CEUE, 3. NOVEMBRA 19T7 — ŠTEV. 44 — LETO XXXI — CENA I DINARJE] GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC , Z UREDNIKOVE MIZE Točno štirinajst dni nas loči od osrednje slovenske filmske prireditve Teden domačega filma Celje 77, ki ga ob sodelovanju številnih drugih organizira urednU štvo našega časnika in radijske postaje. Tudi letos pričakujemo v Celju obisk nad 150 filmskih ustvarjalcev in sploh ljudi, ki se pri nas ukvarjajo s filmsko umetnostjo, hkrati pa pričakujemo tudi veliko število kinoobiskovalcev, obiskovalcev razstav, sodelujočih na razgovorih s filmskimi delavci, itd., skratka v letošnjem TDF še večje število udeležencev, kot je bilo v preteklem. Zagotovili smo 35 filmov, ki si jih bo moč ogledati v sedmih dneh, zunanji; premiere, dve razstavi, več posvetovanj, pogovore v delovnih organizacijah in šolah in še bi lahko našteval. Kot smo že nekajkrat zapisali, se bo Celje med 17. in 23. novembrom resnično spremenilo v filmsko mesto in filmsko umetnost bo čutiti povsod. MILAN SENIČAR Pred dobrim tednom je na skupščini društva no- vinarjev Jugoslavije dotedanji predsednik Mitja Gor- jup izrazil obžalovanje, da mora prebrati tako dolg seznam umrlih kolegov, ki so preminuli v preteklih dveh letih. Nikomur takrat ni prišlo na misel, da bi utegnil prav on tako hitro povečati to število. Pretresljiva vest, da je v 34. letu starosti nenadoma omahnil direktor in glavni urednik publikacij DELA Mitja Gorjup, je toliko bolj boleča, ker je smrt spo- drezala življenjsko nit človeku, ki je imel še vso bo- dočnost pred seboj in ki je stopal strmo navzgor k viš- jim in odgovornejšim nalogam. čeprav kratko, je bilo njegovo življenje izredno bogato. Rodil se je 15. novembra 1943 v Vidmu v Ita- liji, že kot dijak je bil družbeno izredno aktiven, zla- sti pa pozneje kot študent prava v Ljubljani. Kot funk- cionar v študentskih vrstah v univerzitetnem svetu ZK v Ljubljani je bil izbran za predsednika mladinske or- ganizacije. Bil je član CK ZKS in izvršnega odbora republiške konference SZDL. Po prenehanju mandata na čelu mladinske organizacije Slovenije je. bil ime- novan za glavnega in odgovornega urednika in direk- torja publikacij Dela. Minuli dve leti je bil zelo uspe- šen predsednik društva novinarjev J^igoslavije, za kar so se mu na nedavni skupščini v Vrnjački Banji ko- legi iz vse Jugoslavije z vso iskrenostjo zahvalili. Po- kojni Mitja Gorjup je v letu 1976 prejel Tomšičevo nagrado, najvišje priznanje, ki ga lahko dobi slovenski novinar. Istega leta je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Delo je bilo tisto, zaradi katerega je bila tolikanj skrajšana njegova življenjska doba, kajti ni poznal počitka, ni prizanašal sebi, kadar je šlo za vprašanja napredka slovenske družbe, za slovensko socialistično časnikarstvo. Z Mitjo Gorjupom je enega svojih pomembnih mož izgubila slovenska Primorska in Goriška, katere vdan sin je bil, in kjer je bil včeraj z vsemi častmi po- kopan. Ostal bo v trajnem spominu kot eden tistih borcev, ki so poznali le delo in pod njegovo težo tudi omahnili. CELJE 1978. LETA V OBČIMI 806 DRUŽBENIH STANOVANJ Ni naključje, če se bodo delegati vseh treh zborov celjska občinskd skupščine na bližnjih sejah znova sre- čali s S'tanovanjs,ko proble- matiko. O gradnji stanovanj So razpravljali že na sejah na začetku junija letos. Zdaj prihajajo na tapeto sklepi in Ugotovitve takratne razprave, s tem pa naloge, ki niso majhne, tembolj, ker bo tre- ba še ma-rsikaj napraviti, da bo uresničen načrt v tem in Prihodnjerm letu in še zlasti ob zaključku petletnega ob- dobja. Junijska razpra^/a o stano- vanjski izgradnji v občini je bila več kot kritična, še pose- bej na seji družbencpolitične- ga zbora. Zaostanek v grad- nji, v številu zgrajenih sta- novanj, je precejšen, zlasti lani in letos. Zato je seveda fehko ogrožen petletni na- ^rt. Pri vsem tem je zaskrb- ljujočo zlasti dejstvo, da ne gre za morebitno pomanjka- nje sredstev, marveč za dru- ge razloge, ki so na žalost ^vidi subjektivne narave. Tu gre za nepravočasno priprav- ljena zemljišča, za spremeni- la v strukturi stanovanj, za Projektiranje v nasprotju s sprejetimi zazidalnimi načrti. za nepravočasno pripravo za- zidalnih načrtov itd. Nič kaj razveseljiva ni na- dalje ugotovitev, da večje šte- vilo organizacij združenega dela še ni sprejelo planov in prograsnov potreb po stano- vanjih, vrh tega gre še za neusklajeno delo med orga- nizacijami in organi, ki so- delujejo pri stanovanjski iz- gradnji. Ob ugotovitvah bodo dele- gati razpravljali tudi o skle- pih, ki bi jih morali uresni- čiti, če bi hoteli izpolniti predvidene načrte. Kot prva naloga se pojavlja zahteva, da bo treba v prihodnjem letu zgraditi 806 družbenih stanovanj, če bi hoteli ujeti zamujeho iz lanskega in letoš- njega leta. Od tega bi naj Ingrad zgradil 494, Gradiš 262 in Obnova 50 stanovanj. Z uresničitvijo te zahteve bo moč v 1979. in 1980. letu zgra- diti po planu predvideno šte- vilo stanovanj, se pravi 1979. leta — 468 in 1980. — 475! Toda, zdaj ne gre samo za to srednjeročno obdobje. Celj- ska občinska skupščina ter. ja od vseh pristojnih služb, da že do konca letos izdelajo zazidalni načrt stanovanjske soseske za Sp. Hudinjo. Hkrati bo treba takoj začeti 3 prip-rava:mi zazidalnih na- črtov tudi za ostale stano- vanjske soseske, kjer naj bi gradili stanovanja v nasled- njem srddnjoročnetm obdobju. Tu gre za koncentrirano in celovito izgradnjo stanovanj- skih sosesk z vsemi sprem- ljajočimi objekti itd. Ce bo to delo steklo tako, kot je predvideno, potem v nasled- njem srednjeročnem obdobju, po 1980. letu, ne more priti do zamud takšnega značaja kot so zdajšnje. Seveda pa ne gre samo za zazidalne načrte. Med nalo- ge prioritetnega značaja sodi tudi pravočasna piriprava gradbenih zemljišč, sprejem srednjeročnih načrtov stano- vanjske izgradnje v zdrviže- nem delu, usklajeno delo med vsemi, ki delajo na področju stanovanjske izigradnje in še in še. Zdaj gre za res. Tudi na področju gradnje stanovanj. Zato bo občinska skupščina zahtevala od samoupravne stanovanjsko skupnosti ter od izvršnega sveta ustrezno poročilo o izvajanju teh na- log vsakih šest mesecev. M. B02IČ ŽALEC 8 T1 Za 26 odstotkov so se letos povečala investicijska vlaganja v osjiovna sredstva v žalsici občini. Kljub temu pa s tem niso povsem zadovoljni. Resolucija o družbenoekonomskem razvoju občine predvideva namreč za letošnje leto 100-odstotno povečanje. Rela- tivno zaostajanje Žalca za drugimi občinami v celjski regiji terja takojšnje ukrepe, .še zlasti, če želijo do- hiteti rast gospodarstva Slovenije. V žalski občini grade letos dvajset objektov. Naj- večji je vsekakor toplarna tekstilno tovarne v Prebol- du, ki bo veljala okrog enaindvajset milijonov dinar- jev. Med večje investicije sodi še silos za žitarice v Žal- cu, v vrednosti nekaj več kot devet in pol milijona dinarjev ter že zgrajeni večnamenski objekt tekstilne tovarne Prebold, ki je veljal okrog sedem milijonov. Omeniti velja še nadomestno skladišče Zarje iz Pe- trovč. Skupno je v žalski občini v teku 89 milijonov dinarjev investicij, kar pa ne predstavlja osnove in ne daje možnosti ocenjevanja višine vlaganj v osnovna sredstva za letošnje leto. še tem bolj, ker gre pri ne- katerih objektih le za pripravljalna dela. Dejstvo je tudi, da investicijska sredstva v občini porabljajo do- kaj razdrobljeno. Resolucija o srednjeročnem raz-voju občine predvideva, naj bi letošnje leto postalo prelom- no glede združevanja sredstev in dola za hitrejši razvoj nekaterih panog gospodarstva. Na tem področju rezul- tatov skorajda na. Ob pregledu nekaterih Investicij takoj opazimo, da preveč vlagajo v gradnjo posamez- nih objektov, premalo denarja pa namenjajo novi opremi. JANEZ VEDENIK PODČETRTEK OB DNEVU VARČEVANJA Enaintrideseti oktober. Na osnovni šoli Podčetrtek. Bi- lo je slavnostno, kot že dol- go ne, prijetno, prisrčno in bogato, kot znajo napraviti le na tej šoli. Ob počastitvi svetovnega dne varčevanja so skupaj z mentorji pionirskih hranilnic na osnovnih šolah celjskega območja, številni- mi predstavniki celjske po- di-užnice Ljubljanske banke in drugimi gosti proslavili tudi dvajsetletnico uspešne- ga dela šolske hranilnice in posojilnice. Uvodno slavnostno prosla- vo, na kateri je o dvajsetlet- nem jubileju pionirske hra- nilnice na osnovni šoli Pod- četrtek govoril predsednik sveta mentorjev pionirskih hranilnic pri celjski podruž- nici Ljubljanske banke, Jo- že žnidarič, so lepo dopol- nili domači šolski otroci. Na proslavi je direktor službe za posle s prebivalci pri celjski podružnici Ljub- ljanske banke, Pavle Buh, podelil enajst srebrnikov »110 let Celjske mestne hra- nilnice« zaslužnim pedago- škim delavcev kot priznanje za njihovo delo pri mladin- skem varčevanju. Ta odličja so prejeli: Janko Prislan, upokojeni učitelj iz Celja, prof. Emil Roje, Alojz Go- bec {Vuzenica) ter Janez Kroflič (Vransko), Danica But (Kostrivnica), Janko Vo- lavšek (Celje), Anica Perše (Rim. Toplice), Jože Krulee (Galicija), Terezija Gobec (Ponikva pri Grobelnem), Štefka Plank (Kompole) in Jože Smrdel j (Griže). Posebna priznanja so do- bili še naslednji mentorji in pedagoški delavci: Marijana Kos (Zreče), Anton Venek (Mozirje). Tone Gaberšek (Zibika), Anica Ratajc (Sliv- nica) in Jože Žnidarič (Ro- gatec). Po podelitvi priznanj in de- narnih nagrad za uspehe v tekmovanju v minulem šol- skem letu so posebna pri- znanja izročih še desetim pionirskim hranilnicam za uspešno delo v zadnjih treh letih. Dobili so jih: Vransko, Griže, Rimske Toplice, Ro- gatec, Planina pri Sevnici, Zibdka, Vitanje, Kostrivnica, Galicija in Ljubečna. Ob zaključku slovesnosti v Podčetrtku je bila še seja sveta mentorjev, na kateri so po uvodnih besedah Pe- tra Simonitija, Jožeta žnida- riča in Jožeta Brile ja prou- čili dosedanje delo in vidi- ke mladinskega oziroma pio- nirskega varčevanja na šo- lah. Potrdili pa so tudi sklep, da z akcijo varčevanja ta- koj pričnejo tudi v vzgojno varstvenih zavodih. M. BOŽIČ. mmm za ^tm mimm Jana šmidova, igralka Slo- venskega ljudskega gledali- šča v Celju je na nedavnem Borštnikovem srečanju dobi- la Borštniltovo diplomo in denarno nagrado za vlogo Elizabeth Proktor v Salem- skih čarovnicah Arthurja Millerja in v režiji Francija Križaja. V Mariboru so ome- njeno delo toplo sprejeli. Če- stitkam Jani šmidovi se pri- družuje tudi naše uredništvo. D. M. CEZ ARJO VftS PA m\ Na redni letni konferenci osnovne organizacije Zveze komimistov v Petrovčah je posebna točka dnevnega re- da veljala obvoznici. Komu- nisti so se izrekli, da se ni- kakor ne strinjajo s tem, da bi promet z avtoceste usmerili skozi Arjo vas, vse dokler ne bo zgrajena ob- voznica. Stvari se torej zapletajo. Bomo videli, kako bo 29. no- vembra, ko bodo odprli avto- cesto v Rušah! J. V, 2. stran — NOVI TEDNIK St. 44 — 3. november 1977 Dnevi od 28. oktobra do 8. novembra tečejo v Celju v znamenju dnevov mladi- ne. Prograin vodi v Celju Center za obveščanje in propagando, ki dela v sklo. pu OK ZSMS. 28. oktober je minil v delovnem vzduš. ju, prav tako, kot naj bi tekel 4. november. Mladi bodo obiskali Pe- dagoški šolski center v Celju in se z dijaki pogo- varjali o usmerjenem izo- braževanju. Pogovarjali se bodo o delu in načrtih tamkajšnje Osnovne orga- nizacije ZSMS in o pro- blematiki izvenšolske de- javnosti. Dijaki šole pa se bodo predstavili z nasto- pom svojega krožka za kreativni ples. Nedvomno bo zanimiv sldepni dan iz programa dnevov mladine. Mladi iz Centra za obveščanje in propagando pripravljajo odprto redakcijo svojega Biltena. O novinarskih ob- likah pisanja jim,bo pre- daval eden izmed novinar- jev Mladine. Pripravili bo- do tudi ustni časopis, ki ga prireja JAladina skupaj z mladimi iz centra. Tkali bodo misli o pogojih za kulturno dejavnost mladih, o njihoivem odnosu do kul- ture, športa in iK>dobno. Ustni časopis bo 8. no- vembra ob 16. uri v dvo- rani Narodnega doma v Celju. ixip ŽALSKI KOMUNISTI ^^^^^^ MOŽNA TUDI REORGANIZACIJA V ZV EZI KOMUUh, v zadnjem mesecu in pol so tudi komunisti v žalski občini izvedli volilne konfe- rence, na katerih so podali obračun dela v zadnjih dveh letih, ter govorili o politič- nih aktivnostih v naslednjem obdobju. Od triuisedemde- sef osnovnih organizacij, ko- likor jih je v žalski občini, so volilne konference izvedli v sedemdesetih. Izvolili so vse člane občinske konferen- ce in računajo, da bodo vo- lilno konferenco na nivoju občine pripravili najkasneje do 10. decembra. Organizaci- ja volilnili konferenc je bila uspešna, šlo je za izredno t«meljit kadrovski, organiza- cijski in vsebinski pristop k izvedbi volitev. Posledica te- ga je, da je bilo tudi na področju kadrovskih zadev veliko manj beganja kot kdaj prej. Še pravi čas so lahko vplivali na oblikova- nje ustrezne strukture v vodstvih osnovnih organiza- cijah ter kandidature za ob- činske organe. Pomembno je tudi to, da so z ustreznimi dogovorjenimi organizacijski- mi, predvsem pa vsebinskimi akcijami pripravili enotni pristop, kako naj v določe- nih sredinah Zveze komuni- stov ocenjujejo, katerim vprašanjem naj se daje pou- darek in ne nazadnje, kate- ra so tista vprašanja, ki jim bo treba dati prednost v na- daljnjem delu. Volilne konference prav gotovo ocenjujejo začetne uspehe pri uresničevanju za- kona o združenem delu. Se- veda ti uspehi, ki so pred- vsem vsebinske narave, ob- vezujejo in dajejo smer ter ton nadaljnji akciji Zveze komunistov. Ne le v oblikah formalnega delovanja na se- stankih, ampak predvsem političnega delovanja komu- nistov v drugih družbenopo- litičnih organizacijah, pred- vsem v Socialistični zvezi, Zvezi socialistične mladine in sindikatih. Volilne konfe- rence na področju žalske ob- čine so prispevale k more- bitni reorganizaciji Zveze komunistov v krajevnih skupnostih. V osmih krajev- nih skupnostih so namreč volili tudi krajevne konferen- ce Zveze komimistov z iz- vršilnimi organi in v te kon- ference vključevali vse ko- muniste, ki so prostorsko vezani na območju določene krajevne skupnosti. S tem niso hoteli dati poudarka le formalni organiziranosti, pač pa predvsem zagotoviti, da bo večje število komunistov neposredno politično in dru- gače delovalo v organih kra- jevne skupnosti v kreiranju politike kraja ter dejavnosti ! družbenopolitičnih organiza- cij na vasi. Že na volilnih konferencah v krajevnih skupnostih se je pokazal iz- reden politični pristop ko- munistov do nekaterih reše- vanj problemov na določe- nem območju in tudi objek- tivna kritičnost pri analizira- nju razmer. S tem da želijo v žalski občini vključevati več komunistov v dejavnosti na terenu, se bodo prav go- tovo lažje postavljaU po ro- bu nekaterim negativnim po- javom, ki se tudi v zadnjem času dogajajo v žalski obči- ni. Žal, imajo tu včasih po- membno vlogo tudi posamez- ni komunisti. Sedemdeset volilnih kon- ferenc, je F>o besedah sekre- ; tarja občinske konference Zveze komunistov Franca Je- ; lena, izredno uspelo. Zaslu- ga gre tudi celotnemu štabu aktivistov, ki so biU zadol- ženi, da spremljajo in nepo- sredno sodelujejo na volilnih konferencah. JANEZ VEDENIK PODPIS SPORAZUMA V času Tedna domačega filma bomo v Celju za- beležili dogodek posebnega pomena. Predstavniki ma- nifestacij: Interfilm festivai Kranj, Festival jugoslavcn- skog igranog fiima Pula, Festival jugoslovenskog doku- mentamog i kratkometražnog filma u Beogradu, FEST Beograd, Slobodarske filmske svečanosti Sopot, Svct- ski festival animiranog filma Zagreb, Filmski susreti Niš, Festival filmskog stvaralaštva Banjaluka, Vrnjački filmski festival Vrnjačka Banja in Teden domačega filma Celje, bodo razpravljali in podpisali sporazum o ustanovitvi koordinacijskega odbora jugoslovanskih in drugih filmskih manifestacij, ki bo pomenil pričetek plodnega sodelovanja med organizatorji ter kulturnih prireditev. Razprava in podpis sporazuma bo 19. U, ob 9. uri dopoldne. Pokrovitelj podpisa je TTG Celje. Na celem celjskem območju, tako kot po vsej Slo- veniji še gore mali plamenčki na svečah, spomin vseh, ki jih ni več med nami. Minule dni smo nemalokrat videli tudi najmlajše, kako se sklonjeni, med prižiga- njem sveč in polaganjem šopkov rož na grobove pad- lih borcev in počivajočih herojev, poklanjajo spominu tistih, ki so dali za svoje prepričanje in oživitev idej sredi katerih živimo dalje in jih plemenitimo, vse, svoja življenja. Na grobovih so se te dni povezovale misli v eno samo: živi smo dolžni živeti dalje tisto življenje, ki so jih dali tisoči in milijoni po vsem svetu za to, da ne bi kri žrtev nikoli več obrizgnila zemlje, v kateri počivajo. Foto: D. M. CELJE V c C 3 (EM PRORAČUNU NI VEČ PROSTORA ZA KOMUNALO Občinska komunalna skup- nost Celje je te dni dala v javno razjpravo osnutek sa- moupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdr- ževanje in obnavljanje ob- jektov splošne komunalne po- rabe v občini v 1978. letu. Doslej je sredstva za ta de- la zagotavljal občinski pro- račun, v prihodnjem letu in seveda v naslednjem obdob- ju pa je to naloga, ki jo s sporazumom sprejemajo v temeljnih organizacijah zdru- ženega dela, delovne skupno- sti in občani, ki z osebnim delom in z lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in ki se jim ugotavlja dohodek. V celjskem občinskem pro- računu je bilo letos za ta de- la namenjenih 9,5 milijona dinarjev, od tega je šlo 8,1 milijona za dejavnosti, ki jih opravljajo strokovne službe občinske komunalne skupno- sti in 1,4 mihjona za vzdrže- vanje komunalnih objektov v okviru krajevnih skupnosti. Objekti in naprave, ki jih zajema osnutek sporazuma so: ulice in ceste, trgi, hod- niki, peš poti, dovozne poti v naseljih in javna parkiri- šča, na katerih se ne pla- čuje parkirnina, nadalje jav- ni parki, nasadi, drevoredi, zelenice, zelene površine v stanovanjskih naseljih, javna otroška igrišča ter varstveni zeleni pasovi. V ta okvir so- dijo še: omrežje javne raz- svetljave, vzdrževanje javne snage, vzdrževanje konjači- je, zimska služba v mestih in naseljih, vzdrževanje že- lezniških prehodov, semafor- jev ter delno vzdrževanje po- kopaUšč. Za ta dela naj bi po spo- razumu zbrali v prihodnjem letu za 9«'o več sredstev, kot jih je bilo letos, torej v ce- loti 8,9 milijona dinarjev, medtem, ko naj bi sredstva, ki jih za vzdrževanje krajev- nih cest in mostov, za čišče- nje ulic, za vzdrževanje zele- nic, otroških igrišč in poko- pališč v okviru krajevnih skupnosti v prihodnjem letu povečali na 1,7 milijona di- narjev. Glede na vse to bi morali p>o osnutku sporazuma zbra- ti v naslednjem letu za vso to komunalno dejavnost 10,6 milijona dinarjev. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o komu- nalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena predvi- deva, da lahko občinska skupščina predpiše za tiste, ki sporazuma ne bodo pod- pisali, obveznosti plačevanja prispevka za ta dela. To pa z drugimi besedami pomeni, da bo ta denar treba zbrati, kajti postavka za komimalno dejavnost v občinskem pro- račimu nima več prostora. M. BOŽIČ OBRAZI ; JURE JAN »Fantje, dajmo! Zmeni- mo se!« Tak preprost, neposre- der pristop pri reševanju številnih akcij in proble- mov, fci se jih loteva, ima Jure Jan, vodja stro- kovne službe pri samo- upravnih interesnih skup- nostih v občini Laško. Človek bi sodeč po vi- de-M ocenil Jureta Jana za flegmatik-a, ki ga zle- pa nič ne premakne. Je pa ravno narobe. Z vso ognjevitostjo se loteva za- dei\ ki jih vodi ali pri katerih sodeluje, naj bo to investicija v šolstmi, gradnja vrtca, knjižnice, naj bo gradnja društve- skupnosti ali asfaltiranje ceste v domačem kraju. Jure Jan je eden tistih dr>'žbenih delavcev, ki ne razvršča nalog in dolžno- sti po hierarhični lestvici, zalo se z enako odgovor- nostjo oprime naloge, ki jo dobi v okviru občine, ko* one, ki mu jo nalo- žijo v krajevni skupnosti. Se več. Jure Jan je pre- pričan, da je treba v kra- jevni skupnosti, kjer je kadrov malo. toliko bolj resno zagrabiti. V Lahomni v krajevni skupnosti Marijagradec je Jure Jan noinnec. Sem je prišel iz Celja potem ko se je zaposlil in poročil v Laškem. Leta sem je voJil izobraževalno skup- nost, po vistanovitvi sa- rrMupravni interesnih skupnostih pa je prevzel organizacijo skupnih služb za te skupnosti. Ker je v domačem kraju težko biti prerok, znajo izven občine morda bolj ceniti organizacijo in racionali- zacijo skupnih služb SIS Koi javni delavec v upra- vno-pravni smeri ima Ju- re Jan brez dvoma uspeh, sa] vendar pet temeljnih interesnih skupnosti obra- ča velike vsote denar- ja, število zaposlenih v skupnih službah SIS je na razumni meji, čeravno so bili pred časom ugo- vori, češ da službe preveč stanejo. Toda ob dejstvu, da samoupravni organi v nekaterih temeljnih samo- upiavnih skupnostih še ne delajo tako kot bi priča- kovali, je zaposlenih prej premalo kot preveč. Pred kratkim je bil na vohlni konferenci ZK iz- voljen za sekretarja osno- vne organizacije Marija- g.( dec — Vrh. Dolžnost ga je zatekla sredi alctiv- 7iosti za asfaltiranje ceste v dolini Lahomnice. Tej nalogi se je posvetil že pred leti, toda letos je prvenstveno po njegovi za- slugi akcija stekla in v teh dneh bo v dolino po- loženo čez dva kilometra asfalta. Ko je pred me- seci razgibal dolino, ni pa bilo čisto jasno, kako bo akcija uspela, so mu v or- ganizaciji ZK obetali dvo- je Kazen če ne uspe, pri- znanje, če mu bo uspelo. Izb^-al st je pravico na pri- zruinje JURE KRASOVEC ŠENTJUR POMEMBNE NALOŽBE ZA 1978 Izvršni svet skupščine ob- čine Šentjur obravnava da- nes na svoji seji dve po- membni področji. Kot prvo velja omeniti obravnavo re- solucije o politiki izvajanja družbenega plana za leto 1978. Osnutek v uvodu zaje- ma izvajanje osnovnih na- log in ciljev razvoja v letoš- njem letu. V občini ugotavljajo, da vseh zastavljenih nalog za letošnje leto ne bodo mogli realizirati. Osnovne vzroke za to je iskati v zelo nizki stopnji realizacije nalog v letu 1976, v izredno nizki in- vesticijski dejavnosti v letoš- njem letu in v premah an- gažiranosti nekaterih nosil- cev razvoja. Vendar pa ugo- tavljajo tudi pozitivne pre- mike in uspešno izpeljane zastavljene naloge. Za letošnje leto ocenjujejo, da bodo dosegli načrtovano stopnjo rasti družbenega proizvoda tako na področju družbenega kot tudi zasebne- ga sektorja gospodarstva. Prav tako na osnovi devet- mesečne realizacije ocenju- jejo, da ne bodo v celoti dosegli planske ocene v gi- banju izvoza in to predvsem v kovinski industriji. Izred- no nizka In za manj razvito občino Šentjur je zaskrblju- joča realizacija načrtovanih investicij, ki so osnova za načrtovanje za leto 1978. Osnutek programa razvoja za prihodnje leto pa načr- tuje nekatere zelo pomemb- ne naložbe. Naj našt^ejemo samo nekatere med njimi: izgradnjo blagovnice in mo- tela v Šentjurju, izgradnjo železniškega tira in nabavo opreme za cevarno v Alposu, močne naložbe v kmetijstvo zasebnega in družbenega sektorja, modernizacijo cest, pričetek gradnje osnovne šo- le v Dramljah, gradnjo 60 stanovanj in še nekatere dru- ge, za razvoj občine nič manj pomembne naložbe. Izvršni svet obra\-nava da- nes še analizo stanja na po- dročju malega gospodarstva s predlogi za nadaljnji raz- voj. Za občino Šentjur je zna- čilno, da beleži večje premi- ke na področju razvoja ma- lega gospodarstva šele po le- tu 1970. Vendar pa malo go- spodarstvo danes ne zaosta- ja za stopnjo razvoja v pov- prečju v Sloveniji. In še ne- kaj je značilno za to občino. Da je nekaj industrijskih obratov izšlo iz obrtnih de- lavnic. Od 11 krajevnih skupnosti, kolikor jih je v občini, ugo- tavljajo, da se obrtna dejav- nost pojavlja v vseh, vendar pa je v glavnem obrt skon- centrirana v samem Šentjur- ju, medtem ko se ponekod dnio:od kaže deficitarnost po- same.-mih obrtnih dejavnosti. Sicer pa je osno\Tii namen obravnave te analize najti možnosti in predloge za po- spešen razvoj malega gospo- darstva v občini Šentjur in prikazati dejansko stanje na tem področju. Vse z name- nom — najti hitrejšo pot in boljši razvoj malega gospo- darstva v Šentjurski občini. §t. 44 — 3. november 1977 NOV! TEDNIK — stran I ZK V LAŠKI OBCINI 30 NOVIH SEKRETARJEV VOLILNE KONFERENCE VSEBINSKO BOGATEJŠE Od 49 načrtovanih konfe- renc je v občini Laško do današnjega dne nalogo uspe- šno opravilo 47 organizacij, dve konferenci pa potekata danes. Na volilnih konferen- cah (.'rganizacije izbirajo tu. di nova vodstva in delegate za občinsko konferenco. Dej- stvo, da je bilo na konferen- cah izvoljenih 30 novih sekre- tarjev in da je tudi za občin- sko konferenco izbranih več kot polovica - novih delega- tov, zgovorno priča o uspeš- ni rotaciji in prihodu svežih cil v vodstva partije. S tem seveda ni rečeno, da bi bili dosedanji sekretarji omaga- li, oziroma, da bi delovali slabo. Nasprotno, vsi dose- danji sekretarji so predvide- ni za izredno pomembne funkciie v samoupravnem, zlasti pa v sindikalnem živ-. Ijenju, v občinski komite in v konferenco ZK v občini. Na konferencah so se v laški občini komunisti po- svečali naslednjim vpraša- njem: Izpolnjevanju zakona o združenem delu, izpopolnje- vanju samoupravnih odnosov in deianskim spremembam družbfno-ekonomskega polo- žaja delavcev. Pos'>ben splet problemov je predstavljala razprava o obvladovanju gospodarskih gibanj, uresničevanju stabi- lizacije ter srednjeročnega ter letnega plana. Notranje partijsko življe- nje je bilo postavljeno pod izredno kritično oceno. Oce- nil; so idejno-akcijsko enot- nos članstva, uspešnost in delovanje komunistov v vseh ostalih poMtičnih organizaci- jah Posebno pozornost so. nai.ieiuli idejnemu izobraže- vanju in ocenili položaj or- ganizacije, kakršnega uživa v sredin'., v kateri deluje. Na konferencah so se na- posled z vso resnostjo i>osve- tih ?e nalogam in proble- mom na področju splošne ljudske obrambe in družbe- ne samozaščite. Treba je poudariti, da so na pravkar izvršenih konfe. rencah osnovnih organizacij in tovarniških komitejev bili prisotni v večini primerov isti č.ani občinskega komi- teja .n medobčinskega sve- ta, ki so prisostvovaU konfe- renca, n pred dvema letoma. Vs brez razhke so poročali o izredn-im napredku organiza- cij iii o vsebinsko mnogo bolje pripravljenih volilnih konferencah. JURE KRASOVEC KONCERT V BRATSKEM KRUŠEVCU Na posnetku vidimo godbo na pihala iz Ijiboj, ki igrra sredi pobratenega KruSevca. Nasstofp je bil kar sredi mesta, pred krnševskim diomom sindikata Ln pred redakcijo njihovega radia in tednika. Libojčani so ipožell kwp pohval in nič čudnega ai, da se je okrog njih zbrala množica Kruševljanov. Foto: EDI M.ASNEG FILM O TITU Na letošnjem TDF' bomo v počastitev jubilejev tova- riša Tita in partije predstavili tudi dva filma o Titu, in sicer na otvoritveni svečanosti film režiserja Krsta škanate in na zaključni prireditvi film režiserja Milana Ljubica. ŽALEC: ZA ZAŠČITO PRED VOJNO Na zadnji seji izvršnega sveta žalske občinske skup- ščine so med drugim govoirili o določitvi roka za naba- vo sredstev za zaščito pred vojnimi akcijami ter raz- pravljali o osnutku odloka o ustanovitvi in organizaciji štabov in enot civilne zaščite. Sejo so zaključili z ob- ravnavo akcijskega programa nalog za izvajanje druž- benega dogovora in pospeServanju razvoja malega go- spodarstva v občini 2alec. J. V. O VOLILNI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV Danes popoldne se bo na seji v Žalcu sestal komite občinske konfereince Zveze komunistov, na katerem bo- do pedali prvo oceno izvedenih volilnih konferenc v osnovnih organizacijah ter formilrali kadrovske pred- loge za organe konference, organe komiteja ter Cen- tralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in nje- gove organe. Ob koncu bodo govorili še o predlogu sprememb ze komunitsov v žalski občini. J. V. PREBOLD KOMUNISTE V TEKSTILNI TOVARNI ČAKA ŠE VELIKO DELA Na minulih volilnih konfe- rencah osnovnih organizacij Zveze komunistov v Tekstil- ni tovarni Prebold so komu- nisti izredno kritično spre- govorili o sebi in svojem delu. Glavno izhodišče za ustvarjalne razprave je bila ocena o družbenoix>litičnih in samoupravnih razmerah, ki jo je pripravil tovarniški komite ZKS za minulo štiri- letno obdobje. Pri tem so ugotovili, da so že pred sprejemom usta- ve in zakona o združenem delu usi>eli razviti edinstven sistem, ki temelji na delovni enoti kot osnovni celici na- šega samoupravnega sistema. V oceni so navedli tudi ne- katere pojave, ki izhajajo predvsem iz premajhne de- lovne zavesti delavcev v ne- katerih sredinah. Tu je pri- sotna še mojstrska misel- nost itd. Značilna je nada- lje ugotovitev, da je prav v teh sredinah najslabše izo- blikovana samoupravi j alska zavest delavcev. Zato so ko- munisti opozoriU na nujno okrepitev informativno-pro- pagandne dejavnosti. V oceni so se komunisti dotaknili še uresničevanje zakona o združenem delu. Ugotavljajo, da so kljub ne- katerim težavam dosegli do- bre rezultate. Poudarili i>a so, da obstajajo težnje, da bi vse tisto, kar se je v prejšnjem obdobju pokazalo za posiitivno (organiziranost samoupravnega sistema na osnovi delovne enote, neka- tera merila za nagrajevanje po delu itd.) nadomestili z nečim novim, neznanim. To pa seveda ni najbolj spre- jemljivo, še posebej, če so nekatere dosedanje odločit- ve v skladu z zakonom o združenem ueiu. In tako ugo- tavljajo, da so te težnje v bistvu rezultat nepoznavanja novih intencij pa tudi priza- devanja po uveljavitvi dolo- čenih rešitev, ki bi omogo- čali pot na prejšnja izhodi- šča. Prav tako so v oceni spre- govorili o odnosih med skup- nimi službami in temeljnimi organizacijami združenega de- la. Tudi tu jih čaka še veliko dela. Posebno poglavje v oceni pa predstavlja ocena družbe- nopolitične aktivnosti komu- nistov. Ugotavljajo, da je sta- nje kolikor toliko zadovolji- vo. Tako je približno 70o/o koinunistov aktivno vključe- nih v razne družbenopolitič- ne in druge organijzacija, 20% jih dela v raznih dru- štvih, 10% pa jih ni vklju- čenih nikjer ali pa. se izgo- varjajo na članstvo v raznih hobijevskih organizacijah. Nadalje ugotavljajo, da im^ajo nekateri preveč funk- cij in zato ni čutiti njihova, ga dejanskega prispevka. Si- cer pa je značilno še to, da premalo komunistov dela na sindil^lnem in mladinskem področju. Seveda so v razpravah spregovorili še o drugih vprašanjih. Skratka, ocena je bila pisana in kritična. To pa je tudi dokaz, da si ko- munisti v Tekstilni tovarni Prebold prizadevajo, da bo zakon o združenem delu po- stal resnično orožje vseh de- lovnih ljudi in občanov za uveljavljanje novih odnosov in za doseganje še boljših r»» zul tatov. DARKO NARAGLAV MARIJA GRADEC z LETI JE V DOLINI ZGRAJENEGA 4,5 KM ASFALTA Te dru so delavci Cestnega podjetja asfaltirali okoli dva in pol km oeste od tam, kjer se asfalt v lahomsko dolim) neha in do trgovine v Tev- čah z odcepom proti Reki. Če isjvzamemo magistralno cesto, potem je lahomska dolina dobila najdaljšo cesto pod asfaltom v občini. Asfalt skx>zi sredino krajevne skup- nosti Marija Gradec je rezul- tat samoprispevka in pro- stovoljnega dela občanov, saj Je tudi dosedanji odseik, Id Je asfaltiran, že nekaj let bil i^ajen s pri^>evkl obča- nov ln nijlhovim prostovolj- delu ceste so sodelovali tudi občani sosednjih dveh kra- jevnih skupnosti: Vrh in Bre- ze, za kateri je cesta prav tako zelo pomembna. Tudi krajevna skupnost Laško je z deli pred asfaltiranjem ve- liko pripomogla k temu pod- vigu. Kaj pomend ta cesta in njena asfaltna prevleka za občane Je težko opisati. V uredndštvo smo pred dobrim letom, ko so se začele pri- prave za referendum, doMU pdsnv) občana, ki Je dejal, da ne bo glasoval na referen- dimiu, ker cesta rri ▼ pro- CraoKU Zdaj > Uasti obiao. poslal drugo pismo, v kate- rem obžaluje svoj korak in poaiva občane, naj bd povi- šali svoj samoprispevek, da bi tudi drugi kraji v krajev- ni skupnosti lahko izboljšali svoje ceste. Krajevna skupnost Marija Gradec je iza^ito delavska, čeravno v njej ni niti ene tovarne. Toda ni tovarne in delovne organdzaoije v obči- ni, zlasti T njenem zgornjem delu, kjer i>e bi bilo vsaj nekaj zaposlenih iz te kra- jevne skupnosti. In tako j« dal dinar do dinarja najdalj- šo občinsko asfalt2X> cesto. _____i^iU KERAMIČNA INDUSTRIJA LIBOJE ^1 1^ ^^^^ ^^^^ MODERNIZACIJA PROIZVODNJE GRAFITNIH IZDELKOVi Kolektiv Keramične indus- trije Liboje .se je že pred ča- som odločil za pomembno na- ložbo v modernizacijo in raz- širitev proizvodnje grafitnih izdelkov. Gre za investicijo v skupni vrednosti okoli štiri- najst milijonov dinarjev in za akcijo, v kateri sodeluje tudi tu i i partner ter njegov zastop- nik na jugoslovanskem tržiš- ču, Tehno-Union iz Ljubljane. Dela so stekla že septembra letos, rok za dokončanje grad- benih del in montaže opreme je predviden ob koncu janu- arja prihodnje leto. Po po- skusni proizvodnji pa naj bi redna stekla prvega maja pri- hodnje leto. Proizvodnjo grafitnih izdel- kov je kolektiv Keramične in- dustrije Liboje osvojil že prod približno petnajstimi leti. Po- leg grafitnih loncev izdeluje tudi drugi grafitni pribor, na. menjen za livarne barvastih kovin. Gre za zahtevne izdel- ke, saj morajo biti grafitni lonci mehansko in tehnično odporni, predvsem pa morajo imeti čim večji koeficient to- pi op revodnosti. Sedanja tehnologija grafit, nih Loncev je zastarela in tra- ja od priprave proizvodnje do odpreme 90 dni. Po novi teh- nologiji se bo skrajšala za 14 dni. Keramična industrija Liboje Je edini proizvajalec teh izdel- kov v Jugoslaviji. Uvoz grafit, nih loncev v Jugoslavijo znaša 350 ton letno. Po končani in- vesticiji je predvidena letna proizvodnja 500 ton, od tega bo za prodajo na domačem tržišču namenjenih 350 ton, ostalo pa bo šlo v izvoz. MB KOMUNISTI V LASKI OBCINI POLAQALI OBRAČUN V četrtek je bila v Laškem volilna konferenca ZK. Naj- prej 9o poslušali uvodno poročilo o organi2aranosti in us- pešnosti dela sekretariata in konference v preteklem ob- dobju. Sekretar konference Jože Krašovec pa je podal oceno idejnop>olitičnih in ekonomskih razmer. Poudarjeno Je bilo Uspešno premagovanje ovir in zaprek, uspešno izpolnje- vanje nalog, hkrati pa kritičen pogled na vse, kar ni us- pelo komunistom do kraja izpeljati. V nadaljevanju kon- ference so se v razpravo vključili člani in delegati. Sode- loval je tudi sekretar občinskega komiteja ZK Cveto Knez in član medobčinskega sveta Zdenko Pavlina. Po izvolitvi novih članov v krajevno konferenco ZK so podali predlog sklepov, ki kažejo na pripravljenost za ak- tivno delo m usmerjeno dejavnost konference oziroma ko- miteja. V novem komiteju je kar 14 članov, ki so mlajši Od 27 let. Poseben poudarek so posvetili tudi predkongres- nim akti\-nostim, med katero naj bi v prvi vrsti spadalo vključevanje mladine v družbenopolitične organizacije in društva ter reorganizacija mladinske organizacije t kraju. Povečali naj bd tudi prizadevnost za ustanovitev enotnega P>ros\'etn^a društva Svobode ▼ Laškem ln dali večji pou- dročju ne kaže na račun kvalitete prehitevati razvoja. Na konferenci so izrekli priznanje dosedanjemu sekre- tarju komiteja Jožetu Rajhu, za novega sekretarja pa so izvolil- Andreja Mavrija. J. KRASOVEC PIVOVARNA laško: TRI SVETOVNE ZLATE NAGRAJENI ZLATOROG, GOLDING IN DESERT Kolektiv Pivovarne Laško,. ki je po velikosti in obsegu prodaje peta v Jugoslaviji, je po vojni več desetkrat povečal svojo proizvodnjo. Kar se pri povečanju pro- izvodnje zelo rado zgodi, da pade kvaliteta proizvodov, se laškim pivovarjem ni pripe- tilo. Laško pivo je ostalo še naprej izredno kralitetno in zelo iskano na našem tržišču. Kvaliteto laškemu pivu brez dvoma daje poseben sestav surovin, ki jih pri proizvod- nji uporabljajo. Ena teh se- stavin je brez dvoma prvo- vrstni hmelj, saj uporabljajo le sorto Savinjski golding. Drviga prvina za dobro pivo je odlična voda, zaradi ka- tere je laško pivo že pred več kot 150 leti našlo pot v družbo svetOTOO znanih piv. Lansko leto je na svetovnem ocenjevanju piv dobil laški Zlatorog srebrno medaljo, za- radi česar seveda Laščani niso dvignili prahu in zade- ve obešali na veliki zvon. To- da letos so na ocenjevanju piv v Luxemburgu, kamor so ^pošiljali svoje izdelke vsi svetovno znani proizvajalci piva, dobili kar tri zlate me- dalje. Zlate medalje so dobi- li Zlatorog, Laški golding in Tennalni desert. To je vse- kakor zavidljiv uspeh, saj so s tem prišli v družbo najbolj znanih pivovarn v svetu, ka: pa laški kolektiv obvezuje da ostane tudi v bodoči zvest svoji priznani kvaliteti Pivovarna Laško proizvaa danes pet vrst piva, pola prej omenjenih treh nagr^ jenih piv še pšenično pivj in pa Gren, naravno penea napitek, ki skoraj ne vsebuj« alkohola. J. Ji zkm- murni GASILCI V okviru Tedna požarne varnosti je občinska gasilska zveza Žalec pripravila preiz- Icušnjo pionirjev iz požarne samozaščite. Preizkušnje so se udeležili pionirji in pio- nirke, člani gasilskih društev iz Šempetra, Prebolda, Žal- ca, Griž, Polzele, Gomilske- ga in Vranskega. Na preiz- kušnjo so se pripravljali v svojih gasilskih društvili. Do- kaz, da so bile priprave za- res kvalitetne je, da so pre- izkušnjo vsi dobro opravili in prejeli pionirske gasilske značke. FRANCI JEŽOVNIK USPEŠNI MLADI V ŽALSKI oeciNi V tem času potekajo v žalski občini programske konference osnovnih organi- zacij Zveze socialistične mla- dine. Takšne konference so doslej že izvedli v Preboldu, Vrbju, Podlogu, Braslovčah, Gotovi j ah ter na Gomilskem, poleg tega pe še v tekstilni tovarni v Preboldu, Garantu na Polzeli in Savinjskem ma- gazinu. Skupna ugotovitev je, da so bili mladi v žalski ob- čini v tem letu še bolj de- lovni. Zanimivo je, da se je programskih konferenc ude- ležilo izredno malo predstav- nikov družbenopolitičnih or- ganizacij, kar pa ne velja za Vrbje in Gomilsko. To je ko- nec koncev nerazumljivo, saj so mladi iz vse občine že mnogokrat dokazaU, da si zaslužijo zaupanje tudi od tistih, od katerih bi ga naj- prej pričakovali. JANEZ VEDENIK itileii dsmaiss^ filma O IGRALCU, ZALOŽNIŠTVU, IN ŠE ČEM...,. Letošnji Teden domačega filma v Celju bodo obogatila nekatera po- membna srečanja in posvetovanja. V celjski občini bodo prvi v Sloveniji, to bo lep uvod v jubilejni TDF, pod- pisali samoupra.vni sporazmn o ures- ničevanju kulturne politike na področ- ju reproduktivne kinematografije, o programski strukturi predvajanih fil- mov, o merilih za poslovanje kine- matografov in o drugih vprašanjih. Tak sporazum zahteva še veljavni za- kon o filmu. Vseibina sporazuma naj bi v enotno akcijo za bolj kulturno repertoamo politiko, za pozomejši odnos do kakovostne filmske umetni- ške izpovedi in za načrtno filmsko vzgojo združila v celjski občini ne le kulturno skupnost in kinemateograf- sko podjetje, pač pa tudi .šole, kra- jevne skupnosti, družbeno-politične in druge organizacije, ki ne morejo rav- nodušno spremljati dogajanj v repro- duktivni kinematografiji. Sporazum je že nekaj časa v javni razpravi. Neka- teri predvideni podpisniki so se zbali morebitnih materialnih obveznosti, ki naj bi izhajale iz sporazuma. Vendar njegova družbena, kultumo-politična vrednost odtehta skromno finančno nadomestilo, ki ga naj bi zagotovila kulturna skupnost, ne pa kak drug partner v sporazumevanje. Predlaga- lec sporaznama, komisija za filmsko dejavnost pri kulturni skurinosti v Ce- lju, je v ospredje postavila odgovor- nost vseh kulturnih, vzgcjnoizobraže- valnih, družbenih in drugih dejavni- kov na področju filmsko-vzgojne de- javnosti in v reproduktivni kinema- tografiji, da si bodo bolj prizadevali za več kakovosti, več programske etič- ne globine in uveljavljanja socialistič- nih idejno-estetskih in vsebinskih me- ril v programski politiki. Osrednje posvetovanje o kulturnem, samoupravnem in družbenoekonom- skem položaju slovenskega igralca bo zbralo za okroglo mizo razpravljalce iz različnih delovnih sredin Slovenije — kritike, družbeno-politične delavce, ig- gralce, režiserje, ravnatelje gledaliških hiš in druge. Torej ne bo govor samo o materialnih, družbeno-eko- nomskih vidikih igralčeve pozicije v gledališčih ali v drugih oblikah združevanja njegovega dela (film, TV). Kajti igralec sedaj še vedno ob- čuti pritisk mezdne situacije, ▼ kateri se nahaja. Preobrazba slovenskega gle- dališča, ustvarjanje novih družbenoeko- nomskih odnosov v kulturi kot sesta- vini združenega dela in vsi samouprav- ni, delegatski, demokratični procesi v naši družbi spreminjajo tudi položaj, vlogo in delo slovenskega igralca. Ali se igralčeva umetniška, kulturno-poli- tična, družbena in samoupravna po- doba izkaže le na odru? Ali prostor njegovega samoupravnega potrjevanja in osvobajanja lahko zožimo le na odrske deske ali le na kot, ki ga zmo- rejo zajoti luči filmske kamere? Bitka za spremembo igralčevega položaja se ne začne in ne neha z gledališko, film- sko aH TV predstavo. Sele v svobod- ni menjavi dela, v prispevku, ki ga delavci v kulturi vložijo v rast samo- upravno organizirane kulturne, se ig- ralcu odpirajjo drugačne možnosti vred- notenja in nagrajevanja. Zato zaslu- žijo na posvetu odločno kritiko druž- beno-politične, samoupravne in dele- gatske razmere tam, kjer delavci že znotraj gledališke hiše, na primer, raz- grinjajo sivino in slabiOkrvnost lastne, izvajalske neorganiziranosti. Posvet o kulturnem, samoupravnem in družbe- no-ekonomskem položaju slovenskega igralca bo v ponedeljek, 21. novembra 1971 z začetkom ob 9.30. Mirjana Borčič bo uvodni refere'nt na posvetu o založništvu na področju filmske dejavnosti. Ocenila bo obseg sedanjega filmskega knjižnega fonda v Sloveniji, naglasila pomen filmskih publikacij za filmsko kulturo nasploh in še posebej za izobraževanje filmsko- vz-gojnih delavcev vseh profilov. Raz- členila bo problematiko filmske peri- odike in drugih oblik pismonega infor- miranja ter osvetlila pot publikacij od založnika do bralca. Izredna vrednost posveta se kaže v njegovi de'lovni, akcijski usmerjenosti. Opredelil bo ne- katere najvažnejše naloge za dosega- nje drugačne kakovosti v založjiištvu na filmsko-vzgojnem področju. Gre za dogovor o delitvi nalog in odgovornosti med založbami, akademijo za gledali- šče, radio, film in TV, Jugoslovansko kinoteko. DDU Univerzum, Delavsko enotnostjo in drugimi. Po&vet bo v torek, 22. novembra ob 9.30. Celje bo v dneh 5. Tedna domače- ga filma središče še dveh zanimivih republiških srečanj. V soboto, 19. no- vembra 1977 dopoldne se bodo na red- ni skupščini zbrali člani združenja filmsko-ragojnih delavcev pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Zad- nji dan TDF 77, to je 23. novembra 1977 Pa bo seja odbora za kinematografijo pri Kulturni skupnosti Slovenije. Čla- ni odbora bodo govorili o programu filmske proizvodnje do leta 1980 in o samoupravnem organiziranju kinema- tografije, to je o pripravah na ustano- vitev temeljno samoupravne interesne skupnostiz a kinematografijo. Ce tem dogodkom dodamo še republiško i>o- svetovanje v okviru gospodarske zbor- nice, pot«m je na dlani vsebinsko bo- gastvo spremnih, a v resnici nepo- grešljivih srečanj, pogovorov in po- svetov v dnevih TDF 77. J. V. ODGOVOl JAVNEGA DELAVCA PROOAJAPUm s svojim vprašanjem ste me prehiteli, ker smo v naših samoupravnih organih že načrtovali uvedbo pro- daje tekočega naftnega plina (butan — propan), tudi v popoldanskem času. Doslej smo prodajali plin ravno tako ob sobotah, v dopoldanskem času, da smo omogočili vsaj delu za- poslenih potrošnikov nabavo plina, brez zapustitve de- lovnega mesta. Vse te probleme smo urejevali in še urejujemo glede na potrebe potrošnikov in naše možnosti. Umest- no bi bilo, da bi se potrošniki s svojimi željami in predlogi obračali na potrošniški svet, kjer bi se o tem lahko neposredno dogovorili. V tekočem letu je narasla prodaja na 200 (dvesto) jeklenk dnevno, medtem ko je bila pred letom dni pro- daja za polovico manjša. Razširitev časa prodaje za- hteva povečanje števila zaposlenih in ureditev nekate- rih organizacijskih problemov, kar povečuje strovške in s tem zahtevo po določenem obsegu prodaje, zaradi rentabilnosti poslovanja. Ureditev naštetih problemov pričaikujemo, glede na že Izvršene priprave, v najkra.j- šem času. Posebno bo mog.>03 vsako popoldne dobiti običaijno jeklenko, napotoiti camp-prikolico-jeklenko in avtomobilski rezervoar. Začetek takšnega poslovanja bomo obja\'ili v sredstvih javnega obveščanja. Mimo prodaje na prodajnem mestu pri plinarni v Bežigradu imamo urejeno dostavo na dom, na mest- nem področju, ki posluje samo v dopoldanskem času in ne kaže, da bi čas posilovanja spreminjali. Glede nabave nove jeklenke, s tem pogojene pr\'e montaže in navodila o uporabi plina, ostanemo še na- dalje pri dosedanjem načinu poslovanja, kar opravi strokovno usposobljen delavec, s posebnim vozilom. Za uvedbo drugačnega delovnega časa pa sedaj nd eko- nomskih pogojev. Upam, da sem zadovoljivo odgovoril na vaše vpra- šanje in vas tcvariško pozdravljam. v. d. direktor PLINARNE JURIJ ČERNETIC Pripis: Tovarišu Juriju Cernetiču hvala za hiter odgovor. Ob tem le ena misel, škoda, da tudi drae^i javni de- lavci, ki jim zastavljamo javna vprašanja, nanje ne odgovori,io tako hitro ali pa sploh ne odgovorijo. V re- dakciji želimo, da bi vprašanja, ki jih poistavljamo v interesu dobre obveščenosti javnosti vsakič doživela tako hiter odmev, pa čeprav odgovor v celoti ne za- dovolji. SEfJTJUB: nova PODOBA GOSTINSKEGA LOKALA Šentjur je pridobil zelo prikupen gostdnsko-turistični lo- kal. Gostilničar Marjan Bohorč je preuredil vse gostinski prostore, jih na novo opremil in obogatil s slikami dom* čih šentjurskih likovnikov. Dva gostinska prostora sla oP" remljena z deli slikarja Iva Vrečka, tretji prostor pa je urejen v spominsko sobo skladateljev Ipavcev. Sin zadnjega skladatelja akademski slikar Jože Ipaveft ki sedaj živi v Šentjurju je naslikal tri olja in to svojega dedka dr. Gustava, njegovega brata dr. Benjamina in s\'0' jega očeta dr. Josipa. Ta olja so v zadnji gostinski sob: si jih je viedno ogledati. ERNEST REČNIH gt. 44 — 3. november 1977 NOVI TEDNIK — stran S NOVE NALOŽBE V ZDRAVILIŠČIH POVSEM RAZUMNA ODLOČITEV SOB BREZ OSNOVNSH SANITARIJ NE GRE VEČ PONUJATI GOSTOM čeprav spoznanje ni novo, je zlasti letošnja turistična gezona opozorila na prob- lem, ki so ga mnogokje do- slej potiskali ob stran, ker tudi za njegovo reševanje ni bilo denarja. Dasiravno je bilo zlasti v na- gih zdraviliščih dovolj go- stov, lahko rečemo celo ve- liko, so vendarle ostale neka- tere sobe nezasedene. Zakaj? jlinula sezona je namreč po- kazala, da ni moč več pro- dati neprimerno urejenih in opremljenih sob, da ni mo- goče prodati tistih, v katerih je po več postelj, recimo šti- ri ali celo šest, da ljudje za- puščajo objekte, če sobe v njih nimajo vsaj osnovnih sanitarij. Gre torej za p>ojav, ki je zrcalo standarda, ka- kršnega ima večina ljudi do- ma. Zato ni naključje, če hočejo približno tako, če ne bolje, imeti tudi v hotelu ali drugih objektih, ki so na voljo v turističnih oziroma zdraviUških krajih in kamor se podajajo na dopust, na zdravljenje in podobno. Zaradi tega so imeli letos na Dobrni manj nočitev kot lani, zaradi tega so tudi v Rogaški Slatini ostale neka- tere zmogljivosti nezasedene. Seveda, tudi drugje. Slika se je ponavljala, problem pa je zrasel do take stopnje, da ga ni moč več prezreti. Ter- ja nujno rešitev. Tu je tudi osnovni vzrok, zakaj so se na Dobrni odlo- čili za gradnjo novega zdra- viliško-hotelskega objekta, za gradnjo novega hotela. Zmo- gljivosti na Dobrni so že ta- ko zastarele, da bi dolgo ne mogle več služiti današnjim zahtevam. Zahtevam in po- trebam človeka. Okoli štiri- deset let v tem zdraviliškem kraju niso ničesar večjega na novo zgradili. V teku so bile le manjše adaptacije, ki pa položaja niso bistveno iz- boljšale. Tu so zdaj na pra- gu novega obdobja, saj tudi začetek uradne graditve no- vega hotela ni več daleč. Pi'- va pripravljalna dela so se namreč že pričela in bržčas bo konec tega meseca tisti, ki bo napovedal tudi resnič- no gradnjo prepotrebnega objekta. To pa je seveda za Dobrno prvi korak. Nasled- nji bo prav gotovo v preure- ditvi starih objektov. Tako torej na Dobrni. Do podobnega spoznanja so prišli tudi v Atomskih to- plicah. Tu bodo že do konca leta izročih namenu nov ho- tel. Torej, prav tako nove in sodobnejše nočitvene in zdra- viliške zmogljivosti. Zdravihšče Laško je že pred dobrim letom rešilo to vprašanje. Odločno ga rešujejo tudi v Rogaški Slatini. Zato pred dvema letoma nov hotel Do- nat in zato odločitev zdravi- liškega kolektiva, da najame pri celjski p>odružnici Ljub- ljanske banke posojilo v zne- sku devet milijonov dinarjev za modernizacijo hotelov. Vsa dela bodo veljala osem- najst miUjonov dinarjev. Od- ločili so se za modernizacijo treh hotelskih depandans in sicer delno Strossmayerjeve- ga in Ljubljanskega doma ter v celoti hotela Boč. Po tej naložbi bodo dobili 106 sob z 150 ležišči. Vse sobe bodo imele kopalnice s stra- niščem, kar doslej niso ime- le, in seveda novo ter sodob- no opremo. Takšna je torej pot, ki jo ubirajo zlasti v zdraviliščih. Toda, za njimi bodo morah iti tudi hoteUrji. Enako in še večje delo čaka zlasti ho- tel Celeio, prav tako hotel Evropo v Celju in morda še kakšen drug hotel, da ne za- pišemo o potrebi obnove ozi- roma gradnje novih hotel- skih kapacitet v Laškem. M. B02IC Penzion sester Logar sredi največje sezone in seveda tudi p&lnega obiska gostov. MOZIRSKA OBČINAi ^^^^ ^^^^^^j^^^^^ 8^ VSE VEG GOSPODINJSTEV NA POTI TURIZMA v Gornji Savinjski dolini posvečajo čedalje večjo pK)- zornost kmečkemu turizmu. Glavni nosilec te akcije je Zgornjesavinska kmetijska zadruga. Dobrega spremlje- valca v reševanju teh vpra- šanj ima tudi v celjski po- družnici Ljubljanske banke, veliko pripravljenost za turi- stična pota pa kažejo tudi mnogi kmetovalci, ki so sto- pili na pot specializacije kmetijske proizvodnje, ki imajo rešeno osnovne prob- leme oziroma jih rešujejo Vzporedno z uveljavljanjem kmečkega turizma in ki tudi doma pridelajo dovolj hrane za potrebe gostov itd. V mozirski občini si pri- zadevajo, da bi razvijali kmečki turizem v okolici vseh večjih krajev, v višin- skih predelih pa predvsem na območju Smihela, Florja- na in Lenarta pri Gornjem gradu pa tudi na območju Luč in Solčave. Prav tako težijo, da se kmečki turizem razvije v takšno smer, da bi lahko na kmetijah gostom nudiU popoln penzicn. Seve- da pa na željo gostov nudijo tudi samo polpenzionske sto- ritve oziroma samo preno- čišče z zajtrkom itd. Doslej se v mozirski obči- ni ukvarja s kmečkim turiz- mom deset gospodarstev, ki imajo skupaj 130 postelj za goste. Po srednjeročnem na- črtu oziroma do konca 1980. leta pa naj bi se število go- spodarstev, kjer naj bi po speševali tudi kmečki turi- zem, povzpelo na 40, torej za trideset več. število le- žišč pa naj bi se povečalo od 130 na 550, torej za 420. To je velik in zahteven na- črt, ki ga v mozirski občini nameravajo v celoti izpolniti. In tako bo kmečki turizem postal še močnejši gospodar- ski dejavnik. Seveda pa bo- do morali za njegovo uve- ljavitev napraviti še kaj več. Tvidi nekaj več enotne pro- pagande in tudi korak na- prej v recepcijski službi, v urejevanju družbenih gostin- skih objektov v vseh večjih krajih — zaradi nudenja hra- ne — in podobno. MB mmi immmmz ¥ soisii?u Minuli četrtek se je sestalo v Laškem predsedstvo ob- činske konference SZDL in razpravljalo o delovnem osnut- ku samoupravnega sporazuma o združevanju dela v enot- no vzgojnoizobraževalno organizacijo. V laški občini naj bi se združili vsi vzgojno^izobraževalni zavodi v enotno orga- nizacijo združenega dela. Namen združitve je, da bi končno prišlo do večje in trdnejše povezave v občini tako na po- dročju osnovnega šolstva kot tudi vzgojno-varstvenih usta- nov. Z združitvijo ne bo samo formalno zadoščeno zahte- vam zakona o združenem delu, temveč se bodo poglobiU in izraziteje razvijali samoupravni odnosi. Združene bodo tudi finančno-materialne službe, s posvetovalnim organom pedagogov pa bo poenoten sistem usmerjenega izobraže- vanja in vzgoje. Javna razprava na osnovi predloženega osnutlca bo trajala do 15. novembra. Sporazum bo za razpravo pripravila poseb- na komisija, ki je ob sodelovanju strokovnih služb že do sedaj pripravljala omenjeni material. 21. novembra pa bodo v vseh zavoddh in ustanovah iz- vedli referendum, na katerem naj bi sprejeli sporazum za združitev vzgojno-izobraževalnih zavodov Laško. FANIKA LAPORNIK S CELJSKIM ZAVODOM Konec septembra so na zboru delavcev Veterinar- ske postaje v Žalcu spre- jeh sklep, da se postaja združi z veterinarskim za- vodom v Celju. Z združit- vijo bi nastal močan za- vod, ki bi lahko opra-vljal vse naloge, ki jih danes za- hteva živinoreja. V novem zavodu bo več možnosti za specializacijo služb, zara- di enotne uprave naj bi se pocenilo poslovanje, ne na- zadnje pa bo samouprav- ljanje; ki v Žalcu nikakor ne more zaživeti, bolje za- živelo. Eden izmed razlo- gov je tudi ta, da novi za- kon o ureditvi veterinar- ske službe zahteva večjo specializacijo kadrov, ter boljšo opremljenost ambu- lant. J. V. -mmmin Te dni je praznoval viso- ki, osemdesetletni, življenj, ski jubilej Andrej Svetek, ugledni javni in družbeno- politični delavec v Celju, človek, katerega ime in de. lo sta tesno povezana z živ. Ijenjem v mestu ob Savi- nji, z dogajanji na šport- nem, kulturnem, gospodar, skem in seveda političnem področju. V sebi povezuje vrline delavnega človeka, dosled- nega borca za pravice de- lovnega človeka, aktivista, ki je znal prisluhniti mla- demu srcu, ga voditi po športnih igriščih in po- peljati na kulturno pro- svetno področje. Neprecen. Ijiv je njegov delež v žele- zarni štore, ki jo je kot direktor vodil dolga leta. Uspešen je bil kot pred- sednik takratnega mestne- ga ljudskega odbora v Ce- lju, saj se je na tem polo- žaju srečeval s prvimi te- žavami in nalogami izgrad. nje celjske industrije in gospodarske utrditve me- sta in občine sploh. Svoje delo v Celju je za- čel še pred vojno. Sreča- mo ga v vrstah Svobode in Vzajemnosti, srečamo na čelu delavskega šport- nega društva Olimp, kate- remu je ostal zvest tudi po vojni. Sicer pa se je uveljavil tudi kot prvi predsednik sindikalnega fizkulturnega društva Kla- divar, organizacije, ki je združila vse športnike Ce- lja in ki je tedaj veljala za najmočnejšo ne samo v Sloveniji, marveč tudi v republiki. Kot ljubitelja mladih, kot človeka, ki se je zavze. mal, da bi čim več otrotk sodelovalo v mladinskih pevskih zborih je bil med pobudniki Mladinskega pevskega festivala v Celju. In tako ni naključje, da je najbolj užival tedaj, ko je videl mlade, vesele in po- nosne ljudi, pohie sreče in zadovoljstva tudi ob lepi slovenski in jugoslovanski pesmi. Njegova pot ga je vodila tudi med planince, člane konjeniškega kluba, skrat- ka povsod tja, kjer so se zbirali mladi ljudje, kjer so se zbirali mladi delavci, dijaki. Bil jim je vzornik, učitelj in kot oče. Še na mnoga zdrava le- ta, tovariš Svetekl M. BOŽIČ — K. JUG OŽIVLJENI SPOMINI Enaintrideseti oktober, svetovni dan varčevanja in hkrati dan, ko je dvaj. setletnico dela proslavila pionirska hra- nilnica in posojilnica na osnovni šoli Podčetrtek, je bil primeren trenutek za oceno dosedanjega dela na področju pionirskega oziroma mladinskega var- čevanja v šolah in za osvetlitev prihod- njih nalog. Tembolj, ker zavzema pri- zadevanje za, najboljše delo pionirskih hranilnic na osnovnih šolah in kmalu tudi p>osebnih oziroma primernih oblik varčevanja v vzgojnovarstvenih zavodih pomembno mesto v širokem delokrogu celjske podružnice Ljubljanske banke. Z varčevanjem v šolah je po osvo- boditvi prva pričela Narodna banka, ki je ustanavljala dijaške hranilne blagaj- ne na osnovnih in srednjih šolah. Izred. no skrbno, zavzeto in organizirano pa je k temu pristopila Zadružna hranil- nica in posojilnica v Celju. Na seji nje- nega upravnega odbora 12. julija 1956. leta so sklenili, da pristopijo z novim šolskim letom 1956/57 k organizaciji šolskih hranilnic v šolah na celjskem območju. Predstavniki Zadružne hra- nilnice in posojilnice so od 150 obiskali 120 šol, ki so tudi ustanovile svoje hranilnice. Način dela šolskih hranil- nic na celjskem območju so potem pre- vzele zadružne hranilnice v Sloveniji in državi. Da bi se varčevanje v šolah utrdilo in da bi pridobilo čim več varčevalcev, je Zadružna hranilnica razpisala tek- movanje šolskih hranilnic v takratnem celjskem okraju. Na svetovni dan varčevanja 1958. leta so razglasili pi've rezultate tekmo, vanja, v katerem je sodelovalo več kot sto šolskih hranilnic! Prvo nagrado — episkop — je prejela hranilnica na osnovni šoli Podčetrtek, diaprojektorje pa šolska hranilnica Luče, Bočna, Nova Štifta, Rečica ob Savinji in Socka. Na tretje mesto so se uvrstile hranilnice na šolah v .Šempetru, Ponikvi pri Gro- belnem, Pristavi, Rimskih Toplicah, Smihelu nad Mozirjem, Vojniku in Bu- čah. Vse te so za nagrado prejele gar- nituro vrtnega orodja. V zgodovini delovanja šolskih hra- nilnic zavzema ix>sebno mesto Podče- trtek. Po zaslugi ravnatelja in mentor- ja Jožeta Brileja je to delo postalo vzor drugim. V prerezu dosedanjih potov mladin- skega varčevanja ima svoj prostor tudi zdaj že upokojeni učitelj Janko Pri- slan, ki je že 1952. leta osnoval na osno\-m šoli v Šoštanju hranilnico in potem propagiral varčevanje še na šo- lah v Strmcu, Vojniku in nazadnje na hudinjski osnovni šoli. Prav tako ne kaže prezreti prizadev- nega Avrelija Rojca, upravitelja osnov- ne šole Ponikva pri Grobelnem in uči. teljice Anice Vičič iz Bočne. Seveda pa je seznam tal^šnim organizatorjev mla- dinskega varčevanja na šolah daljši in vsebuje še druga imena. Na nekaterih večjih šolah, kot v Žalcu in Šentjurju, so poleg učencev in učiteljev sodelovali pri delu šolskih hranilnic tudi bančni delavci, ki so občasno prihajaU na šole in skupaj s šolskimi poverjeniki sprejemali in iz- plačevali hranilne vloge. Leta 1961 je Zadružna hranilnica in posojilnica v Celju zaradi novih zakon- skih predpisov prenehala poslovati. Ta- ko tudi vse ostale zadružne hranilnice v državi. Hranilne vloge šolskih hra- nilnic so prevzemali hranUno-kredifcni odseki kmetijskih zadrug, ki pa za to delo niso kazali prevelikega zanimanja. Zato je večina šolskih hranilnic prene- hala z delom. Izjema je bila le hra- nilnica na osnovni šoli Podčetrtek. Nov zagon na tem področju je v 1969. letu prinesla Kreditna banka Ce- lje in pionirske hranilnice na osnovnih šolah so znova zaživele. Zdaj to delo uspešno nadaljuje in širi celjska po- družnica Ljubljanske banke. 6. Stran — NOVI TEDNIK St. 44 — 3. november 1B7't Novi tednik in radio Celje — svet »Tedna domačega filma« in Zveza kulturnih organizacij Celje RAZPISUJETA nagradni razpis za najboljši prispevek mladih literatov na temo 1. Kaj mi pomeni obisk domačega filma 2. Moj svet in slovenski iilm 3. Stojim ob reklamnem oknu pred vabilom na domači film 4. Teden domačega filma 5. Moj idejna 2apis za nov mladinski sJoveiisiki tihn I. knjižna nagrada ZKO Celje — v vrednosti 500,00 dinarjev II. knjižna nagrada NT in radio Celje — v vred- nosti 300,00 dinarjev III. knjižna nagrada ZKO Celje v vredmosti 200,00 dinarjev POGOJI: — v razpisu lahko sodelujejo mladinci do 27. leta starosti — dijaki srednjih šol, člani mladinskih organizacij v Krajevnih skupnostih in organizacij združenega dela, člani literarnih krožkov in po- sameaniikl — dolžina prispevka največ dve tlplcani strani, za idejni zapis za nov mladinski slovenski film štiri tipkane strani —- rok prijave je 10. november 1977 na naslov Zveza kulturnih organizacij Celje, Gregorčičeva 6, pošt- ni predal 65 — prispevke bo ocenila posebna strokovna komisija, ki jo imenuje odbor za filmsko vzgojo pri ZKO — razglasitev in podelitev nagrad — najboljši prispevki bodo objavljeni tudi v NT in Radiu Celje ter reviji »Obrazi« Srebrni lasje mu zdaj, pri 84 letih krasijo glavo. Živahnih oči in jasnega razuma se Jurij Ropoša spo- minja svojega življenja. »Če zdaj razmišljam o minulih letih se mi zdi, da sem celo življenje potoval, se selil ali pa bežal,« je jel pripovedovati ob našem obisku v njegovem skromnem, a prijetnem do- mu v Celju, kjer uživa zasluženo upokojitev z ženo Alojzijo. Z dlanjo se pogladi po belih laseh in pri- poveduje ... »Prekmurec sem. . Rojen 1893 v Kuzmd. Moje otroštvo je bdlo srečno, dokler mi ni- so vse prezgodaj umrli star- ši. Mame se pravzaprav sko- raj ne spominjam. Umrla mi je, ko sem bdi star ko- maj tri leta. Kmalu sem se moral postaviti na lastne no- ge in ker mi je bil poklic čevljarja všeč, sem se napo- til v Radovce. Čudni časi so bih tedaj in tako je nanaslo, da sem že zelo mlad odrinil v svet s trebuhom za kru- hom. Cevljaril sem nekaj časa v Gradcu, nato na Du- naju. Ni bilo kaj prida, a ži- votariti se je dalo. To je bilo za časa Franca Jožefa. Ravno ko so me rekrutirali za k vojakom, se je pričela I. svetovna vojska. Neukega vojskovanja, so me poslali v Galicijo, pa v Lenperg. 1915. leta sem se kot ujetnik znašel v Saratofu. Trdo sem garal na veliki kmetiji od zore do mraka. Težaških poljskih del nisem bil vajen in bil sem že na moč zga- ran, ko sem po neki zvezi dobil stik z boljševiki. Ob- dobje oktobrske revolucije je tisto, ki ga ne bom poza- bil. Potem se spert znajdem v rodnem Prekmurju. Pa ne za dolgo. Kot boljševika so me preganjali in spet sem moral povezati culo. Bežal sem v Graz. Tam pa so me ujeli in pod obtožnico, da delam z »rdečimi« vtaknili v ječo. Na poti nazaj v Prek- murje so me spet ujeli orož- niki in me pretepli, da je kri brizgala na vse strani. Nato sem bil kar naprej pod konta'olo. Cevljaril sem in se tako preživljal. 1920. leta sem se poročil z Alojzijo in upal, da bo hudih časov le enkrat konec in da bom ži- vel srečno družinsko življe- nje. A kamorkoli sem odšel, so šli moji podatki iz prejš- njih let za menoj. Tako sem dočakal II. svetOTOo TOjno. Za las in po srečnem na- ključju sem se izmuznil nemškemu ujetništvu. Moje- mu svaku je nekako uspelo pretihotapiti ci\'i]no obleko in zbežal sem v Maribor. A so me kmalu našli. Z druži- no \Ted so me izselili v Kra- gujevac. Z dvema otrokoma sva z Alojzijo po treh ted- nih pristala v šabcu. Nekako smo se ustalili, kajti srbski bratje so nam resnično in na vsakem koraku pomagala. Nemci pa so tudi tam kon- trolirali naše življenje. Kar naprej so hodili v hišo in okoli nje ter iskali komuni- ste. Tudi v lager so me vtak- nili in nazaj sem prišel kot hud tifusar. Ce tedaj ne bd bilo širokogrudnih srbskih ljudi, tudi mene ž« zdavnaj ne bi bilo več. Tako pa sem vendarle ozdravel! Pomagal sem partizanom, kolikor sem mogel. Naši fantje so veliko prihajali v našo hišo, a le pK>noči. Konč- no se je tudi zame in za vse nas končala ta strašna vojna. Vleklo nas je kajpva- da domov, v rodno Sloveni- jo. Spet smo se selili in 3. junija prispeli v Maribor. In spet je bilo treba začeti zno- va. Precej časa smo stanovali pri prijateljih, jaz pa sem služil kruh za družino na trinožnem čevljarskem stolč- ku. 194fi. je odšla hčerka z gradbeniki v Beograd, ki so ^ tedaj obnavljali. Mi pa z njo. A kot da se je življe- nje zarotilo proti nam. V Beogradu je naša ljuba hčer ka, stara komaj 28 let, umrls za zastrupitvijo. Nismo ve< vzdržali in spet smo povezai li kovčke. 1951. leta smo se nastanili v Celju, ki smo mu zvesti še danes. Odprl serr čevljarsko delavnico v Zi- danškovi ulici in v njej 2 velikim veseljem opravljal poklic, a katerega sem se odločil že v rani mladosti vse do svojega 74. leta.« Tu naš sogovornik obmolk- ne in nedvomno mu spomini še enkrat preletijo vsa nje- gova plodna leta revolucio- narnega dela. -i šele ko omenimo minulo osrednjo proslavo ob 60-let- nici oktobrske revolucije, se zdrzne in z velikim ognjem in srečo v očeh pove, da je silno srečen, ker je bil tudi on tistega dne v Ljubljani deležen vse pozornosti naših najvidnejših predstavnikov družbenopolitičnega življe^ nja. »Srečen sem, da so me povabili«, je še skromno do- dal. In ko smo si že stisnili roko v pozdrav, se je še spomnil na Leninovo meda- ljo, ki jo je dobil ob 50-let- nici oktobrske revolucije. Tekst: Mateja PODJED Foto: Drago MEDVED Konec minulega tedna je v Putince v Vojvodini odpo- tovala delegacija krajevne skupnosti Rogatec, kjer je v soboto podpisala skupen do- kument o pobratenju, ki so ga pripravljali že dalj časa. Svečanost so v soboto in nedeljo spremljale številne prireditve, med drugim sta se pobratila tudi rogaški pio- nirslu odred Edvarda Kar- delja in putinski Veljka Via- hoviča, kot zanimivost pa naj omenimo nogometno tek- mo med domačim moštvom in moštvom zdomcev iz Pu- tincev in okolice, ki žive na Nizozemskem v Alkamarju. Kot so nam povedali v Rogatcu, imata obe krajevni skupnosti mnogo skupnega in upajo, da bosta nenehno in plodno sodelovaU. mst LAŠKO: ZAKLJUČENA RAZSTAVA »BOPOTIJE« Pred nekaj dnevi so se ob- čani v Laškem končno od- dahnili. Končana je bila raz- stava raznorazne ropotije, ki so jo iz svojih hiš postavili na dvorišča in ceste, v pre- pričanju, da bo Stanovanj- ska skupnost držala obljubo in odpeljala stare stvari na staro železo oziroma kamor že taka rop>otija spada. Ker pa to ni bilo uresničeno, so stari štedilniki, odsluženi hladilniki, mize, stoli in za- boji bili na ogled ves meseC po Laškem. Seveda so imeli s to ropotijo veliko veselja otroci, ki so na »razstavlje- nih eksponatih« preizkušali svoje mehanikarske veščine. i«^¥IISTi V KAZENSKI ZAKO- NODAJI IN PHA^aSODJU PIŠE iGR. \mv{ mum |2) v posebnem delu pa na- števa ZKZ kazniva dejanja, in sicer: zoper temelje socia- listične samoupravne diiiž- bene ureditve in varnosti SFRJ; zoper človečnost in mednarodno pravo; zoper ugled SFRJ, tuje države in mednarodne organizacije; zo- per gospodarstvo in enotnost jugoslovanskega trga; kazni- va dejanja uradnih oseb v zveznih organih zoper urad- no dolžnost; nadalje kazniva dejanja zoper oborožene sile SFRJ; zoper varnost zračne- ga prometa ter kazniva de- janja zoper družbene vred- note. Republiški kazenski zakonik (RKZ) ne ix>zna več kaanivčh dejanj, ki se preganjajo na predlog oškodovanca, temveč so predlogi za pregon, ki so se dosedaj podajah predvsem javnemu tožilstvu, nadomešče- ni sedaj v glavnem z zasebno tožbe, ki se vloži neposredno na sodišču. V ostalem pa so po RKZ predpisane kazni v splošnem enake, kot so bile po dosedaj veljavnem Kazen- skem zakonu. V pogojni obsodbi z var- stvenim nadzorstvom so po- drobneje izpeljana določila z^vecnoga kazenskega zakonika. RKZ določa in našteva navo- dila, ki jih sme v obliki nalog dati sodišče storilcu ob ix>- gojni obsodbi. Tako mu lahko naloži, da mora opustiti dru- ženje z osebami, ki bi po oce- ni svetovalca slabo vplivale na obsojenca. Naložiti mu sme adravljenje v ustreanem zdrav- stvenem zavodu, ali obisko- vati ustrezno poklicno, psiho- loško ali drugo posvetovalni- co; ali opustiti uživanje alko- holnih pijač in mamil. Lahko lam naloži nastanitev pri dolo- čeni družini, v domu ali dru- gje, ali pa naloži, da se mora usposabljati za poklic ali spre- jeti zaposlitev, ki ustreza ob- sojenčevemu znanju, sposob- holnih pijač in mamil. Lahko mu odredi uporabo dohodkov v skladu s preživninskimi iimožnostmi; lahko mu prepo- ve obiskovanje določenih vrst lokalov in prireditev ali pa naloži porabo prostega časa na določen na5i.a. Za nadzo- rovanje, ppmoč pri izvajanju teh navodU uvaja zakon funk- cijo svetovalca, ki obsojenca vodi in poskrbi za izvrševa- nje teh navodil ter sodeluje tudi s sodiščem in delovnimi ter drugimi organizacijami. V primeru neizpolnjevanja teh navodil pa sme sodišče v skrajnem primeru tudi pre- klicati pogojno obsodbo. Na področju mladoletniške- ga sodstva so v zakonu zajeta že dosedaj uveljavljena na- čela, ustrezno 3lx)ljšana in do- polnjena. Tudi tu so na novo uvedena posebna navodila, ki jih lahko da (eno ali več) so- dišč ob tem, ko izreče kakš- nega od ukrepov strožjega nadzorstva po starših, dru^i družini ali po organu social- nega skrbstva. Večina jih je podobna navodilom pri var- stvenem nadzorstvu ob pogoj- ni obsodbi za polnoletne sto- rilce. Nova so tu v tem, da se mora n. pr. osebno opravi- čiti oškodovancu; ali da mo- ra redno ob skovati šolo; na- dalje da mora razumno upo- rabljati svoje dohodke; da mora sodelovati pri akcijali htunanitamih in mladinskih organzaicj; da mora opraviti preizkus znanja prometnh predpisov. Razlika pa je pri teh posebnih navodilih v tem, da jih aakon našteva le pri- meroma in da je torej sodi- šču dana široka možnost do- dati še ostala podobna in ustrezna navodila. Tudi pri izvrševanju kazen- skih sankcij je prišlo do po- sodobi j anj a. Tako le primero- ma navajamo določila o pra- vicah obsojencev, ki presta- jajo kazen zapora. Imajo pra- vico do 42-urrAega delovnega tedna, do plačila za opravlje- no delo po posebnih predpi- sih, do 8-umega nepretrganega počitka v 24 urah, do enega dneva počitka v tednu, do ne- pretrganega počitika najmanj 18 dni v enem letu, do brez- plačnega zdravstvenega var- stva, do invalidskega zavaro- vanja za nesrečo pri delu ali sa poklicno bolezen in do do- pisovanja in do sprejemanja obiskov in pošiljk. Po poseb- nih predpisih pa so možne še druge pravice in fKJsebne ugodnosti. Posebni del kazenskega za- kona našteva kaz,niva dejanja, ki 90 bila ali vsebovana že v dosedanjem kazenskem za- konu ali pa dopolnjena, spre- menjena, modernizirana ali pa docela nova. V nadaljevanju bomo omenili le tista, ki za občana pomenijo novost ali pa so zanj zanimiva. — Pri kamivih dejanjih zo- per življen.je in telo nimamo več najhujšega dejanja pod Imenom »uboj«, ampak ga po novem imenujenx) »umor«. Pri tem kaznivem dejanju je tudi edino zagrožena najhujša ka- zen — smrtna karen. Vsebuje pa ta člen tudi možnost dokaj milejšega kaznovanja, če je bil umor storjen v F>osebno olajševalnih okoliščinah. Korenito spremembo so do- živela kazniva dejanja telesnh poškodb. Namesto prejšnje hude in lahlce telesne poškod- be imamo sedaj posebno hu- do, hudo in lahko telesno po- škodbo. Merila za razmejitev teh poškodb določa sedaj za- kon in izhajajo iz stopnje po- škodovanja oz. ogroženosti zdravja, življenja, pomembne- ga dela telesa ali pomembne- ga organa, zmožnosti za delo ali skaženosti. — Kamiva dejanja zoper svoboščine in pravice človeka ui občana se večinoma pre- pušča oškodovancem, namreč v tem smislu, da se ta kaz- niva dejanja preganjajo po zasebni tožbi. V tem poglavju so tudi nekatera nova, tako n. pr. ugrabitev oseb; grdo ravnanje; neupravičeno pri- sluškovanje in zvočno snema- nje; neupravičeno slikovno snemanje; nedovoljena objava pisanj osebnega značaja in tu- di pretežno kaznivo dejanje kršitve tajnosti občil. — Kazniva dejanja zoper sa- moupravljanje neposredno va- rujejo pravice in dobrine sa- moupravljanja, v to poglavje pa so zajeta kazniva dejanja zjoper volUno pravico in svo- bodno opredelitev. Kot zani- mivost navajamo, da je kaz- nivo glasovanje namesto dru- gega pod njegovim imenom. — Pri kaznivih dejanjih zo- per zakonsko zvezo in družino velja onieniti, da je sedaj kaz- niva zunajzakonska skupnost (prej »divji zakon«) z mlado- letno osebo staro nad 14 in še ne 16 let starosti in je v določenih primerih v tem slu- čaju moč kaznovati tudi star- še, posvojitelja in skrbnika. Krvoskrunstvo predstavlja spolne odnose z mladoletnim krvnim sorodnikom v ravni črti ali z mladoletnim bratom ali sestro. §t. 44 — 3. november 1977 NOVI TEDNIK — stran 7 GOSTOVANJE KAMERNOG TEATRA 55 IZ SARAJEVA ^^^^^^^^ J ^ § SREČANJE Z GOMBROW!CZEVO POROKO V REŽIJI T. MINCA Prejšnji petek smo si tudi v Celju ogledali najboljšo predstavo pretekle sezone v Bosni in Hercegovini in se tako na srdčen na6in seznani- li z gledališko omiko v tej republiki, hkrati pa tudi z eno temeljnih dram povojne gledališke avantgarde. Gostje iz Sarajeva so nam omogoči- li (gostovali so v okviru letoš- njega Borštnikovega sreča- nja), da se seznanimo tudi z Gombrowiczevo Poroko, ki še ni bila uprizorjena na Slo- venskem (njegovo »Ivano, prmceso Burgundije« je upri- zorilo že SLG Celje, »Opere- to« pa Drama SNG iz Ljub- ljane). Witold Gombrowicz (1904— 1969) sodi v najelitnejši krog pK)vojne literarne in gledali- ške avantgarde v Evropi, ki ji je lastna povsem samosvo- ja, vseh tabujev osvobojena dramaturgija. Njegova dra- matika je poetični i23raz raz- očaranega meščanskega izob- raženca, ki jo zdvomil o hi- erarhični urejenosti sveta in o večnih vrednotah. Iz tega relativizma v odnosu do sveta in ustaljenih meščanskih vrednot izvira težnja, da bi se postavil izven temeljnih vrednot, ideologij, vere, itd. in si priboril distanoo do vse- ga. Prav ta relativizem, ki se pogosto kaže v obliki ciniz- ma, pa daje osnovo temeljni avtorjevi usmeritvi, ko ga ne zanima veČ odnos med člo- vekom in teftneljnimi vredno- tami ali ideologijami, ampak se mu kaže ves svet in človek le kot Oblika, Forma, torej zgolj kot videz brez bistva. Svet videza pa omogoča brez- mejno svobodo domišljiji, sa- njam in umetnosti kot edine- mu mogočemu odrazu tega »večno nezrelega« človeškega sveta. Iz t«h grotoo skiciranih idej- nih osnov izhaja tudi Gom- browiczeva Poroka, ki jo je nemogoče ustrezno prenesti v teh nekaj vrstic. Avtor nam v njej uprizarja sanjski svet vojaka, ki si med vojno na bojišču umišlja očeta, mater in nevesto, ju zaradi dobrote poviša v kralja in kraljico, so nato vključi v dvorsko splet- ko in prevzame oblast, itd. Vojakove sanje si sledijo po asociativni poti, kakor se sprožajo asociacije v njiho- vemu »kreatorju« — Henriku, hkrati pa deluje sanjski svet tudi sam iz sebe, neodvisno od njihovega »obUkovalca« — Henrika. Izkaže se, da je osrednji problem, ki nam ga uprizarja Gombrowicz, odnos med sanjanjem in usanjano »resničnostjo«, med umetni- kom in njegovo upodobljeno vizijo, ki je izjrazito dvosme- ren — nenehna medsebojna deformacija. Zato usanjane osebo in dogodki pogosto rav- najo po svoje, iz sebe, s či- mer presegajo okvire Henri- kovih sanj in jih po svoje preoblikujejo. Henrikovo sa- njanje je hkrati podoba umet- niškega ustvarjanja umetne- ga, navideznega sveta, polne- ga najraznovrstnejših živ- ljenjskih položajev in razpo- loženj, ki pa v celoti vendar omogoča gledalcu prek vide- za tudi globlje spoznanje o umetnosti in svetu, o vi- dezu in resničnosti, o svetu sanj in podzavesti ter o neza- dostnosti razumskega doje- manja sveta. Izjemno zahtevno besedilo je uspešno prenesel na oder poljski režiser Tadeusz Mick, ki mu je uspelo ustvariti ce- lovit gledališki izraz in s celo vrsto presenetljivih detajlov držati napetost. Odrske po- dobe, ki pri Gombirowiczu ne rastejo iz enotoega dramske- ga konflikta ali iz dosledno izvedenih dramskih karakter- jev, ampak nt-posredno iz iz- govorjenega besedila je ustva- ril z velikim smislom za so- zvočje vseh gledaliških ele- mentov. Jasnemu režijskemu konceptu je uspešno sledil ves igralski ansambel, v ka- terem moramo še posebej po- hvaliti Zorana Bečiča kot Henrika, ter Daro Stojiljko- vič in Hranisiava Rašica kot mater in očeta. Celjsko občinstvo je razme- roma zahtevni predstavi zbra- no sledilo in na koncu njene ustvarjalce nagradilo z dol- gotranjnim zasluženim aplav- zom. SLAVKO PEZDIR Gostovanje Kamemog teatra 55 iz Sarajeva je omogočila Kovaška industrija Unlor iz Zreč. Po predstavi je bil spre- jem za igralce omenjenega gledališča, kjer jih je pozdravil predstavnik Uniorja in predsednik skupščine kulturne skup- nosti Celja prof. Anton .Aškerc (na sliki). Foto: D. M. RAZMIŠLJANJE OB FILMU »ČAROBNA PIŠČAL« SO ČARALI Minuli teden sem v tedni- ku zapisal, da bo prav zani- mivo izvedeti, kako bodo šo- le, predvsem pa še najbolj poklicana med njimi — g".as- bena šola, reagirale na film čarobna piščail, ki ga je po znani Mozartovi operi posnel švedski mojster Ingmar Ber- gman. Ta film je namreč na enkraten način združil dve plemeniti umetnosti: zares vrhvmsko glasbeno doživetje in enkratno filmsko izraznost v njoni najbolj plemeniti, do- vršena usnetniški izpovedno- sti. Kinopodjerje, kot gospodar- ska organizacija, na katero vse prepogosto letijo očitki zaradi kičastega sporeda v kinematografih, komercialno- sti v repertoami politiki in še česa, je poslalo obvestilo oziroma že kar poziv na ogled tega vrhunskega filma glas- beni šoli v Celju in koncertni poslovalnici. Z glasbene šole niso dobili niti odgovora, kaj šele kaj več. Zato pa je zanimanje po- kazala koncertna poslovalni- ca. S kinopodjetjem so takoj pričeli pogovore, za kakšno ceno bi jim laliko ponudili pet posc-bnih predstav. Ob tem niso zahtevali nižje cene vstopnic, ampak znesek, ki naj bi ga plačali za najem dvorane in ogled fihna. Ki- nopodjetje je ponudilo svo- jo ceno: 4.000 dinarjev za predstavo. In koncertna po- slovalnica je »odkupila« pet predstav. Do tu vse lepo in prav, i>ohvalno. Manj pohval- no pa je, da so nato v dvora^ no, ki premore nekaj nad petsto sedežev za vsako pred- stavo, nariniii okoli šeststo obiskovalcev, pretežno otrok. In še manj pohvalno je, da so vsakemu prodali vstopnico — za deset dinarjev. Preprost račun pokaže, da je tako kon- certna poslovalnica zaslužila od predstave 2.000 dinarjev oziroma pri petih predstavah kar star milijonček. Lep za- služek za preprosto posredni- štvo. Ob tem se seveda odpira kopica vprašanj. Od etičnih, do povsem poslovnih. Spra- šujemo se, kaj je koncertna poslovalnica s takšnim deja- njem dosegla. Res si je po- večala skro'men proračun za star milijonček. A to je s^a- ba usluga. Se predvsem zato, ker je v bistvu sprožila spor med svojim poslanstvom in zaslužkarstvom. Poslanstvo organizacijo kakršna je kon- certna poslovalnica naj bi najbrž bilo v tem, da bi čimveč ljudem omogočila ogled vrhunskih glasbenih predstav in tako prispevala k sicer dokaj šibki glasbeni vzgoji. Da ta temelji bolj na suhoparnem zgodovinskem orisu in manj na pK>sluišanju in spoznavanju glasbe, naj- brž ni treba posebej spomi- njati. In v isti akciji si je koncertna jKOslovalnica pri- sliožila velik plus in še večji minus. Omogočih so nam- reč ogled vrhunskega glasbe- nega in filmskega dela, ki je sicer neupravičeno ušlo širši pozornosti predvsem sprosti- tve in zabave željnega celj- skega občinstva. Ni pa prav, da je s tem tudi zaslužila. In to ne malo. Bolj prav bi bilo, če bi prispevala delček sredstev k temu, da bi v Ce- lju vendarle dočakah še več takšnih kulturnih dogodkov in čistih imietniških užitkov. Padla pa je na izpitu svojega poslanstva. Popustila je stari bolezni — zaslužkarstvu. V čigavo korist? BRANKO STAMEJČIČ mm letijo k nebo Sovjetski fihn, bolje rečeno, Moldavski, Cigani le- tijo k nebu, je vsekakor fihn, ki med vsemi ta teden v Celju najbolj zasluži ogl'3d. Vzbudil je nemalo po- zornosti občinstva že letos, na FESTU. Ne nezaslu- ženo, j>a čeprav je na izpitu izpovednosti padel v ko- rist lopate. Ta film je lep. Morda po vsebini res ne presega povprečnih melodram. Govori namreč o treh Romih, kri pobegnejo s fronte. Ne zaradi svoje begave narave aU zaradi tega, ker pač nikjer nimajo obstan- ka. Pobegnejo pred straihotami vojne. Ne iz strahu. Prej iz tega, ker je vojna okrutno nsmdselna. Proti- utež strahotam iščejo v ljubezni, v tipiki življenja Ro- mov, v čergah, pisanrih oblačilih in željah, ki letijo k nebu, a ostajajo neuresničljive, saj so daleč od krute resničnosti na zemlji. Vsebina bi torej po za- snovi lahko povedeJa več, kot končno v resnici tudi je. Je pa zato režiser prikazal izjemne lepote narave, pa življenja noonadskega ljudstva, običaje in folkloro. Prav zato namenoma pravim, da je film lep in ne, da je dober, odhčen aOi izjemen. Čeprav tudi to je. Pred- vsem pa je lep in lepoto v spopadu z resničnostjo in grdoto vojne je treba v njem iskati. Po tej plati nudi film Cigani letijo k nebu vrhunski užitek in pravo sprostitev. BRANKO STAMEJCIČ RAZSTAVA LONČARSTVA IZ ETNOLOŠKE ZBIRKE PMC Razstavo, ki bo odprta od 8. XI. do 17. XI. 1977, v prostorih Muzeja revolucije v Celju, smo postavili iz materiala deponirane etnološke zbirke Pokrajinskega muzeja v Celju. Predmeti, ki jih razstavljamo, so zbrani v različnih krajih celjske regije od Savinjske doline do Kozjanskega. Razstava obsega različne vrste ločene posode, od preprostih kn- hmjskih loncev, skled, različnih vrst vrčev do posod — vrčev za shranjevanje vode in vina, loncev za mast in drugo. Vsi ti predmeti so bili še pred nekaj desetletji del obveznega hišnega inventarja, brez katerega si takrat življenja v kmečkem domu ne bi mogli pred- stavljati. Vendar kmet ni bil edini uporabnik lončenega posodja, saj so ga v času na začetku dvajsetega stoletja uporabljali tudi drugi sloji prebivalstva. Tehnika proizvodnje lončene posode se do danes v bistvu ni v ničemer spremenila, le izbor predmetov, ki jih lončarji delajo se spreminja vediio bolj. Ker kupci lončene posode danes niso v prvi vrsti ljudje vs podeželja ampak meščani, se izbor predmetov, ki jih lončarji delajo, ravna po željah in zahtevah kupcev ter novih razmer na tržiščiL Poleg prikaza različTiih izdelkov lončarske obrti želimo z razstavo opozoriti na to. da ljudje ne bi uničevali stare keramike, ampak ji namenili kako drugo funkcijo v sodobni stanovanjski kulturi ali pa jo ponudili muzeju v odkup. —- VLADIMIR &UBAR BRUNO BARANOVIČ Ni tako preprosto priče- ti to kratko pripoved o Brunu, ki ga Celje dob- ro pozna, črn in visoke možate postave zavzema kar vidno mesto ne samo v gledališču, ampak po- vsod, kjer se pojavi. Rojstno mesto mu je sončni in v cvetju odeti Hercegnovi, zibelka črna gora. Rodil se je 9. junija 1941. Oče in mama sta mu padla v partizanih in je takoj po vojni prišel v Slo. venijo. Kot pravi sam, je tukaj končal vse šole, naj- prej v Črnučah, Domžalah, Kamniku in nazadnje v Ljubljani, kjer je tudi kon. čal igralsko akademijo. Z gledališčem se je pri- iel ukvarjati že zgodaj, že v srednji šoli, oziroma še prej, v tedanji nižji gimna. ziji. Priznava pa, da je bil najprej šepetalec, pa re- kviziter, elektrikar in in- spicient, da je lahko po- stal šele nato tudi igralec. No, najbrž ob njegovem tgranju na odru pač ne moremo vedeti za vse nje. gove predhodne »odrske« poklice. Vemo le to, da bi st težko predstavljali celj- sko gledališče brez njego- vega igralskega deleža. Bruno je vedno znal poka~ zati v svojih, ne vedno močno izpostavljenih gle- daliških vlogah mnogo dragocene pozornosti do oblikovanja likov. Spomni, mo se samo njegovega igranju v Rašomonu pred leti, ali v Tumorju in še kje. Bruno pravi, da poseb- nega hobija nima, saj mu je igranje poklic in hobi. Tudi za naš radio posna- me kakšno literarno odda. jo in je ta zvestoba sode- lovanja s celjskim radiem že tradicionalna. Morda me zato že cel teden kar na cesti pobara za nek no- norar — menda čaka nanj že nekaj mesecev. Kakor- koli že, Bruno je s svojim in našim gledališčem po- stal tudi del Celja to pa so trdne nerazdružljive stvari. D. M. IGOR OZIM V CELJU Naš znani violinski vituoz IGOR OZIM je po prvih na- gradah na tekmovanjih za medaljo Carla Flescha 1951 in Nemške televizije v Mikn- chnu, koncerti ral po vsej Ev- ropi, Avstraliji, ZDA in Juž- ni Ameriki ter povsod žel vehke uspehe in priznanja publike ter kritike. V Celju bo koncertiral pri- hodnji ponedeljek 7. XI. v II. abonmaju. Na programu ima sonate Mozarta, Beethovna, Petriča in Bartoka. Na kla- virju ga bo spreljal Gunter Ludwig visoko CCTijenl nem- ški piarkist iz Kolna, ki je že koncertiral po vsecn »vetu. I OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD Rl CE 397-72 Tovariš voznik! Postavljam vam javno vprašanje. Cemu tako nevarno preliitevanje 26. 10. 1977 ob 6.35. uri v iz- redno gosti megli z občutno prekoračeno hitrostjo in v si- tuaciji, ko je bilo videti, da nasprotno kolono osebnih vo- zil že prehiteva tovomjalc s koniejnerjem. Se vam ne zdi, aa je odsek ceste od železniškega nadvoza do ha- le »T<' — TOZD grosist le malo preozek, da smo se za trenutek znašli štirje voz. niki vzporedno? Res ne stoji še tam nikak spomenik, la- hko pa bi to bilo danes zju- traj. In da ne bo pomote: vozili ste bel NSU 1200 C s smuč^-rskim prtljažnikom, ra- dio in maskoti na prednjem in zfidnjem steklu. Na križi- šču Kidričeve in Mariborske ste zavili v smeri Maribora, pred tem pa čakali na zele- no luč. Zaradi megle sem imel prižgano rdečo vzvrat- no meglenko. GAJŠEK FRANC ŠTORE 76 RAZOČARANA Sem večletna naročnica Novega tednika in vam mo- ram povedati, da sem zelo razočarana. Sram me je, da se po naših revijah in časo- pisih coliko norčujete in sra. motite to, že itak zavrženo, žensko telo. Rada bi vedela, ali je to v korist tistim, da fe iz nas norčujejo, ali pa nimate kaj bolj pametnega za natisniti v tisti zadnji koti- ček, kamor prilepite to golo ženske telo. ženske itak ve- mo, kakšne smo, možje so o tem tudi dobro seznanjeni. otrokom pa, upam, da to prav .nič ne koristi. Ker vem, da tega ne boste objavili, ah pa boste rekli, saj m.ora biti za vsakogar ne- kaj, pa vendar je le tu in tam za koga le užitek, ve- čin, pa v breme. Ker bo ta listič padel v koš, mi ni potrebno napisati polne';;a naslova, le Vaša razočarana ANICA V. ZAHVALA Občinski odbor Rdečega kri- ža )-.aško, se najlepše zahva- ljuje- vsem aktivistom Rdeče- ga kr-ža, ki so sodelovaU v akcij zbiranja odpadnega pa- pirja dne 25. 10. 1977. Ravno tako gre zahvala vsem obča- nom, družbenopolitičnim or- ganizacijam in kolektivom, ki so darovali odpadni pa- pir Posebno zahvalo pa iz- reka občinski odbor Osnov- ni šol; Laško, ki je organi- zirala v tako lepem številu šolsko mladino pri tej akci- ji, ki je lepo uspela. Hvala vam OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA LAŠKO v Žalcu imamo lepo novo avtobusno postajo, ki jo u- pravlja Izletnik Celje, toda lepa je ta postaja samo za tistega, ki se je ne poslužuje. Tis'a, ki se vsak dan vozimo z avtobusi v službo, smo ta objekt težko pričakovali, se- daj, ko je končan, smo pa razočarani. Funkcionalno je posfc a dobro zgrajena, raz- očaram i>a-smo nad Izletni- kom, zato bi prosili odgovor- ne tega podjetja, da nam javno odgovorijo na vpraša- nja: Zaknj ni zjutraj od 5. ure dalje, ko je na postaji naj- več potnikov, odprta čakahii- ca; tako da moramo prezeba- ti na prostem povsem po ne. potrebnem? Zakaj so prostor, ki naj bi bil čakalnica, spremenili v gos^-insko so'x), v kateri stre- žejo alkoholne pijače in se zato /enske in otroci ne upa- jo vanjo, saj so izpostavljeni opozkim vinjenih gostov? Vprašali pa bi tudi odgo- vorne tovariše na občinski skupščini Žalec, zakaj mo- ra biti v vsakem javnem ob- jektu, ki je na novo zgra- jen, »iudd gostilna; ali ne bi bilo bolj primemo, da bi bil.^ v objektu, kot je avto. busna postaja, zajtrkovalni- cd, ki je Žalec sploh nima? Stanje je sedaj takšno, da redrii potniki, ki se vsak dan vozimo z avtobiisi, nimamo od p;-staje nobene koristi. Imajo jo le tisti, ki popivajo v gostilnah, in imajo tako eno postojanko več. Zato zahtevamo, da se te stvari uredijo in da bo ča- kalnica res samo čakalnica in da bo odprta od 5. ure ziutraj dalje. SKUPINA VODA Podpisani Bogomir Mastnak s Teharij 34 prosim uredni- štvo Novega tednika, naj bi kdo tudi k nam prišel in ne- kaj s Teharij objavil v ča- sopisu. Da bi ljudje videli, kakšna krivica se nam godi, nam, starim, onemoglim lju- dem Ko bi se dalo, bi nam še zrak zapisali ali bi nam ga po »cvimati niti« delil. Gre namreč za »fušarje«, ki se jim ne ljubi delati v to- varni, pa doma »fušajo« in up'>rabljajo vodo za cement- no opeko, tako da imajo cele tovarne, mi ostali je pa se za kuho nimamo, še manj pa Z9 umivanje. Jaz imam poapnele krčne žile in odprto levo nogo in zato ne morem vode nositi, žena pa je že več let na posteljo priklenjena in si zato pomagam tako, da s k slo vodo kaj skuham. Zato bi rad, da bi poslali k meni kakšnega novinarja, da bi se ustno pogovorila. In če je vode res malo, naj bi se tovariško dehla, kot je bilo to v partizanih, kadar vsa brigada ni imela niti ene cigarete, le komandant jo je imel. Takrat je cela brigada kadila to eno, njego- vo cigareto. Pa tudi drugih problemov je veliko, ki se jih ne da opisati, zato bi se laže pogovorili ustno. BOGOMIR MASTNAK, Teharje 34, Celje SE DRUGA PLAT »Ni še dolgo tega, kar smo čitali v Novem tedniku čla- nek o težavnem in samot- nem življenju Angele Zdol- šek iz Vezovja. Res je, da že nekaj let živi sama v hiši. Imeia je pet otrok. Vsak od njih ima svoj doma .. .« Tako začenjajo svoje pis- mo štirje občani iz Vezovja, ljudje, ki so v pisanju osvet- lih še drugo plat, zakaj je Angela Vezovšek sama in za- kaj pri njej težko ostajajo drugi ljudje. Pismo je zelo osebno. Celo preveč za naša pisma. Zato ga le omenjamo, saj so ga sovaščam Angele Zdolšek napisali tudi zavo- ljo tega, da bi povedali, da niso krivi temu stanju in da jim ni vseeno, kako ljudje živijo v njihovi ožji skup- nosti. Zal, pa so v tem pri- meru brez moči. Omenjajo tudi krivico in zaključujejo pisanje z besedami: »AU se Angela Zdolšek ne zaveda, da krivica boli!« In še to: pismo ni anonim- no. Podpisali so ga štirje ob- čani iz Vezovja, eden od njih je bil tudi v uredništvu in še sam povedal določene okolnosti. Nimamo namena razgaljati teh in drugih reči, izredno zapletenih človeških odnosov, osebnih značilnosti in po- dobno. Morda pa je to tudi primer, ki bi lahko bil pred- met razprave v vaški sose- ski, na seji odbora krajevne organizacije SZDL ali morda celo pred poravnalnim sve- tom, četudi ne gre za spor v klasičnem pomenu besede, marveč za odnose, ki bi lah- ko bili drugačni. Morda bi potem tudi Angela Zdolšek ne čutila več tolikšne samo- te! KRATKE IZ ŠPORTA Svoje klubsko prvenstvo so zaključili tudi celjski igralci tenisa. Letos je v konkuren- ci 32 tekmovalcev osvojil na- slov prvaka Marjan Furlan, ki je v finalu premagal Jure Stojana. Tretji je Dušan Godnik in četrti Iztok Le- skovšek. Celjski motorni piloti so izkoristili zadnje lepo vreme in imeli svojo drugo tekmo. Na tekmovalni progi dolgi 53 kilometrov od Levca, pre- ko Laškega na Slanino in nazaj preko Šentjurja so morali pokazati vse znanje v letenju. Tokrat so bili naj- boljši: Kamer, Poglajen, Pe- šec, Lakovič mlajši in Pi- žom. Tekmovalo je 14 pilo- tov. ČETRTEK, 3. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldan- ska srečanja, 8.50 Pod Konjiško goro, 9.00 Za- ključek dopoldanskega sporeda. 15.45 Glasba iz stu- dia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo, Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Aktualno, 17.45 Domači ansambli, 18.00 Zaključek od- daje. PETEK, 4, 11.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — Pripra- ve na TDF, 8.50 Po laški občini, 9.00 Zaključek dopol- dansekga sporeda, 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Zabarai glo- bus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Mladi mladim, 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 5.11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 8.50 Celjski odmevi, 9.00 Zaključek dopoldanske- ga sporeda, 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in poziravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Filmski sprehodi, 17.45 Vedri zrvoki, 18.00 Zaključek ortdaje. NEDELJA, 6.11.: 10.05 Poročila, 10.15 Predstavljamo \'am, Ivan Jurhar, 10.30 Obvestila, 10.45 Posebna od- daja, 11.00 Feljton, ^1.50 Zabavni globus, 12.00 Naši poslušalci čestitajo ih pozdravljajo, 13.00 Literarna od- daja, 13.15 Coctail melodij, i;'..35 Kmetijska oddaja, 14.00 Zaključek sporeda. PONEDELJEK, 7. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — Čuvanje spomenikov, 8.50 šmarski utrinki, 9.00 Zaklju- ček dopoldanskega sporeda, 15.45 Gla.sba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Za- bavnig lobus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 športni pregled, 17..50 Nove plošče, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 8. 11.: 8.10 Poročila, 8.15 Dopoldanska sre- čanja, 8.50 Po Savinjski dolini, 9.00 Zaključek dopol- danskega sporeda, 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poro- čila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Zabavni globus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 R^ortaža, 17.45 Domači zbori, 18.00 Zaključek sporeda. SREDA. 9.11.: 8.10 Poročila, 8.15 V živo — Otroško varstvo, 8.50 Mozirski utrinki, 9.00 Zaključek dopoldan- skega sporeda, 15.45 Glasba iz studia, 16.00 Poročila, Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, Zabavni glo- bus, 17.00 Kronika, Obvestila, 17.30 Med delegati, 17.45 Iz arhiva resne glasbe, 18.00 Zaključek sporeda. TAKŠNI SMO eHANJE MED VRSTICAMI Peljal sem še proti Šmarju. In — kot po navadi — spet prisluhnil življenju v vozilu. Ne zaman. Dve tovarišici sta se — zdi se mi, brez potrebe — »spraviliu nad spre- vodnika in ga take »obdelovali«, da je siromak izgubil dar govora. Nikamor več ni mogel iz zagate. Oči vseh so bile uprte vanj, ženski pa sta se odprli kot bodeča neža. Ploha besedi ni in ni prenehala. O tem, da bosta vse javili na višjo instanco (kako zelo priljubljena grož- nja in v nemalo situacijah taico zelo smešna in od- bijajoča), da bi bilo treba »tJe« šoferje resno vzeti v precep in podobno. Svoje, po njunem mnenju doce- la trdne angumente sta upravi^.evali tudi z navedbami iz moje reportaže, kjer da sem jasno pokazal s prstom na vse omenjene tovariše (zak-r.j je res tako malo to- varišic med njimi?) in na njihove nemogoče postop- ke. Drži. Mnogokaj je narobe pri teh odnosih. Drži pa tudi to, da v tej reportaži nisem pisal le o šoferjih in sprevodnikih, pač pa tudi o potnikih in prav slednje postavlja ves dogodek v docela drugo luč. Tovarišici sta očitno prebrali le tiste stavfce, ki so jima bili všeč in s katerimi sta dobili v roko nadvse, po njunem mne- nju, trdno orožje, pri tem pa docela pozabili na preo- stalo vsebino (dejal bi, da sta -jo prebrali), da pa zanju ni bila tako zelo pomembna. Ker je preveč drezala v njitno samozavest, v njun jaz, v njuno neomajno prepri. čanje, da se svet vrti le in samo okoli njiju in da je po vsej verjetnosti večina uslužbencev »na tem pokvar- jenem svetu« brez pridržka nastavljenih zaradi njiju. Vse prevečkrat moramo ugotavljati, da smo pač takšni in da bomo morali začet, najprej pri sebi in po- tem udariti z gromom in ognjem po drugih. Nič dru- gačni nismo v bolnišnicah, t-'govinah, kinodvoranah, povsod tam, kjer pač ubiramo korake skozi življenje. In vselej najprej vidimo — seb-i Brezkompromisno, do. mišljavo, predvsem pa neodgovorno in najmanj v duhu socialistične morale. MILENKO STRAŠEK HAŠ KRM ZREČE: ODRED ZELENE ROGLE V Zrečah so že v začetku letošnjega leta ustanovili samostojni odred, tretji na področju konjiške občine. Po začet- nih organizacijskih težavah kaže, da bodo tudi tu dobro zastavili delo. Se- stavili so program dela, v okviru kate- rega bodo pripravili tabomiško razsta- vo, ter druge akcije. S pomočjo občin- ske zveze bodo pripravili vodniški te- čaj. Spomladi pa bodo pripravili tudi mnogoboj. L. V. SLOV. KONJICE: 13. MESTO Taborniki odreda heroja Bračiča iz Slovenskih Konjic so se letos prvič udeležili Milovanovičevega memoriala. Tega so organizirali skupaj s planinsko 25vezo Slovenije v Preski pri Medvo- dah. Konjičani so z uspehom svoje ta- borniške ekipe (Rado Ribič, Luka Vid- mar, Albin Pušnik in Milan Kolar) za- dovoljni, kajti od petintridesetih ekip iz vse Slovenije je zasedla 13. mesto. Med štajerskimi ekipami pa je sploh najboljša. L. V. PnEiOLO: TURIZEM ¥ mu V soboto se je v hotelu v Pre- boldu končal posvet turističnih delav- cev AMZJ. Na njem so govorili pred- vsem o orga;niziranju turističnih aranž- majev, kreditni politiki in pravni po- moči članom ter organizirani prodaji bencinskih bonov. Poseben referat so namenili razvoju kmečkega turizma. Posveta, ki ga je AMZJ pripravila v sodelovanju z AMZ Slovenije ter Avto moto društvom šlander iz Celja, so se udeležili predstavniki iz vseh re- publik in pokrajin. J. V. 2ALEC: IZGUBLJENI KONTEJNER Stanovalci iz bloka številka 10 v Soseski pet v Žalcu se upravičeno raz- burjajo že več kot tri meseice. Sed- mega juUja so se namreč vselili v nov blok, h kateremti bi moral sodi- ti tudi kontejner za smeti. Tega še do danes ni. Nekaj časa so stanoval- ci uporabljali kontejner, last sosed- njega bloka, ti pa so jim to potem prepovedali. Ves čas so prosili Stano- vanjsko skupnost, naj jim vendar pri- skrbi kontejner, ki je sicer vračunan že v ceno objekta, kar pa dokazuje, da Stanovanjsko skupnost še ne po- znajo dovolj. Konec koncev je še do danes gluha za njihove upravičene pritožbe. Na pomoč so poklicali sani- tamega inšpektorja. Zaupal jim je, da so za svoje težave krivi sami, ker so se vselili, ne da bi pred tem zah- tevali kontejner. Shka okrog bloka deset pa je takšna, da nikomur ni v čast. Zanimivo bi bilo izvedeti, kje jo izgubljeni kontejner. JANEZ VEDENIK PRE3910: liLftO! PIESTELI SVOJE VRSTE Pred dnevi so se zbrali člani pred- sedstva osnOTOC organizacije Zveze so- cialistične mladine na sestanki*, kjer so ocenili programsko konferenco ter se domenili za naloge še v. tem me- secu. Ko so ocenili dosedanje delo, so med drugim poudarili, da so pre- malo pozornosti namenjali družbeno- političnemu izobraževanju in prav ta naloga bo v prihodnje zaslužila po- sebno pozornost. Sicer pa bodo mla- di Prebolčani sodelovali na razstavi likovnih del v osnovni šoli, na števil- nih šporitnih srečanjih, pripravili bo- do vrsto klubskih večerov ter delov- nih akcij, med katerimi velja omeni- ti ureditev smučišča pri vlečnici. Ver- jetno bo treba kmalu ustanoviti tudi aktive v Marija Reki, Gomji vasi ter Kaplji vasi. Prav dela teh mladincev v osnovni organizaciji ni čutiti in morda je tudi v tem vzrok za Izklju- čitev 60 mladincev iz Zveze socialistič- ne mladine. No, napako bo treba čim prej popraviti. JANEZ VEDENIK ŽALEC: INVALIDI V HRIBIH Meid 500 planinci, ki so se zbrali na Gozdniku, potem ko so obiskali številne partizanske domačije in spo- menik Društ z ost prosla ninsk« Sel vahdo jih u poti i za pr krat ( vrhov« cijo i bi me na, ta Savinji Tuc je Sai vičila hojenc kratkii novih cer ps kem i za nak D SO udeleži odnosi priznal do 900 Obm, ki nam je vsem v iianio prostor za kul- ' in družbenopolitično & s tem naših želja Najbolj bi potrebovali je z nastajanjem no- iieobhodno potrebna. Pa je tudi telovad- i^ni osnovni šoli. T. T. JAKOB ROTAR ŠE ČIL IN ZDRAVI KLJUB 93 LETOM RAD ZAHAJA V DRUŽBO Ni še dolgo od tega, ko so v Libojah, v tamkajšnji Ke- ramični industriji, pnpravih srečanje za vse upokojence. Mnogo jih je prišlo, ter si ogledalo proizvodne prosto- re. Večina je bila preseneče- na nad vsem, kar je videla, nekateri so obujali spomine na dni, ko so še delali v tej tovarni, vsi pa so si bili edini, da pred leti še niso imeli tako dobrih pogojev dela. Naenkrat je nekdo pri- pomnil, da pogreša Jakoba Rotarja. Saj res, kje je Ja- kob, so se vsi pričeU spraše- vat. Na zadnjem srečanju je bil še čil in zdrav med njimi. Pa menda ja ni bo- lan?! V nekaj minutah je Zorka Godler, prizadevna družbenopolitična delavka iz Liboj, organizira prevoz. Treba je k Jaki domov in videti kaj je z njim. Med tem so se upokojenci že zbrali v dvorani, kjer je bil za njih pripravljen kulturni program ter p>otem še zaku- ska. Vrata dvorane so se odpr- la in vstopil je Jakob Rotar. V dvorani se je razleglo plo- skanje in Jakoba so hip za- tem obkrožili številni znanci, prijatelji ter klepetali z njim. Sicer pa je vsak klepet z njim izredno prijeten in za- nimiv. To je navsezadnje tu- di razumljivo. Življenjska pot tega najstarejšega liboj- skega upokojenca je bila iz- redno bogata. Rotar je bil prvi pobudnik pevskih zbo- rov na Uboj skem območju in kar štiri zbore je vodil, po- vrhu pa še tamburaški orke- ster. Leta 1935 se je udele- žil zleta Svobod in za svoje delo na kulturnem področju je prejel zlato Gallusovo značko. Spomini hite nazaj, daleč v letu 1899. Takrat je v ke- ramični tovarni pričel delat Jakob Rotar. Tri leta se je učil v slikami, ko pa so iz- vedeli, da je postal delavski zaupnik in ko so delavci štrajkali, ga je lastnik Schultz dobesedno vrgel z de- la. Jakob je odšel na delo v Gotovlje, ko i>a je keramič- na kupila še gotoveljsko pod- jetje, je spet ostal brez de- la. Pet let je bil brez zapo- slitve in odšel v Nemčijo, kjer so ga kot delavca, ri- sarja izredno cenili. Med tem mu je umrla sestra in Jakob Rotar se je moral vr- niti domov. Izbruhnilo je le- to 1914. Zaradi bolezni srca mu ni bilo treba na fronto in do konca vojne je delal v celjski lekarni. Kako je bilo med drugo svetovno vojno? »Pred okupacijo smo žive- li v tovarni v težkili razme- rah. Nismo smeh govoriti slovensko, poslušati smo mo- rah le nemški radio in bile so denarne kazni za vsak najmanjši prekršek. V sli- kamo, kjer sem bil moj- ster, je bilo sprejetih petin- štirideset deklet in moral bi odpustiti vsako, ki bi bila malce sumljiva. Niti ena ni ostala brez dela. Res pa je, da sem sive lase napravil nemškim podrepnicam, ki so jih pošiljali v slikamo.« Pri triindevetdesetih letih je Jakob Rotar še čil in zdrav. Res je, da ga tu in tam malce zapustijo moči, a to ne traja dolgo, še vedno se rad nesmeji, še vedno je rad v družbi. In prav to mu daje življenjsko energijo, ka- kršna je pri teh letih prav gotovo prava redkost. JANEZ VEDENIK ŽALSKE PROMETNE ZAGATE mm N RAN ENI V ŽALCU VEDNO VEČ SMRTNIH ŽRTEV Prometno stanje v 2alcu je obupno. Udeleženci v prometu preklinjajo, slišati je različne komentarje, sliši se zaviranj'e, zvik siren . .. Ukrepov, da bi se stanje izboljšalo ni, z grad- njo obvoznice se zavlačuje, obvor.nica med tem postaja vedno dražja ... Krajši konec pri vsem tem cirkusu seveda spet potegnejo delovni ljudje, da o tistih, ki so žrtve pro- meta niti ne govorimo. Raz- govor s komandirjem postaje milice v Žalcu Otom Majcnom torej ni bil slučajen. Prav mi- ličniki so tisti, ki morajo po- žreti največ grenkih besed, čeprav so najmanj krivi za vso zgago. NT: Tovariš Majcen, kakšen je delež miličnikov pri ureja- nju prometa v Žalcu? O. Majcen: 5>Ozko grlo ma- gistralne ceste in številni pri- ključki nanjo so tiste stvari, ki najbolj motijo promet. Za- hodni del Žalca nima ob ma- gistralni cesti nobenega hod- nika za pešce, če želimo ob takšnih pogojih doseči čim večjo propustnost in promet- no varnost, moramo še pose- bej ob konicah in tudi v turi- stični sezoni urejati promet s precejšnjim številom milič- nikov naše postaje in promet- no enoto Celje, ki tudi na tem delu nadzoruje promet. Slišali smo pripombe, zakaj miličniki ne urejajo prometa v Žalcu ob 14. uri, ko je vse skupaj naj- bolj obupno. Promet miličniki urejajo, vendar menim, da se to vprašanje nanaša ravno na križišče pri mesnici. Poskusih smo že, da bi miličnik stal na cesti in usmerjal promet, vendar bi bil v tem primeru v življenjski nevarnosti, saj je izredno ozko, prav tako pa tudi ni več pasov, da bi lažje usmerjal promet.« NT: Precej je pripomb v zvezi s prehodi za pešce in glede semaforjev ... O. Majcen: »Razumljivo je, da so prehodi za pešce nujni. Seveda pa je varnost pešca zagotovljena takrat, ko pro- metne predpise upoštevajo vsi udeleženci cestnega prometa. Problem je v tem, da tudi v Žalcu pešci hodijo čez magi- stralno cesto izven prehoda. Sicer pa moram povedati še to, da je prehod pri Nami že zbrisan.« NT: Mnogo je bilo pripomb, naj bi semaforje raje name- stili na križišču v Gotovljah, sedanje pri avtobusni postaji pa naj bi po potrebi aktivirali vozniki avtobusov. Bi imelo kakšen smisel, če bi bili se- maforji v Žalcu in Petrovčah sinhronizirani? O. Majcen: »Semaforizirana križišča v Žalcu so bila po- trebna. Res pa bi bilo potreb- no urediti križišče pri Rizma- lu, seveda dokler ta cesta ve- že Gotovlje na magistralno ce- sto. Ce bo prišlo do obvoani- ce in potem do priključka na magistralno cesto mimo keg- ljišča in na križ-šču pn avto- busni postaji, potem nI nika- kršne potrebe za semaforje pri Rizmalu. — Sedanji pro- gram delovanja semaforjev na križišču pri avtobusni postaji je prilagojen prometu na ma- gistralni cesti in potrebam prometa vozil iz smeri avto- busne postaje. Name in no- vega dela mestnega jedra So- seske 5. Poskrbljeno je tudi za prečkanje pešcev čez magi- stralno cesto, ki pa bi v pri- meru aktiviranja semaforja od avtobusne postaje bili po- polnoma odvisni od teh vozil. To pa sea^eda ne bi bila nika- kršna rešitev. — Pa še odgo- vor glede sinhronizacije se- maforjev. Ce bi sinhronizirah semafor na križišču pri Nami, potem bi pri banki in v Pe- trovčah še povečali hitrost, ker bi vozniki ne oziraje se na gostoto prometa in na pešce vodili skozi mesto s 60 kilometri na uro, čeprav vemo, da je marsikdaj po- trebno to hitrost zmanjšati celo na 20 km/h.« NT: ako je s križiščem pri mesnici? O. Majcen: »Križišče dejan- sko predstavlja problem. Mo- rah bi ga urediti s semaforji, vendar je to zaradi stavb ne- mogoče. Sicer pa so to stvari, o katerih odločajo drugi in ne mi.« Mi pa ob koncu dodajmo nekaj. Promet v Žalcu bi ven- darle lahko bil znosnejši z nekaterimi enostavnimi ukre- pi. Poglejmo kakšnimi. Vozi- lom, ki prihajajo iz celjske smeri bi morali prepovedati zavijanje v smeri Griž pri križišču, kjer je mesnica. V levo naj bi zavijali pri banki, kjer je semafor. To seveda lahko že sedaj storijo in ob delovanju semaforjev ne ovi- rajo prometa. Prepovedati bi bilo treba zavijanje vozil, ki prihajajo iz podvoza oziroma Ložnice in želijo proti Celju. To naj bi bilo (je že) sedaj moč spet na križišču pri ban- ki. Seveda pa velja to tudi za vsa tista vozila, ki bj iz šempeterske smeri rada zavi- la na Ložnico. Cim prej bo treba urediti pločnik od se- maforja pri avtobusni postaji do Aškerčeve ulice, do Zotla. Morda ne bi bilo slabo, če bi ob prometnih konicah ročno podaljševan zeleni val. Gre za enostavne ukrepe. Zakaj to še ni urejeno, lahko seveda le ugibamo. Prav pa bi bilo, da da odgovor na to vprašanje žalski Izvršni svet. JANEZ VEDENIK SLOŽI MMim V krajevni skupnosti Tepanje v Slovenskih Konji- cah so lam praiznovali občinski praznik. Ena največjih pridobitev za krajane je bil nedvomno nov kulturni dom, ki so ga odprh. Po enem letu občani že lahko sodijo o koristnosti novega objekta, zato smo petim postavili vprašanje o tem: v ŠTEFKA FRIM — vod- ja podružnične šole v Te- panju: »Kaj pomeni za Tepanje nov kulturni dom z vidika šole je tež- ko povedati v nekaj be- sedah. Z njim smo pri- dobili prostor za proslave ob raznih priložnostih. S tem pa se je vsestransko razgibalo kulturno življe- nje, ki pred tem ni imelo osnovnih pogojev«. MARTIN LJL^IC — za- poslen pri Cestnem pod- jetju: »Doma sem s Te- panj in lahko rečem, da nam je ta kulturni dom prinesel nekaj kar smo že dolgo pogrešali. V njem niso našli prostor samo kulturni delavci temveč vsi krajani, ki se kakor koU udejstinijejo po raznih organizacijah.« ŠTEFAxN KRANJC — zaposlen v Konusu: »Z življenjem v domu sem še posebno dobro seznan- jem, ker sem njegov hiš- nik. Lahko rečem, da je skoraj vsak dan zaseden, v tem letu obstoja je bi- lo v njem kar 15 večjih kulturnih prireditev, po- leg tega pa še vrsta manj- ših priložnostnih«. MIRKO KROFL — predsednik KO SZDL Te- panje: »Z novim domom smo pridobili prepotreb- ne prostore za delovanje družbenopolitičnih orga- nizacij in društev. To se ix>zna tudi pri aktivnosti in tako lahko mimo re- čemo, da je dom v celoti dosegel svoj namen v ko- rist vseh krajanov.« JURIJ HOHLER — za- poslen pri Cestnem pod- jetju: »Razgibanost kul- turnega življenja v naši krajevni skupnosti je naj- boljši dokaz, da smo kul- turni dom zares potrebo- vali in da v največji mož- ni meri služi svojemu na- menu. Seveda pod kultur- no življenje ne štejemo samo proslav, tu so šte- vilne vaje pevskega zbo- ra, dramske sekcije, ki bo do konca leta pripra- vila dve igri.« Odgovori nam povedo dovolj. Dom je prišel v prave roke, z njim se je razgibala v Tepanju kulturna in družbenopolitična dejavnost, v tej dejavnosti pa se ku- jeio osebnosti in tovarištva, ki bodo vedno znova in znova vzpodbujala splošni razvoj kraja. Tekst in foto: T. TAVČAR ^OTLE - OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - 10. stran — NOVI TEDNIK St. 44 — 3, november 1977 KOMENTAR PIŠE MILENKO STRASEK Priprave na prihodnje, spomladan- ske volitve delegatov, so v polnem te- ku, saj minevajo štiri leta, odkar smo uvedli drugačen, nov način samouprav- nega odločanja delovnih ljudi. Razum- ljivo je, da ima vsaka nova stvar kup napak in tudi tukaj ni šlo brez njih, imamo pa vso priložnost, da z novimi volitvami odpravimo če že ne vse, pa vsaj večino. Prilika torej, da natanko ocenimo, kje smo pogrešili, kje so sla- bosti našega delegatskega sistema. In hkrati priložnost, da sprejmemo dolo- čene ukrepe, ki naj poskrbe, da se na- pake ne bodo tako trdovratno ponav- ljale. Ze večkrat smo omenili, da raz- prave že potekajo in prav bi bilo, da občani v vseh osnovnih celicah našega družbeno političnega sistema natanko ocenijo tudi kreativnost svojih dele- gatov. Po prvih poročilih so se pone- kod dela lotili nadvse temeljito. Pred- vsem naglašujejo dejstvo, da so bili dosedanji delegati preobremenjeni, premalo pripravljeni, premalo poveza- ni z ljudmi, ki so jih zastopali in če- stokrat niso opravljali tistih nalog, zaradi katerih jim je bila zaupana od- govorna naloga. To se v bodoče seveda ne bo smelo dogajati. Smo namreč v času, ko se tudi v kmetijstvu dogajajo velike spre- membe, ko se naj bi kmet docela ize- načil z delavcem, z njegovim družbe- no ekonomskim položajem in enako- merno nastopal. Nujno je torej, da imajo kinetje v vseh sferah našega sa- moupravnega sistema sposobne in od- govorne delegate, zavestne posrednike njihovih želja in potreb ter predlogov. Zal pa moramo — po podatkih sodeč — ugotoviti, da je med delegati šs vedno premalo kmetov, med njimi pa skorajda nič žena. Zbori združenega dela, krajevne skupnosti, zbori druž- beno političnih organizacij so takore- koč »prazni«, kmet delegat v njih še vedno ni zastopan tako, kot bi priča- kovali v družbi, ki ji je merilo ena- kopravnost. Vse premalo je v njih tu- di mladih kmetovalcev. Zavedati se moramo, da se bomo v bodoče morali spopadati s pomembni- mi vprašanji, kot na primer vpraša- nje iiivalidsko pokojninskega zavarova- nja, urejevanju položaja kmečke že- ne in podobno, na kratko, z vprašanji, ki so za našega kmeta življenjskega pomena. Pomembno vlogo pri razreše- vanju teh vprašanj pa bo gotovo imel kmet delegat, pravilno obveščen, do- bro pripravljen in oborožen z mnenji in predlogi sredine, iz katere izhaja. Volitve so in morajo biti za našega kmeta v tem trenutku osrednja misel, pri tem pa kaže uporabiti vse doseda- nje izkušnje, tudi tiste slabe. Na napa- kah se učimo! MILENKO STRAŠEK PROMET ^^^^ ^^^^ llll^^^ ^^^^ ŠE MNOGO NALOG PRI VZGOJI V CESTNEM PROMETU Vzgoja in preventiva v cestnem prometu je še vse premalo vključena v celoviti sistem družbene samozaščite delovnih ljudi in občanov. Takšna je ugotovitev komi- sije za tovrstno problemati- ko pri Izvršnem svetu žalske občinske skupščine. Tudi v žalski občini je vsako leto več prometnih žrtev, zato so v -večjih krajevnih skupno- stih pripravili akciji Varnost pešca v prometu ter Varnost kolesarja v prometu. V ak- cijah so izrekli 250 opozoril ter zaustavili petinosemdeset voznikov mini mopedov. Med kršitelji je bilo največ učen- cev osnovnih šol. Prav nad tem podatkom se velja p>o- šteno zamisliti. 2e sam re- publiški zakon o varnosti cestnega prometa obvezuje osnovne šole in druge vzgoj- noizobraževalne zavode, da usposobijo otroke za pravil- no obnašanje v prometu, še posebej pa, da jih uspvosobi- jo za vožnjo s kolesom. Ne- kaj je bilo šol v žalski ob- čini, ki so resno pristopile k izvajanju tega zakona in pripravile izpite za vožnjo kolesa. Izpit je od skupaj 4100 šoloobveznik otrok opra- vilo le nekaj več kot tristo. S tem pa nikakor ne more- mo biti zadovoljni, še zlasti ne na osnovnih šolah v Žal- cu in Semp>etru, kjer ni iz- pita opravil niti eden uče- nec, medtem ko ga je na griški šoli opravilo sedem učencev. Omeniti velja tudi republi- ško tekmovanje Kaj veš o prometu, na katerem je so- delovalo štirinajst ekip, ra- zen ekipe osnovne šole Nade Cilenšek v Grižah. Med šte- vilnimi akcijami, ki jih je pripravila komisija za vzgojo in varnost v cestnem prome- tu, velja omeniti tudi akcijo za nakup svetlečih pelerin za otroke, proizvod prebodlske tekstilne tovarne. Žal, so pro- daU le kakšnih 200 pelerin. Občinska komisija je uspeš- no sodelovala s komisijami v krajevnih skupnostih Pe- trovče, Žalec, Prebold, Pol- zela, Šempeter, Braslovče in Vransko. V vseh krajevnih skupnostih delo na tem pKxi- ročju še ni zaživelo. V de- lovnih organizacijah ni bilo na področju preventive in varnosti v cestnem prometu narejenega še ničesar, kljub temu, da se vrste nesreče pri prehajanju na delo aU odhajanju z njega. JANEZ VEDENIK ZDRAVSTVENI CENTER CELJE objavlja na osnovi sklepa 1. izredne seje sveta TOZD TPE JAVNO LICITACIJO za naslednja osnovna sred- stva: 1. 2 sušilna stroja »EM« T-70 mventama številka 35891 in 3(5513 — leto izdelave 1971 in 1972 s priključno mo- čjo elektr. grelca 18 oz. 36 KW. Izklicna cena za 1 kom — 10.000 2. radijski aparat znamke »Stradivari« inventama št. 36008 — tovarniška številka 631986. Aparat deluje. Izklicna cena za 1 kom — 120 3. elektromotor »Rade Konoar« torrov zdrav- stvene službe v tej smeri. Psihiatrični oddelki in bol. nišnice so vzeli nase težko brf-me relativno dolgega in zahtevnega zdravljenja alko- hoi.kov brez bistvenega po- več-nja prostorsicih. kadrov- skih ž-li materialnih zmog- ljiv (Sti: cela majhna arma- da zdravnikov, socialnih de- lavcev, psihologov in medi- cinsk.n sester se je lotila problema rehabilitacije in pK)- no\ne socializacije alkoholi- kov ter izvenbolniškega zdra- vljenja, katero včasih traja več let ali doživljenjsko. Žal £6 ie tudi tokrat izkazala in potiaila že znana resnica, da soc alne bolezni lahko zdravi- jo le s sodelovanjem cele dru- žbe ne pa njenih posameznih stniktur. Ne moremo spregledati dej- stva, da so rezRiltati, v pri- merjavi z vloženim trudom in napori zdravstvene službe na področju reševanja pro- bl'>ma alkoholizma dokaj skromni in nas ne morejo zadovoljiti. Očitno je prišel čas, da se ponovno zamislimo nad pro- blemom alkoholizma, natan- čno 'igotovimo obseg in ka- rakter tega pojava. Potrebno je ponovno pou- dariti, da so naše ocene šte- vila alkoholikov v posamez- nih orčinah, regijah in tudi republiki le približne, kajti zdravstvena statistika ne re- gistra? alkohohzma kot po- sebne bolezni na način, ki bi omogočal natančno kvantifi- kacijo. Miir&ikateri bolnik se zdra- vi kot želodčni, jetrni, pljuč- ni ali drugačni bolnik, v bist- vu pa gre za alkohohka in so omenjene bolezni, ki jih re- gisG-;ramo kot vodilno diag- nov\ ie posledica prekomer. neg^ iživanja alkoholnih pi- iač Pr- tem ne smemo prezre- ti deistva, da se zdravniki težko odločajo postaviti ura- dno diagnozo alkoholizma pri svojih bolnikih, kajti zdrav- nišbe v bo-bi proti alkoholizmu, je prod-ip v zavest javnosti in tudi različnih profilov zdrav- stvenih delavcev parola: »Al- koholizem je bolezen«. Ni no- ben<.,4& dvoma o tem, da je alk^hclizem bolezenski pojav in oii je bil skrajni čas, da se odnos družbenega okolja do alkoholikov spremeni v p>ozit:vnem smislu, da se al- koholiki začnejo obravnavati kot volniki in ne izključno kot asocialne ali celo krimi- nalne osebnosti. Kljub t^mu moramo ugoto- viti, da je pri pristopu k. zdravi'en ju in rehabilitaciji alkoholikov, omenjena paro. la povzročila preveč poeno- stavljeni odnos in obravnava- nje, s tem pa tudi slabše re- zultate zdravljenja. Alkoholi- zem bi, namreč, lahko ime- novr.li »nacepljeno bolezen« v pretežni večini primerov, kajti pri bolnikih ugotavlja- mo r»zl:čne duševne motnje kot podlago, na katero se po- zneje nacepi F>op»vanje, bo- lezenska odvisnost in vse hu- de posledice trajnega, preko- mernega uživanja alkoholnih pijač. V teh okvirih postane jas. no, da alkohohzem ni enot- na oolezen in tudi zdravlje- nje -■^F more biti enotno za vse boinike, pa naj si še ta- ko želimo skupinskega ob- i-avuKvanja spričo ogromnega števila bolnikov m skromne- ga števila razpoložljivih stro- kovnih kadrov. Očitno se bomo morali spo. prija/. ;jti z dejstvom, da je vsakega alkoholika treba in- dividualno obravnavati v psi- hiatrični ali psihološki ordi- nacij;, ter da je socialna te- rapija le dodatna, čeprav iz- redno vehka pomoč v kom- pliciranem in dolgotrajnem pr-^cesu zdravljenja alkoho. lizma. Na vsak način bi lahko pri- čakovcJi pri sedanjem stanju zdriv^tvenega varstva in raz- vitosti zdravstvene službe v naš' repubUki, ki je že do- segla evropsko raven, pre- cejšnje izboljšanje če že ne dok'.nčne rešitve problema alkoholizma, in kljub temu ga doslej še nismo ugotovili. Vzroke je iskati ne v in- suf Cit-ntnosti zdravstvene slu- žbe aii njeni nezadostni an- gažiranosti v reševanju pro- blema alkoholizma, pač pa T n-izadostnem angažiranju celotne družbe v prevenciji, oziro^na preprečevanju poja- va alkoholizma. Ni nobenega dvoma o tem, da zdravstvena služba bolj ali manj uspešno lahko i>o- skrbi m rešuje problem po- pulacre alkoholikov ki jo v danem obdobju ima pred seboj, toda kje je konec dela in problemov, če se vsako letr> pojavljajo nove genera- cije mladih alkoholikov? Kaj nam le storiti, če želimo no- ve, zdrave rodove v prihod- nosti, brez problemov ki jih nam prinašajo polne stekleni- ce m sodi? O tem je bilo že veliko iz- govorjenega in tudi napisa- nega', :udi ukrepov je bilo — kot je prepoved točenja al- koholnih pijač mladoletnim osebam, prepoved prinašanja in prodajanja alkoholnih pi- jač v delovnih organizacijah in dr. Lahko bi na tem pod- ročju pričakovali še več ustre- znih ikrepov, na primer pre- poved reklamiranja alkohol- nih p:jač in ne deklariranje istil Kot prehrambenih pro- izvodov ter podobno, toda bistveni, akti\Tii prijemi dru- žbene prevencije alkoholiz- ma m'-rajo biti usmerjeni na jasno loločeno, ogrožer>o sku- pino prebivalcev. Ank'-tiranje alkoholikov je pokazalo, da je 60 do 80 odst. alkoholikov imelo enega ali oba od staršev vdana popiva, nju Ta podatek opozarja na dCjStvo, da so glavni, čeprav ne edini »rezer^-^oar« bodo- čih alkoholikov, otroci seda- njih bolnikov in jima zato velja posvetiti vso socialno ski-b, ki jo naša družba v sedanjem trenutku premore. Nu-no potrebno je preprečiti razvoj različnih duševnih mo- tenj /e v otroških letih in s tem tudi podlage za poznej- ši možni razvoj alkoholizma. Naloga ni enostavna, tudi matei alna sredstva, ki bi jih zahtevala, niso majhna, toda vpričo stroškov, ki jih družba plačuje sedaj v zvezi z alkoholizmom, lahko ugo- to^'imo. da se bi nam vlo- žena sredstva obilno obresto. vali in sicer ne le material- no, 'mč pa tudi zdravstve- no, m<.ralno in socialno. V koUkor žebmo na ustre- zni način rešiti problem al- koholizma pri nas, je nujno potrebno angažiranje ne le zdravstvene službe, temveč vseh družbenih struktur, kate- re lanko podprejo pravilni, zdravi razvoj prihajajočih generacij, posebno že ome- njena ogrožene kategorije o. trok. 44 — 3. november 1977 NOVI TEDNIK — stran 11 JE KOZJE NAJVEČJI KOZJANSKI TRG ALI ŠE KAJ VEČ? Trdoglavi in nabriti Kozjanl, skozi stoletja pokončni v različnih vojs- kah in nadlogah, so se, kdo bi vedel, koliko Bistrice je že preteklo od takrat, rešili trmoglavega in krvoločnega zmaja, ki je naposled iz- mučen pristal v njihovem grbu kot simbol kraja. Bržkone je zverina poosebitev različnih nadlog, ki v različnih obdobjih Kozjancem niso prizanašale in ko jim je tako vendarle uspelo posekati nikoli prešte- to število neg, mrcina zmajevska ša danes miga. September 1944. XIII. udarna bri- gada Mirka Bračiča napada Kozje. Noč od 10. na 11. september. Glavni- na nemških sil je zabarikadirana v nekdanjem župnišču, sedanjem opori- šču nemške vojske. Iz kleti sika ogenj mitraljezov, iz piljštanjske strani tol- čejo partizani. Dohode v Kozje brani Kozjanski odred. Ko je Kozje osvobojeno, žrtve so na obeh straneh, a precej večje na nemški, je poslopje nekdanjega žup- nišča na pol razvalina. Takšno ostane še nekaj let po svobodi, ko so ga obnovili in so se vanj vselili različni uradi. Tudi obči- na, pa komima, matična urad. Milica pa danes Krajevna skupnost, na svo- je pa so prišli tudi mladi. V tej stavbi smo se zadnjič pogo- varjali. Vsi sogovorniki so bili mlajši od tridesetih let in vsi nekaj pomenijo v Kozjem. Se pravi: Kozje se po- mlaja. Prihodnost se ponuja Včasih so kozjanskim trgom kroji- le usodo gostilne, majhne obrtniške delavnice, večjim pa ustanove držav- nega aparata, ki so dajale kraju utrip. Med slednje je spadalo tudi Kozje. Danes je to precej drugače. Kozje je sicer res središče Kozjanskega, a le bolj fonnatoo, kot zares, usodo pa kraju določajo obrati: Metka -Celje, TOZD Konfekcija posteljnega perila in Steklarna Boris Kidrič, TOZD Brusil- nica Kozje, z njima pa korakajo Iz- letnik, kozjanska žaga in Zadružna enota Kozje. Z Jožetom Planincem, tehnologom v Metki, zavrtamo v bistvo stvari. »Met- ka je bila problem. Bili smo in smo še med .izgubaši'. Nekaj je bilo treba ukreniti: s 1. septembrom smo uvedU maloprodajo, ponudili smo uslugo ne- katerim drugim tovrstnim delovnim organizacijam in zadeva je stekla. Računamo, da bomo do konca leta izplavali iz izgub.« Sodeč po Planinčevem od časa do časa mrkem čelu pa vendarle izgube niso najhujša stvar. (Kaj bi meglo biti hujšega?). »Delno je to stanovanjski problem. 50 odstotkov prošenj smo ugodno re- šili, menim pa, da ga bomo do kraja reših s postavitvijo tretjega bloka v Kozjem, ki ga že načrtujemo, pojas- njuje Planine in pristavlja, da je tre- nutno najhuje to, da ne najdejo de- lavcev. Priznajmo: zares paradoksalna trdi. tev za vse, ki so v zadnjih letih za- sledovali razvoj nerazvitega območja Kozjanskega. Se vedno namreč trdimo, da je treba zaposhti čimveč ljudi, torej pritegniti v občino kar se le da obra- tov. V Kozjem pa: ljudi ni. Planine je kratek. »V našem obratu zaposlujemo pre- težno žene, ki pa naj ne bi bile sta- rejše od tridesetih let. Kazno je, da bomo morali kriterij spremeniti.« Osupljivost je toliko večja, ko o podobnem položaju spregovori še Jo- že Božiček, eden vodilnih delavcev v torusilnici Kozje. »Za priučevanje potrebujemo v glav- nem mlade ljudi. V našem kolektivu je poprečna starost 19 let, delo pa iščejo predvsem Kozjanci, starejši od trideset let.« Rešitev se ponuja z Izletnikom. UvedU bodo nove proge za dovoz de- lavcev od drugod, položaj pa bo pre- cej spremenjen, ko bodo razširili pro- izvodne zmogljivosti žage. Najbrž bo precej delovnih mest prinesel tudi spominski park Kumrovec — Kozjan- sko, v obeh obratih pa bo stanje bržkone ostalo nespremenjeno: nara- va dela zahteva tako. Tako eni kot drugi pa še vedno niso izkoristili vseh prostih proizvod- nih zmogljivosti in ko bo to rešeno, bo dobilo delo okoU 65 Kozjancev. In še nekaj je, kar boli ... Stanovanj ni, vrtec predrag Lani so odprli nov vzgojno var- stveni zavod in matere so bile navdu- šene. Letos je evforičnost malodane izginila, vzrok pa so seveda — cene. Jože Pirš, predsednik krajevne skup- nosti si ne more kaj, da ne bi po- nergal. »Ne moremo se sprijazniti z novi. mi cenami — od 650 do 1100 dinar- jev — ker se nam zdi, da ni enako- merno razdeljeno. Razumljivo je, da so pri nas precej slabši dohodki kot v središčih. Nekaj mater je že vzelo otroke iz vrtca, izgleda pa, da se bo to še dogajalo, četudi so to nerade storile. V sih vrag še muhe žre.« Tesno ob varst\'u pa stoji problem stanovanj, ki je postal že tako napet, da je krajevna skupnost sklenila, da ustanovi posebno komisijo za reševa- nje teh vprašanj. »Predvsem bomo povabili na se- stanek vse, ki imajo v kraju kakršno koli prosto sobico, je razlagal Pirš, in se poizkusili dogovoriti za enotne cene, da bi ne bilo nepotrebnega iz- koriščanja.« Toda to je le začasen izhod. Kaj bo z mladimi družinami, če vemo, da je v Steklarni, na primer, poprečna starost 19 let? Bodo mladi obupaU in iskali delo drugje? »Ne, govorijo ven mah Pirš, Pla- nine in Božiček. Zgradili bomo novi blok, premišljujemo o nekakšni delav- ski četrti v Kozjem, pa o gradnji in- dividualnih hišic (z ugodnimi krediti, razumljivo!).« In, da ne pozabimo: otroški vrtec Je kljub draginji premajhen! Preusmerjene kmetije v razgovoru sodeluje tudi Jože Ko- vačič iz Zadružne enote Kozje. Pove, da se njihova zadružna enota ukvarja v glavnem z kooperacij sko proizvod- njo na področju živinoreje, vinograd- ništva, sadjarstva in svinjereje, da bodo v prihodnje hmeljišča spremeni- li in preusmerili za potrebe nove far- me pitancev na Imenskem polju pa da jim gre izredno dobro izpod rok pre- usmerjanje in posodobitev kmetij. »Od leta 1970 smo preusmerili 80 kmrtdj. Na našem območju imamo štiri strojne skupnosti, načrtujemo pa še štiri!« Spregovorimo o kmečkem turizmu. Vprašanje je več kot umestno: Koz- je spada v območje spominsko kra- jinskega parka, radi ugotavljamo, da je Kozjansko po vsej verjetnosti še ena redkih pokrajin pri nas, kjer je še zaznati dih preteklosti iri podobno (kakšna naivnost!). Zdi se nam, da je ra^išljanje o kmečkem turizmu v takšnem konceptu potrebno. In ne nazadnje: dani so skoirajda vsi po- goji za to. Kmetije so preusmerjene, mnogo jih je bilo na novo postavlje- nih po potresu, ceste niso veC pro- blem, ali pa vsaj po letu 1980 ne bodo. »O kmečkem turizmu nismo razmi- šljali, vsaj na nivoju TOZD Kmer.ij- stvo Šmarje ne, zatrdi Kovačič, a bi bilo kar prav.« Prav, a bržkone zelo pozno. Deni- mo, da je jutri nared vsa cestna mreža na Kozjanskem. V projektu spominskega parka Kumrovec—Kozjansko zelo raaločno piše, da računajo na kmečki turizem. Na dlani je torej, da je nekdo delal račune brez krčmarja, po domače pa bi lahko rekli tudi, da leva roka ne ve, kaj dela desna. Kovačič: »V vsakem zaselku bi mo- rali v skladu s konceptom spominske- ga parka urediti v turistične namene vsaj eno kmetijo!« Drugače so v zadružni enoti kar zadovoljni: stanovanjskih problemov nimajo, kadrovskih tudi ne, trenutno se dogovarjajo za postavitev novega . strojnega servisa, ki bo začel delati 1. 1. 1978. Tako je bilo menda obljub- ljeno. Trdi Pirš. Neizpolnjene obljube Kapljo olja na ogenj stanovanjske problematike prilije še Pia-š, ki pove, da nimajo v Krajevni skupnosti Koz- je, torej tudi v samem kraju rešenih niti 50 odstotkov vseh problemov in da jih tudi s tretjim blokom ne bo- do, a kakor za Planinca in Božička niso izgube največji problem, temveč pomanjkanje delavcev (ti bi z izko- ristkom proizvodnjih kapacitet izgube končno tudi omilili ali pa celo zbri- sali), tudi zanj stanovanja niso naj- hujše. Najhujše je, tako misli, da v kraju nimajo urejenega gostinstva. Spomnim ga na izjavo, ki jo je prod adapatacijo gostišča Resnik v Kozjem dal direktor Izletnika, Leopodd Pere, da bodo v Kozjem zgradili zra- ven gostišča rekreacijski objekt (beri kegljiščei), da bodo na razpolago tuj- ske sobe, da bodo do kraja uredili vprašanje prehrane (Izletnikovi šoferji, tako so mi povedali, ne jedo v Koz- jem, ker menijo, da ni v redu hrana) in da so nasploh zelo zainteresirani za dobro urejeno gostinstvo v Kozjem. Pirš: »Razen obnovitve gostišča Resnik je ostalo le pri besedah. Je pa res, da bi Izletnik rad širil. Tako bi v Kozjem dobili še kakšen bife, tega pa ne potrebujemo. Potrebujemo gostišče z dobro hrano, prenočišči in še s čim, kar takšen kraj mera ime- ti!« Iz zanesene jeze zaradi neizpol- njenih obljub Pirš preide na druge stvari. V Kozjem bodo po dolgih pri- pravah vendarle začeli graditi mrliško vežico in razširili pokopališče in upa- jo, da bodo s skupnimi močmi to čimprej uredili. Šo vedno so na ob- močju krajevne skupnosti nekateri zaselki, do katerih ni moč z avto- mobilom in kjer še ni električnega toka. Pričakujejo, da bodo kmalu do- bili odlok, ki naj uredi vprašanje odvoza smeti, sicer se! bodo zadušili v navlaki. Ce bi dejali, da so se ti problemi porajali le v glavah Planinca. Pirša, Božička in Kovačiča, bi lagali. Tako govore vsi v Kozjem, tudi ravnatelj osnovne šole Kozje, Franc Bizjak, ki prav tako toži o stanovanjskem pro- blemu pa še o čem drugem. Na kozjanskih »ulicali« smo sliša- h, da bi morale biti trgovine bolje založene in odprte tudi popoldne. Ve- čina prebivalstva vendarle dela doxx)ld- ne v obratih in si nakupov ne more privoščiti, so bili nejevoljni. Nejevolj- ni tudi zaradi tega, ker: • Kozje nima urejene preskrbe z zelenjavo, mlečnimi izdelki in kru- hom; filme pa vrte le enkrat teden- sko, % mladina ni organizacijsko do- bro povezana, četudi je pridna in so- deluje pri vseh akcijah krajevne skup- nosti, e zdravstvo še vedno šepa. Zdravstveni dom delajo kot Noe barko. Se vedno je nerazčiščeno vpra- šanje stanovanja za zdravnika in pre- seljevanje se bo slej ko prej nadalje- valo kljub modernemu zdravstvenemu domu (ko bo nared?!). Toda: en sam zdravnik je premalo, menijo v Koz- jem. 6000 pacientov, kolikor jih je ve- zano na kozjansko zdravstveno službo, en sam zdravnik ne zaobseže s svo- jimi, četudi še tako pridnimi roka- mi. Patronaže ni, lekarne tudi ne (to- da za to se bodo borili z ognjem in mečem!). In za prijeten konec naj povemo, da pa so Kozjani od sile zadovoljni z delom in sodelovanjem vseh druž- benopolitičnih organizacij in da se vne- to pripravljajo za bodoče vohtve de- legatov. MILENKO STRASEK Jože Pirš Jože Božiček Jože Kovačič 12. stran — NOVI TEDNIK Št. 44 — 3. november 1977 CELJE: KOT GRADBIŠČE Celje je pravcato gradbišče. Spremenje- ne so smeri vožnje po nekaterih ulicah in kletki v Stanetovi ulici so se pridružila še številna druga cestna gradbišča v na- šem mestu. Posnetek prikazuje del Sta- netove in Vodnikove ulice, kjer tudi po- pravljajo streho na hiši, ki jo je pred ne- davnim zajel požar. Naj velja tale zapis tudi kot poziv občanom, naj bodo te dni na ulicah malo bolj strpni, naj hodi vsak po svoji desni, da bo manj drena na ploč- nikih in več cestne kulture, ki jo sicer po- grešamo vsak dan, ne samo ob občasnih prostorskih stiskah na naših ulicah. PO NOVERJI Nova stanovanja, novi bloki v stano- vanjski soseski Lava. Značilno za to ob- močje je, da so vzporedno s stanovanji rasli še drugi objekti, Id jih ljudje, ki tu živijo, nujno potrebujejo. 2^to trgovina, vrtec, šola in podobno niso slučaj, mar- več rezultat načrtnega dela po celoviti iz- gradnji nove soseske. Zato ni naključje, če je ureditev te soseske vzbudila veliko pozornost tudi pri ljudeh zunaj Celja, Id se sicer ukvarjajo s temi vprašanji in so proučevali tudi na tem primeru gradnjo novega stanovanjskega bloka. JAVNA RADIJSKA ODDAJA V TEPANJU OB KONCU SO VSI ZAPELI »OSTANI !V10 PRIJATELJI« Bil je eden izmed mnogih pravih jesenskih dni. Turobna . sivina se je leno vlekla preko travnikov in gozdov, iz tepanjskih hiš pa se je kadilo. Lju- dje so zakurili, da jim je bilo toplo. Cesta, kjer so se včasih vile prave prometne kače proti Mariboru ali Ce- lju, je zdaj prazna. Tu in tam zdrk- ne kakšen avto, ki prežene kokoši, ki sle zdaj brezskrbno potepajo po asfal- tu. Nova cesta, speljana nekaj sto metrov proč, je v Tepanje, simpatičen kraj na robu konjiške in slovensko bistriške občine, prinesla mir. Sicer pa so Tepanj ci vrU ljudje, podjetni in prizadevni. Lani so imeli osrednjo proslavo občinskega prazni- ka in takrat so med drugim tudi do- bili lep ter sodoben dom družbeno političnih organizacij, ki**je zdaj srce življenja v njihovem kraju. Zdaj se prireditve kar vrstijo in še posebej zanimivo je to, da so vse tudi dobro obiskane. Torej Tepanj ci imajo radi zabavo, ki jim še zlasti prav pride po napornem delu na polju (veUka veči- na se jih ukvarja s kmetijstvom) ali v tovarni (največ jih je zaposlenih v Uniorju v Zrečah). In kako je potekala naša oddaja? Lahko rečemo, da dobro. Vsaj tako so rekli domačini, ki so trdih, da je naša prireditev v njihovem kraju bila doslej najboljša. Hvala za priznanje! Lepo se to sliši! Za veselo razpolože- nje so najprej poskrbeli člani narod- no zabavnega ansambla COMET iz Zreč, ki so se letos že večkrat izkaza- li, med drugim tudi z nastopom na festivalih v Ptuju in števerjanu, kjer so se obakrat uvrstili v finale. Svoj Danlel Oplotnik delež so dodali tudi člani domačega pevskega zbora pod vodstvom Stane- ta Rozmana in dokazali, da znajo pe- ti lepo slovensko pesem. Nastopili sta tudi učenki podružnične šole Mira Krajnc, ki je povedala nekaj več o Tepanju in Tepanjcih ter Irena Krofi, ki je recitirala. Dobro sta se izkazala tudi predstavnik pokrovitelja UNIOR Zreče Daniel Oplotnik ter predsednik KS Tepanje Tone Ofentavšek. Oba sta govorila o dosedanjem razvoju Unior- ja kot tudi krajevne skupnosti, ob koncu pa natrosila še nekaj intere- santnih podatkov o željah in načrtih za prihodnje obdobje. Seveda tudi ta oddaja ni minila brez, gostov, ki sta tokrat bila Edvin Tone Ofentavšek Fiiser in Tatjana Dremelj, spremljaU pa so jih Kavalirji (Erjavec, Sinigoj in , Butinar). Pozabili tudi nismo na obvezne na- > gradne igre. Se p>osebej je »užgala« ti- , sta v pi-vem delu, ko so udeleženci pogumno goltaU limone. To igro smo \ pač izbrali zaradi turobnega jesenske- ^ ga vremena v želji, da se naši dragi i gostje ne bi prehladih. Priznam, nisem si mislil, da bodo svoje kislo delo ta- ko hitro opraviU in da bodo pri vsem še imeli nasmejane obraze. Za nagra- de — lepe — se splača tudi p>otrpeti in limono pK)jesti... Vse skupaj smo zaključili s skup- no pesmijo, ki smo jo zapeh vsi — tisti na odru in oni v dvorani: »OSI'A- NIMO PRIJATELJI!« Ta refren je še dolgo odmeval, saj smo se z vrlimi Tepanjcd resnično lepo imeli. Obljub- ljamo, da bomo odslej v njihov kraj bolj pogosto zahajali. Tepanj sko oddajo so z naše strani pripravili: novinarka za področje ko- njiške občine Da.mjana Stamejčič, s tehniko sta se mučila Vojko Rizmal in Dušan Petek, fotografiral je stalni sodelavec »dekhca za vse« Tone Tav- čar, za kontrolorja normalnega poteka vseh dogodkov pa je bil sam odgovor- ni urednik RC Branko Stamejčič. Ob tej priložnosti ne smemo pozabiti tu- di delavca PTT, ki je bil točen in je delo čudovito opravil ter seveda po- krovitelja UNIOR Zreče ter ljubezni- vih domačinov združenih v krajevni skupnosti Tepanje, ki jo vodi neumor- ni entuziast Tone Ofentavšek. Nekaj drobtinic k vsemu pa je dodal tudi pisec teh vrstic. TONE VRABL PRIPOROČA Ko smo v zadnjih dveh številkah goJ voriii o obutvi, torej skrbi za naše nog^ v bližajoči se zimi, je prav, da tokrat neka spregovorimo o zaščiti in negi obraza, Torej pojdimo na oddelek KOZMETIKE \ Veleblagovnici T, kjer so vam pripravili hogato izbiro najrazličnejših pripomočkom za nego obraza in telesa sploh. gt. 44 — 3. november 1977 NOVI TEDNIK — stran 13 TKS'CELJE NA 10. SKUPŠČINI ŠmOKA PALETA PROBLEMATIKE Razveseljiva je predvsem jiuiO/iičnost v tej pomembni družbeni dejavnosti, ki se manifestira v izvajanju in uresničevanju telesnokultur- nega minimuma, trim akcija- mi in igrami, društvOi Parti- zan, šolskih športnih društ- vih in vse večji skrbi za te- meljno telesno vzgojo pred- šolskih otrok. V pestiih obli- kah aktivnosti je v temeljno telesno vzgojo in šport na področju športne rekreacije vključenih že nad 15.000 ob- čanov. Novost je v iCTajanju tekmovanja za športno znač- ko predšolskih otrok, v uva- janje novih oblik in vsebine dela v ŠŠD, vse boljšo orga- niziranost TOZD v uvajanju rednih vadbenih skupin, pa tudi društva Partizan vnaša- jo v svoje delo novo usme- ritev in oblike dela. Seveda večji razmah te usmeritve še ni povsem izkoriščen, saj primanjkuje večje število organizacijiskih in strokovnih delavcev, še vselej pa je na voljo še premajhno število športnih objektov. Letošnje leto je bilo v znameniju mno- žičnih in kvalitetnih jjrirecli- tev ob visokih in pomemb- nih jubilejev Tita in ZK Slo- venije ter Jugoslavije. VSE POMEMBNEJŠI Na področju vrhunskega Športa je čutiti vse večjd na- predek. Letos se z velikimi tekmovalnani dosež,ki lahko polivalijo atleti in atletinje Kladivarja, ki so osvojili la- skav naslov najboljšega at- letskega kolektiva v državi, saj so osvojdili domala vsa republišlca pokalna in ekip- na prvenstva, pa tudi v zvez- nem merilu so v teh tekmo- vanjih bili med najboljšimi. Rokometaši se ponašajo z na- slovom mladinskih državnih prvakov, v članski zvezni li- gi pa so trenutno na dru- gem mestu, v svojih vrstah pa imajo tudi več članskih in mladinskih državnih repre- zentantov. Košarkarji uspeš- no nastopajo v II. zvezni li- gi, njihovi mladinci so re- publiški prvaki in tretji v državi. Tudi hokejisti na le- du so najboljši v hrvats^o- slovenski ligi. Izredno so nas letos ra?:veselili strelci Tone Jager, Jože Jeram, Vili Deč- man, Jože Strajher, pionir Branko Malec in pionirka Alenka Jager z najvišjimi uvrstitvami z različnim orož- jem na republiških in držav- nih prvenstvih. V judu je Marjan Habijan osvojil na- slov republiškega prvaka, bil drugi na državnem prven- stvu, bronasto kolajno pa je osvojil na balkanskem pr- venstvu. l\i so še izredni uspehi Tineta Groska, Štefa- na Čuka, Danice Drugovič, Nevenka Juraka, Janeza špiljka in Jožeta Oberžana. V alpinizmu je Cic Debeljak izšolal vrhunske plezalce, ki so letos opravili najtežije vzpone v naših stenah, v ste- nah Italije, Francije in Av- strije. Tu so prvi kandidati za odprave v Himalajo. Na- šte:m.o najboljše — Franc Oanžek, Franček Knez, Jože Zupan, Janez Cilenšek, Vin- ko Deželak, Vinko Lesjak in Jože Zupane. Ne moremo mimo izrednih podvigov naših jadralcev, čla- nov državne reprezentance in udeležencev na balkanskih igrah Franca Peterke, Voja Staroviča, Črtomira Rojnika, Marka Klinarja, Miloša Peš- ca, padalca Bojiana Bohneca in motornega pilota Petra Kamer j a. Tu so še vrhunski smučarji, ki segajo v sam jugoslovanski vrh — Senja in Andreja Jezernik, Daša Jugo- va, Barbka Jagričeva, Robi Klakočar in Janko Cesar. H kvalitetnim športnikom mo- ramo še prišteti celjske keg- Ijavke, ki se bodo v teh dneh srečale_ v Olomucu v ČSSR na svetovnem poliialnem pr- venstvu in prizadevnih mla- dih umetnostnih drsalk Ma- tejo Pangerl, Matejo Au- breht, Natašo Zabukovec in Metko Hladinovo. S tem pa lista vseh najboljših še zda- leč ni zaključena. SKRB ZA NOVE KADRE TKS v skladu s svojo po- litiko razvoja telesne kultu- re nenehno skrbi tudi na področju vzdrževanja in grad- nje za nove športne objekte. Viri financiranja so tu raz- lični. S sredstvi samoprispev- ka načrtno potekajo gradnje šolskih telovadnic, ki služijo tudi širšim krajevnim potre- bam, vse boli se uresničujejo gradnje manjših igrišč v kra- jevnih skupnostih, pa tudi obstoječi objekti se zadovo- ljivo vzdržujejo, kar terja iz- datno veliko finančnih sred- stev. V letošnjem letu se je tu- di načrtno pristopilo k šola- nju strokovnih kadrov. Uspešno je bil zaključen vod- niški in instruktorski tečaj za košarko, v teh dneh pa se bodo začeli novi tečaji za pridobitev strokovnih ka- drov v atletiki, rokometu in nogometu — v vseh tistih športih, ki so prioritetni v naši občini. DOBRA ORGANIZIRANOST Tudi v organiziranosti TKS je zaiznamovati viden napre- dek. Zelo delavni so vsi trije zbori za temeljno telesno vzgojo, športno rekreacijo in tekmovalni šport, ki skupno z občinsko jwezo telesnokul- tumih organizacij, njenimi komisijami in odbori vzorno skrbe za izvajalsko politiko na tem področjti. TKS s svo- jim izvršnim odborom ter komisijami načrtno vodi po- litiko razvoja te dejavnosti. Tako se delo medsebojno prepleta in dopolnjuje. Seve- da ni še vse tako urejeno kot bi bilo želeti. Velike na- loge še čaka na tem pod- ročju aktive športnikov ZK tako v vodstvenih občinskih organizacijah kot v društvih, boljšo organiairanost in izva- jalsko politiko na področju SLO in družbene samozašči- te, zdravstveno varstvo šport- nikov, še v večji meri raizvi- janje samoupravljanja in de- legatskega sistema, okrepitev zbora uporabn-kov in podob- no. Vendar smo v splošnem pa le lahko zadovoljni s se- danjim stanjem in razvojem telesne kulture v celjski ob- čini. K. JUG ATLETIKA: KLADIVARJEVA ZLATA SEZONA v petek zvečer sta občinska skupščina Cel.je In njen izvršni svet pripravila v strunski dvorani Narodnega doma sprejem za atlete, sodnike, trenerje in člane uprave AD Kladivarja kot priznanje za vrhunske do- sežke, ki so jih dosegli v letošnji sezoni. Za letošnjo sezono resnično lahko rečemo, da pomeni pravo rene- sanso za cclj.sko atletiko, ki je po nekaj letih stag-na- cije, zdaj pa trdega in vestne.sja dela, ponovno uspela ujeti korak z našo elito In se tudi povzpeti na njen sam vrh. Najbolj razveseljivo ob tem pa je to, da v tej plejadi številnih atletov in atletinj prednjačijo mladi, ki še zdaleč niso rekli svoje,?a zadnjega »da« na atletski stezi, temveč je celotna kariera praktično še pred njimi. Ob tako vestnem delu, kot smo mu bili priča v zadnjem obdobju, pa lahko pričakujemo, da se bo iz te množice nadarjencev le rodilo nekaj takšnih, ki bodo poleg vsega ostalega pomenili še »špicq« kva- litetne atletike, katere smo pred leti bili v našem me- stu navajeni in morda zaradi nje že tudi kar malo raz- vajeni. Atletsko društvo Kladivar je letos najboljši atletski kolektiv v Jugoslaviji! Ta podvig jim je uspel leta 1971, ko so prvič uvedli to tekmovanje, ponovili pa so ga letos. Ob tem so zbrali rekordno število točk 69 in daleč za seboj pustili beograjske.ira Partizana in lanske- ga prvaka Sarajevo. Predolga bi bila pot, da bi omeruli vse, ki so prispevali delček v bogat mozailc razvoja celjske atletike. O tem bomo spregovorili v prihodnji številki. Za zdaj naj samo velja priznan,]e vsem za re- snično izjemno lepe dosežke v letošnjem letu. Poročilo sklenlmo z mislimi predsednika AD Kladivar Bernija Strmčnika, ko je rekel: »Presrečen sem sam in presrečni smo vsi. To je veliko priznanje za naše pravilno usmerjeno delo, seve- da pa velika obveza za še boljše delo na tako zahtev- nem področju kot je kraljica športov. Ce smo zmogli zlesti iz krize, bomo tudi iz kvalitetne množičnosti v samo 3pico'!« Kladivarjevim predstavnikom je na sprejemu spre- govoril in čestital predsednik Izvršnega sveita občinske skupščine Marjan Ašič In med dru.gim omenil, da to niso samo uspehi atletov, ampak celotnega Celja in da so prav atleti tisti, ki to poslanstvo izjemno dobro opravljajo. _JimE JKRABL Košarkarji Celja s predsednikom Brankom Martičem, ternerjem Zmagom Sagadinom in tehničnim vodjem Francem Zorkom. Foto: T. TAVČAR HOKEJ NA LEDU BRATEC IN KERKOŠ NAPREJ? Col.jski hokejisti nadalju,jejo z u.sjjclii v medrtiiuljli-ški hokejski H.iji. Tudi v drusein kolu so glad- ko premagali INO iz Siska z re- zultatom 17:0. Svojo premoč so Celjani izkoristili s kombinatorno in hitro igro. Tokrat je poleg na- pada Felc — Bratec — Zorko, do- bro zaigral še prvi napad Vertov- šck — Kerkoš — Ograjenšek. V mnogem pa so prisiicvali k uspehu še mladi branilec Sendelbach, da- lje vratar Komadina, ki brani vse bolje ter mladi Perčič. Skratka, tokrat ni bilo slabih igralcev, pa čeravno se Felc ni preveč napre- zal, temveč je bolj kot vodja skr- bel in pošiljal v boj soigralce. Pri tem pa .je bil najbolj aktiven Vojko Bratec. Po srečanju in zmagi, trener Bi- ne Felc še nI bil popolnoma za- dovoljen: »Za srečanje proti Mladosti, Stavbarjii in Tivoliju bo potrebno Se bolj povezovati napad in ob- rambo. Potrebno bo še več doda- janja in hitrega prenosa plo.ščice. Ive tako lahko u-speino«, je zatr- jeval svojim varovancem ob od- moru med tretjinami. Strelci so tokrat: Bratec in Vrs- tovšek po štiri, šmerc, Perčič in Zorko po dva ter Sendelbach, Ker- korš in Felc po enega. Razveseljivo vest pa so sprejeli pri HDK Celje. Zvezni selektor na.še reprezentance ing. Milko Ja- nežič je namreč povabil na prve priprave naših najboljših hokeji- stov za svetOATio prvenstvo v Beo- gradu, tudi dva ccl.jska igralca. To sta Vojko Bratec in Bojan Kerkoš. Slednji je trenutno pri JL.\ in redno vadi v Ljubljani pri Ijubljan.skih hokejistih. Upamo, da bo vsaj enemu uspelo doseči tak- šno kakovost, da bo lahko zaigral med najboljšimi osemnajstimi z majico z državTiim grbom. V prihodnjem kohi igrajo Celja- ni v Za-rebu proti Mladosti in to v soboto. i. KLZMA DGBRl STRELCI Občinska strelska zveza Sev- luca je v poča.stitev občinske- ga praznika organizirala strel- sko tekmovanje z malokali- brsko puško serijske izdelave. \a lepem strelišču nad tovar- no »JtJTRANJKA« se je zbra- lo 6 ekip, ki so se pomerile v trostavu od SOO možnih. Celjska ekipa Alenka Jager, Ervin ing. Seršen, .Tožc Jeram in Tone Jager je tudi to pot premagala vse druge nasto- pajoče ekipe, za kar .je prejela lep pokal v traj- no last, ker so že tretje leto zapored zma!?ali na tem tekmovan.Ju. Za Celjani f^n se uvrstili: Zabok, .Sevnica, Brežice. Laško in Krško. Med posamezniki sn Celjani zabe- ležili trojno zmago. Najbolj- ši je bil Tone Jager z 251 kro- pi, drugI Jože .Teram 2Ty^. Er- \in Seršen 24(5, četrti Boris Kar "4? in .S. Andriia Bedeni. kovic 242 (oha Zabo.'<). Alen- ka Jager se ie rezultatom 2r.2 krogov uvrstila na 7. mesto In pri tem premagala vrsto dobrih s*re!rev. Alenka je ta- ko zelo dobro zamenjala stal- nega člsna celjske ekine To- neta Pihlaria. ki zaradi ope- raciie meniskusa nekal časa ne bo mogel tekmovati. T. 3. KOŠARKA ZMAGA CELJA ODLIČEN START V PRVENSTVU Celjski košarkarji so odlič- no stai-tali v prvenstvu II. ZKL — zahod. V gosteh so imeli novo ekipo NOVI ZA- GREB, ki je bila za razred slabša od domačinov. Celjani so bili tokrat razigrani in so predv:;dli moderno igro, v ka- tero &o vnesli polno duhovi- tosti, Jepih kombinacij, hitrih prctin£.padov, uspešno so lo- vili tudi odbite žoge, izkazali pa so se tudi z zaključnimi meti. 2e v prvem polčasu so si priigrali 15 košev predno- sti. To razliko pa so v nada- Ijevaniu tekme še povečevali in zmagali kar s 104:65. En- kratno igro je v tem sreča- nju demonstriral Pavle Pola- nec pa tudi Pipan, Gole, To- ne Sagadin in Sabolčki so bili na izredni višini. Celjani bi lanko zmagali še z večjo razliko, vendar je trener Zma- go Sar-adin dal priložnost tu- di rez«^rvnim igralcem za igro. Vsekai^or je bila ta poteza povsem na mestu. Trobiš, Ro- zm;m, Subotič, Kuljad in Pon- grac so le še potrdili sedanjo kvalitetno raven celjske eki- pe. K. JUG NOGOMET DRAGOCENE TOČKE Nogometaši Rudarja so si z gladko zmago nad Leotarjem 2:0 v Velenju priborili dve dragoceni točki. Srečan,je ob Jezeru je bilo kakovostno in Velenjčani so bili vseskozi boljši. Iz številnih prilož- nosti sta dve izkoristila Kustodič v 39 in Kolonič v 63 minuti. S tem usi>ehom so Velenjčani z de- vetimi točkami petnajsti. V pri- hodnjem kolu i.grajo v gosteh pro- ti Prolcteru iz Zreivjanina. V republiški no.gometni ligi je usp<-lo le Cel.je. Celjani so v Trbov- ljah presenetljivo zmagali z rezul- tatom 2:1. Strelca Mirkac in Kiiez. Trener Nedeljko Vukoje za- trjuje, da so celjski igralci poka- zali svojo najboljšo letošnjo igro In popolnoma za-služeno osvojili dragoceni točki. Le tako naprej, mladi Igralci celjske selekcije. V Murski Soboti je bila zelo po- membna tekma za nogometaše Šmartnega. Toda derbi /.a drugo mesto je pripadal Muri, ki je zmagala z rezultatom 3:0. S tem SO igralci Šmartnega izgubili ko- rak z vodečim Mercator.jem, ki je ponovno, sicer skromno, pre- magal v Slov. Konjicah Uiilorja 2:1. Na lestvici so Igralci Šmartnega še vedno drugi z 12 točkami. Ce- ljani so osmi s sedmimi, Unior pa deveti s šestimi točkami. V osmem kolu obCiii-ske lige v malem nogometu pa smo videli na Skalni kleti kar 2O0 gledalcev, ki so prišli pogledali 'derbi med Aškerčevo ulico in Gaber jem. Zmagali so lanskoletni zmagovalci — igralci Aškerčeve in so sedaj najbliži naslovu .jesenskega prva- ka. Rezultati: Gaber.je 50 — Fara- oni 5:3, Celeia — Privatniki 4:4, Pigal — Taborniki 6:3, Aškerčeva — Gaberjc 39 4:2, Pogorje — Že- lezničar 3:2. Na lestvici je stanje sledeče: Aškerčeva 14, Gaber je 39 In Pigal 12, Gaber je 50 11. Grofija in 2ele- zar 8, Taborniki 7, Faraoni in Ce- leia fi, Pod.gorje 5, Privatniki 4 in Šentjur 1 točko. i. KUZMA ŠAHOVSKE VESTI V četrtem kolu republiške šahov- ske lige so celjski šahisti imeli težak dvoboj proti Radenski iz Murske Sobote. Celjani so nasto- pili v precej pomlajeni postavi in po šastih urah igrali neodločeno 5:5. Za Celjane so točke priborili — Pešec, Ceglar, Planine, Studnič- ka in Matjaž Mikac. Izgubili pa so — Bervar, Markovič, Pavličeva, Samadžičeva in Tomaž Mik^c. V prihodnjem kolu i.grajo Celjani v Ljubljani proti Slobodi. ZMAGA AERA CELJE ZC Šahisti organizacije združenega dela Aero Celje so imeli prijatelj- ski dvoboj proti ekipi Maribor- skega tiska. Celjani so presenet- ljivo zmagali z rezultatom 5,5:2,5. Miaden Jazbec je na prvi plošči premagal mojstrskega kandidata Mihevca, medtem ko je Bogadi re- miziral proti odličnemu Vizovšku. BRZOPOTEZNI TURNIR Na rednem mesečnem brzopotez- nem turnirju za mesec oktober je največ pokazal Jano Bervar in zmagal s šestimi točkami. Sledijo: Pešec 5,5, Pertinač In Reglar 4, Skok 3,5, šlibar 3, Janez Pešec 1.5 in Subotič 0,5 točke. Po osmih tur- nirjih vodi Pešec s 42 točkami pred Bervarjem 33, Pertinačem 23, Ceglarjem 15, Markovičem 13, Jaz- becem In Ojstrezem, ki sta zbra- la 10 točk. TURNIR TRETJE Na turnirju tretjeJtategornikov v Cel.ju so že odigrali štiri kola. Največ uspeha na startu je imel vodeči Kurtič, ki .je zmagal v vseh Igrah in vodi s štirimi točkami. Sledijo: Stankovič 3, Jereb 2, Skrobiš 2 in M. Mikac 1,5 točke. Zbral: J. KUZMA ODBOJKA Na republiškem prvenstvu odboj kašev so igralci Šem- petra premagali Novo me- sto, Ingrad p>a je v gosteh izgubil proti Žerjavu 0:3. De- kleta Golovca in Ljubnega pa so prikazale v Celju iz- vrstno igro. Zmagala pa je nekoliko bolj rutinirana eki- pa Golovca z 3:0. V prihod- njem kolu igra Ingrad v Ce- lju proti Braniku, Golovec v Kopru proti Obali in Ljub- no doma proti Mariboru. Na lestvici vodijo dekleta Golov- ca in fantje Šempetra. 14 stran — NOVI TEDNIK St. 44 — 3. november 19? 44 — 3. november 1977 NOVI TEDNIK — stran 15 NIZOZEMSKA — DEŽELA BREZ ZEMLJE (5) TURISTIČNA MEKA NIZOZEMSKE PIŠE BRANKO STAMEJČIČ Amsterdam ni glavno me- sto Nizozemske, je pa najbolj znano mesto te dežele. Zra- sel je ob sto kanalih na reki Amstel. Od tod tudi njegovo ime. Prvotno se je imenoval Amstel — am — dam (kanal na reki Amstel). Iz tega ime- na je prišlo današnje — Am- sterdam. Rečejo mu tudi Se- verne Benetke, saj s svojimi števiLn'iroi kanali in več kot tisoč mostički čeznje res spo- minja na Benetke. Pa čeprav je, vsaj zame, lepši, manj ki- čast. Krožna vožnja s turistično ladjico razkrije vse lepote in ves blišč Amsterdama. Spre- hod po uhcah odkrije drug obraz, a o tem več prihod- njič. Vtis o mestu dobi vsak turist najlepše, če gre na krožno vožnjo. Na njej vidi in izve vdliko. Izve, napri- mer, da So v časih, ko ulice še niso imele imen in hiše ne številk, poštarji te spoz- navali po pročeljih. Niti eno ni enako drugemu. Vsa pa ohianjajo tipični holandski slog — velika okna, skromne portale, opečnato gradnjo in shkovite fasade. Turist vidi najmanjšo hišo v Amsterda- mu, ki se s svojim enim ok- nom in skromnim nadstrop- jem neopazno stiska med dve sosedi.Vidi alato ulico, kjer živi smetana Amsterdamske družbe v hišah z dvajset do štirideset sobanami, vidi naj- manjše kanale, kjer hiše ra- stejo iz vode, pa železniško postajo, ki stoji na 9000 lese- nih pilotih. Vidi tudi najlepše amsterdamske cerkve in stra- žne stolpe, med katerimi kra- ljuje Zahodni(WesteT) stolp, ki ima kupolo iz čistega zla- ta. To jo je podaril avstrijski cesar Maksimilian. Vidi tudi številne brusihiice diamantov in drugega dragega kamenja, po čemer Amsterdam še pak sebej slovi. Radovedno opm zuje številne majhne dvižne mostičke in velikansko pri- stanišče, ki je drugo njaveČje na Nizozemskem in v kate- rem letno pristane nad 90.000 ladij. Opazuje tudi številne hišice na vodi. Preprosto lad- je, predelane v stanovanja, ki Amsterdamu niso v ponos, pa čeprav jih, kot vse hiše na Nizozemskem, krasijo vrtovi polni cvetlic. Vidi tu- di upravno stavbo družbe Shell, ki je krik sodobnosri v arhitekturi in v kateri so v okenska stekla vliU nekaj kilogramov zlata, da bi okna zasenčili. Skratka, turistična vožnja pokaže lepši obraz Amsterda- ma. Kot ga pokaže tudi prvi, površen sprehod po glavnih ulicah centra mesta. Tam okoli železniške postaje in Dama, ter po Kaalverstradu, ki je glavna nakupovalna uli- ca mesta. Nešteto trgovinic, suvenirji, tobak, oblačila, glasba, vsega je na pretek. Tudi nizozemska podružnica muzeja voščenih lutJc Ma- damme Tussaud je na Kaal- verstradu. In v njej lutke svetovno znanih mož, pa ti- stih, ki jih imajo na Nizo- zemskem še posebej radi. In lutke vzbujajo občutek živ- ljenja. Van Gogh in Rem- brandt sta, kot bi oživela. S čopičem v rokah otožno opazujeta motiv, ki kot, da nastaja. Blišča, da jemlje vid. A to je kulisa. To je vaba za turiste. In ti se trumoma lepijo nanjo. Ne le v muzeju lutk, tudi na ulicah, na vož- nji s turistično ladjico in na Kaalverstradu. Za to, turi- stom namenjeno masko, pa se skriva drug, pravi obraz Amsterdama. Tisti obraz, ki se ga Nizozemci sramujejo. Obraz, zaradi katerega trdi- jo »Amsterdam ni Nizozem- ska«. In prav imajo. Amsterdamska ulica INGOLSTADT " ^ V^^^ ^ 1800 SLOVENSKIH ROJAKOV ŽIVI TA^ v Ingolstadtu, mestu ob Donavi, nekje na sredi po- ti med Mlinchnom in Niirn- bergom, živi med 90 000 pre- bivalci tudi okrog 1800 slo- venskih rojakov. Kaluh 300 Slovencev se je v soboto, 22. oktobra popoldne zbralo v veliki dvorani sindikalnega doma na ustanovnem obč- nem zboru svojega novega društva, ki so mu dali ime Slovensko kulturno prosvet- no društvo »Lastovka« In- golstadt. V statutu, ki so ga sprejeli na občnem zboru so si zadali obširen in pester program dela. Največ pozor- nosti bodo posvetih delu z otroki in mladino, saj naj- mlajšim preti največja ne- varnost, da se v tujem oko- lju odtujijo ne samo mate- rinemu jeziku, ampak tudi navadam in običajem, po ka- terih smo Slovenci v celem svetu priljubljeni. Ustaiiovitve društva so udeležili tudi člani KO za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri SZDL v Ljubljani Roman Ogrin, konziila Stjepan Bla- žekovič in Mitar Tahč z ge- neralnega konzulata SFRJ v MUnchnu in Marjan Kepic, predsednik slovenskega dru- štva Triglav Miinchen. Za predsednika društva je bil izvoljen Zvone Kokalj, za podpredsednika pa Anton Kranjčan. Izvolili so tudi 13- članski upravni in 3-članski nadzorni odbor. Po ustanovnem občnem zboru je bila na spored\i družabna prireditev — »vin- ska trgatev«. Za razvedrilo so poskrbeli člani ansambla »Veseli planšarji« iz Ljublja- ne in humorist Marjan Rob- lek. Na sporedu pa je bilo tudi izbiranje »vinske kra- ljice«, ta naslov je letos do- bila Jožica Repina. Rojake je pritegnil tudi bogat sre- čelov, za katerega so dobit- ke med drugimi prispevala tudi nekatera predstavništva naših podjetij iz Miinchna: Jugobanka, Ljubljanska ban- ka, Slovenijales, Gorenje itd. Zgodnje nedeljsko jutro je že bilo, ko so rojalii odha- jali na svoje domove. Če- prav so Veseli planšarji že končali svoj program, sloven- ska beseda še ni zamrla. Oglasila se je iz grl mladih slovenskih fantov in deklet, ki niso mogU skriti navdu- šenja nad tem, da so z no- vim društvom sredi tujega okolja dobili delček domovi ne. Tudi ime društva — La^ stovka ima simboličen po. men, saj israža skrito željo vsakega izmed njih: čimprej nazaj v rodni kraj... Najmlajši člani ŠMARTNO: !11btva£H!GA PA TfiHA Središče Žmartnega ob Paki se zadnje čase lepša, poseb- no še sedaj, ko je tu zgrajena res lepa samopostrežna trgo- vina, pa nov stanovanjski blok, ki bo v novembru vseljiv- V njem bodo v pritličju zdravstveni prostori, to je dve am- bulanti in vse drugo, brez česar moderno zdravstvo ne mo- re več biti. Središče kraja pa bo postalo še lepše, ko bo gotov tudi drugi blok, katerega že gradijo. Vse to pa kvari mrtvašnica, ki je še vedno kot pred sto leti. In ravno ta je kriva, da središče vasi nima lepšega izgleda. Res je po- trebna temeljite obnove ali pa prestavitve drugam. Pravijo, da se bo to zgodilo, ko bodo našU ustrezen pro- stor za pokopališče. Pa ga iščejo že dvajset let, a ga na najdejo. Mislimo pa, da bi zaenkrat pokopališče razširili in podaljšali. Bilo bi prostora še za 20 ali več let. če manj- ka denarja, in tega res manjka, bi se zaenkrat oprijeli te možnosti. Le kaj si mislijo tujci, ko vidijo sredi kraja tako strašilo? ZORKO KOTNIK »Jaz sem mala muca Mika, ko bom zrastla, bom velika!« (Kajetan Kovic] NOVI TEDNIK — Giasho občmskih orguiizacij Sociahsiične zveze delovnega ljuastva Celje, Laško Slovenske Konjice Šentjur Šmarje pn Jelšah Ln 2aiec — Uredruštvo: Ceije^ Gregorčičeva 5, poštni predal 161 Nar>čmna m oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavni m odgovorni aredniK: Milan Šeničar; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija; Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Vojko Rizmal, Brane Stamejčič (odg ur Radia Celje), Damjana Stamejčič, Zden- ka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenix. TAie Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGF »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezne številke 4 din — Celoletna naročnina 180 din. polletna .90 din Zi inozemstvo je cena dvojna Tekoči račun 50102-601 ?m\2 CGP »Delo« Ljubljana - Telefon 22-369. 23-105. oolasi in nar-čnma 22 800..