ïzhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. 5 za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XII Ljubljani v sredo 27. septembra 1854 List 7 7 mi in kmetijstvo (Konec.) Gosp. Čudi je potem veliko izgledov navedil, iz kterih je očitno, kako veliki dobrotniki so tiči semen; še bolje pa jih je mesca augusta sejati ka kor mesca septembra. To priporočilo pa poterjuje s sledečimi skušnjami: 1") ker po sevi v jeseni vsemu rastlinju. pomarančnici nekega verta so se nimamo več tolikšne suse bati kakor spomladi se trava še pred zimo lepši in močnejši ukorenini senožeti rodé veliko več se bile tri velike vertnice (gartrože), na kterih je vse polno mergolelo uši — naj manj 2000 jih je vert nar naštel. Jih pokončati izpusté plavo senico v malo urah je pozobala vse do čistega. Drugikrat so tašico izpustiii po hiši, in v eni uri je polovila kaže zgodni krompir saditi 2) v jeseni obsej mena in tako seme bolj gotovo kalí Kořist zgodne g a krompirja i ? 900 muh. Dve lastovci ste en večer v pol uri po- kot navadni pozni Kmetom, posebno blizo mest, posebno dobro , ker 1) se dražji proda končale neštevilno trumo komarjev. 5 9 gospodar ravno pred žetvij ozimine ze nekaj skupi iz njega, 3) je manj gnj Za sadno drevje in za gojzde so senice ne- lobi podveržen, 4) se da na tistem polji še en sad precenljive, ker posebno jajčica škodljivega bo- pridelati. rovega metulja pokončajo, kosmatih gosenc pa ne morejo vžugati. Ona tega metulja leže, včasih po dvakrat eno poletje, po 600 do 800 jaje, in ena sama senica s svojimi mladimi jih povžije več tav žent na dan. S senicami vred preiskujejo rumeni sternadi (Goldammer) prav pridno pozimi in poleti drevesa in iz njih razpok in lukinj zobljejo gosenčno za lego. Tudi vrabce šteje Čudi v versto koristnih tičev, in je skazal, da on in ona vsaki teden, ka dar mlade imate, okoli 2000 gosenc prineseta; taka pridnost in taka korist pač zasluži — pravi da jim privošimo kako pest češinj ali kako pe žita ! Ribja jeterna mast za spitanje živine. Angleški živinorejci z velikim pridom prešiče, ovce in vole pitajo z ribjo jeterno mastjo (Leberthran). Prešičem je dajejo, se vé da zraven navadne piče po lote na dan, in jih odebele silo hitro. Cez lote se je pa ne sme dajati na dan, sicer zgubi meso dober okus in špeh postane žarkov. V rise Tudi sove so koristne, ker zvečer in zjutraj sila veliko gojzdnih gosenc polové. Nektere sove grejo tudi naíl hrošče (kebre), kakor škorci, kavke vrane , srake, šoge itd. Ali je tedaj kaj bolj ne Zagance zoper krompirjevo bolezen. Na neko mesto, kjer so več let žagovino sprav ljali na nekem vertu, se je přiměřilo, da so krom pir sadili. Kjer so žagance ležale, je ostalo krom pirjevo perje čisto zdravo in lepo zeleno, krog in krog pa je strohnelo; tudi krompir je bil na onem mestu zdrav, povsod drugod v ti okolici je bil bolán. Guta perca » a drevesno mazilo. Od velike koristi tistega sterjenega soka umnega kakor to, da nekteri si še to v posebno se guta perca (Gutta percha) imenuje čast štejejo, če vstreljeno sovo z razpetimi peru- více" že veliko povedale. rwA^1 -— 9 ki ? so „No tami pribijejo na hlevne vrata! ^ I • i • i t v • 1 t • f Skor vsi mali tiči pojo 5 živé večidel ali kaj dobra. Zdej smo zvedili iz „Woch. steierm. L.a, da je tudi za ovéze drevesnih ran pa samo skoz celo leto od gosenc, cervov ? pol lota gute perce (ktera ni draga) naj se z 1 funtom gostega terpentina v železni ponvi zev pajkov in druzega merčesa in pokončujejo na polagoma stopi in potem v kroglice (kuglice) zvalja milione in milione gosenčnih jaje, gosenc, mergo- za rabo, kadar se potřebuje. Če je treba vreze Jjincov .^^KlJr-a - V 5 muh usi, cervov, , komarjev, kebrov, mravelj, listnih ali druge drevesne rane ovézati, se kroglicazmo mramorjev itd., in to po čudovitem redu krimi perstmí enmalo gnjete in v tanko kožico raz 9 da eni bolj ene, drugi druge plemena zale tako zujejo. Kdor tedaj vleče 5 kakor je ravno treba. sklene Ćudi lovi in po končuje škorce, penice, sternade, pastari čice (pliske), tašice, senice, žolne, ple zovce, lasto v ce, detele (legátej mra vij in carje, škerjance, šinkovce, kukovice vrabce, vrane, srake, šoge, je sovražnik kme Kako dolgo se seme zelenjadi dobro ohrani. Oljnate semena obderžé kaljivost naj dalje tako kapusovo in repno po let. redkvino seme. Bob in grah tudi sterpi let, ravno tako tudi seme kumar in din, Za tem pride do m se ro tlj S Í Vit « nti uiu uaj uuij p uui uvui ki zatirujejo rastlinju škodljivo žival. ker mu naj bolje pomoćnike pokončuje 5 Gospodarske skušnje Naj boljsi čas za sevo travnih semen dovitnisi so starejega semena kakor od mlađega. Bučno seme pa zgubí poprej kal jivost. Semena vsih salat, pese in korenja kalé do 4. leta. Veči del di šečih kuhinskih želiš obderži kaljivost le do H. leta. Zdravilo, če goveda napenja. Zdravilo, ki je dober kup in se dá v dobro Mesca augusta (velicega serpana) in pa mesca zamašeni steklenici veliko let shraniti, je salmia septembra (kimovca) — pravi neki imeniten kme- ko vec (Salmiakgeist), ki se v apoteki dobiva. Ka tovavec — je naj pripravniši čas za sevo travnih dar govejo živino napenja, se vzame en maslic vode 306 in přilije se ena ali dve žlici salmiakovca, in bolni V • • • i «•• ^ • • ' • * V a w živini v gobec vlije. Ce ne odleže kmalo 9 se Ozir po svetu vsako četert ali pol ure ponavlja ta pijaca. Kadar pa živino zlo hudo napenja, se vé da ni samo s sal miakovcom skušati; treba je, da se v vamp vbode in vetrovi po vbodu izpusté. Eupa t Eupatoria ali Kozlov a je mesto, kjer je kakor se pri po Slovstvine reči veduje — združena armada na suho stopila, da bi od tod začela vojsko v Krimu. Ena cesta pel je od Eapa-torie v Simferopolj, ki je glavno mesto te dežele, in od tod dalje v Sevastopolj. Eapatoria je staro Dostavek astran doveršivnih in nedoveršivnih ime tega kraja; Rimci so ga kerstili Pompejop glagolov V Tatari K Rasi ga zovejo po starem imenu. Pod gospodstvom kanov je štelo 20.000 stanovavcov 9 zdaj V listih 71., 72. sem skušal ob kratkem razložiti jih ima k večjem Ie 8000. Kupčija je v Eupat bistvo doveršivnih in nedoveršivnih glagolov, in dokazati, da doveršivni glagoli, naznanjaje edino doversenost djanja, ne morejo imeti sedanjega, samo za ter peče djanja namenjenega časa, in da imamo marveč za to nedoveršivne glagole. Temu bi se bilo dostaviti, da so nasproti tudi nedoversivni glagoli dosleđno ne morejo devati v določni naklon sedanjemu po precej živa in rusovske barke (parobrodi), kadar se pe ljajo okoli tauriškega polotoka, navadno tu ostajajo. Mesto je premožno in to premožnost ima od velike množico karaitiskih judo v, ki tù teržujej Karaiti so neka po sebna stranka judo ki se edino Ie besed starega sv. pisma derži in ne verje ne talmudu ne razlaganj ja dovskih duho Ea del Karaitov stanuje Poljskom dobnega, v resnici pa prihodnjega časa » kakor en del na Rusovskem, vsi pa caste rabina, ki stanuje je pa dopušeno v nemškem in v današnjih jezikih roman-skega izvira. Nemec, ki pri giagolih nima nobenega razloćka y glede na doverseno ali pa terpeče djanje, lahko rece, v terdnjavici Cusut-Kale na Krimu, za visjega duho nega çlavarja, in v neki dolini blizo tega kraja ki jo Jozafatova dolina imenujejo, se dajo vsi judje te strance pokopavati. Od druzih judov se ločijo ti v tem, da so posebno pridni, čedni in mož beseda, zato vsak rad ž njimi kupčuje. Iz Odese se more po parobrodu v luko Eupatorie, ki je dovelj prostorna in varna, o 18 urah priti; od Sevastopolj a je po morji le 40 morskih milj deleč, n. pr » heute abends schreibe ich meinem Bruder ; mor gen gehe ich nach Cilli" itd., ravno tako Lah: 5) questa sera scrivo, dimani vado" itd. Ali v slavjanskem duhu če prav se pri nas pogosto elisi, ne velja: „drevi pi- 9 Beni, ampak bom pisal bratu, ne: jutri grem, ampak pojdem v Cele". Komur bi nas vse vladajoča spoznati, naj tako da se v malo urah dospč Eapatoria leži na tega navada, misliti po nemško, ne dala samo poskusi, kako bi ta stavka polatinil. Tudi Latinec h o die vesper i scribo", ampak „scri- pusčavi, ki se nezmerno deleč proti severu zprostira ne more reci 5? bam fratri meo a ? ne„eras eou, ampak „i b o Cele Pri Simferopolju pa se že začne gorata dežela s takimi lepimi kraji, da se more meriti z naj lepsimi europej- skimi planinami. fl^te jam"; ker je Latincu ,,s c r i b o" enako : n nunc eo 55 nunc seri b o", eo" enako : Kakor Latinec in Gerk ne poznata prihodnjega časa s podobo sedanjega , ravno tako se pri vsih druzih Slav- Nikolaj sedanji rusovski car. Car Nikolaj je brez ugovora naj lepši mož svo glagolov ne more janih sedanjemu času nedoveršivnih dajati pomen prihodnjega časa. V gori danih izgledih se neu temoč le: jega cesarstva. Tako pravi nek Francoz, ki je cesarja more reci na večer pišem, sutra idem itd., pis&f itd. Tudi Slovenec ću pisati, bgde ne bo lahko izgovoril: „Jutri za H vam o zelje, grabimo, orjemo"; ali tujšine navzeti smo pri nekterih pred 15 leti v Petrogradu vidil, in ga takole popisuje: velike čverste postave, gatovo okoli 6 čevljev visok, očituje Apolona in Jupitra v eni osebi; čeU je sirocega, na verh glave je plešast, nos je lep, ravno tako usta, nad kterimi se vihajo majhne berkice 9 v r OC1 giagolih zgubili iz misli pomembo in namen nedoveršiv nih glagolov ter jih rabimo za prihodnji čas, kakor na robe doversivne za sedanji čas. Ako sem torej v po kakor celi obraz razodevajo mogočneza samovladarja. Nikoli ga ni viditi drugač kot v vojaški opravi; še doma med svojo rodovino ne sleče tesne vojaške suknje. prejšnem sostavku zastran te reci dolžil tuj vtok, da je tej pomoti kriv , utegne sedanji sostavek to misel poter diti. ■ V Ne bodimo oholi, ker niraamo zakaj , marveč učimo se od druzih Slavjanov! Naša ljuba slovenšina ima, res je in veseli me, marsikako prednost; derzno pa bi Schiffes) kos m at Kapa na provi. Nekteri uzkrajni brodarji na brega Istrije in Dai- bar ke (am Vordertheile des ovčje kože. Ta navada macije imajo na p bilo 5 V ce bi hotli zoper spričevanje razuma in proti ve- je stara Ko voljo razloćka drugih i k a p o iz Argonavti zlati run iskat šli, so za bark na provo tako kosmato ka čini Slavjanov razglašati za predstvo take posebnosti slovenskega jezika, kakor je sedaj pretresovana raba pico djali, in jo poslej za spomin obderzali. V tem so doveršivnih in nedoveršivnih glagolov, naša syntaxis in Argonavte skorej vsi uzkrajni brodarje posnemovali tako, da se je ta navada še do današojega dneva obderžala se marsikaj ......)• e. Přejeli smo ta sostavek sicer že v petek, toda prepozno za pri nekterih slovanskih brodarjih natis tišti dan našega jezika dal Ker brez pravda za napredek Bog daj, da bi le gotov uspeh se izprav damo ta spis kakor smo dali vse druge radi natis-niti, ker se pravdajo učeni možaki kakor se možakom spo- dobi, brez osebnosti kemu spisu, naj je p strasti le znanstveno. V sakemu ta venskih bukev: „prosimo nam prizanesti. prosimo nam poslati"'- itd. Zna biti, da tako govore v Kolobocii, ali slovensko to ni nikakor in nikamor. Slovenec bo rekel: ali perte, ker réh bilo il contra, so „Novice bo geslo je od nekdaj v vsih tl ej od stva Saj Je ep da „prosimo, p ošij i te nam", ali prosimo, da nam po-šljete, da nam prizanesete, ali: da bi nam priza-nesli. Sploh ne smemo pozabiti, da nimamo v slovenšini se spozna treba dva ? Vred ne nemškega : „um z u laškega „di", u in 5? Z U u ne angleskega to" ne **) Ene pri priliki ne morem zamolčati. Pogostoma se čuje, pa tudi bere tu in tam in tudi ikakem i-red ki bi jih v takošnih primerlejih pokladali pred neodločivnike ali infinitive, da moramo torej z nedolociv-nimi načini vse bolj varčno delati. Tudi v tem primeru ne bo škodovalo, če pomislimo na latinšino. Pis~ 307 Novičar iz austrianskih krajev. Narpopređ ete bile perve dve versti ceaarske pesmi po- ° pevane, pri kteri so se pevci ko godci lepo obnašali. lz Siseka 18. sept. Ker je voda tako majhna, Po tem so gosp. fajmošter v krepkem nagovora solarje da nobena ladja z žitom no more gori, in ker seje zve- jQ druge pričujoče velike skerbí opomnili, ki jo mestni » da je ajdo na Krajnskem zlo slana vzela, se je magistrat kakor tudi si. šolsko nadzorništvo za izrejo mladosti ima, in z iskreno besedo šolsko mladost spod- dilo zadnji teden tukaj dokaj žita pokupilo, in sicer veći del za Krajnsko, okoli 3o.000 vaganov koruze po badali 3 20 kr., 13.000 vaganov Gopčevičeve že na pol i s prid en e po 2 30 kr., 2500 vaganov b a naške naj ji je to nenavadno počastenje nagon, še mar ljivši v prihodojem letu šolo obiskovati, in s toliko ve čim veseljem koristnih solskih naukov se učiti. Po tem pšenice po 5 fl. 40 do 50 kr. Ječmen slabeje sorte 80 počastiti gosp. fajmošter namenjene dařila delili. Po je po 1 30 kr., oves po 1 40 kr. do 2 Oi včeraj je sicer kupčija nekoliko zastala; vendar ni upati da kaj vec žita pripeljalo. dokončanem obdarovanju je neki šolar 2. reda besedo poprijel in mnogih dobrot opomnil, ki so jih ucenci v jo oivoi nupuijo UCRUIIRU uamaia, »cuuai m uj»«n, poprijel m UMOgin UODrOt OpOmnil, Kl SO Jlû UC6UC1 cena padla, dokler ne bo voda večja, da se bo minulem šolskem letu přejeli, in se šolskim predpostav (Wien. G. B.) Ijenim v imenu svojih součencov lepo zahvalil, pridne k Iz Pole. K. V nekterih laških novínah*) sebere, enakem napredovanju, nemarne pa k poboljšanju vabil. da neki gospod Grim iz Modene je po mnozih sku- Po dokončanem ogovoru so šolarji zadně dvé versti ce snjah iznajdel napravo, v i n o ti b grozdj in vse velja sarske pesmi prav verlo zapeli in h koncu vsega je izur-jena mestna banda še lepo „popotno" zapiskala. Bil je ta dan za nas Skedenjce zares prav prazničen in vesel dan; le obžalovali smo, da nobeden višjih šolskih gospo- ktero je nek tako dobro, kakor grozdino vino, to v sebi ima kakor uno; bokal takega vina ne več kakor malo krajcarjev. Pravijo, da toskanski voj voda je ukazal veliko tega vina nakupiti za svoje vo- dov iz mesta nas pri tem praznovanju ni s svojo na jake in za nektere milosnice. Kerčmarji sicer so vpervič zočnostjo počastil, kar bi bilo veselo slovesnost še ve godernjali, ali nič ni pomagalo: ponižati so mogli ceno liko veliko povzdignilo. navadnega vina, če so ga hotli prodajati Tako piše Zraven te vesele novice moram, bodi Bogu milo! časnik „Diavolett , kteri zdaj to znajdbo bolj natanko omeniti pa še druge žalostné iz našega cedalje lepsega popisuje v listih 255 in 256 in 257. Morebiti bi nebilo in prijetnišega gricka: terta nam spet ni nič rodila. • . - - - - ^ _ - - - m % m m m « « J /% i-k m V # i f napcno, přestavil ako nam kdo bukvice Grimelbi v slovensko Tu > kjer se je sicer do 4000 veder mnogocislanega vina 5 da tudi mi skusili menda preveč hvalj novo vino Na Veprincu v lstri 20. sept J. V Že lani přidělalo, letos še celo na bendimo (tergatev) ne mislimo ne. Pač žalostno je to za naš kraj! z tíorenskega. A. P. Potovaje po Gorenskem so bile pri nas po Liburnii zavolj suše velike nadloge in ako bi ne bila lepa zima, da so si mogli ljudjé sem 5 sem naletel na raarsikaj, kar bi znabiti za ter tje z delom ziveza zasluziti, bi bili lakotě padali Al letas se je še hujega bati, ker razun peští více" dobro bilo. kakor drugod , nase „No i žita in nialo letos šo precej zdravega koruna, ako je bil z goda j sajen, je strašna suša vse vzela; grozdja ni, da se bi ga nazobali; marún, ki je bil lani nekim velika pomoč, je letas že vča vrjavel, ,ter tud ž njim ni več upa na v*e to nam je bila lani za j m živež vendar v se Réka Letina po Gorenskem bi bila letos še precej dobra, ako bi ne bila unidan huda slana tako hitro in toliko veliko ajde pobrala. Kar sadje zadene, ga tudi ni veliko. Po nekterih krajih je bilo nekaj hrušek in češpelj; jakelk pa je bilo povsod prav malo. V Bohinju so poskusili vláni tudi nekaj murvinih drevesic saditi, tod* niso hatle dobro rasti; ali zavoljo zemlje ali preostrega zraka ne, se ce vé. odperta, al letos si jo moramo s srebernim ključem od-perati, ako hoćemo kaj iz nje nesti. Vino je naj slabeje po ? po vodo 30 kr. vere, in oštarije so kaj redke postale pa nekteri moramo že po dve uri deleč hoditi. Vendar pri vsem tem se imamo precej zdravi. Bog zahvaliti, da smo še lz Skedna pri Terstu 20. sept. * Kakor drugod je bila tudi pri nas dosihmal navada tište učence in učenke, ki so se marljivo učili in posebno lepo se obnašali, berž po ocitni preskušnji s šolskimi darili poča- stiti, naj Po novem ukazu slavnega šolskega nadzorništva se pa (^kar se je dozdaj le v mestu godilo) tudi po šolah na deželi za ra^deiitvo šolskih daril poseben dan določil in tako slovesno, kakor le okoljšine dopušajo, ucencom in učenkám odmenjene šolske darila razdelile. Ko je po tem takem 16. t. Boljse pa so se te drevesica v Bled u pri jezeru ob-nesle. Sadjoreja pa se po Gorenskem sploh prav dobro širi in obnaša. V G or j ah je dala spodnja Gorjanska srenja šolskemu učitelju iep prostor za vertno šolo, kjer je že veliko prav lepih in mnogih drevesic zrastlo. Iz take vertne šole se zamore gotovo za vso okolico veliko dobička nadjati. Slava takim srenjčanom! Tudi pri Begnah, in skozi doli pod gorami je veliko mlađega sadja zasajenega, ktero živo priča, da se gorenski kmetovavci sadjoreje prav lepo poprijemajo. Na polju in pri vertíh se vidijo tudi v večih krajih živi plotovi prav lepo zasajeni. — Kar cerkve in druge pohištva zadene, se po Gorenskem zlo lepšajo. Skoro v vsaki cerkvi je Le nekaj m., to je v saboto očitna preskusnja bila, pri kteri seje, v čast tukajsnema dvema gospodoma uciteljema šolska mladina dosti dobro obnesla, so se v penedeljek potem vsi ucenci in učenke zjutraj, nekoliko pred 8. uro v tukajšni soli zbrali, obhajat na-povedano slovesnost. Narpred se je šolska mladina v kaj novega, in v eni lepše ko v drugi, bi rekel, da me je žalilo, in scer to, ko sem slišai in vidil kako je neki orglodelski mojsterskaza sem in tje popřed dobre cerkvene orgle namesto popravil skoro po- bozjo hiso podala, kjer so naš mnogoljubljeni fajmošter g. Jožef Paulič veliko sv. mašo peli in s pesmijo: „Bog tebe hvalimo" cerkveno slovesnost sklenili. Po dokončani polnoma razdjal ali pa tako zlo popacil, da se nektere še cio popraviti ne bodo mogle. Tako jim je naredil v Kamnogorici, v Mošnjah, v Bohinjski Bistrici itd. Naj se pač temu mojstroskazu A. V. nobene cerkvene orgle ne zaupale! lz Ljubljane. V saboto dopoldne in popoldne je bila vpričo gosp. predsednika kmetijske družbe konec- v veliko, v to sloves božji službi je šla šolska mladost nost prav lepo napravljeno ovežje, kjer jo je razun ve like množice ljudstva tudi tukajšna mestna banda čakala. Novice v poslednjem „novičarju" so tudi že omenilito **) Naj bi gosp. dop napravo tega novega vina poslovenili. Prosimo tako dobri bili, da bi za „Novic Vred letna preskusnja 6 učencov kmetijskih sol. Slavno deželno poglavarstvo je določilo začasnega profesorja kmetijstva gosp. D. Dežmana za cesarskega komisarja pri ti preskušnji, pri kteri sta ucence iz 1. leta izpraševala dr. Bleiweis (iznatoroznanstva, kmetijske kemije in živi noreje) in gosp. A. Fleišman (iz kme-tijakega rastlinozna ost va, sadjo- ia murvo- 308 reje), delkov djanskega kmetijstva. Reci moremo gosp. dr. Orel pa učence 3. leta iz vsih raz Iz Pariza je prinesel včeraj vradni časnik da teur a n Moni novíco, da v posvetovanju zavolj obsédé Moldave so se ucenci večidel dobro, nekteri prav dobro oboa- in Valahije z austriansko armado, so se austrianska, sali. Očitno pa se je razodelo pri ti preskušnji tudi, da francoska in angleška vlada zedinile, da armade vsih prav korístna je nova prenaredba kmetijskih ucilnic, po tih treh vlad se zamorejo vdeležiti te obsédé kteri se učenci pervo leto v Ljubljani vse tište nauke temeljito uče, ki so po dl aga umnega kmetovanja. Ve- liko lože bo vprihodnjič gospodom v kmetijskih učiinicah na deželi izuriti v djanskem kmetijstvu take učence, ki imajo že prave zapopadke v vsih gospodarstvo zade-vajočih vednostih, in to toliko bolj, ker čez en raesec že pridejo od gosp. J. Zalokarja spisane bukve na dan, v kterih so vsi razdelki kmetijstva v domačem lahko umevnem jeziku djansko razložene. — Nas rojak gosp. naj Iz J. V o d o v n i k o v e Pohorske. Od Pohorskih kmetov dans čem V četertek pa deske vam zapeť, Kak Pohorc živí in koljk mora Teržanom jih drago na terg pripeljá, za dnarce terpeť Jož. Legat, c. k. računski oficial na Dunaji pridnisi in naj bolj čislani družbenik pevskega drnžtva Ma žage no mline Velike planine, Po osem volov 9 9 Zraven tolarjev sto. prodá : Dnar v mošnjo zavije Ga nekaj zapije, V saboto ponoči Prot domu ravná. > ki je tudi svet soznanil s krasno slovensko pesmijo„Po- Kak hitro petelin jo le zakřičí, Po poti si poje: juhej hola drají potnik", je mnogo cbžalovan umerl 22. t. m. na Dunaji. Že Pohorc družino z postlje Ma jopec čez ramo, klobuček na spodí 9 Novičar iz mnogih krajev# Dnnajski vradni list donaša zdej zaporedoma vsled politično-sodnijske prenaredbe novo izvoljene vradnike; Kosilce pripravlja, Na voze napravlja Volar pa volí Na pašo podí. ? kraj ; Tak k domu prikima Si lepo naštima, Da ženo zbudí In večirje dobí. 9 za ko ros ko kronovino doiočeni so bili razglašeni v O petih kosilo na mizo tiší, V nedeljo brez skerbi počiva do poslednjem listu, danes se pričakujejo za krajnsko. -C. k. ministerstvo kupčij*tva je prepoved prodaje kos Obšestih pa že po planin Ze seka zaga dné, Za froštek si mesa no štrukljev na Tursko preklicalo. Soštelo se je, da v vsem eku pej so katoliški duhovni austrianskega cesarstva za posojilo podpisali 15 mil. 564.164 Na Dunaji In plohe perlaga, Gromí „rom pom pom Prot žagi na dom. u najé; so sosteli v začetku tega leta 9425 his s 431.000 sta- V Biskupicah poleg Radlova v Galicii Ga žeja obhaj a, Prot keldru prihaja, Se vinca napije Ko vode ne smé. novavci. sozaderzali te dni 2 čedi z 313 besarabiškimi voli, ker in jopeč izsleče, k' se močno Do žage přivleče , s poděla zvali, Potem pa do cerkve tobak kper govejo kugo bolnih. Iz je bilo med njimi več za Krima se nimamo nič novega. 22. dan t. m. je bila seer na Danajski borsi govorica, da je zedinjena armada Ruse premagala. pa to je bila le prazna novica potí 9 Od truda sopise, Z rokavom se briše, Ko robca alj tiheljca V var žati ni. kadi, Pod lipo zeleno se v senco zvali Se tam odihuje, Tobak naděluje $ Ko vkup zazvoni^ jj- Se Pohorc kadi. 9 za dnarne spekulante. Časniki zdej obširniši popisujejo stop zedinjene armade na Krim pri berdo Baba blizo Eu pa tor i e 14. dan t. m., kjer je 60.000 vojakov iz bark na suho stopilo brez vse overe ali upora; proti poldné je en del armade že čez Simferopolj marširal 19. dan t. m. biti, ka- proti Sevastopolju, kjer je imela kor politikarji prerajtujejo. Vsi vojaki, ki jih mislite francoska in angleska vlada se nad Krim poslati 9 bojo naravnost na barkah na berdo Baba v Krim šli , ne pa cez Varno. Pripoveduje se, da admiralu Na him ovu, ki zapoveduje rusovskim barkam v Sevastopolju, je knez Men šik ov ukazal: ako sovražne barke napadejo rusovske . , naj z vso silo skusi predreti sovražne brodovja in iz luke jadrati na prosto morje in se raji a sovražni- kom ondi udariti, kakor pa pripustiti, da bi v luki po-žgal rusovske barke. — Ko od več strani za gotovo slišimo, da v Mol davi kmali ne bo nobenega Rusa več, ker je že tudi Goršakov 16. t. m. iz Jaša se vzdi-gnil proti Skuleni, in da, kakor hitro bo vsa rusovska armada unkraj Pru ta, bojo Rusi poder li vse mostove da cez to reko, ki loči Moldavo od rusovske Besarabije, Be je hipoma iz Bukurešta zanesla na Danaj novica, rusovski general Luders namerja iznova z močno armado čez Donavo udariti v Dobručo in nad Varno marširati. Kakor mnogo druzih govoric trosijo dopisniki iz bojišča po svetu, takošna „Nežica" je menda tudi ta. Kje pa je zdaj turska armada in kaj delà, ker se celó malo od nje govori? Veći del tište, ki je na vlaški zemlji, maršira v Bulgario in se bo zbrala v Kutí te nč ah, da od ondot, kakor bo potreba nanesla, ide v Azijo, ali v Krim, ali v Besarabijo. — Admirali an-gleško-francoski so prepovedali stanovavcem na Aland-»k ih otokih , da ne smejo nobenega občenja imeti z Rusi. Po žagi pa žagmešter glasno Cel teden se revež v planini potí Da sebi kak kraj cer k nedelji V •Vf z VIZI Sam sebe ne čuje, ko voda trusi, Si žago vglihava, Po deski vrezava, Da jazbec, lesica dobi 5 Cei teden oluje V planini lesuje, V nedeljo pa v cerkvi Zadrema no spi. V pečovj beži Birt deske nabaše, vsak voz Ivdar pa od grajšine sekucjo petdeset, dobi, No voli napaše, pa vklene jih On čokle za dur alj pod klop spet : Jirs , plave ino muri ! Jih z gajžlo nakuri, Kanacja hejc , hejc Î Kar moreš, zdaj vlejc. zakadi No škorně obuje, Gosposko gromuje, Pa vmazan in rušast V grajšino hiti. Popravek. V listu 72. v sostavku „Tudi nekaj zastran doversivnih gla-v zadnji versti namesti: kakor je terpečemu navskriž, « «r V • V golov" beri: kakor je doveršeno terpečemu navskriž. golov V 76. listu str. 298. 2. polov, v 14. versti namesti u beri 99 gla gol ih", in v 24. versti namesti ..příklonem et beri „prikl onim-'. V 76. listu str. 302. 2. polov. v. 36. namesti „nedoločivne" beri „nedoveršivne". Stan kursa na Dunaji 25. septembra 1854. 2 99 99 Obligacije deržavnega dolga 4i y Oblig. 5% od leta 1851B 96* Oblig, zemljiš. odkupa 5°/075 5 4V 4 3 n 7 0 99 85 »3% 51 y, fl.i Esterhaz. srećke po 40 fl. 85% fl. 2 Zajemi od leta 1834 1839 1854 » 223 132 3/ 97 99 99 99 99 99 99 99 Windisgrac. Waldštein. 919 V 99 99 20 „ » 20» » 10» 29 y 29 10 4 99 99 4 99 4 99 99 Kegleviceve Cesarski cekini......5 fi. 31 Napoleondor (20 frankov) 9 fl. 15 Suverendor.......16A.20 Pruski Fridrihsdor ... 9 fl. 48 1 i i i ■ p j Nadavk (agio) srebra: na 100 fl. 18 û.*% MK Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis Natiska r in založnik : Jozef Blaznik.