Pomen skupščlne JUU v Novem Sadu Ni samo slučaj, da \e bila na skupščini JLJU v Novem Sadu tako impozantna enotnost, temveč je globlje zakoreninjena enodušnost, ki je zavladala v najširšem absegu med jugoslovanskim učiteljstvom. Četudi izgleda na prvi pogled, kakor bi še ne bilo kompaktnosti in sloge v učiteljskih vrstah, vendar ni tako! V dveh letih se ne dajo popolnoma eliminirati stare metode in navade od 15 let: da se napada vsakega predsednika, pa najsi bo izvol.jen kdorkoli, ter se ruši in napada vsako upravo, pa naj bo še tako soglasno in enodušno izvoljena. Med 26.000 učitelji se še vedno najde posameznik, ki se da izrabiti kot crodje, da v beograjskih listih napada upravo in predscdstvo ter \o predstavlja v javnosti v nepovoljni fiiči. Tako je treba gledati tudi na objave v beograjskih listih in na brošure in letake, ki so izšli pred in po novo6adski skupščini. Vsak poznavalec notranjih razmer v udružcnju in med učitelistvom pa mora priznati, da učiteljstvo in udruženje še nikdar ni bilo tako kompaktno kakor je danes. Skupščina v Novem Sadu je jasno obsodila gornje metode s tem, da je prešla preko vseh insimiacij in klevet z ignoriranjem. Tudi to je uspešen korak naprej, storjen v preteklih dveh letih. Pokazalo se ie, da skoro ne bo več mesta za demagogijo na učiteljskih skupščinah; pokazalo se je pa tudi, da čim b-olj se bo tolklo po udruženju in po učiteljstvu, tem bolj bo ono kompatno in složno! Formalno so se pojavile na skupščini tri skupine, t. j. strogo stanovska skupina, druga svetovnonazorna, načelno homogena ideološka skupina in tretja oportunistična kompromisna strankarsko -ipolitična skupina raznih frakcij. Stvarno sta si bili v nasprotju samo dve struji: prva na strogo stanovskein — učiteljskem stališču, ki se hoče naslanjati na delo, sposobnosti in moraTne vrednote učiteljskih lastnih vTst ter na narod in tretjo, ki hoče črpati svojo silo iz naslona na moč političnih strank in vsaikokratnih režimov. Nihče bi ne verjel, da bo stanovska linija tako hitro prodrla po vsej državi in celo tam, kjer so še nedavno plamtele med učiteljstvom močne strankarske strasti; nihče bi ne verjel, da se bodo ideje Deklaracije v enem letu po sarajevski skupščini tako na široko in tako na globoko in krepko zakoreninile, kakor so se sedaj med srbskim in hrvatskim učiteljstvom in že prej med slovenskim. Ne vemo kaj je bilo globlje, ali presenečenje ali razočaranje nad rezultatom v Novem Sadu — na eni strani med nosilci deklaracije sarajevske skupščine, na drugi strani med ipristaši strankarsko-politične skupine in njihovimi pokrovitelji — politiki, ;ki so prerokovali, da bo bivša uprava padla v Novem Sadu, kakor pade gnila hruška z drevesa. Triumi je doživela stanovska — strogo tičiteljska ideja, za katero se je izreklo 286 zastopnikov učiteljstva, ki je s tem manifestirala za strogo stanovsko smer udruženja, za smer ideološko homogene druge skupine se je izreklo 44 zastopnikov učiteljstva, proti 26 pristašev smeri, ki bi se rada naslanjala na vsakokratne vodilne politične stranke in režime. Stvarno je bilo razmerje 330 proti 26. A niti teh 26 pristašev oiportunistično političnostrankarske skupine ni prepiričano o koristi svojega stališča za stan in šolo. To dokazuje dejstvo, da je listo te skupine podpis^alo 30 članov, a glasovalo je za njo samo 26 članov. Še jasmeje potrjuje to dejstvo, da je proti poročilu uprave glasovalo samo 8 članov, proti finančnemu poročilu uprave samo 3, iproti poročilu nadzorstva samo 1, a pri predlogu za razrešnioo upravi ni bilo niti enega glasu proti. To se pravi, da od teh 26 članov nihče ne moTe opoTekati poštenosti gkde dela upravi JUU in se od teh 26 tudi g^lede smeri in stanovske linrje in finanonega poslovanja strinjajo vsi z delom JUU, razen gcri naštetih 8:3:1. To znači: če danes še ne razumejo pristaši poedinih strank in režimov, da je udruženje nestrankarska organizacija, četudi se bori v vsaki situaciji proti kvarnim vtplivom dnevne politike na šolo in stan — bo to prepričanje prodrlo v učiteljstvu kmalu v polneim obsegu, četudi danes še dominirajo pri strankah ob vsakokratnih režimih učitelji-strankarji nad težnjami stanovske organizacije ter pomagajo pri persekucijah in škodi, ki se*povzroča šoli in stanu. Novosadsika skupščina je tudi v tem oziru pokazala pot za očiščenje od vseh onih, ki kršijo stanovska načela in je zaradi tega izvedla tri izključitve. Novi Sad je ipokaza'1, da je učiteljstvo na pravem potu. Dasi je prva skupina imela na svoji strani samo moralne sile učiteljstva in poštenje ter zaupanje članstva, tretja skupina je pa imela za sabo ves aparat in pritisk na delegate, aparat in sredstva stranke ter se je posluževala vseh nečastinih sredstev, intrig in neresnic, kar danes tako rado uspeva — a je vsee.no propadla. V borbi sta si bila s tajnim glasovanjem poštenje na eni strani, a na drugi moč, brez izbiranja sredstev, kup obljub in ponudb osebnih in službenih ugodnosti za »prodane duše«, a zastopniki učiteljstva so se brez kolebanja odločili — za poštenje in s tem rešili čast in ponos stanu pred onim, kar se je delalo s stanom! V tem obstoji največji pomen novosadske skupščine JUU. V izvenučiteljski javnosti se pripisuje učiteljski skupščini v Novem Sadu iz'reden pomen. Ta skupščina je zainteresirala najširšo javnost. Še danes se niso polegli glasovi o tej skupščini v javnosti. Iz gibanja med učiteljstvom po novosadski skupščini se pa vidi, da je to šele pričetek zdravega stanovskega gibanja med učiteljstvom po vsej državi, iki ga ne bo v stanu preprcčiti nobeno nasilje! Nasprotno, celo razipalilo ga bo in napravilo učiteljstvo še kompaktnejše in odpornejše! Padajo glave, a dviga se zavest! Poznavaki 15 letnih burnih učiteljskih skupščin se ne morejo načuditi, da more poteči volilna skupščina s tako popolniTn dostojanstvom in brez incidenta, kakor je potekla učiteljska skupščina v Novem Sadu. Mislilo se je, da nad glavno skupščino v Sarajevu ni več stopnjevanja v dostojanstvu, a glavna skupščina v Novem Sadu je pokazala, da je ipričakovati še večjega napredka. Čim bolj se bo utrjevala strogo stanovs>kaučiteljska linija v Udruženju, tem boli bo naraščalo dostojanstvo in delo na učiteljskih skupščinah — ker strasti so se razpaljevale samo z zanašanjem političnega strankarstva v skupne stanovske in šolske probleme in strankarsko-politično g^ledanje na uprave stanovskih organizacij. Pomen novosadske skupščine je pa posebej izražcn tudi v manifestaciji nacionalnih in humanih centralnih organizacij ter uradnišlkih organizacij za solidarnost z učiteljstvom v borbi za eksistenčna prava družin in v borbi za zaščito uradniške dece. Novosadska skupščina je bila revija solidarnosti in manifest najsvečanejših obljub skupnega dela in skutpne borbe za socialne (pravice, Odlikovata se je pa ta skupščkia še v drugih moralnih smereh. Učiteljstvo je iz svoje iniciative poseglo v problem državljenske vzgoje in državljanskega pouka. Z vsem dostojanstvom je manifestiralo za principe demokracije v stanu in v javnosti. Odločno in možaito je pokazalo na kvarne vplive dosedanje personalne prosvetne politike za šolo in narod ter zahtevala stalnost učiteljstva, ne radi sebe — temveč radi potreb šole in naroda. Lahko se reče: na skmpščini v Novem Sadu je vladal en duh, cna odločnost in enotna volja za zdravo ustvarjanie, z izrazom največje kompaktnosti jugoslovanskega učiteljstva in čustvom globokega domoljubja. Ta skupščina je važen mejnik za notranje življenje učiteljskega stanu in za njegovo nadaljnje nastopanje. Zato je predsednik JUU pravilno poudaril pomen volilnega rezultata v sledečem: Drage koleginje in kolegi! Po objavi volilnega rezultata mi je čast v imenu vseh izvoljenih zahvaliti se učitelj1stvu za stanovsko zavest. Zavedati ,se moramo vsi, da to ni samo zmaga učiteljskih zastopnikov, da to ni samo zmaga izvoljenih članov, da to ni samo zmaga izvoljene uprave JUU, da to ni samo zmaga naše stanovske ideje — temveč je to zmaga neupogljivega značaja jugoslovanskega učiteljstva. S tega istališča morajo vedno gledati izvo1'jeni člani na svoje mandate, tako je treba gledati na to zmago in na izvršene tajne volitve — in nam je treba biti na nje ponosnim. V svojem otvoritvenem govoru sem naglasil, da smatram značaj za največjo vrlino in vrednost učitelja in zopet se je ob tej priliki pokazalo, da ima jugoslovenski učitelj to vrlino. Smatram, da preko tega dejstva ne bo mogel iti nihče več, ki bi zahteval, da jugoslovanski učitelj prodaja svoj značaj, svojo zavest in svobodo. Z geslom: da greste v borbo za nezlomljive učiteljske značaje na STeske učiteljske skupščine, Vam žclim zmago stanovske-učiteljske linije in nezlomljive učiteljske značajnosti tudi na sreskih skupščinah. Kličem Vam: Naprej, da oživi in zmaga zdrava učiteljska zavest!