Leto XIII. V Celju, dne 16. oktobra 1903.1. Štev. 81 OVIN -- • - i . .11 - - n . '.= » ’ Z |!rin(f Ipmor* ' n s ' cer vsali tore ' { in petek. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu, m sicer trankirano, — Rokopisi se ne vračajo — Za inserate se plačuj« jne pris oj itie ter od vsake petit-vrste po 20 v za vsakokrat; za večje inserate in za mnogokratno inseriranje primeren popust. — Naročnina za celo leto 8 kron, za pol leta 4 krone, za četrt leta 2 kroni; ista naj sfe pošilja Upravništvu .Domovine" v Celju. Shod v Velenju Sbod, ki ae je preteklo nedeljo vršil v Velenju bi zaslužil, da bi se obširno o njem pisalo. Mi tega ne moremo, ker nam je prostor pičlo od¬ merjen in se moramo truditi ustreči svojemu občinstvu z obravnavanjem različnih važnih zadev. Dotaknemo se pa svoji obljubi zvesti ne katerih točk, ki se ne smejo pozabiti. Velenjski shod se ni sklical slučajno, ampak ga je povzročila nujna potreba Dasiravno je šaleška dolina slovenska, vendar se je tudi v nji zadnje čase vkoreninilo precej tujega nem-, čurskega plevela in tega treba pravočasno s koreninami vred izpuliti. V ta namen pa treba zbrati vse, ki pri ti nalogi lahko sodelujejo, treba j m vcepiti novega poguma, opozoriti jih na pre¬ teče nevarnosti pa tudi pomočke, katerih se v izboljšanje položaja treba oprijeti. Ta namen je imel shod v Velenju. Veličastni izid istega nas navdaja z upanjem da bode svoj namen dosegel Poslanec vitez Berks je povdarjal, da so razmere v dižavi tako neugodne, da so bile k večjemu leta 1848. žalostnejše. 1867. leta se je država razdelila v dva dela z namenom Trans¬ ilvanijo pomadžariti, Cislitvanijo pa ponemčiti. Prvo se je v večji meri posrečilo nego drugo. Tostran je nemška stranka SO let neomejeno vladala, a zdaj ko je padla, Nemci padca ne morejo preboleti. Slovani so se kljub vsem za¬ prekam okrepili in se jim ni več bati pogina. Kar se tiče razmer v avstrijskem delu nekdanje Avstrije, obžalovati je prokletstva vredno načelo sedanje vlade, da je sklenila, Slovanom v nobeni stvari ne ugoditi brez privolitve Nemcev. »Poslužite se obstrukcije", oglasil se je v tem hipu prav opravičeno klic izmed kmetov zborovalcev. Poslanec Berks nadaljuje, da nam treba kljub težavam vztrajati pri starih sloven skih idealih, zlasti pri. zahtevi združene S'ovenije. Tem zahtevkom se nikdar ne smemo odreči, če¬ tudi bi se črnogledem dozdevali trenotuo ne | dosegljivi. Čas nam pa treba uporabiti, da z drugimi sredstvi pripravljamo solidna tla za bo dočnost. Ta namen skuša Berks dosezati z že¬ lezniško politiko. Govori o svojih uspehih glede železniških prog Celje-Velenje, Polzela-Gornjigrad, Polzela-Kamnik, Grobelno Rogatec. V bodoče se hoče potruditi za progo Fehcing, Ptuj, Rogatec, Brežice, Novo mesto, Ljubljana, da se izvun južne železnice doseže čez Veksl nova zveza z Du¬ najem, tekoča skozi slovenske zemlje do našega kulturnega središča bele L ; ubljane Tako delo se zdi Berksu za nas važnejše, nego če se govorč v državnem zboru lepi govori, katerih nihče ne posluša. Velik del Berksovega govora je obse¬ galo vprašanje celjske siovenskonemške gimnazije. O tem bomo posebej poročali Danes samo ome¬ nimo, da se je njegovo tozadevno poročilo spre¬ jelo brez ugovorov in se je mestoma naravnost odobravalo. Lepo znamenje izobraženosti našega ljudstva je, da je s posebno. h val^v/fdnim razumevanjem sledilo izvajanjem poslanca Ivana Vošnjaka, ki je nastopil po Barksu na govorniškem odru. Vošnjals je prav domač v žalezniških zadevah in je za nas dragoceno, da imamo med poslanci moža, ki so strokovno toli izvežbani. B.lo ga je čuti kakor kakega železniškega ministra, ko je razvijal zgodovino naših deželnih železnic. Veliko zanimanje je v poslušalstvu vzbudila njegova opazka o železniškem shodu (Eisenbahntag), ka¬ terega so pred več desetletji Nemci sami hoteli j prirediti v pretrosovanje o stavbah naših železnic v slovenskem Šoštanju. Za takrat so se naši votli nemškutarji izrekli zoper vsak napredek dežele, ki bi bil tudi Slovencem v korist, iu v Celju izhajajoči nemški časopis je preprečil ta shod, ter začel ži naprai hujskati zoper sovražnika ki biva sredi med Nemci (Slovenca!). Zgidovino velenjske železnice m zvezo z Lapovim rudnikom je Vošnjak zelo poljudno opisal m se je poslu¬ šalstvo vidno zanimalo za to zadevo Grvoril je o koristi podržavljanja deželnih in sploh privatnih železnic, ker se znižajo vozne cene — Da je omenil svoje prizadevanje glede kmetijske šole, smo že zadnjič povdarjali in tudi, da se je so glasno sprejela resolucija v kateri se vlada poživlja, da to solo ustanovi Volilec Rajšter je izrazil nevoljo Slovencev zaradi napravljanja nemških napisov pri želez nicah. Poslanec Berks je na to pojasn 1 da se je glede nove proge Grobelno-Rogatec pač do¬ seglo, da se bodo napravili tudi slovenski napisi, kakor ja vlada sploh odobrila načelo, da bode pri vseh novih železniških stavbah ustregla e naki zahtevi. Pri deželnih železnicah je v tem oziru manj nade, ker nas tu komandira S.ovencem na veke sovražni Gradec Ako o daljnih govorih danes obširneje ne poročamo, s tem se še nismo rekli, da je s tem naše poročilo o tem velevažnem shodu končano. O marsičem se nam zdi potrebno svojo sodbo v prihodnji številki izraziti. Nikakor pa ne smemo pozabiti izzivajočega sklepa o gospodarskem boju. katerega je Slo vencem naznanila peščica šoštanjskih nemčurjev in o katerem sta poročala govornika dr. Stiker in dr. Kukovec. Vsi živijo od Slovencev in ako- ravno na 100 prebivalcev ne pride niti 1 sam Nemec, npajo se te pijavice na slovenskem na rodnem telesu napovedati celo gospodarski boj ogromni večini slovenskega prebivalstva. Na¬ ravnost nečuveno je, da je na čelu te zarote c. kr. sodni pristav dr. Czeh. Slovenci, če niste šeme, morate maščevati ta brezsramni nemški sklep z enakim orožjem. Če je zorii velenjski LISTEK. Osveta Ruski spisal A. P. Čehov. — Prevel Lenart Kraner. Lev Savič Turmanov, premožen mestjan imajoč mlado ženo ter solidno plešo, je igral pri svojem prijatelju vint. Ko mu je začelo postajati vroče, spomnil se je mahoma, da že dolgo ni pil žganja. Vstal jer ter tiho, elegantno se zibajoč, šel med mi¬ zami skozi obedmeo, kjer je plesala mladina. Tam je prijazno se smehljaje potrkal po rami vitkega lekarja tar smuknil skozi male duri, ki so vodile v bufet. Ondi so na okrogli mizi stale buteljke, male kupice z žganjem . . • Okolu njih je med drugimi jedili, sredi luka in peteršilja, ležal na krožniku napol sneden slanik Lev Savič si je nalil kozarček žganja, zmigal po zraku s prati, kot bi hotel pričeti govor, izpil Čašico in skremžil obraz potem zabodel vilice v slanik in . . . No tu so se za steno začuli glasovi. »Prosim, prosim . . . “ je živahno govori ženski glas. »Kedaj pač bode to?“ .Moja žena," je spoznal Lev Savič. ,S kom se pogovarja?" .Kadar hočeš, moja prijateljica ..." je od¬ govoril za steno debel glas. „yanes ni ravno pripraven čas. jutri imam celi dan opraviti ..." „To je Degtjarev," je spoznal Turmanov v basu enega svojih prijateljev. »Tudi ti, Brut, si | takšen! Nemara je tudi že njega vjela ? Kakšna nenasitna, nepokojna baba! Niti dan ne more preživeti brez romana!" »Da, jutri nisem prost." je nadaljeval bas. »Ako hočeš, napiši mi jntri nekaj . . . Vesel bodem in srečen . . . Samo najino dopisivanje bi trebalo urediti Po pošti pošiljati ni povse umestno Ako ti jaz pišem, lahko tvoj puran dobi pismo v roke; če pa ti meni pišeš, lahko moja polovica list razpečati ter prečita. »Kako torej začeti?" »Izmisliti si morava nekakšno glumstvo. S posli pošiljati tudi ne kaže, ker tvoj psiček najbrž strogo pazi na sobarico in lakaja . . . Kaj, ali tvoj rad karta?" »Da. Zoniraj, bedak, zaigra!“ »Ima pa v ljnbavi srečo!" se je nasmejal Degtjarev. »Čuj, mamka, kaj sem pogruntal. Ravno ob šesti uri zvečer, vračajoč se iz pisarne, bom šel skozi mestni vrt, ker se moram nekaj z nadzornikom pomeniti. Torej uprav ob šestih, ne pozneje blagovoli, duša moja, položiti listič v ono mramorna8to vazo, ki, kakor veš, stoji na levi strani zelene hlad Inice . . »Vem, vem . . .“ »To bo poetično tajnostno in novo . , Ne iz/e niti tvoj debeluh, niti moja blagoverna. Si razumela?" Lev Savič je izpil še en kozarček ter se vrnil k igralni mizi. Razgovor, ki ga je ravnokar slišal, ga m porazil, niti osupnil, niti trohico razburil. Čas, ko se je razburjal, razsajal, kregal in se celo pretepal, je davno ža minil; mahnil je z roko in gledal sedaj na romane svoje ve trnjaške soproge skozi prste. No, bilo mu je vsekakor neprijetno. Taki izrazi, kakor puran, psiček, debeluh, so žalili njegovo samoljublje. »Kakšna kanilja je ta Degtjarev!" je pre¬ mišljeval med igro Savič. »Kadar se srečava na ulici, dela se tako milega prijatelja, kaže zoba in se prilizuje, a sedaj pa ima tako strupen jezik! V obraz me imenuje prijatelja, a za hrbtom pa sem njegov puran, debeluh ..." Č m bolj se je pogrezal v svoje protivne minuse, tem težji je postajal čut razžaljenja. »Golobradec ..." si je mislil, srdito lomeč kredo. »Fantalin ... Če bi se mi vredno zdelo, bi ti že psička pokazal.! “ Pri večerji ni mogel ravnodušno gledati Degtjarevemu obraz a oni ga pa je kakor nalašč izpraševal, a i je priigral, čemu je tako žalosten itd. B I je celo tako predrzen, da je kot dober znanec, glasno pokaral njegovo soprogo za to 470 shod vsaj ta protisklep na slovenski strani in če se bode isti tudi z železno doslednostjo iz¬ vrševal, tedaj ta lepi shod ostane z zlatom za¬ pisan v naši kulturni zgodovini. Pod gospodarjevim očesom cvete imetje. (Piše inžener Ferdo Lupša.) Vsak stvarno misleč gospodar je pač že izprevidel, kak razloček je med uspehom v go spodarstvu po znanstvenih navodilih, dejanskih izkušnjah in razmerah in pa med nepremišljenim ravnanjem nekaterih gospodarjev, in nadalje kolik je razloček v tem, ako gospodar nadzoruje vsako delo sam, ali pa se le zanaša, da se bode vse po njegovem naročilu izvršilo. Pravil, po ka terih naj bi se vsak ravnal, ne morem v krat¬ kem razpravljati, ampak le naslovni stavek hočem danes nekoliko razjasniti in ga primer¬ jati z nekaterimi našimi gospodarskimi raz merami. V vsaki družini je glavna oseba gospodar, on je sploh oskrbovalec vsega svojega imetja ter se poslužuje pri vsem tem bod si domačih ali tujih poslov. Že po naravi sami mora imeti za gospodarstvo največjo skrb gospodar sam; seveda nahajajo se tuintam tudi izjeme, naštel bi jih lahko precejšnje število, katerim vse drugo bolj roji po glavi in so jim kake malenkosti ve¬ liko več vredne, kakor umno gospodarstvo. Take razmere so silno žalostne in imajo neizogibne neljube posledice ne le za posameznega, ampak tudi za celi rod. Če bi imeli naši slabi gospo¬ darji več veselja do omike, tedaj bi jim bilo tudi lahko gospodariti in bi izostal marsikateri zdihljaj, toda do take popolnosti še pri nas ne bode kmalu prišlo, ker je povsod za napredek še premalo zanimanja. Poglejmo v katerosibodi vas in že na prvi pogled lahko razvrstimo posamezne gospodarje po njih gospodarstvenih zmožnostih, oziroma po njih skrbi za gospodarstvo v več delov, četudi se navadno vsak kmet le za najpametnejšega in najumnejšega gospodarja smatra. Vendar bi moral soditi marsikateri popolnoma drugače sam o sebi, ko bi premišljeval prav natanko vsako gospo darstveno razvijanje v obče, kakor vsako črtico posebej ter bi vsakovrstne uspehe med seboj primerjal. Kjer )e uspeh dober, tam naj bi se poiskala pravila za varstvo tega, kjer pa je slab, tamkaj naj bi se pa poiskalo kako navodilo za zboljšanje. Velikost gospodarstva določuje gospodarju vsa opravila. Veleposestnik ne more opravljati sam hlapčevskega dela, on se mora za obširno svoje imetje že večinoma tudi pri gospodarjenju posluževati pomočnika; pri srednje velikih po¬ sestvih ima gospodar tudi z gospodarjenjem sam m že dovolj dela, da vzdrži povsod potrebni da ista tako slabo skrbi za moževo zdravje. A soproga je popolnoma nedolžno zrla v moža s svojimi velikimi očmi, veselo se smejala, tako uedolžno kramljala, da bi sam vrag ne sumil o njeni zvestobi. Vrnivši se domov, počutil se je Savič raz¬ jarjenega in nezadovoljnega, kakor da je mesto telečje pečenke snedel pri večerji staro galošo. Morda bi se še premagal, pa ženino govorjenje ter njeno smehljanje ga je slehrno sekundo spo minjalo purana, gosaka, debeluha . . . »Najrajši bi ga oklofutal,® si je mislil. »Oštel bi ga javno, podleža ® Mislil je, da bi bilo dobro sedaj pobiti Deg tjarevega, ustreliti ga na dvoboju, kakor vrabca, pognati ga iz službe, ali položiti v mramornato vazo nekaj nepriličnega, smradljivega — crknjeno podgano, ... na primer... ne bilo bi slabo ukrasti ženino pismo iz vaze, a namesto njega priložiti kakšno izpačeno pismece s podpisom ,tvoja ščuka® ali nekaj sličnega. Dolgo je bodil Turmanov po spalnici ter se naslajal s podobnimi domišljijami. Hipoma je obstal in se udaril po čelu. ,, Jo že imam, živijo!“, je vzkliknil vesel. „To bo izvrstno! I-izvrstno!“ Ko je zaspala njegova soproga, sedel je za mizo in z izpremenjeno pisavo nepravilno na pisal sledeče: Trgovcu Dulinovemu. Blagorodni red; mala posestva pa ne povzročajo toliko skrbi, da bi gospodar ne mogel prijeti tudi za motiko ali sekiro. Ker je pri nas največ le malih posestnikov, je torej njih pravilno gospodarjenje najvažnejše za naše splošne narodno gospodarske razmere. Seveda mora tak gospodar po največ tudi sam prijeti za delo; tupatam se sliši na kmetih, da ta ali oni gospodar dela celo za dva ali tri tuje delavce, š tem se hoče reči, da drugi toliko pridnejše delajo, če gospodar kolikor mogoče sam vsako opravilo nadzoruje. Seveda se mo¬ rajo osebne razmere pri tem popolnoma po¬ pustiti. Vsak gospodar mora pred vsem skrbeti za to, da se povsod vsa potrebna dela primerno razvrate in da se vsako opravilo le o pravem času in pravilno vrši. Zato pa ne zadostuje samo, da gospodar delo naroči in se potem več ne zmeni zanj. Tudi ni prav, če šele takrat pre¬ mišljuje, ko je že ča3 opravila, kaj naj bi se počelo. Vsak letni čas ima svoja posebna opravila, zato je potrebno, da zna umen gospodar, opi¬ raje se na časovne in vremenske razmere, že naprej za vsako delo, kedaj se to najložje in najbolje lahko izvrši. Dogodi se sicer, da naenkratne neugodne podnebne ali tudi kake druge razmere pravilni red opravkov nekoliko zasučejo in zadrže, ali tudi na take slučaje naj bi bil vsak gospodar vedno pripravljen, da takoj vse potrebno ukrene za red v gospodarstvenem napredku. Sicer pa kmet, ki dobro pozna svoje gospodarstvo, nikdar ne bode prišel v zadrego pri razdelitvi opravil, kajti on ve, da od tega zavisi napredek in raz- cvitanje imetja. O pravem času bo torej naročil delo in o pravem času tudi zahteval njega^izvr- šitev. Skrben gospodar gleda n. pr. na to, da se vsi poljski pridelki o pravem času spravijo, da jih potem lahko proda, kakor mu najbolj kažejo razmere in cena. Len in nepreviden gospodar pa na vse to ne gleda in prigodi se čestokrat celo, da se mu ta ali oni pridelek pokvari, da mu ga pokradejo, ter prodaja končno vse, kakor mu ravno pride na um, ne ozirajoč se na do biček. Ravno tako je s stroški. Slab gospodar troši denar brez vsakega pomisleka, nakupi vsakovrstne malenkosti in se končno čudi, če postane mošnja praznja. Dober gospodar pa ravna ravno nasprotno, preračuni in pretuhta vsako tudi malenkostno stvar natanko, n. pr. on raz¬ deli potrebe na dva načina, namreč v take, ki so neobhodno potrebne in take, ki sicer niso neogibno potrebne, vendar bi mu koristile. Za prve mora biti denar, a za druge se ga izda po moči; na reči, ki ne bi donašale dobička, pa ne potroši niti vinarja. Iz teh vrstic lahko vsak razvidi, da je za umno gospodarstvo neobhodno potrebno bistro gospod! Ako ob še3ti uri zvečer, danes 12.sep- | tembra, v mramornato vazo, ki se nahaja na mestnem vrtu na levo od zelene hladnice, ne položite dvesto rubljev, potem bodete ubiti in vaša galanterijska trgovina zleti v zrak." Lev Savič je kar od veselja skočil kvišku, ko je napisal tak list. „ Ha, kako sem jo iztuhtal! “ je mrmral ter si mel roki. „Elegantno! Boljše osvete si sam satan ne more izmisliti! Naravno, trgovec se bode zbal in precej naznanil policiji, a policija ob šesti uri zasede grmovje in prime ga, golob- čeka, ko se bo priplazil po list! . . . Kako se bo vstrašil! Predno se stvar razjasni, sedel bo v ječi in trpel, kanalja . . . Živijo! “ Lev Savič je prilepil marko na pismo ter je sam nesel v poštni nabiralnik. Zaspal je in spal tako sladko, kakor že davno ni spal. Pre budivši se zjutraj in spomnivši se svojega na¬ klepa je veselo zamomljal ter celo potresšl za brado svojo verolomno ženo. Sedeč v pisarni se je smehljal neprenehoma ter si slikal strah Deg- tjarevega, ko ga zgrabijo redarji . . . Ob 6 uri ni strpel več ter pohitel v mestni vrt, da na lastne oči vidi obupni položaj sovražnikov. ,. Aha", si je mislil srečavši redarja. Prišedši do hladnice, vsedel se je v grmovje in nestrpno čakal. Njegova nestrpnost je bila | brezmejna. oko gospodarjevo, da pregleda in prevdari vselej tudi najmanjšo stvar, da razvrsti vse delo pra¬ vilno, da pridelke pametno rabi in z denarjem varčno ravna. Ako bode kmet gospodarstvenemu razvitku to, kar mu veleva njegov stan, tedaj bode pod njegovim očesom cvetelo imetje, vžival bode blagostanje! Celjske in štajarske novice. (.Dijaški dom® ) Za .Dijaški dom® v Celju je ob priliki trgatve pri gosp. dr. Ivanu Dečku znani narodnjak g. Peter Majdič zopet daroval znatni znesek 100 K. Slava mu! (»Delavsko podporno društvo v Celja®) priredi dne b. novembra t. 1. v prostorih »Skal¬ nati kleti® veselico z različnim, jako zanimivim sporedom, katerega priobčimo o pravem času. Opozarjamo pa že sedaj na to veselico, da se blagovolijo druga narodna društva ozirati na to prireditev in da ne bi ob istem času priredila svojih zabav, ker želimo našemu velepomemb¬ nemu društvu tudi v gmotnem oziru najboljšega uspeha. (Učiteljske vesti ) Premeščeni so gg : Franc Lovrec iz Olimja kot nadučitelj v Podčetrtek!; Ivan Rupnik iz Špitaliča kot nadučitelj na slo¬ vensko šolo v Vitanju; Josip Lovrec od sv. Ur¬ bana kot nadučitelj v Majšperk. Učiteljem vodi teljem v Gornji Rečici je imenovan g. Henrik Hribernik od sv. Miklavža nad Laškim. Stalno nameščeni so: Josip Widmoser iz Marije Dev. v Puščavi za Marenberg; Jurij Lulek v Makolah; Bošjan Krotky iz Reke v Studenicah; Franc Jamšek iz Selnice ob Dravi v Vidmu; Rndolf Kalan iz Pišec v Trbovljah; Anton Hohnjec od Sv. Petra pod svetimi gorami v Hrastniku; Alojzij Bučar pri Sv. Lovrencu na drav. polju; Franc Cvetko iz Malenedelje pri Sv. Andražu; Marija Kos iz Negove v Makolah; Pavla Miklavec iz Makol na Črešnjevcu; Antonija Valenčič iz Stranic v Šmartnem na Paki; Ivana Klemenčič iz Go- tovelj v Galiciji; Alojzija Cvetko iz Malenedelie pri Sv. Andražu v Slov. goricah. Pri Sv. Miklavža blizu Ormoža je imenovan začasnim učiteliem absolvent Dragotin Pinterič. (Blagor ubogim na duhu), si mora pač vsakdo m šiiti, kdor je čital zadnje »vahtarce", kajti tako malo duha, tako malo smo ga našli v njih, da smo trdno prepričani, da bo prav kmalu .vahtarca® z vsemi svojimi uredniki ima jih namreč, kolikor je »Nemcev® v Celju, gle dala iz naročja svojega nemškega boga svoje črnordečerumeno nebeško kraljestvo. Skoraj je nas sram, da imamo opraviti s tako plitvim nasprotnikom. Vse, kar spravijo ti duševni reveži na dan, je k večjemu še kaka podla laž, ki je pa tako prozorna, da se moramo v resnci ču¬ diti duhovitosti »vahtarčnih® bralcev, da morejo še kaj takega prebavljati. Prav iz dna srca jih Ravno ob šesti uri se je prikazal Degtjarev. Mladi človek je bil videti najboljše volje Njegov cilinder mu je junaško sedel na zatilniku, in izpod odprtega navršnika je poleg naprsnika, kakor je bilo videti, pogledovalo srce samo. Žv.žgal si je ter kadil smodko. „Le počakaj, precej spoznaš purana pa psička! 1, se je škodoželjno smehljal Tarmanov. „ Potrpi!“ Degtjarev je pristopil k vazi in leno porinil v njo roko . . . Lev Savič se ie dvignil in uprl vanj oči. Mladi ilovek je izvlekel iz vaze neveliit zavitek, ogledal ga od vseh strani in zmigal z ramami, potem je počasi odprl, zopet zmigal z ramami; v zavitka sta bila dva sto¬ taka ! Dolgo je motril Degtjarev ta papirčka. Na¬ posled pa ju je porinil v žep in dejal: ,.hvala!" Nesrečni Lev je čutil tisto ..hvala". Celi večer je potem stal nasproti Dulinovi trgovini, pretil s pestmi in godrnjal jezno: »Straaahoopetec I Štacunarček! Preklicani Strahopetec! Zajec debeluhasti! . . . Osel Oslovič!* Niste nadarjeni!... Poslovenil J. E. Polak. Dora je imela malo upanja. K preizkušnji pa je šla vendarle. In ko je prišla na vrsto in je ravnatelj zaigral na klavir in ji dejal, da 471 obžalujemo. Nekaj Časa j« polnila # i ažnjivka; ta Trgovina z železnino PETEi K ERKUR“ v 0«»lj-u., Graška cesta štev. IS priporoča svojo veliko zalogo najboljšega železa in jekla, pločevine, žice, kakor žico za ograje, lite žele. ne, vsakovrstnega orodja za rokodelce, različnih žag, poljedel¬ ske a orodja m sicer orala, brane, motike, kose, srpe, r bije in strojev; vsakovrstnih por.ev, ključalničarskih izdelkov ter o, , v za okna, vrata. n pohištvo, žrebljev, vijakov in zakov, hišne in kuhinjske posode tehtnic, sesalke, meni m uteži, raznovrstnih stavbinskih potrebščin ter vsega druzega blaga za stavbe, hiše, vrte itd. Traverze, cement, strešna lepenka, trsje za obijanje stropov (Štorje), lončene cevi, samokolnice, oprav za strelovode, ter vse * stroko že¬ lezne trgovine spadajoče predmete. m- Tomaževa žlindra, najboljše umetno gnojilo. ^ * Bogata izber vsakovrstnih nagrobnih križev. * m 475 Slovenska tvrdk a.1 Vincenc Čamernik kamnoseški mojster Celje * 3STova ulica št. 11 * Celje priporoča k sezoni svojo mnogobrojno zalogo raznovrstnih # grobnih $ spomenikov iz različnih marmorjev, granita in syenita po konkurenčnih cenah. Cerkvena, monumentalna in vsa v to stroko spadajoča dela. ( 412 ) Postrežba točna in solidna. Mlad trgovski pomočnik mešane stroke, vešč slovenskega in nem¬ škega jezika, želi z dnem 15. novembra sedanjo službo premeniti. Natančni naslov se izve pri upravni- ništvu „Domovine“. (417) 3-3 posestvo V" ' ? ** r 'm f 15 minut iz mesta Celja. z lepo. eno nadstropno H>S<> in gospodarskimi po slopji ter 12 orali pred vodo varnim zemljščem in lepimi stavbišči. je takoj (410) 3—3 za predati Več pove JOSIFINA NASKO v Celju. izplačujoče se postransko opravilo brez posebnega truda in izgube časa najdejo spoštovane osebe vsakega stanu in povsod s prevzetjem zastopa avstrij¬ ske družbe prve vrste, ki sprejema „zavarovanja proti požaru, steklu, proti škodi pri prevažanju, proti tatvini po vlomu in življenja* 1 . — Ponudbe pod „1798“, Gradec, poste restante Lepo posestvo v najbližji okolici Ljubljane je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Ponudbe pod „F. Z.“ na uprav- ništvo „Domovine“ v Celju. (413) 2-2 |< sezoni! Trgovina z železnino „MERKUR“ Peter Majdič Celje, Stajarsfco *** Podružnica y Kranju, Gorenjsko priporoča svojo veliko za¬ logo različnih poljedelskih strojev, kakor: gepeljne, mlatil¬ nice, čistilnice, slamoreznice, mline in stiskal¬ nice za grozdje in sadje, vetr¬ nice, brane za njive in seno¬ žeti, pluge itd. po najnižjih cenah. (398) —22 Kapljice 5v. jVlarka. Te glasovite in nenadkriljive kapljice se uporabljajo za notranje in zunanje bolezni. Učinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri boleznih na želodcu, ublažujejo katar, urejujejo izmeček, odpravijo naduho, bo¬ lečine in krče, pospešujejo in zboljšujejo prebavo, čistijo kri in čreva. Delujejo izborno proti hripavosti in prehlajenju. Lečijo vse bolezni na jetrih in slezih ter koliko in ščipanje v želodcu. Odpravijo vsako mrzlico. Te kapljice so najboljše sredstvo proti bolezni na maternici in modromu ter raditega ne bi smele manjkati v nobeni meščanski in kmetski hiši. Naročuje se edin*- in točno le pod naslovom: MESTNA LEKARNA, ZAGREB, Gornji grad št. 25, poleg cerkve sv. Marka — Denar se pošilja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajsterica se ne pošilja. Cena je naslednja in sicer franko dostavljena na pošto: 1 ducat ( IS steki.) . . 4K 5 ducati (36 „ _ _ 11 „ 6 ducat. (60 „ . . 17 „ lO ducat. (ISO „ . . SS „ Ustanovljena leta 1360. (394) 10—4 Mestna lekarna Zagreb Markov trg št. 36. =1 -9 -* 1 I 3 —<3- ~9- —<3- -9- -9- =s -9- -S- —<§■ — -9-p^ IHed. univ. dr. Ker d. Kunej bivši zdravnik ljubljanske bol¬ nice, usoja si slav. občinstvu naznaniti, da ordinira od današnjega dne naprej kot okrožni zdravnik na Vranskem. Vransko, 12. oktobra 1903. (421) 3-2 z vetom, pripravna za trgovino, je za nizko ceno ==== naprodaj. = ==== Več se izve pri Francu UZreuc v Laškem trgu. (424) 3—2 Učenca s primerno šolsko izobrazbo, sprejme takoj tiskarna D. Hribarja v Celju. Deček iz dobro hiše, kateri je dovršil vsaj 4 razrede ljudske šole, sprejme se takoj v trgovino z manufakturnim blagom pri (425) 1 F. CROBATH-u v Kranju. Wr «irwrwrww W«iv wwr m var 111 ll 111 n 111111 IJIJII.IJ 1111 Hill m 11II11 lil»I»IIIMIIlUim HI1I.UIIMI I • MAHI 1111 m M ■ »HM I HMAJJJAA 1 eo 00 Učenec iz poštene hiše se sprejme v trgovini Wambrechtsamer na Planini, Štajarsko. tniniiuimrn 1111 n i m n u m i u m ii n m i mil * t»in_L | ULL _ *s* Jtt* MS* MA Jti* JW* m Stanje hranilnih vlog »7 milijonov K. Rezervni zaklad nad 500.000 K. Mestna hranilnica ljubljanska | na Mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 % ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h ka¬ pitalu. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 3 /i°/o na leto - z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/ 0 izpo¬ sojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°/o izposojenega kapitala. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. SVOJI k SVOJIM! Narodni trgovci in obrtniki, katere priporoča slavnemu občinstvu slovensko obrtno društvo v Celju: Josip Hočevar trgovina z modnimi oblekami in konfekcijami za gospode in dečke CELJE, Kolodvorske ulice štev. 5 priporoča za jesensko in zimsko sezono svojo bogato zalogo iz¬ gotovljenih oblek za gospode in dečke, kakor tudi športne suknje, površnike in haveloke po naj- nižjih cenah, .-a--— Bogata izber tu- in ino¬ zemskega modnega blaga. Naročila po meri se izvršujejo najelegantneje, natanko in točno. v Gaborjih pri Celju. Tovarna za sodovico v sifonih kakor tudi z limonado in malinovcem. Kupujem maline po najvišji ceni! — Vsi izdelki tovarne se na željo postavijo p. n. strankam na dom. Izborna kakovost! Postrežba točna! Cene nizke 1 Martin Kolšek čevljarski mojster v Celju se priporoča sl. občinstvu v izdelovanje obuval za gospode in dečke. — Vsa naročila izvršuje točno, iz najboljšega usnja, dobro in čenč. Otročje vozičke za ležati in sedeti , korbe za potovanje, kovčege, različne taške in korbce za trg, držala za ča¬ sopise, korbce za papir, cvetje, kruh, ročno delo, kakor razno drugo ple tarsko blago. Dalje različno izpeljane stalks in stole za otroke. Vse po najnižjih cenah pri Petru Kostiču, Celje Glavni trg štev. 2. postrežba hitra in točna! Josip Zabukošek krojaški mojster, Celje, Glavni trg št. 18. 4* Velika zaloga narejenih oblek od priprostih do najfinejših. Vsa naro¬ čila po meri se izvršujejo dobro, točno in cen6! LASTNIK GOSTILNE NA STAREM GRADU, kjer toči najboljša pristna vina in izborno pivo; okusna mrzla jedila vedno na razpolago. Pafael ^almič trgovina z urami, zlatnino in optičnimi predmeti v Celju v Narodnem domu. Največja zaloga zlatih, tula-, srebrnih in nikelnastih žepnih ur. Jako primerna da¬ rila v zlatu in srebru, verižice, uhani, zapest¬ nice, priveski, svetinje, amuleti itd. Žlice, noži, vilice, tabatiere, nastavki za slike, sadje, cvetlice itd. v pristnem in novem srebru. Zaloga optičnih predmetov. — Velika izber stenskih ur, budilk itd. najnovejših in najbolj¬ ših. Vse po najnižjih konkurenčnih cenah. Vsa popravila se izvršujejo ceno in zanesljivo. Postrežba točna in solidna ! Velika trgovina tu- in inozemskega manufakturnega blaga na debelo in na drobno KAROL VANIČ Narodni dom' v Pplin .Pri dobrem pastirju* ;aria ložefa tre J Graška cesta. Cesarja Jožefa trg Postrežba točna! Cene nizke! IVAN LIKAR glavni zastopnik banke „Slavije“ v Celju ima svojo pisarno v Kovaški ulici (Sehmiedgasse) št. 3 Zavaruje poslopja in raznovrstno blago zoper požar, sprejema tudi vsakovrstna zavarovanja za človeško življenje po najugodnejših pogojih in nizkih cenah; zavaruje šipe in steklo zoper poškodovanje ter ljudi zoper nezgode ali poškodovanje na telesu, kakor tudi dragocene reči, zlatnino, srebrnino, denar in razno¬ vrstno blago zoper tatvino in vlom. IVAN REBEK stavbni in umetni ključalničar CELJE, Poljske ulice štev. 14. ^ izvršuje vsa v 0 njegovo stro- ^ Ito spadajoča Q dela, kakor @ železne ograje @ in vrata, - - - ^ - - štedilnike, ^ vodovode - ^ vodnjake itd. Vse po najnižjih cenah! FERDINAND SIKOSEK SLIKARSKI IN PLESKARSKI MOJSTER Nove ulice št. 11 ★ CELJE * Nove ulice št. 11. Izvršujem vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor vse cerkvene, sobne in dekoracijske slikarije, črko- slikarska dela na steklo, les itd. Prevzamem vsa M stavbena in pohištvena pleskarska dela katera izvršujem vestno in po najnižjih cenah. JOSIP KREGAR stavbni in galanterijski klepar v Celju izvršuje stavbna in umetna ter sploh v to stroko spadajoča dela. — Častiti duhovščini ter cenje- ryvgw nemu p. n. občinstvu se priporoča za pokrivanje stavb. Cene jako nizke! Postrežba točna! Josip Koštomaj gostilničar ,pri jelenu 1 priporoča svojo dobro vpeljano gostilno. JVErzla in topla kuhinja $ ® £< & £< @ »S »5 vedno na razpolago! Edina narodna steklarska trgovina Fran Strupi CELJE Graška cesta št. 4 CELJE podružnica v Laškem trgu. Velika zaloga stekla, porcelana in kamenine. Vsakovrstno v steklarsko stroko spadajoče blago, kakor svetilnice, zrcala, različni ok¬ virji za podobe, šipe za okna itd. na debelo in na drobno. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah, katera se izvršu¬ jejo po najnižjih cenah. Najlepši okraski in dekoracije, jako primerni predmeti za da¬ rila in srečolove. Sl. javne zavode in privatnike opozarjam zlasti na svojo za¬ logo higijeničnih pljuvalnikov. Postrežba točna in solidna! Odlikovan od vis. c. kr. trg. ministrstva. Martin Stojan mi. stavbni in umetni mizar v Teharjih pri Celju prevzame vsa v njegovo stroko spadajoča dela, katera izvrši v najkrajšem času po konkurenčnih cenah. — Priporoča se tudi v izdelovanje šolskih klopi, vsega pisarniškega pohištva, ter vseh v trgovinah potreb¬ nih mizarskih izdelkov. Anton Topolak trgovec s špecerijskim blagom -v- Celju (nasproti Narodnemu domu.) priporoča svojo veliko zalogo vedno svežega blaga po najnižjih cenah. Nadalje priporoča iz svoje zaloge sloviti konjak grofa R. Keglevicha. Kupuje in prodaja vse deželne pridelke. Postrežba točna in solidna. Anton Kolenc —sr— trgovec 5 špecerijskim blagom, deželnimi pridelki, sadjem^ in perutnino = = V CELJU = = V ,J\farodnem domu' in ,pri kroni*. Kupuje po najvišjih cenah vse deželne pri¬ delke, kakor predivo, suhe gobe, laneno seme, de- teljno seme, malisno štupo, orehe, suhe češplje, vsakovrstno žito, sveže hruške, jabolka, fižol itd., sploh vse deželne pridelke in tudi perutnino. JOSIP LEO|\l krojaški mojster v Celju, Gosposke ulice štev. 9 priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo vsako¬ vrstnih izgotovljenih oblek. — Izvršujem tudi naročila po meri po najnižjih cenah in najnovejših vzorcih ter se najvljudneje priporočam. Hitra postrežba ! Cene nizke ! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da sem prevzel # gostilno & v ,Narodnem domu* v Celju kjer bodem točil vedno sveže, dobro marčno pivo, pristna cena vina ter postregel z najboljšo kuhinjo po nizkih cenah. ANTON KOŠTOMAJ, gostilničar. t01liPGail!!jl(illl!li3Hi!!l!l muliti nHlilliili «uim n n n 11 n n n mi Odgovorni urednik in izdajatelj Rudolf Libensky.