstvo za dena¬ turiranje popolnoma ali deloma odstranjevati iz denaturiranega špirita ali pa denaturirane- mu špiritu dodajati kakršnekoli stvari, ki Paralizirajo okus in duh občega sredstva za denaturiranje, ter tako očiščeni špirit pro¬ dajali ali ponujati na prodaj. Zlasti je kaznivo, če se uprablja pri izde¬ lovanju alkoholnih pijač denaturirani špirit ler se take pijače najdejo, prodajajo ali ka¬ korkoli odtujujejo. Kdor ravna nasprotno, se kaznuje kot ti¬ hotapec po členu 34. zakona o državni- tro¬ šarini. Za podstavo kazni služi najdena ko¬ ličina denaturiranega špirita ali druge pija¬ če, v katerem (v kateri) se ugotovi denatu¬ rirani špirit. Kazen ne sme biti manjša od 100 dinarjev. Denaturirani špirit, ki se spravlja v pro¬ met, mora imeti pri +15" C 90 stopinj alko¬ hola. Ce leži denaturirani špirit dalj nego dva Meseca, sme biti njegova jakost najmanj 89 stopinj alkohola. Pod to jakostjo je prepove¬ dano, prodajati denaturirani špirit na drob¬ no i n na debelo. Kupec denaturiranega špirita mora prejem Pošiljke najkasneje v treh dneh pismeno ali 11 st n o prijaviti pristojnemu oddelku finanč- n « kontrole. Na osnovi te prijave mora od- 7 ' 100 delek finančne kontrole prodajno boleto po¬ trditi, kontrolni kupon pa odrezati ter ga poslati oddelku finančne kontrole, pristojne¬ mu za nadzorstvo onega, ki vrši denaturira- nje špirita, da ta oddelek na podstavi tega lahko kontrolira, ali se vodi register pravil¬ no. Ti kontrolni kuponi se morajo prilagati I dotičnemu registru. Kdor ne prijavi prejema pošiljke, se kaz- ; nuje v denarju do 100 dinarjev. Kdor se hoče baviti s prodajanjem denatu- riranega špirita na debelo, t. j. v količini vsaj 25 litrov naenkrat, prav tako kdor hoče prodajati denaturiran špirit na drobno, se I mora obrniti s prošnjo na finančno upravo j — beograjski davčni oddelek — ali finančno direkcijo. Okrožna finančna uprava — ali finančna j direkcija ugotovi po organu finančne kontro- j le, ali se sme prosilcu dati odobritev, in če ni ovire, se mu da zaprošena odobritev, ko plača takso iz tar. post. 235. taksne tarife; ta taksa se prilepi na dano odobrilo. Dru¬ gače pa se prosilec odkloni z odločbo, za katero se pobere taksa iz tar. post. 5 taksne tarife. Zoper odločbo o zavrnitvi se lahko vloži pritožba na generalno direkcijo posrednih davkov v 15 dneh; njena odločba je izvršna- Pritožba se mora izročiti onemu oblastvu, ki je izdalo prvo odločbo. Dovolitev se sme dati po krajevnih raz¬ merah samo onim osebam, ki niso v konkur- zu in tudi niso bile kaznovane za radi hudo¬ delstva ali pregreška iz koristoljubja, zaradi tihotapstva ali drugih dejanj, kaznivih po finančnih zakonih. špirit, denaturiran z občim sredstvom za denaturiranje, se sme prodajati na drobno 101 samo v zaprtih steklenicah, ki drže najmanj pol litra in na katerih mora biti označen na¬ ziv firme, založišča ali veleprodajah'«, od ka¬ terega je bil špirit nabavljen. Steklenice se morajo polniti in zapirati v tvornici, zaioži- šču ali pri veleprodajalcu in samo tako se smejo spravljati v nadrobno prodajo. Na steklenicah in na zamaških mora biti zapi¬ sana firma tvornice, založišča ali veleproda- jalea, pri katerem so bile steklenice napol¬ njene. Prodajati lesni alkohol za gorivo je pre¬ povedano. Kdor postopa nasprotno, se kaz¬ nuje v denarju od 500 do 5000 dinarjev. Kdor prodaja denaturirani špirit na de¬ belo, mora tudi voditi prodajni register (po obrazcu). Če hoče veleprodajalec prodajati denaturi¬ rani špirit tudi na drobno, se mu sme to do¬ voliti; vendar pa ga mora prodajhti v pro¬ storih, ki so docela ločeni od ornih, kjer pro¬ daja sparit na debelo. Oni, ki nabavljajo denaturirani špirit v količinah nad 25 litrov, morajo na zahtevo fi¬ nančnih organov pokazati predpisano prodaj¬ no bolet©. Oni, ki prodajajo denaturirani špirit na debelo in na drobno, kakor tudi podjetja, ki uporabljajo v svojem obratu denaturirani špirit, morajo predpise, navedene v členu 1. pravilnika, dobesedno prepisane nabiti na v idnem kraju v prodajalnici ali v poslovnem prostoru. Oni, ki jim je dovoljeno, prodajati na de¬ belo špirit, denaturiran z občim sredstvom z a denaturiranje, morajo dopustiti finančnim °rganom vstop v vse prostore svojega obra¬ ta, da ti organi lahko ugotove količino de- haturiranega špirita, pregledajo, kako se vodi 103 e ■o »< o a s 3 (t n r* o c ry i' < o 3 N g- n Odobritev finančne I Oddelek finančne kontrole v 103 (Podpis veleprodajalčev.) 104 register, ter najdeni špirit gradirajo. Če bi se našel tudi tak špirit, ki ima manj nego 89 stopinj alkohola, se mora takdj sestaviti za¬ pisnik o dejanskem stanju (popis dejanja), zaradi nedopustnega razredčevanja špirita. Storilec se kaznuje v denarju do 100 di¬ narjev; razen tega pa se mu odvzame pravi¬ ca, prodajati denaturirani špirit. Pristojni oddelki iinančne kontrole morajo po svojih organih pogostoma ugotavljati ja¬ kost špirita pri veleprodajalcih; vsakih šest mesecev pa morajo poslati vzorce generalni direkciji posrednih davkov v analizo. Če nastane sum, da špirit ni denaturiran po predpisih, se morajo vselej vzeti vzorci, ki se pošljejo generalni direkciji posrednih dav¬ kov v analizo. Količino špirita, od katerega so se vzeli vzorci, je treba ugotoviti ter o tem sestaviti zapisnik. Vzorci se morajo jemati tako-le: Špirit se mora v posodi, v kateri je, dobro premešati in potem se napolni steklenica držeča 0.5 li¬ tra, ki jo je treba prej dobro umiti in znotraj izplakniti s špiritom. Nato se mora steklenica zapečatiti na zamašku s pečatom lastnika špirita, od zamaška pa se potegne konoper skozi karton in na karton se pritisne uradni pečat. Če je več posod, iz katerih se vzame po en vzorec, se mora vsaka posoda dobro pre¬ mešati in iz vsake se vzame nekaj malega, dokler se ne napolni steklenica, držeča 0.5 litra. Stroške zii analizo trpi, če se ugotovi, da je špirit predpisno denaturiran, država, dru¬ gače pa lastnik špirita. Vse analize po tem pravilniku opravlja sa¬ mo kemijski laboratorij generalne direkcije posrednih davkov. 105 Organi finančne kontrole morajo vedno kontrolirati promet špirita dena turi ranega z občini sredstvom za denaturiranje; v ta na¬ men morajo pogostomn pregledovati prodajo tega špirita na drobno in na debelo. Pri nadrobni prodaji morajo paziti da niso steklenice odprte; če so odprte, morajo takoj vzeti, vzorec za analizo po členu 1(5. lega pravilnika. Vselej, kadar je sum utemeljen, da je v pijači (žganju, likerju itd.) denaturirnn špi¬ rit, je treba sestaviti referat (popis dejanske¬ ga stanja) ter vzeti vzorce, ki se morajo za¬ pečatili z uradnim pečatom in s pečatom last¬ nika tekočine. Sreča se vsakemu smehlja, ali vsaki lega ne vidi. J. MEDVED MANUFAKTURA NA VELIKO LJUBLJANA SODNA ULICA 7 LJUBLJANA, Zvonarska ulica. Izdeluje: vse vrste namiznih, cerkvenih, božičnih sveč, nagrobnih lučič, nočnih dušic in prvovrstni pralni prašek. Izdelki so priznano dobri in se povsod zahtevajo. 1 Tovarna kemičnih izdelkov Golob & Komp. priporoča sledeče svoje izdelke: kremo za čevlje, čistilo za kovine v škatlah in steklenicah, vazelin v lesenih in pločevinastih škatlicah, lak za usnje, inodrilno esenco za perilo in parketno voščilo, kolo- maz, voščilo (biks), olje za vsako¬ vrstne stroje v sodih in za šivalne stroje v steklenicah. — Specijaliteti: „ILIRIJA“-krema in mast za usnje znamka „T U R I S T“. 107 Nabava in poraba industrij¬ ske soli. 1. Nabava industrijske seli. Za potrebe industrije, rudarstva, obrtov in obrtovanja vobče se prodaja sol v denaturi- ramem stanju, t. j. tako preparirana, da se nikakor ne more uporabljati za človeško hrano ali živalsko krmo. Industrijsko sol v denaturiranem stanju prodajajo samo državna solna založišča z do¬ volitvijo uprave državnih monopolov; oddaja Pa se sol na vsako poedino zahtevo in po ceni, ki jo odreja upravni odbor samostnine monopolne uprave. Pravico, kupovati industrijsko sol v dena- hiriranem stanju, imajo vsa domača indu¬ strijska podjetja, ki jo potrebujejo v to- svr- ho in ki so kot taka sodno protokolirana in Pri svojih zbornicah prijavljena — registri¬ rana. Hotelirji, kavamarji, sladoledarji, dobavi¬ telji mesa, slaščičarji in izdelovalci likerjev niso upravičeni, kupovati sol v denaturira¬ nem stanju. Kupovati sol v denaturiranem stanju so upravičeni samo, če imajo tudi in¬ dustrijsko podjetje, za katerega obratovanje Pni je sol potrebna; toda to podjetje mora h*ti popolnoma ločeno ter ne sme imeti no¬ bene terenske zveze s hotelom, kavarno itd. Poleg tega mora biti sodno protokolirano in Pri pristojni zbornici prijavljeno — registri¬ rano. Kdor želi kupiti industrijsko sol v denatu¬ riranem stanju, mora vložiti pismeno proš- 108 njo, opremljeno s takso zn prošnjo in za re¬ šitev o odobritvi nakupa, v kolkih po zakonu o taksah, ter v njej točno označiti: a) v kakšen namen zahteva denalurira.no sol s točnim popisom, kako jo bo uporabil; b) potrebno količino soli za šest mesecev; c) oddelek finančne kontrole, v čigar oko¬ lišu je kraj podjetja; č) s katerim denaturacijskim sredstvom naj se sol denaturira; in d) kje naj se denaturira, ali v državnem solnem založišču ali v njegovem podjetju. Prošnji za nakup soli v denaturiranem sta¬ nju se priloži {»trdilo pristojnega davčnega oblastva o plačanem davku za minulo tri¬ mesečje tekočega leta in potrdilo ministrstva za trgovino in industrijo, iz katerega mora biti razvidno, da je dotično podjetje sodno prolokolirano (označiti je treba naziv sodišča, številko in datum njegovega odloka o proto- koliranju) in da potrebuje soli za obratova¬ nje. Prošnja se izroči oddelku finančne kon¬ trole, v čigar okolišu je podjetje; ta oddelek jo pošlje po svoji srezki upravi finančne kon¬ trole v rešitev upravi državnih monopolov — oddelku prodaje, s svojim poročilom: ali gre ali ne gre za primer iz člena 6. lega pra¬ vilnika, odnosno ali ima podjetje terensko zvezo s hotelom, kavarno itd. ali je nima in ali je bil prosilec kaznovan zaradi tihotap¬ stva ali ne, in če je bil. kdaj, zakaj in s kakšno kaznijo. Prošnje za dovolitev nakupa industrijske soli v denaturiranem stanju se jemljejo v nujno postopanje in o njih se takoj izda od¬ ločba, s katero se nakup ali dovoli ali p« odkloni. 109 Zoper odločbo uprave državnih monopolov, s katero se nakup industrijske soli odkloni, ni pritožbe. Uprava državnih monopolov obvesti po Pristojni srezki upravi finančne kontrole ali Po oddelku finančne kontrole prosilca, o odo¬ brenem nakupu in količini soli, nadalje o tem, iz katerega solnega založišča jo mora vzeti, bodisi polagoma, bodisi naenkrat, ko- likršna je pač razpoložna množina soli v za- ložišču in kolikršna je možnost, kontrolirati Uporabo in potrošek. Kupci morajo vzeti sol iz onega založišča, odkoder jim jo je uprava državnih mono¬ polov odobrila vzeti; tamkaj morajo tudi po¬ ložiti ustrezno vrednost soli. Po možnosti se oddaja denaturirana sol kupcu — kupčevemu podjetju iz najbližjega monopolnega založišča soli. Oe kupec ne vzame odobrene količine soli v šestih mesecih, izgubi pravico, da bi jo ‘uogel vzeti pozneje, ker velja odobritev za nakup industrijske soli samo šest mesecev od dne, ko je bila izdana. II. Denaturiranje soli in denaturaeijska sredstva. Sol se denaturira v monopolnem založišča s oli, odkoder se sol jemlje. V izjemnih in utemeljenih primerih odobruje uprava dr¬ žavnih monopolov, da se denaturira sol ludi tzvun založišča, t. j. v kupčevem podjetju. Sol se denaturira ob stroških kupčevih in kupec sam nabavi ob svojih stroških dena- luracijska sredstva, s katerimi je denaturi- l 'anje soli odrejeno, ter je zanje kazenski in materialno odgovoren. 110 III. Dcnaturacijska sredstva. Denaturacijska sredstva nabavljajo kupci samo ob svojih stroških ter prevzemajo pri tem kazensko in materialno odgovornost za njih pravilnost. Kakršna je pač potreba za izdelovanje produktov, sinejo izbrati in označiti podjetja v svoji prošnji eno izmed nastopnih denatu¬ racijskih sredstev, s katerimi naj se jim sol denaturira, in sicer: a) amoniakove sode.5% b) amoniak o vega klorida .... 2% 0) Glauberjeve soli (natrijev sulfat) 10% č) galice (železov sulfat) .... 4% d) modre galice (bakrov sulfat) . . 4% e) koncentrir. klorovodikove kisline 2% f) naftalina.0'5% g) petroleja ali nafte.1% h) ribjega olja . 0‘5% 1) ogljenega prahu.2% j) prahu od mila.2% Da se čim bolj prepreči zloraba, sme upra¬ va državnih monopolov, če se ji zdi potrebno, izpremeniti odstotek dodanih denaturacijskih sredstev ter dodati tudi druge kemijske tva¬ rine, ki ne bi škodovale namenu, za kate¬ rega se uporablja denaturirana sol. Če je sol za denaturiranje že sama po sebi nečista (smetje), se sme predpisani odstotek denaturacijskih sredstev po kemikovi izpre- vidnosti zmanjšati. IV. Kontroliranje uporabe in potroška de- naturirane soli. Uprava državnih monopolov nabavlja po svojih organih ali organih finančne kontrole občasno podatke o količinah proizvedenih tu produktov, za katerih proizvajanje se je upo¬ rabila in potrošila, uvozila ali iz državnih solnih založišč oddala količina soli. V ta na¬ men morajo dajati kupci ali podjetja odre¬ jenemu državnemu organu vse potrebne po¬ datke ter mu dopuščati vpogled in pregled svojih računov in knjig, ki jih morajo vodili zaradi evidence o potrošku soli in dobljenih proizvodih. Na podstavi nabavljenih podatkov se uverja uprava državnih monopolov, ali se je celo¬ kupna količina industrijske soli uporabila za odrejene namene ali ne; če se ni, postopa zoper odgovorno osebo po zakonu kot s tiho¬ tapcem. Kdor se zaloti, da je uporabil sol, denatu- rirano za industrijske namene, za kaj dru¬ gega, ne pa za to, za kar jo je zahteval, ali kdor izloča iz denaturirane soli tvarine, s katerimi je bila denaturirana, se kaznuje kot tihotapec in potem se mu ne odobruje več uvoz denaturirane soli, niti se mu ne oddaja laka sol iz državnega solnega založišča. OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOC Oo 0 , jjos. Snoj Xjubljana, Prešernova ulica ^Manufaktur na in modna trgovina postreže točno in zanesljivo z najboljšim s blagom po konkurenčni ceni. 8 \ OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO< H min.......... CVETLIČARNA { ANT. BAJEC M POD TRANČO ŠTEV. 2 izdeluje šopke, vence, trakove z napisi itd. g SOLIDNA POSTREŽBA ......... GAZELA MILOM bodete najbolje postregli Vašim odjemalcem I .. . . . Dohodnina., Cenilna komisija ugotovi za vsakega davč¬ nega zavezanca dohodek ter vrne spise davč¬ nemu oblastvu, ki preračuni dohodnino. Lestvica, ki služi z:i izračunitev, je iz leta 1914 ter se glasi še vedno na krone. Na di¬ narje prevedena bi se glasila tako-le: Dohodek: Dohodu: s Dohodek: Dohodu: Din Din 115 Dohodek: pohodu: Din Din nad 82.500 do 85.000 . 5188'— » 85.000 » 87.500 5352'50 » 87.500 > 90.000 5520'— » 90.000 » 92.500 . 5687'50 » 92.500 » 95.000 5855'— » 95.000 > 97.500 6022*50 > 97.500 » 100.000 6190'— » 100.000 » 102.500 6357'50 itd. za vsakih 2500 Din dohodka po 167 Din 50 p več dohodnine. Na dohodek 24.400 Din odpade torej n. pr. dohodnina 1210 Din 25 p. Davek se sme v posameznih stopnjah vendar vedno samo tako računiti, da ostane davčnemu zavezancu Po odbitku davka še vedno toliko dohodka, kakor če bi imel najvišji dohodek pred- idoče stopnje. Od dohodka 24.020 Din n. pr. bi davčni zavezanec ne plačal Din 1210'25, kakor odpade po lestvici, temveč samo oni davek, ki odpade po predidoči stopnji, to je znesek Din 1146'— + Din 20'— presežek dohodka čez predidočo stopnjo, skupaj torej le Din 1166'—. Od dohodka n. pr. 5100 Din sme znašali dohodnina po tem načelu samo presežek Čez 5000 Din, to je samo 100 Din. Ta lestvica velja sama na sebi le za one davčne zavezance, ki so oženjeni in imajo vsaj enega nepreskrbljenega otroka (ali pa za vdovce, ki imajo vsaj dva nepreskrbljena otroka). Oženjeni, ki nimajo nobenega nepreskrblje¬ nega otroka, in vdovci s samo enim nepre¬ skrbljenim otrokom plačajo davek tako, da s e jim zaračuni k dohodnini še 10%ni pri¬ bitek. Od dohodka 24.000 Din se računi torej davek tako-le: 5 ' lifi Dohodnina.Din 1210.25 10%ni pribitek . .Din 121.03 Skupaj . Din 1331.28 Od dohodka 24.020 Din znaša dohodnina po predidoči stopnji Din 1140.— 10%ni pribitek.Din 114.60 + presežek.Din 20.-- Skupaj . Din 1280.— Sanici aii vdovci brez otrok plačujejo na¬ mesto 10%nega pribitka 15%. Od dohodka 24.400 Din znaša n. pr. torej dohodnina.Din 1210.25 15%ni pribitek.Din 184.54 Skupaj . Din 1391.79 Od dohodka 24.020 Din znaša za sanice davek: dohodnina po predidoči stopnji Din 1140,— 15%ni pribitek.Din 171.90 presežek .Din 20.— Skupaj . Din 1337.90 Do §§ 173. in 174. zakona o osebnih davkih so obstojale za one davčne zavezance, ki so imeli po več nepreskrbljenih otrok, gotove olajšave, davek se je znižal za eno ali več stopinj. Te olajšave sedaj ne obstoje več, pač pa imamo na dohodnino še dvoje vrste pribitkov in poleg tega se odmerja še inva¬ lidski davek. Pribitkov je dvoje: 1. vojni pribitek po cesarski naredbi iz leta 1916; 2. izredni (linearni) pribitek po čl. 18. za¬ kona o proračunskih dvanajstinah za mesec julij, avgust in september 1923. lit ^ 1. Vojni pribitek. Ta pribitek se računi od dohodnine in od event. samske doklade (10 ali 15% pribitka) ter znala pri dohodku: kega višjega dohodka po odbitku davka in Pribitka davčnemu zavezancu nikoli manj ostati na dohodku, kot bi mu ostalo od na.j- ' iljega dohodka preidoče stopnje po odbitku davka in pribitka. 2 . Izredni (linearni) pribitek. Ta pribitek znaša 30%. Računi se ne It' »d dohodnine in samske doklade, temveč tudi od vojnega pribitka. Vsi ti pribitki in invalidski davek so pro- cačumitev dohodnine napravili tako zamo¬ tano, da se nanjo res že nikdo drugi ne spozna, kakor samo oni uradniki, ki imajo ravno s tem opraviti. Davek sam je dosegel Pa višino, ki je nevzdržna in kriči po takoj¬ šnji remeduri. Od dohodka 24.400 Din je plačati torej poleg že zgoraj navedene dohodnine in nanjo odpadajoče samske doklade, to je že nave¬ denega 10 ali 15%nega pribitka na skupni znesek še 80%ni vojni pribitek in od tako 118 dobljene vsote nato še posebej 30%ni pri¬ bitek. Dohodnina se izračuni od 24.400 Diu za Kazen tega je plačati še posebej invalidski davek v znesku 420.—. Od dohodka 30.800 Din znaša dohodnina za oženjene brez nepreskrbljenih otrok (vdovce z enim nepreskrbljenim otrokom): 119 3. Invalidski davek. Od istega zneska, kakor se računi 30%ni izredni pribitek, se računi še posebej inva¬ lidski davek. Ilačuni se torej od dohodnine, 10 ali 15%- hega pribitka in od vojnega pribitka. V odmerno podlago za invalidski davek «e vendar ne računi samo dohodnina, tem¬ več tudi vsi ostali neposrednji davki: zem- ljarina, hišna razredarina, hišna najmarina, pridobnina in rentnina. Vsi ti davki z enotnimi državnimi pribitki Med in vštevši dohodnino (z 10 ali 15%nim pribitkom in z vojnim pribitkom) se odvza¬ mejo kot odmerila podlaga ter se odmerja invalidski davek po tej-le lestvici: Na do odmerjeni 20 Din dav el invalidski davek: 2 Din trgovec brez podjetnosti je podoben ladji brez krmila. Iz zakona o ustroju vojske. Obreza službe v vojski. Obveza službe pri vojaški sili je obča in vsak državljan mora služiti pri njej. Nesposobni državljani za osebno službo plačujejo vojnico. Obveza službe v vojski se začne z 21. letom in traja do dovršenega 50. leta. Porazdeljena pa je tako: a) pri operativni vojski od 21. do dovršenega 40. leta in b) pri rezervi od do¬ vršenega 40. leta do dovršenega 50. lela. V vojnem času se pa smejo poklicati v službo na podlagi ministrskega sklepa mladeniči od dovršenega 18. leta in možje do 55. leta sta¬ rosti. Leta za službo v vojski in za plačevanje vojnice se računajo po celem koledarskem letu. Obveza, služili v kadru. Služba v kadru se začne v onem koledar¬ skem letu, ko dovršuje novinec 21. leto, in traja 18 mesecev za vse vrste vojske in široke. Služba v kadru se šteje od dne, ko vstopi novinec v komando stalnega kadra. Kdor se odtegne službi v kadru, mora slu¬ žiti tri leta, če se zaloti do dovršenega 40. leta. Skrajšani roki. 9 mesecev služi: 1. oni, ki dovrši univerzo ali srednjo ali enako vel javno strokovno šolo, ali najmanj G razredov gimnazije ali realke 121 ali tema enakih šol in opravi v 9 mesečnem roku izpit za rezervnega častnika. Kdor ne opravi izpita, služi 14 mesecev. 2. Prvenec, ki nima mlajšega brata ali mo¬ škega rodbinskega člana, starega 17 let ali manj in čigar oče (stric, ded) je še živ. 3. Oni, ki so samci ter so podedovali po¬ ljedelsko posestvo ali obrat, ki ga morajo osebno obdelovati ali voditi. Od službe v kadra se oproščajo: a) stalno nesposobni; b) začasno nespo¬ sobni, če ne postanejo sposobni do dovrše¬ nega 25. leta; c) edini hranitelji nesposob¬ nih rodbin, ki žive ob poljedelskih posestvih aii ob osebnem delu ter plačujejo na leto 20 ali manj dinarjev neposrednega davka, v ka¬ terega se ne všteje osebni davek. Med ne¬ sposobne rodbinske člane se štejejo ženske vobče, izmed moških pa oni pod 17 in preko Sl) let starosti, ali če jih spozna komisija za stalno nesposobne. Vpoklic, obveznost zglaševanja. Rezerviste in obveznike vseh pozivov na¬ rodne vojske kliče v vojno službo vojaška oblast neposredno ali po upravnih oblastih (občinah). Da občinske oblasti vedo, kje se nahajajo obvezanci njihove občine v času, ko se vršijo vpoklici, mora vsak obvezanec javiti svoji občinski oblasti, kam se misli Podati, kadar pride iz svojega kraja, in sicer, a ko se obvezanec v območju domovine od¬ dalji za tri mesece, izven domovine pa za dva meseca. Če pa bi se obvezanec preselil v drug kraj, mora to javiti občini neposredno. 122 Računanje obresti. Obresti imenujemo odškodnino, katero inora plačati dolžnik svojemu upniku za iz¬ posojeni denar ali pa za račune, katerih ni poravnal pravočasno. Obresti se računajo v odstotkih. Obrazci, kako se izračunajo obresti: a) na leto: Glavnica X obrestna mera X čas ~ 100 " b) na mesece: glavnica X obrestna mera X mesec 1200 = glavnica X mesec obrestni divizor c) na dneve: glavnica X obrestna mera X dnevi 36.000 = glavnica X dnevi obrestni divizor Ako za kakšno obrestno mero ne moremo določiti stalnega divizorja, pa je treba pri¬ merno kombinirati. Primeri: za 3%% = 3% in se prišteje rezultatu . . V« 4% in se odšteje od rezultata . Vs 3K% = 3% in se prišteje rezultatu . . Vi 4 /.% — 4% in se prišteje rezultatu . . V i« 4%% = 5% in se odšteje od rezultata Va« 5J-a% = 5% in se prišteje rezultatu . . Vi« 6% in se odšteje od rezultata . Via — 6 % in se prišteje rezultatu . . Via 7 % = 6% in se prišteje rezultatu . . '/« Obrestne mere, ki so glavnice 1 % = VlOO I 1 /*"/« = ‘/.SO lV 3 °/o = Var, l 2 /l>°/o = V«o 2 «/„ = Vr.n 2 1 / 2 0 /0 = V 40 3Va°/o = Vso 4 »/„ = Vas 5 °/o = Vao 6V«°/o = Vi« deljive s 100, so glavnice 6Va n /o = Via 8V:,°/o = Via 10 °/o = Vin 12Va°/o = V« 1() 2 /a°/o = V« 50 °/o = Va 25 °/o = V, 33V»°/o = V» 20 "/o = ‘Ir, 75 °/o = "U 1!M | I NARODNO % TISKARNO I Fa LJUBLJANA, KNAFLJEVA 3 priporočamo za izvrševanje vseh tiskar¬ skih del, kakor trgovskih tiskovin, časo¬ pisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, sporede, vizltnice, kuverto, mrtvaške, liste, poročne karte plakate itd. Točna solidna postrežba po zmernih cenah. 0 Illll»jSHIIIHIlM3r;illlllllli®illllllllllll:llliSi«illllllii'35ilirillii<]5iiilllS ličili lillllliiTnilllli SVEČARNA j. KOPAČ & KO. Tovarna voščenih in stolnih sveč Ljubljana 7, Celovška cesta št. 90 % f 1 Telefon 950 Telefon 950 IZDELUJE : voščene altarne sveče vseh vrst, voščene zvitke, svečice za božič, drevesca, na¬ grobne lučtee .Fortuna* ter stolne sveče slede¬ čih znamk: ,Gloria‘, .Adria* in /Stearin* - sveče PRODAJA: tudi vse vrste kadila, parafina, stea- rina in vosku KUPUJE: čebelni vosek in suhe sattne po naj¬ višjih dnevnih cenah rp fp 185 Trgovske, obrtne in industrijske zbornice. Zbornice za trgovino, obrt in industrijo so centralne gospodarske korporacije, kate¬ rih naloga je, zastopati koristi trgovine, obrta in industrije. Za okoliš Slovenije posluje Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. V naši kraljevini obstoje še: Trgovažka i obrtnička komora, Senj. Trgovažka i obrtnička komora, Split. Trgovaeka i obrtnička komora, Dubrovnik. Trgovažka i obrtnička komora, Sarajevo. Trgovaeka i obrtnička komora, Zagreb. Trgovažka i obrtnička komora, Osjek. Trgovažka i obrtnička komora, Novi Sad. Banatska trgovažka, industrijska i zanat- lijska komora, Vel. Bečkerek. Trgovažka komora, Beograd. Industrijska komora, Beograd. Zanatlijska komora, Beograd. Trgovačko-industrijska komora, Skoplje, Zanatlijska komora, Cetinje. Trgovažka komora za Cmu goru, Podgorica. Poštne pristojbine. Pisma do 20 gramov: Za tuzemstvo Din 1'—; za inozemstvo Din 3' — ; za vsakih nadalj- nih 20 g ali del te teže: Za tuzemstvo Din — '50; za inozemstvo Din t'50. Pisma ne smejo presegati v teži 2 kg, v razsež¬ nosti 45X45 cm, ali, že imajo obliko zvitka, 75 cm dolgosti, 10 cm v premeru. Dopisnice: Za tuzemstvo Din —'50; za ino¬ zemstvo Din 1'50. Z odgovorom, za tuzem¬ stvo Din T — ; za inozemstvo Din 3' —. Tiskovine: Za vsakih 50 g ali del te teže, za tuzemstvo Din —'25; zn inozera. Din —'50. 186 (Opomba: Za ČSR velja tuzemska tarifa.) (Največja teža 2 kg, pri tiskovinah za slepce 3 kilograme.) Poslovni papirji: Od 50 gramov za tuzemstvo Din 1'—; za inozemstvo Din 2'—; za vsa¬ kih nadaljnih 50 g ali del te teže za tu¬ zemstvo Din —‘25; za inožem. Din —-50. Vzorci: Od 50 g za tuzemstvo Din —'50; za inozemstvo Din 1'—. Za vsakih nadaljnih 50 g ali del te teže, za tuzemstvo Din —'25; za inozemstvo Din —'50. Naj večja teža 500 gramov. Mešane pošiljke: Do 50 g, če vsebujejo tiskovine in vzorce; za tuzemstvo Din 1'—, za inozemstvo Din 3'—; za vsakih nadalj¬ nih 50 g ali del te teže, za tuzemstvo Din —-'25, za inozemstvo Din —'50; če so v pošiljki tudi poslovni papirji do 50 g, za tuzemstvo Din 1'—, za inozemstvo Din 2'—; za vsakih nadaljnih 50 g, za tuzemstvo Din —'50, za inozem. Din —'80. Najvišja teža 2 kg. Vrednostna pisma: Pristojbina obstoji iz: a) pristojbine za navadno pismo iste teže, b) priporočnine, c) vrednosti pristojbine in sicer od dinarjev 100'— Din —, nad 100'— do 500'— Din —, nad 500'— do 1000'— Din —.—, nad 1000'— do 5000’— j )in —; potem za vsakih 1000'— Din ali del tega še po Din —.—. Poleg tega se plača še obvestnina po 50 p, če je pismo naslovljeno v kraj, kjer pošta ne dostavlja na dom; če pa dostavlja, se plača Din 3‘— dostavnine. Paketi: Po teži do 3 kg (za tuzemstvo) Din 8'—, od 3 do 5 kg Din 12‘—, od 5 do 10 kg Din 25'—, od 10 do 15 kg Din 40‘—> od 15 do 20 kg Din 50'—. Največja teža 20 kilogramov po vrednosti do Din 100, 127 Din 1' — ; od 100'— do 500’—, Din 2 - — ; od 500’ — do 1000’—, Din 5’ — ; od 1000'— do 5000’—, Din 10’—. Najvišja vrednost 5000 dinarjev. Za inozemstvo velja pristojbenik za mednarodni poštni promet. — Za pakete večjega obsega (ločenke) se plačuje dvoj¬ na pristojbina. Če naslovna pošta dostavlja pakete na dom, se poleg gornjih pristojbin plačuje še dostavnina Din 5'—; če pa ne dostavlja, samo obvestnima Din —'50. Poštne nakaznice: (Za navadne nakaznice najvišji znesek Din 10(X)'—) Do Din 25'— Din 1'—, do Din 50'— Din 1 '50, do Din 100'— Din 2'—, do Din 300'— Din 3'—, do Din 500' — Din 4' — , do Din 1000'— Din 5'—. Nakaznic za paketna povzetja: Do Din 1000'— kakor zgoraj, za vsakih inadaljnik Din 1000'— ali del tega po Din 1'— več. Priporočnina: Za tuzemstvo Din 3’—; za ino¬ zemstvo Din 3-—. Ekspresnimi: Za pisemske pošiljke; za tu- zemstvo Din 3'—, za inozemstvo Din 6-—. Ekspresuina: Za paketne pošiljke; za lu- zemslvo Din G'—, za inozemstvo Din 7-50. Povratnica: Za tuzemstvo Din 3'—, za ino¬ zemstvo Din 3- — . Poizvednica: Za tuzemstvo Din 3'—, za ino¬ zemstvo Din 6'—. Prošnja, da se vrne pošiljka ali izpremeni naslov; za tuzemstvo Din 4'—, za ino¬ zemstvo Din 6'—. Čekovne položnice: za sporočilo na drugi strani položnice 50 p; za posebno prejeti m o potrdilo po dopisnici 50 p, za potrdilo v zaprtem pismu Din 1' — . Povzetne pošiljke; poleg težne in vrednostne pristojbine se plačuje nakaznina 50 p. Od izterjanega zneska se odtegnejo vse pri- 138 •stojbine za nakaznico, če niso bile plačane že pri predaji (kakor pri povzetnih pa¬ ketih). Poštni nalogi: a) težna, b) priporočila, c) pri- stojbina za prezentiranje 50 p. Od izter¬ janega zneska se odtegnejo vse pristojbine za nakaznico. Obvestilo o nedostavljivosti (paketov) 50 p- Izplačilno pooblastilo Din 4'—. Izkaznica o istovetnosti Din 10'—. Ležnina Din 1— na dan. Predalnina na mesec: 1. za pisemske po¬ šiljke a) predal, ki se ne zaklepa, po Din 10’—, b) predal, ki se zaklepa, po Din 15’—; 2. predal za poštne nakaznice v krajih, kjer se dostavljajo na dom, po Din 15’—; za skladišče za pakete v krajih, kjer se dostavljajo na dom, Din 15’—. Pristojbina za prejemanje in oddajanje po¬ šiljk v lastni zaklenjeni torbi: po Din Ki¬ na mesec. Pristojbine za povzetim pakete. V trgovskem prometu je večkrat neobliod- no potrebno, da si odpošiljatelj že pred od¬ pravo izračuna pristojbine, katere pribije povzetju, da ne trpi škode. Priobčen pregled vsebuje vse postojanke tega obrata po težini in znesku, treba je samo ugotoviti, če dostavlja naslovna pošta obvez¬ no pakete ali ne; načeloma dostavljajo vsa večja mesta v državi. V Srbiji vrši to službo samo Beograd. Sicer pa se pri vsaki pošt' 1 za vsak slučaj lahko izvedo imena dotičnah posl. Pomniti je še treba, da pregled velja za kraje, kjer se denar izplačuje na domu na¬ slovljenca, torej v Sloveniji za vse pošte, Za tuzemske paketne pošiljke velja od 1. junija 1925 EKspres 6*- Din. 05 O -o 00 • o s ^ 5 e DiO -* ra »o -S ° TJ o o JO TJ o- - o c 5 12!) 9 Pristojbine pod A: za naslovne kraje brez obvezne pakcne dostave. Pristoj¬ bine pod B: za naslovne kraje z obvezno paketno doslavo. Pristojbine veljajo za predajo pri poštah, kjer se dostavijo poštne nakaznice z denarjem na dom. Pitano tele ima 60—75% mesa, glava 6 kg, noge 4 kg in koža 9 kg. Zaklani l 1. slabo rejeni 70—75% (med tem 4—8% masti), prašiči 2. dobro pitani 76—83% (med tem 50—54% slanine in maščobe), imajo: I 3. izvrstno pitani 85 — 96% (med tem samo slanine 40 — 45%). 130 Razmerje med živo težo in težo zaklane živali. Pri zaklani živini dobimo v odstotkih k živi teži. 9 ' 7 132 Tabela za izračunanje dni od enega datuma do drugega. Kako sc izračuna kubična mera okroglih debel ali klad. to "O - o O) o Oto ci ; 4J e$ [ O •• d Tn o r §>S' do o oa S ■+J O ©5 ” U X : ** X3 -O J O d, —> *- “ -o 05 2 ; « © ;=» ; © - 3 © rt 'O * S o 0-0 ; .24 o © , O O. "O E~ n . tc © o n .a k 0> >N ,, a § >m -. N a» aJ' ai w p,— = S O O © £.2 «:=?,- te © -—Is ’■ o" = 3 . T3 tj N v ^ l 0 ^ § § .© «g © ; n - ° d rt ft “2 .i;; j ,TH 5 N 3 rt M I ■g-g- 2 1 . Ba "g co •«*< 2 S £ 9 Opomba: m 3 , kubični meter, festmeter. je lesena klada. 1 m dolga, 1 m široka, 1 m visoka; to je enotna mera za večje množine lesa. P = srednji prerez v cm; K = ključ. Povprečna teža 1 m 3 lesa v kg. V skoraj vseh državah se pobira carina na les od teže. V kalkulatorične svrhe nava¬ jamo povprečno težo, kakor jo je svojcas ugotovila francoska vlada v carinske svrhe. Brest . 760 Jesen. 800 Breza . 610 Lipa . 450 Bukev . 650 Oreh . 560 Hrast. 800 Smreka .... 560 Javor. 705 Tisa.1000 Jelka. 560 Topol. 510 Jelša . 54.j \ .. .. Človek ni nikdar prestar, da se kaj nQ' v ega nauči in navadi. F. Terdina „Pri plavi krogli" Ljubljana Trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Na debelo in drobno. 135 Svojstva kovin. Najbolj solidna knjigoveznica je JAKOPIČ v Ljubljani Cankarjevo nabrežje štev. 13 Izvršuje vsa dela ele¬ gantno, ceno in trpežno I ZUaroči kar rabiš in ne delaj nepotrebnih pritožb. ‘Gudi dobavitelj je trgovec. Srbska cirilica in latinica. Obrazec agenturue pogodbe. Agenturna pogodba sklenjena med tvrdko.v. in agenturno tvrdko.v. 1. Tvrdka.podeljuje tvrdki . . . . . zastopstvo za rajon.za dobo od . . do . . tedaj za . . . let. Če se pogodba od nobene strani (polletno) pred potekom ne odpove s priporočenim pismom, tedaj velja pogodba za.naprej. 2. Agenturna tvrdka dobiva od zastopane tvrdke provizijo in sicer ... % od vseh iz¬ vršenih naročil, direktnih in indirektnih, iz zgoraj navedenega okoliša. 3. Tvrdka.je obvezana svojega za¬ stopnika nemudoma po prejemu naročila ob¬ vestiti, ali izvrši naročilo ali ne, sicer velja naročilo za sprejeto in pripada zastopniku provizija. 4. Provizijski obračun se napravi polletno in sicer z 30. junijem in z 31. decembrom vsakega leta za vse v tem razdobju izvršena naročila. Obračun sestavi zastopana tvrdka, ki se obvezuje, da dovoli zastopniku ali nje¬ govemu poblaščencu tudi vpogled v poslov¬ ne knjige radi pregleda obračuna. 5. Zastopniku se povrnejo vsi iz zastop¬ stva nastali troški, kakor., ki so ob enem plačljivi s provizijo. G. Zastopana tvrdka se obvezuje, da bo vso korespondenco in vse račune za odjemalce v okolišu svojega zastopnika pošiljala temu radi znanja in nadaljne odpreme. 7. Agenturna tvrdka.je obve¬ zana varovati koristi zastopane tvrdke v vsakem oziru. Dokaz o kršenju te obvezno- 139 sti mora doprinesti zastopana tvrdka. Na¬ sprotno pa mora zastopana tvrdka podpirati zastopnika v njegovem delovanju in mu do¬ stavljati pravočasno vzorce in ponudbe. 8. Obe stranki se odrekata pravni pomoči sodišča v slučaju kakega spora, pač pa se podvržeta razsodbi razsodišča. V to razso¬ dišče izvoli vsaka stranka ali sama ali s po¬ sredovanjem Trgovske zbornice v okolišu Zastopnika po enega zastopnika in ta dva si izvolita predsednika. Če se ne moreta zedi¬ niti glede osebe predsednika, določi pred¬ sednika Trgovska zbornica. Ako katera stran¬ ka ne izvoli svojega zastopnika v razsodi¬ šče, tedaj ima druga stranka pravico v teku 14. dni določiti tudi drugega zastopnika. 9. Kraj izpolnitve je za obe stranki bi¬ vališče zastopnika. ^Illlililllllillilillll!lllilillllllli!lilllllllllill!lliilillllllll>lilll!:ii|ilillllllllitillll s Ljubljanska kartonažna touarna 1 J. BONAČ sjR oseh orst kakor Iudi usakoorslne kartonaže Ljubljana 9illll |> l'l!H|||ii{i||||||||ig:i|||||||i|i||||||||||||!|||i|ii|||||||i|i||||||||i|ii|||||||i|i|||| 140 Obris inventure (industrijskega pod¬ jetja). I n v e n t n r a dne. Akti v a. I. Stalna glavnica: 1. Nepremičnine: a) posestvo (parcele štev. . . ., vložek štev. . . . katastr. občine . ); b) Poslopja (tovarniška, skladišč¬ na, delavske in stanovanjske hiše, kopali¬ šče itd). 2. Premičnine: a) delovni stroji, b) orodje, c) modeli, d) vozovi (avtomobili), e) pisar¬ niška oprava, f) tovarniška oprava. 3. Obratne naprave: a) parni stroji (tur¬ bine), b) elektromotorji, c) industrijske pro¬ ge, d) dovlačnica. A. Zaloge: 1. Stvarna: a) denar, b) čeki, c) valute, d) devize. II. Obratna glavnica: 2. Blagovna: a) skladišče surovin, b) v in¬ dustrijskih oddelkih surovine in polfabrikati, c) skladišče ekonomije, d) skladišče fabri- katov. B. Terjatve. 1. Knjižne: a) pri odjemalcih, b) pri ban¬ kah, c) pri Poštni hranilnici, d) drugje. 2. Prehodne: a) prehodni izdatki (pred- ujemi). 141 Pasiva. Dolgovi. L knjižni (delniška glavnica, rezervni fon¬ di, dobavitelji, hipoteke, banke). 2. Prehodni (zaostale plače, dnine). 3. Neizplačane dividende. 4. Razni fondi kakor bolniški, podporni, penzijski itd. 5. Prebitek: Čista imovina. Bilanca A. Aktiva. B. Pasiva. C. Čisto premoženje. Dobiček ali izguba A. Čisto premoženje lanske inventure. . . B. Čisto premoženje te inventure. C. Čisti dobiček (izguba). Podpisi: Obris inventure (v trgovini). Inventura dne. I. Aktiv a. 1. Gotovina; 2. dobroimetek pri Poštni hranilnici; 3. doboimetek pri.banki; 4. valute; 5. vrednostni papirji; 6. rimese; 7. devize; 8. blago glasom; 9. knjižne terjatve; 10. premičnine; 11. Nepremičnine; 12. Prehodni zneski (naprej plačana na¬ jemnina, davek itd.). _ Vsota aktiv. 143 II. Pasiva. 1. Akcepti. 2. Knjižni dolgovi upnikom. 3. Hipotečna posojila. Vsota pasiv. III. lli lan c a. A. 1. Vsota aktiv . .. 2. Vsota pasiv. 3. Čisto premoženje. B. 1. čisto premoženje prejšnje inventure.. 2. Čisto premoženje te inventure . 3. Čisti dobiček (izguba) . IV. Podpisi. m Veletrgovina koloni* |M| 4 jalnega blaga A ANT. KRISPER COLONIALE U LJUBLJANA H iBl Dunajska cesta štev. 33. == A KONKURENČNE CENE! B 14 .'! Mere in vage inozemstva. Angleška: Dolgostmi mera: je imperial (državni) yard 0'9438 m = 3 feet (čevelj) = 36 inche (palcev), (feet = 0'30479 m, palec = 25'4 mm). Votla mera: a) Za zrnje je imp. quar- ter — 8 imp. bushel = 64 imp. galon. Imp. quarter ima 290'8 1, imp. galona 4'540 1 in imp. bushel 36.37 1. b) Za tekočine: tun — 252 imp. ga¬ lon = 1145 1; pipa ali but = 126 imp. ga¬ lon = 572‘5 1; hogshead (okshoft) — 63 imp. galon = 286‘25 1. Mere za les: Cubic-fatliom lesa je kocka s stranicami 2 yard, ima tedaj 8 cub. yardov — 6‘1163 ster (m 3 ). S tačk lesa je 3 čevlje širok, 3 čevlje visok in 12 čevljev globok, je tedaj 4 cub. yardov — 3'(!581 m :l . L o a d ali ton žaganega lesa je 50 cub. foet — 1'416 m 3 . (Za drva se uporablja coni, ki je 8 čevljev široka, 4 globoka in 4 visoka, ima tedaj 128 cub. foet ali 1 '6245 nf. Za oglje : 1 ehaldrom = 36 bushel. Vaga: Enota je imperial pound avoir du pois (trgovski funt [okrajšava lb = libra] — 453'5924 g; avoirdupois (trgovska) vaga se deli: pound — 16 ounce (okrajš.: uz.) = a 16 dram; huudredvveight (okrajš.: cvvt, stot, — 4 (juarter k 28 pound; ton »(tona) = 20 cwt — 2240 )>ound; tedaj je: 1 uz — 16 ilram — 28'35 g, 1 cwt = 112 pound — 50’8024 kg; 1 ton = 2240 pound = 1016’048 kilogramov. V računih se označuje teža v c\vt, quarter in funtih, n. pr. cvvt 215.2... 15, cena pa je označena ali za cvvt. ali za funte in se tedaj mora teža preračunati ali v cvvl ali v funte. Tržaški trg zaračuna cvvl z 50'75 kg. m 144 Združene držare. Votla mera za zrnje je amerik. bushel — 35'238 1, za tekočino pa amerik. galona s 3785 1. Teže: Cental := 100 angl. funtov — 45'36 kilogr. in tona — 2000 angl. funtov — 907'2 kilogramov. Turčija. Dolgoslna mera je pik ali draa — % yard = 0‘6859 m. Votla mera za suhe predmete je kilo — 8 pintar = 36'11 1. Enota vage je oka = 4 litra — 400 dram = 1282 g; batman — 0 oka = 77 kg; kan- tar (stot) — 44 oka — 56’4 kg. Običajno se računa 78 ok za 100 kg. Grčija. Dolgostmi mera je pik = 8 rup — 0'648 m. Za zrnje se rabi kilo = 35‘27 1. Oka = 400 dramia = 1280 g. Kantar (stot) = 55 — 44 oka = 56'32 kg. Za korinte porabljajo stari grški funt (libra grossa) = 150 dramia — 480 g; 100 g — 31'25 dramia. 1 sod olja = 48 oka — 61'44 kg. Rumunija: Metrične mere in vage. 8tare mere in vage: a) Za zrnje: chila (v Moldovi 430 1, v Valahiji 680 1); banita = 68 1 (v Moldovi); merta 215 1 (v Moldovi). b) Za tekočine: vadra (v Valahiji 15'2 1, v Moldovi 12'88 1); ocaua (v Valahiji 1'52 1, v Moldoviji 1 '28 1). 1-15 Denar raznih držav. Angleška: 1 funt šterlingov = 20 šilingov = 240 pence; Belgija: 1 frank = 100 centi¬ mov; Brazilija: 1 milrejs = 1000 rejs; Bul- garija: 1 lev = 100 stotinki; Dansko: 1 krona — 100 oer; Egipt: 1 egiptovski funt = 100 pijastrov; Francija: 1 frank = 100 centimov; Grško: 1 drahma = 100 leptov; Holandsko (Nizozemsko): 1 goldinar = 100 centimov; Italija: 1 lira = 100 centesimov; Japonska: 1 yen = 100 šenov; Kitajska: 1 haikuam tael = 121X1—1700 keš; Nemčija 1 marka = 100 pfenigov; Norveška: 1 krona — 100 oer; Portugalska: 1 milrejs = 1000 rejs; Rusija: 1 rubelj = 100 kopejk; Romu¬ nija: 1 lej = 100 banijev; Španija: 1 peseta =; 100 centimov; Švedska: 1 krona = 100 oer; Švica: 1 frank — 100 centimov; Tur¬ čija: 1 pijaster = 40 par; Združene države: 1 dolar r= 100 cents; Honduras: 1 dolar = 100 cents; Venezuela: l bolivar = l(X).cenls; Peru: 1 rol = 100 centavos; Argentinija. Bolivija, Chile, Columbia, Costarica, Guate- mala. Mexico, Nicaragua, Paraguay, Sal¬ vador, Uruguay: 1 peso = 100 centavos. SV e izrekaj takoj svoje sodbe, če se ne strinjaš z nazori drugih. Naše narodne in državna barva, Državna: Modra-bela-rdeča Srbska: Rdeča-modra-bela. Hrvatska: rdeča-bela-modra. Slovenska: Bela-inodra-rdscn. 10 RB BBBRRRBiBRB ... r VELEŽGANjARNA ■ Tvornica konjaka in likerjev H E! M. Rosner&Ko nas!. ; VIKTOR MEDEN \ V LJUBLJANI ■ izdeluje najboljše likerje, runi, konjak, slivovko, brinovec, tropinovec Kupuje sadje za žganjekuho. H a a a ■a •M m m H ■ s a n a ■ s a 0 Telefon interurb. št. 71. “ 'a aiMBaElBflHDSBBEIlCIKiaie 147 ČAJ. 1. Botanika. Cajna rastlina je grm iz botanične vrste tliea, spadajoče v družino theaeeae in je v so¬ rodu z našimi kamelicami. Med raznimi vrstami čaja so najbolje poznane dve in sicer tliea sinensis (kitaj¬ ski čaj) ter thea assamica (assamski čtg). Razlika med tema dvema vrstama obstoja v obliki rastline in listov. Dočirn ostane kitajski čajevec vedno grm, nikdar višji od 3 do 4 m, s suličastimi listi, širokimi največ 3 cm in dolgimi ne preko 12 cm, zraste assani¬ ški čajevec v drevo, visoko 8 do 15 m, z ovalnimi, koničastimi listi, ki so skoro dvakrat tako dolgi kot listi thea sinensis. Razven tega postanejo listi obeli čajnih vrst tudi v različnem času godni za obiranje ali žetev. 2. Domovina čaja. Kje je pravzaprav domovina ali zibelka čajne rastline, ne vemo. Nekateri trde. da je thea assamica prarastlina, iz katere so se pozneje razvile druge vrste in podvrste. Domnevana domovi¬ na assamskega čaja je v pokrajini Gornji Burma v severnem delu zadnje Indije, odkoder se je širil po¬ lagoma v assamsko pokrajino in dospel tudi v pred¬ njo Indijo. Zgodovina čaja in njegovo prvotno naha¬ jališče je nam nepoznano. 3. Fiziološki učinek čaja. čaj prištevamo s stali¬ šča hranil v skupino narkotičnih užitnin, ki poživlja¬ jo živčno delovanje, če se jih zavživa v majhnih ko¬ ličinah, v velikih množinah pa povzročajo zastrupijo nja. Čaj spada v isto vrsto kot kava, kakao, •alkohol, tobak i. dr. Najstarejša užitnimi je brezdvomno čaj, ki ga lahko zasledujemo nazaj poldrugo tisočletje. Bo neki statistiki E. v. Bibra je znašalo število ljudi, ki «o pili čaj v letu 1855. okoli pol milijarde, od tedaj Pa do danes se je potrošnja čaja neprimerno pove¬ čala, kar dokazujejo statistike posameznih držav. Učinek, ki ga povzroča čaj v našem organizmu, te¬ melji na alkaloidih, čreslovinah fn pa eteričnih oljih, ki jih vsebuje čajni list. Po analizi du Pasquier*ja vse¬ buje čaj približno 4 °/o theina in približno 12°/o čreslo¬ vin, ki mu dajejo prijetno grenki okus, od eteričnih l) lj pa izhaja v glavnem značilni čajev aroma ali vonj. Kemična sestava teh snovi ni povsem znana, vemo s *cer sestavo theina in deloma čreslovin, nepoznana Pa je še sestava eteričnih olj. Od kvantiteto in kva¬ rtete prehajanja eteričnih olj iz listov v tekočino je Predvsem odvisna aroma napravljene čajne pijače. V*m pravilnejša je priprava čaja, tem več teh olj di- Hindira skozi stanične stene v pijačo in tem večja je aroma čaja. Za aromo čaja ne prihaja v poštev col' f ein, ki deluje v glavnem na delovanje živcev in si- (; er v tem smislu, da jih draži in poživlja. Dovoljena 10 ' 148 enkratna doza theina znaša 0.5 g, a v skodelici čaja. ki vsebuje 200 ccm čaja, napravljenega iz dveh čajnih listov, pa nahajamo samo 0.03 do 0.06 g theina. To- raj je ta množina alkaloida, ki se običajno zavživa, daleko pod nevarnostno mejo. Vsled tega tudi the