GLASNIK
OKRAJNEGA
LJUDSKEGA
ODBORA
LJUBLJANA
LJUBLJANA, 24. MAJA 1957
LETO IV., ŠTEV. 40
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR
Poročilo Inšpektorata za delo v letu 1956
I. SPLOSNO
Pri pregledu bilance dela Inšpektorata dela v letu 19% ugotovimo, da je bilo letošnje leto na I®m področju dela dokaj uspešno.
je razvidno ne samo iz večjega števila pregledanih podjetij, temveč jedi iz dejanskega zboljšanja de-‘°vni|| pogojev in razmer v mnogih gospodarskih organizacijah. Da ni “do še vidnejših uspehov, je vzrok Predvsem pomanjkanje finančnih sredstev,' in to ne samo za potrebe *!*A temveč na splošno, zaradi če-9ar je nastala ponekod gospodarska vagnarija, ki je zajela tildi podaje HTZ
Drugi zelo važen negativni faktor, ki pa je povezan s prvim, je Zmanjšana investicijska gradbena dejavnost na področju industrije in °hrti. Za večino naših podjetij je Značilno, da _so zaradi močno poučene proizvodnje prenatrpana in Pretesna, kur je mnogokrat glavna °vira za normalizacijo delovnih potuje v.
Kljub opisanim težavam so se Pogoji delu v mnogih podjetjih *«atno zboljšali. K temu je pri-Pomoglo (udi dejstvo, da se je po-V^čala dejavnost MTZ komisij, ka-tere se vsak dan bolj uveljavljajo ? svojim vplivom pri organih de-•»vskega samoupravljanja. Poživi-|ttv IITZ komisij ni čista zasluga "špektorata dela. svoj delež ima P.rl tem tudi Okrajni zavod za so-rlH<no zavarovanje v Ljubljani, ki ®rpolaga z večjimi finančnimi sred-I vi za |>reventivo, iz katerih črpa ,-datke za organizacijo tečajev za I)U{l.e HTZ komisij no podjetjih.
olje pripominjamo, da se je ustalila HTZ. komisija tudi pri Taj-L™tvu za zdravstvo našega okraja, "misije pa se ustanavljajo tudi pri "katerih občinskih ljudskih odbo-jj .*• kot Ljuhljana-Center, Kamnik , Inšpektorat dela pomaga pri rt(. "avljanju takih komisij, z nji-y* "slivno sodeluje in jim pomaga, ^nekaterih občinah so te komisije r v tesni povezavi s komisijami j ..gospodarskih organizacijah in z hil)|1-11* nspe.šno sodelujejo. Bolj in „,.l *e uveljavljajo varnostni teh-'• katerih število raste. lr vprašanjih osebnih zaščitnih Vs jev "• kilo v preteklem letu tpP^onega niti pravnega niti ma-. lalnega napredka, izvzemši to. do podjetje »GETALOUS« iz .■'? r"ka izdelovati kvalitetna za-"" očala. Pri teh očalih ni še •lih no,r,a re*eno vprašanje zaščit-|(gj s*ekel, katera so duplez in niso *jp 'V''"totno varna, sieor pa sta kon-'keija in izdelava zadovoljiva. IB *o la vprašanja zelo pereča •hhr.°i a^a zaščitna sredstva vzrok tlU]|Kim nezgodam pri delu, bi bilo hrt|i'(l' '*a s,k pospeši rešitev še od-lanin bravnih in materialnih vpra-logjij r<*dvsem bi bilo potrebno do-°rgana, ki bi skrbel za stan-
dardizacijo osebnih zaščitnih sredstev, odobraval njihovo proizvodnjo in na splošno, ki bi lahko oblast-tveno posegal v la vprašanja. Nujno bi bilo ukiniti uvozni faktor na osebna zaščitna sredstva, vsaj za nekatera rt. pa čeprav so za varstvo ljudi zelo nujna — še ni izgloda, da bi se v doglednem času lahko izdelovala doma.
Nepravilnosti so ugotovljene tudi pri uporabi osebnih zaščitnih sredstev. Zaradi slabe kvalitete jih delavci zelo neradi uporabljajo, ker jih v mnogih primerili pri delu ovirajo in sluhu ščitijo. Razumljivo je. da lak problem ni možno rešili samo s predpisi o obvezni uporabi, temveč je potrebno predvsem rešili uporabnost osebnih zaščitnih sredstev, nato pa discipliniranost zaposlenih.
Organi Inšpektorata dela so na terenu ugotovili nešteto strojev domače izdelave, ki so že po konstrukciji brez varnostnih naprav. Podjetja v tem primeru upravičeno kritizirajo prodajo takih strojev in nap ra v.
V minulem letu ju Inšpektorat dela na vloge podjetij izdal večje število odločb o potrebi uporabi ja-' nja osebnih zaščitnih sredstev na posameznih delovnih mestih. Podjetja predvsem zaprošajo za zaščit-1 ne obleke in obutev, da na osnovi take odločbe lahko isto nabavijo iz materialnih stroškov. Inšpektorat dela se v vseh primerih pred izdajo odločbe o potrebi prepriča na kraju samem.
Po navodilu Republiškega inšpektorata dela redni pregledi podjetij za proizvodnjo električne energije in njene razdelitve ne spadajo v pristojnost Okrajnega inšpektorata dela. Kljub teinu so se v letu 19% pregledalo tri podjetja, in si-eer: »Elektrarna* Medvode, »Elek-Iroc Ljubijana-mesto in »Elektro« Ljubi j a na-okolica. V teh podjetjih ni zaslediti posebno problematičnih primerov na .področju higiensko tehnične zaščite. Pripominjamo, pa. da le v vseh podjetjih te panoge problem pomožnih delavnic za vzdrževanje naprav. Te delavnice so zelo majhne, natrpane, neurejene in brez ventilacije. N. pr. kovaška delavnica v »Elektrarni« Medvode, ki se nahaja v spodnjih prostorih, ima nezadostno dnevno svetlobo in je brez prezračevanja. Isti problemi so pri podjetju »Elektro« Ljubiiana-mesto in Ljubijana-okolica. V letu 19% so vodstva podjetij pristopila resno k reševanju zgornjih nepravilnosti.
Kemična tovarna Moste proizva-ja glinico in aluminijev sulfat. Tovarna sc je kljub zastarelosti precej popravila v pogledu higienske in tehnične zaščite na ta način, da so bili nekateri oddelki renovirant. Slalii delovni pogoji obstajajo še v mlinu za mletje boksita. Potrebno
bo obnoviti še nekatere glavne oddelke, ki so zaradi dotrajanosti že •nezanesljivi za uporabo, zlasti je to problematično pri strojih, ki so razjedeni od kemičnih vplivov in razmajani od tresenja strojev. Za to ureditev bodo pa potrebna finančua sredstva.
Navzlic pomanjkanju finančnih sredstev in ostalim težavam je v minulem letu na področju varnosti pri delu v kovinski industriji zabeležen viden napredek, posebno pa v pogledu vsestranskega zavarovanja strojev. Tli moramo predvsem omeniti Tovarno kovinske galanteriji- z obrali Ljubijann in Tacen. Tudi v podjetju »INDOS« v Ljubljani so se razmere občutno izboljšale, ker se je podjetje preselilo v novo urejene delovne prostore. V teh je treba urediti še sanitarije.
Zelo se je popravilo stanje v podjetju »Titan« v Kamniku. Siara livarna, kjer so bili delovni pogoji in zaščita pri delu zaradi gradbene znstarelosti in iz.trošenosti najslabši. je bila letos Izločena iz uporabe. Neučinkovita ventilacija je na mnogih delovnih'mestih ogrožala zdravje zaposlenih oseh in večina leh napak je letos odpravljenih. Tildi v tem podjetju še niso urejene v zadostnem številu sanitarne naprave, 'za kar so pa že zagotovljena finančna sredstva ter ho ta pomanjkljivost v letu I9S7 (udi odpravljena. Vodstvo podjetja si zelo prizadeva, da se delovni pogoji zlioljšujejo.
V obrtnem Kovinskem podjetju Lož, kjer so bile razmere še do nedavna zelo neurejene (ni bilo sanitarij. provizorična električna nn-peljava, slabo ogrevanje in zračenje ild.), se stanje vsestransko izboljšuje. Poleg navedenih podjetij je zabeležen viden napredek še v podjetju »TURA« v Ljubljani, »Žičnica« v Ljubljani. V »Saturnusu« je letos zboljšana ventilacija v oddelku spnjkalnice.
Kol primer posledic pomanjkanja finančnih sredstev lahko navedemo podjetje »Rog« Ljubljana, Tovarno kovanega orodja v Kamniku ter Kovinsko industrijo na Igu. En del tovarne koles »Rog« je vzorno urejen, preostali del pa je v zelo slabem stanju, ker je zmanjkalo finančnih sredstev za dokončno ureditev. Tako je električna inštalacija ponekod še provizorična, velik problem pa predstavlja neurejena ventilacija, in sicer v obeh lakirnicah, v varilnicah in deloma v galvanizaciji. Nerešeno je še vprašanje kopalnic, ki so zaradi zelo umazanih del v brusilnici, po-Hrnici in avlomalniei nujne. Po navedbi podjetja je od 170 milijonov planiranega dobička ostalo podjetju le tri in pol milijona sklada za prosto razpolaganje, ki je namenjen za nabavo najrazličnejših nujnih potreb, od katerih zavisi pro-
izvodnja, odlaga se pa ureditev higiensko tehnične zaščite.
V	tovarni kovanega orodja v Kamniku so pogoji dela zelo težki in nezdravi, posebno v brusilnici, kjer naslajajo pri brušenju z naravnimi brusi poklicna obolenja — silikoza. Inšpektorat dela je zahteval v cilju zboljšanja delovnih pogojev rekonstrukcijo kovaške peči, premestitev brusilnice in ureditev učinkovitih zaščitnih sredstev za brusilce. V letošnjem letu je ostalo vse na mrtvi točki iz razloga, ker podjetje nima finančnih sredstev, po drugi strani pa vodstvo podjetja nima razumevanja za urejanje delovnih pogojev.
Kovinska industrija Ig se je razvila v prostorih privalile obrtne delavnice in je razumljivo, da so ti prostori absolutno pretesni, predvsem še iz razloga, ker se podjetje bavi s proizvodnjo velikih kosov. To dejstvo stanje še poslabšuje.
Elektrotehnična industrija ni bila v celoti pregledana v letošnjem letu, ker je 'bila konce leta 19%. Kljub temu se vidi, da so vsa podjetja pristopila k reševanju in odpravljanju higiensko tehničnih pomanjkljivosti. Osnovni problem v teh podjetjih je neučinkovito prezračevanje posameznih delovnih mest in prostorov. Ta pomanjkljivost je najbolj izrazita v bakelitnem oddelku podjetja »Elma« Črnuče, kjer so pogoji zračne sredine zelo nezdravi. Enake pomanjkljivosti smo zasledili v lakirnicah in sicer v raznih podjetjih.
V	Inštitutu zn elektrozveze so osebe, ki delajo na preizkušanju rentgenskih aparatov slabo zaščitene pred rentgenskimi žarki.
Viden napredek je ugotovljen v tovarni »Zmaj« v Ljubljani, kjer so v preteklem letu zboljšali pogoje dela na najbolj kritičnih delovnih mestih pri stiskalnicah, v /ulivalniči In v bakelitnem oddelku. S temi ureditvami so še razmere na splošno zboljšale.
Osnovni problem pri eleklro-in.štalacijah je še venuo pomanjkanje materiala, in to predvsem kvalitetnih šuko stikal in pa tro-ž.ilnih ter večž.ilnih kablov za tro-fazni tok in ničlovod. Pojavljajo se primeri, da proizvajalci električnih naprav in sredstev proizvajajo svoje proizvode pomanjkljivo izvedene v pogledu varnosti pri delu, s čimer je podana možnost nezgod po električnem toku. Tako je podjetje »Iskra« Kranj vrglo na tržišče precej enofaznih ročnih vrtalnih strojev brez vzemijilve, podjetje »ELBA« v Škofji Loki pa neustrezna električna spajkaln.
Kemična industrija spada med naše gospodarske dejavnosti, v katere se skozi vsa leta povojnega časa za krmslrnkeijo in izboljšavo obstoječih obratov ni vlagalo nobenih sredstev. Dokazano pa je, da je proizvodnja in osamosvojitev tehnoloških procesov za neštete artikle kemične proizvodnje najbolj napredovala, saj se v predvojnem času naša država ni linvila s proizvodnjo kemičnih artiklov. Zastarelo kemično industrijo bo (roba rekonstruirati, z uvedbo novih tehnoloških postopkov modernizirati in s tem ustva-
riti pogoje za manjšo možnost nezgod, predvsem pu poklicnih obolenj. Med kemične tovorne s slabimi delovnimi pogoji spada Kemična tovarna Domžale," zlasti oddelki zu proizvodnjo minijevegu prahu, glajenke in litopona. Ti oddelki so zelo dotrajani. Tudi »Celuloza« v Medvodah ima zelo iztrošen strojni park, zlasti lužni stolpi, ki vsepovsod prepuščajo žveplov dioksid. V kemični industriji obstaja še ta problem, da poleg slabo zaščitenih strojev, ki prepuščajo pline, zaposleni nimajo na razpolago primernih osebnih zaščitnih sredstev. Problemi so tudi še vedno pri urejanju pravilnih vcntilacij.
V letu 1956 je bila industrija gradbenega materialu v celoti pregledana. Posebnih izboljšav v pogledu HTZ glede na leto 1956 v teh podjetjih ni zaslediti.
Vse naše opekarne so zastarele, nesodobnega tipa in posebnega razvoja v procesu dela v letu 1956 niso dosegle. Nekatere opekarne so si nabavile nove stroje za izdelovanje opeke. Ti stroji domače izdelave so v pogledu higiensko tehnične zaščite odnosno delovnih pogojev odpravili ročno rezanje opeke. Na ostalih delovnih mestih, kjer bi se z nabavo nove mehanizacije in s preureditvijo obratnih prostorov lahko znatno izboljšali delovni pogoji zaposlenih oseb v podjetju, se v letu 1956 stanje ni izpremenilo. Da je temu tako, je predvsem vzrok na pomanjkanju finančnih sredstev, čeravno podjetja ustvarjajo lepe dobičke. Z modernizacijo obratov ne bi bil zabeležen uspeh samo v izboljšanju delovnih pogojev, temveč tudi uspeh v efektu in kvalitet! proizvodnje.
Iz industrije umetnega in naravnega kamna je vredno omeniti podjetje »Ljubljana«, ki še ni v celoti zgrajeno. Podjetje se je moralo na hitro umakniti iz prejšnjih svojih prostorov na Titovi cesti in jih prepustiti Gospodarskemu razstavišču. Preselilo se je v svoje še nedokončane prostore. Zaradi neizpolnjenih osnovnih delovnih pogojev Inšpektorat dela ni pristal na izdajo upo-rabnostnega dovoljenja. Podjetje je kljub temu začelo z delom in j,e bilo na naš predlog zaradi tega od sodnika za prekrške kaznovano. V letu 1956 je podjetje delovne pogoje zadovoljivo uredilo tako, da je bilo obratovanje dovoljeno in izdano uporabno dovoljenje. V decembru 1956 je pričela delovati ogrevalna naprava s kaloriferiji, katere ureditev je bil pogoj pri izdaji uporabnega dovoljenja.
Z izdelavo gradbenega izolirnega materiala se peča v Ljubljani »Izo-lirka« v Mostah. Delovni pogoji v tem obratu se v letu 1956 niso spremenili. V poizkušnji je mehanično posipanje mivke na katrnnizirano lepenko ali juto pri izdelavi strešne lepenke. Z dokončno ureditvijo tega postopku bosta odpravljeni dve zdravju škodljivi delovni mesti.
V okraju Ljubljana je precejšnje število kamnolomov. V splošnem se stanje glede na leto 1956 v teh kamnolomih bistveno ni izpremenilo in še vedno predstavljajo stalno nevarnost za poškodbe zaposlenih. Nujvečji kamnolomi po obsežnosti so v Podpeči. Kresnicah in na Verdu. Vsi navedeni kamnolomi so pristopili zaradi obstoječih nevarnih višin navpičnih sten k uvajanju etažnega izkoriščanja, kor pa seveda ne more biti izvršeno v enem letu. Industrija apna Kresnice celo odpira nov kamnolom po predhodno odobrenih projektih. Taki so delovni pogoji in varnost pri delu v večjih kamnolomih, kar se pa ne
da trditi za manjše kamnolome, in to predvsem kamnolome Uprave zu ceste OLG Ljubljana. V splošnem lahko zelo kritično gledamo na varnost delu v kamnolomih. Izboljšuje sc nekoliko stanje glede-miniranja po kvalificiranih minerjih, katerih je z uvedbo tečajev in strokovnih izpitov vedno več.
Kresniška industrija apna je v letu 1956 stavila v pogon poizkusno obratovanje mehanizirane apnenič-ne peči. V kolikor bo obratovanje uspelo, bodo marsikatera delovna mesta, ki so sedaj naporna in delno zdravju škodljiva, odpadla.
V lesno predelovalni industriji in obrti so pile ugotovljene okol-nosti, kolere kažejo na zboljšanje stanja higienske tehnične zaščite v letu 1956. Ta zapažanja veljajo predvsem za večja podjetja in sc nanašajo na tehnično zaščito strojev in strojnih naprav ter zboljšanje delovnih prostorov. Z razširitvijo delovnih prostorov se je sprostila dosedanja natrpanost in so se v zvezi s tem delovni pogoji znatno zboljšali. Zboljšanje delovnih pogojev je bilo. doseženo tudi z ureditvijo ekshnustorskih naprav in sodobnim načinom ogrevanja. Pripomnimo naj. da razširitev prostorov v nekaterih podjetjih ni bila izvršena zaradi zboljšanju delovnih pogojev, temveč je to zahtevala sama proizvodnja. Značilnost za vsa večja podjetja lesno predelovalne industrije je netirejeno stanje sanitarnih prostorov. V nekaterih podjetjih so stranišču oddaljena po 50 m izven obratnih prostorov (»Tisa« Rakek) in so delavci pri upo-
dnevne svetlobe in ogrevanja. Električna inštalacija je v vseh prostorih zastarela. Sanitarni prostori so brez kopalnice in garderob. Zaradi utesnjenosti podjetje nima skladiščnih prostorov, tako da je primorano ves material hraniti v samih delovnih prostorih, kar je • nedopustno tudi iz požarnovarnostnih razlogov. Podjetje bi moralo imeti skladišče za shranjevanje lahko vnetljivih snovi izven tovarniškega objekta. Podjetju je zaradi teh nezadovoljivih pogojev nujno potrebno dodeliti večja finančna sredstva za zgraditev novega objekta.
V papirni industriji je ugotovljen znaten napredek v pogledu higiensko tehnične zaščite. V Papirnici Količevo so v letu 1956 namestili varnostnega tehnika in pristopili k aktivnejšemu reševanju problemov za zboljšanje pogojev dela. V Papirnici Vevče pa uspešno deluje komisija HTZ. Znano je, da imajo papirnice zelo močne prepihe in razmeroma suh, odnosno vlažen zrak. Med drugim moramo omeniti tudi to. da so papirnice v veliki meri odpravile transmisije s trnns-misijskimi jermeni in namestile delovnim strojem poedine elektromotorje.
Tekstilna industrija v letu 1956 ni bila v reloti pregledana. V večini podjetij je osnovni problem pomanjkljivo prezračevanje delovnih prostorov. V »Predilnici« Litija je urejena klimatska naprava, katero je uredilo podjetje »Ventilator« Zagreb, ki pa ne odgovarja svojemu namenu in povzroča močan prepih nn delovnih mestih. Problem so
znatno zboljšalo. Zaščita strojev i° strojnih naprav je izvedena z.ado* voljivo, predvsem pa se zboljšujejo delovni pogoji z adatpucijami i* dograditvami obratnih prostorov-Delno je izboljšano tudi čiščenj* črkovnikov .in regalov od svinče-vega prahu. Ureja se tudi ventil*; cija v strojnih stavnicah in tudi v ostalih prostorih. Skoraj v vseb podjetjih se je čistoča dvignila n* višji nivo, zidovje v pretežni večini ustrezno prepleskano z oljnatim opleskom do višine 2 m.
Pri grndbenh podjetjih se je T letu 1956 pojavila štednjn lesa n* račun varnosti pri delu. Zaradi pomanjkanja materialu na gradbišč* in delno zaradi nediscipline delavci odnašajo material iz uporubni* odrov in podov nu mesta, kjer j* nujno potreben. Posledica tega j*1 da ostanejo praznine na predpisano grajenih odrih in se s tem poveč* I nčvarnost za zdravje in Življenj* l
rov i* 1
7'
delavcev. Za postavljanje odrov »■ podov se večkrat uporablja že iz-
rabljeni material, ki po svoji trdnosti ne ustreza več in predstavlj* stalno nevarnost za nezgode, doklej je vgrajen. Več primerov je tud'i da kalkulanti znižujejo cene grad; benim storitvam na račun varnosti pri delu. Ti pojavi so predvsem tam, kjer podjetja močno med «e" boj konkurirajo na licitaciji j* prevzem gradbenih del. Delno se j* izboljšalo stanje pri postavljanj* gradbenih dvigal s podom, ker gradbena podjetja ta uvigala soliduej* postavljajo ali kompletno konstrukcijo naročilo nri tesarskem P"”'
rabi stranišč izpostavljeni vsem vre- tudi barvarne vseh podjetij tekstil-
menskim neprilikam, kar prav gotovo ne vpliva ugodno na zdravje. Obstajajo pa še podjetja, pri katerih je še vedno problem odstranitev lesnega prahu, žaganja in odpadkov. nastalih pri obdelavi lesa. V teh obratih so delavci stalno izpostavljeni močnemu prošenju, kar prav gotovo nima ugodnih posledic no varnost dela in zdravje zaposlenih. Stalno nevarnost predstavljajo tudi neodstran jeni kupi žaganja, oblanja ter odpadkov. Vsak lesno industrijski obrat bi moral imeti urejene kopalnice, da bi si delavci lahko po končanem delu okopali telo od nevšečnegn prahu. V lesno predelovalni industriji nn splošno še ni rešen problem ureditve prostorov — kabin zn brizganje izdelkov z nitro in ostalimi laki. Obstoječe kabine so pomanjkljive, ker ne odvajajo nastajajočih hlapov pri brizganju. V nekaterih obratih so zaposleni zaradi teh neurejenih raz-
ne industrije, kjer ni urejeno prezračevanje. Vsepovsod se opaža prenatrpanost delovnih prostorov s stroji, ljudmi in materialom,
podjetja nenehno povečujejo proizvodnjo. To je posebno ^prišlo do
izraza v tovarni iRašica« Gameljne. »Tnduplati« Jurše, kakor tudi v »Predilnici« Litija in »Pletenini« v Ljubljani.
Tud! za industrijo usnja in obutve je značilno, da se nahaja v gradbeno zastarelih, dotrajanih in temnih obratih. V Tovarni usnja Šmartno pri Litiji je bila nevarnost, da se strop v oddelku za predelavo usnja podre delavcem na glavo. Inšpektorat dela je iz teh razlogov prepovedni nadaljnje delo v tem oddelku. Na podlagi te prepovedi je podjetje pristopilo k adaptaciji prostora, ki je ilunes že izvršena.
Stanje se je zelo popravilo v Tovarni usnja v Kamniku. Podjetje je investiralo približno’ 70 milijonov
eijo naročijo pri tesarskem p-jet ju.	,
Gradbena obrtna podjetja v za°' njem času mnogo popravljajo fasade hiš. Pri tem zelo malo up*; števajo varnostne predpise o zaščit delo. Lahki fasadni odri so predvsem pomanjkljivi v varnostih” ograjah in dostopih do posamezni* nadstropij fasadnega odra. Ugotovljeno je tudi. dn odgovorni delovodje manjših obrtnih zidarski* podjetij ne znajo, oziroma ne poznajo varnostnih predpisov. V p°^ gledu lesenega gradbenega materiala za fasadne odre in ostale neprave velja isto kakor za država* gradbena podjetja. Nn gradbišču r vedno pomanjkanje tega material" kar ie vedno tudi vzrok za P°' manjkljivo izvajanje gradbenih v*?' nostnih ukrepov pri obrtnih gr®*1' benih podjetjih.
Pri drugih obrtnih podjetjih. * so navezano na zaprte delovne p1""-
store, je na splošno ugotovi j*‘*®j dn so delavnice v pretežni veči*
mer primorani uporabljati moške, dinarjev v adaptacijo, novogradnjo
tl 1	*	1 .1	— _ .1 _ _ Z .. X 1	..	rm . I ■»	1»	■ X /ki II I	•	1 V	__ « —. . . V	/lit I /» ir II 1 b	EX 1*	_
Prizadete osebe težko vzdrže polni delovni čas z masko. Rešitev tegn problema bi bil velik nopredek v zdravstveno-dclovnih pogojih delavcev v lesno predelovalni industriji. Primer neprimernih prostorov ie podjetje »Melodija« v "Mengšu. Tovarnn obratuje v prostorih, v ka-
in splošno urejanje delovnih prostorov.
V živilski industriji je bil do sedaj glavni problem ureditev primernih sanitarnih prostorov. Podjetja živilske industrije na področju okraja Ljubljana so večinoma starejši obrati, dediščina preteklosti.
skorajda nenstrezujoče. Ge bi ti* go upoštevali predpise, katerim i* rnio delavnice ustrezati, bi jih m
rali do 20*/o zapreti. Predvsem velja zn čevljarske, manjše ko** ske. mizarske delavnice in ra/ ,
sne. mizarsKe tieiiivnivc m •	,
krojnčnire. Du je v državniht°-e nih podjetjih tudi tako stanje.
predvsem vzrok v tem, ker s°
nnelnlo i v nviirof no ikltrf l l H
terih so pred vojno izdelovali slom- V teku letošnjega leta je bila zgra-
nike. Vsi delovni prostori so temni, brez zadostne dnevne svetlobe, nekateri oddelki so prenatrpani s stroji, polizdelki in ljudmi. Kovinska polirnica je majhen prostor brez prezračevalnih naprav, v vseh oddelkih so nameščene peči na žaganje. ne glede nn to, da "se v oddelkih opravlja delo z vnetljivimi loki, celuloidom Itd. Prostor, kjer sc vrši mehčanje celuloida z aeetom, je nasičen e hlapi večje koncentracije, tako da je stanje za zaposlene nevzdržno. Enake so prilike v galvanizaciji ter v strojno mizarski delavnici.
Kabine za oglaševanje so majhne in brez zadostnega zračenja,
jena in dann v uporabo nova ljubljanska mlekarna, dočim je podjetje »Mesoizdelki« adaptiralo prostore tako, da zdaj odgovarjajo svojemu namenu. Tovarna hranil v Ljubljani je tildi dobila sredstva za rekonstrukcijo mlina za kavovine. ki je povzročal mnogo črno-rjavega prahu. Tovarna bonbonov »Sumi« zaradi neprimernih prostorov in proizvodnega nroresa ne more urediti ventilaeij. Ker ta tovarna tudi v sanitarnem pogledu povsem nc odgovarja, se predvideva ustavitev obratovanja predvsem iz zdravstveno-sanitarnih razlogov.
V grafični industriji se je stanje nasproti prejšnjim letom v letu 1956
nastale iz privatne obrti in 7 v njih proizvodnja samo razšir* dočim so prostor! ostali neizpreaU, njeni. Do večjih adaptacij ne Prl‘jj) iz razloga, ker so stavbe, v kat<‘r()| se delavnice nahajajo, privatna '* m se državna obrtna podjetja •’ f ni jo vlagati finančna sredstva	s,
take prostore. Zaradi pomanjkanja j Ti prostorov v mizarski obrti	<i;
krat niso ločene strojne delav"].# od ročnli delavnic in se opr»* _ v istih delavnicah tildi delo na "1 jih, kar je nedopustno. Prenn'r' ^ nost delovnih prostorov, V°-ei, tnm. kjer so prehodi mimo strd | sama po sebi ogroža varnost delil. Mnogo delavnic je tokih- ,^ nimajo osnovah pogojev za ijvr'«/i vanje obrti. Upoštevajmo, ‘>a
\

Pri takih obrtnikih zaposleni tudi tuji delavci, ki so zaradi neurejenih razmer stalno izpostavljeni *dravju škodljivim vplivom. Na drugi strani pa moramo pohvaliti Precejšen del privatnih mizarskih obrtnikov v Šentvidu nad Ljubljn-®°> ki imajo svoje delavnice vzorno "rejene. Pripominjamo tudi, du so delavnice, ki se na novo ustanav-'jajo v novih zgradbah posebno v zadnjem času, zadovoljivo urejene z smislu higiensko tehničnih predpisov. To izboljšanje je že rezultat Prisostvovati ja Inšpektorata dela Pri Okrajnih revizijskih komisijah ^ gradbene projekte in strogega kriterija, ki ga .zavzema komisija Pri pregledu na novo ustanovljenih obrtnih delavnic pred izdajo obrtna dovoljenja.
Privatni obrtniki bi morali imeti Jklcnjene kolektivne pogodbe. Na 'arenu je ugotovljeno, da teh po-f°db nimajo in da tudi sindikati, katerih dolžnost je, du po tej stvari delujejo, do sedaj niso bili dovolj »ktivni.
V podjet jih z žensko delovno silo »•»o naleteli na problem zaposlitve tena izven rednega delovnega časa. faradi pomanjkanja stanovanj se teposlene samske delavke zaposlujejo izven delovnega časa za ceno »kromnega stanovanja pri raznih družinah s pogojem, da opravijo te>n družinam vse hišne in gospodinjske posle. Njihovo delo daleč Presega ceno stanovanja in tako družine nesocialno izkoriščajo tre-fntni stanovanjski problem v svojo korist. Poleg tega se ti privatni stanodajalci na ta način izognejo tudi Plačevanju prispevka za socialno zavarovanje. Te delavke na ta način dejansko dnevno opravijo poleg *vojih 8 ur dela še več ur izred-?pRa dela. pogosto ves prosti čas, zyzemši spanja in tudi za tega so Jojvečkrat prikrajšane. To izkori-»eanie deklet je zaslediti pri vseli .°jih in poklicih brez izjeme, ter j® zavzelo takšen razmah, da ni več tovora o posameznih primerih, teni-to vprašanje predstavlja resen fužbeni problem v naši socinlistič-J11 "reditvi. Prizadete osebe pridejo Pogosto na svoje delovno mesto že * rojene, nerazpoložene do dela in ,y takem stan jn podani vsi po-da pride do raznih delovnih
"R*god.
i področju delovnih odnosov »Pektorat dela ugotavlja, da se je t''a.»išalo število posredovanj zn-"^Pravilnih odpovedi s strani "»Porlorskih organizacij, delo se je k Povečalo zaradi vedno večjega (jj^Praševanja strank po informa-in Prošnjah za posredovan je ^nepravilnosti pri urejanju
11. ORGANIZACIJA
in zukonom o območjih okrajev "'‘čin v LRS (Uradni list LRS Ht|v- 24-55) je bila izvršena nova Je/Vn« teritorialna razdelitev okra-u ..v LRS. V zvezi z uovo orgoni-okraja Ljubljana je Svet za ()LO sklenil, du se prenese na za delo pri nekaterih ob-'1 ljudskih odborih nekaj koni-Te * področja Inšpektoratu dela. °®P«‘tence se nanašajo le na delovnih odnosov in hi-tehnične zaščite v obrtnih 'U tv"icah, gostinstvu in trgovini, le "J »e te kompetence prenesejo »ebhi "*'r* ljubljanske občine s poje i f.n pooblastilom. To pooblastilo j. dano občinam Ljubljana-Mo.rl.Pbljana-Režigrad, Ljubijuna-lo 1,1 Ljubljana-Siška, kjer inm-"uineščeiie referente za delo.
III. KADRI INŠPEKTORATA DELA
a)	Uslužbenci po kvalifikacijah:
1	z višjo šolsko izobrazbo,
2	s srednješolsko izobrazbo,
1	visokokvalifieirani delavec,
2	kvalificirana delavcu,
4 z nepopolno srednjo šolo.
b)	Uslužbenci po nazivih:
1 višji inšpektor,
4 inšpektorji dela,
1	višji referent,
2	referenta,
1 pisarniški referent,
1 arhivar.
IV. PROPAGANDA
Na področju propagandne aktivnosti smo v preteklem letu usmerili naše delo predvsem na utrjevanje orgunzacije in usposabljanje komisij za higiensko tehnično zaščito za preventivno delo v podjetjih samih. V ta namen smo sodelovali pri organizaciji in izvedbi seminarjev za komisije higiensko tehnične zaščite v gospodarskih organizacijah. S svojim sodelovanjem smo podpirali pobudo Okrajnega zavoda za socialp.o zavarovanje za čimširše usposabljanje članov komisij za higiensko tehnično zaščito v podjetjih. V ta namen se je v zimskem času med letom 1955 in 19% vršil trimesečni seminar za člane HTZ komisij in tehnične vodje podjetij, la seminar ie obiskovalo 70 oseb. Pozneje je bil še v nekaterih občinah za po-edinc gospodarske organizacije izveden petdnevni tečaj o higiensko tehnični zaščiti. Na teh 5 dnevnih seminarjih se je seznanilo s problemi higiensko tehnične zaščite 460 oseb.
V zimskem obdobju 1956/57 se seminarji vršijo po podjetjih samih. Na teli seminarjih se obravnavajo konkretni primeri delovne, zaščite na posameznih delovnih mestih s problematiko. Ti seminarji so v bistvu nadaljevanje tečajev, ki so se vršili v zimskem času 1955/56, le da so prilagojeni konkretnim potrebam v gospodarskih organizacijah. Iz tega razloga so bili v večini primerov izbrani iz vrst vodilnih oseb podjetij tisti predavatelji, ki so obiskovali prejšnje tečaje in jim je problematika na področju delovne zaščite v lastnem podjetju dobro poznano. Na vseli seminarjih so predvajali poučne filme in so do konca leta 1956 izvedli tečaji le v podjetjih s 550 udeleženci.
Inšpektorat dela sodeluje po svojem zastopniku tudi v ustanovljenih komisijah za HTZ pri Okrajnem ljudskem odboru Ljubi iona. Tajništvu zn zdravstvo, pri Okrajnem sindikalnem svetu in pri. nekaterih komisijah Občinskih sindikalnih odborov ljubljanskih občin.
S tiskanjem in razpečavanjem materiala zn propagando o delovni zaščiti se Inšpektorat dela v tem letu sicer ni bavil, ker je to vlogo prevzel Zavod za organizacijo in proučevan ie varnosti pri delu. Inšpektorji dela so le v podjetjih stalno propagirali nabavo razpoložljivega materiala, ki pa je na žalost zelo skromen.
Grndb. podjetje »Gradis« Ljubljana, Bohoričeva ulica, ie izdnlo brošuro s Splošnim pravilnikom o higiensko tehnični zaščiti in Pravilnikom o varstvenih ukrepih v gradbeništvu. To brošuro dobi vsak delavce pri sprejemu na delo in je niegova last do izstopu. Podjetja »Gradis«. »Tehnika« in »Tzolirkn« so izdala tiskane brošure s tarifnim pravilnikom in pravili podjetja. Vsak, ki ie sprejet na delo, dobi svoj izvod omenjenih brošur. Ak-
tivnost teli podjetij v tem pogledu je pozdraviti. Omeniti bi bilo še podjetje Papirnico Količevo, ki smotrno uporablja preventivne parole.
V.	SODELOVANJE
Sodelovanje organov Inšpektorata dela z drugimi organi je bilo, moramo reči, zadovoljivo. Poskušamo s sanitarnim inšpektoratom za industrijsko higieno doseči čim tesnejše sodelovanje, kar nam pa vedno ne uspe. Tudi strokovnjake za ventilacijo od Centralnega higienskega zavoda smo povabili v podjetja. kjer so bile ugotovljene slabe ventilacijske naprave ali da teh ni bilo. Pri tem delu so nam strokovnjaki " CHZ mulili uspešno pomoč.
Z delavskimi sveti in upravnimi odbori v podjetjih sodelujemo stalno in smo to sodelovanje v letu 19% le še utrjevali, predvsem v času rednih pregledov, ko smo jih na skupnem sestanku seznanjali s problematiko HTZ in delovno-prnv-no zakonodajo. Pri rednih pregledih smo vso pozornost posvetili tudi komisijam HTZ v podjetjih. Z njihovimi člani smo prediskutirnli njihovo problematiko ter jim z nasveti pomagali orati ledino.
Ljudski odbori posameznih občin so nas vabili na preglede novo ustanovljenih obrtnih delavnic liu njihovem teritoriju. V vseh primerih smo se vabilu odzvali in sodelovali v komisijah pri pregledu delavnic za izdajo uporabnostnegu dovoljenja.
S sodniki za prekrške nimamo posebnega stika, temveč le toliko, kolikor predlagamo kršitelje v kaznovanje zaradi neupoštevanja de-lovuo-pravnih in varnostnih predpisov.
Z organi Tajništva za notranje zadeve in s sodiščem smo naše delo dobro povezali, to pa predvsem v pogledu nezgod. Od Tajništva zn notranje zadeve imamo pomoč v tem, ker nam nudi takojšen prevoz na mesto nezgode, kar je zn ugotavljanje materialne resnice zelo pomembno.
Uspešno je tudi sodelovanje s komisijo za raziskavo nezgod pri Okrajnem zavodu za socialno zavarovanje. V tej komisiji sodelujeta dva Člana Inšpektorata dela. Na predlog imenovane komisije je bilo v letu 1956 raziskanih 595 nezgod pri delu. od katerih je prišlo v poštev za izdajo odločbe po čl. 80 uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja 125 primerov. Zavod zn socialno zavarovanje je na osnovi teh odločb pristopil k izterjavi povzročenih stroškov in izterjal n< podjetij do sedaj 5,797.000 din.
Tesno sodelovanje je vzpostavljeno z gradbenim inšpektnrato»u s katerim sodelujemo pri tehničnih pregledih in kolavdaeijah izvršenih objektov zaradi izdaje uporabnega dovoljenja. S Tajništvom za urbanizem sodeluiemo v primerih lokacije in zazidalnih podatkov v vseh onih primerih, kjer ie neposredna zveza lokacije z delovnimi mesti. Zelo uspešno ir sodelovanje s komisijo za revizijo gradbenih projektov in programov pri Okrajnem ljudskem odboru. Glnn Inšpektorata dela stalno sodeluje no sejah te komisije.
V zadnjem času smo navezali tesnejše stike z referenti zn delo ljubljanskih občin v obliki skupnih tedenskih študijskih sestankov in obravnav problematike Te referente imajo občine Šiška. Vič. Bežigrad In Moste.
Omeniti ie še sodelovali je Inšpektorata dela v komisiji HTZ. organizirane pri Tajništvu zn zdravstvo Okrajnega ljudskega odbora in
v komisiji IITZ Okrajnega sindikalnega sveto ter Občinskega sinili kalnega sveta Ljubi jana-Center. Član našega Inšpektorata sodeluje tudi v pravni posvetovalnici Okrajnega sindikalnega sveto, ki posluje enkrat tedensko.
VI.	IZREDNA DEJAVNOST
V minulem letu smo izvršili anketo o zaposlovanju mladoletnikov in žena pri nočnem delu v industriji in gradbeništvu nu območju OLO Ljubljana. V pogledu zaposlovanju mladoletnikov naj pripomnimo, da so primeri zaposlitve pri nočnem delu v papirnicah, kj/tr opravljajo delo čuvajev pri papirnem stroju. Papirnice nimajo odobren j a za zaposlitev mladoletnikov pri nočnem delil. Glede težkih del mladoletnikov ni bilo opaziti nepravilnosti. Zaposlovanje žena v nočnem delu se pojavlja predvsem v tekstilnih tovarnah. Tekstilna tovarna zaposluje le one žene v nočnem času, ki imajo od zdravnika topogledno dovoljenje.
Na podlagi okrožnice Republiškega inšpektorata dela po vprašanju realizacije odloka o prepovedi nočnega dela žena v industriji in gradbeništvu, smo izvršili pregled v Papirnici Vevče in Količevo, Motvoz in platno Grosuplje. Industrija platntyiih izdelkov larše. Predilnica Litija in Izolirku Ljuliljunu-Moste._ Pri teh pregledih smo ugotovili. da v Papirnici Vevče dela 51 žen izmenično v nočni izmeni. Sama tovarna ima tri papirne stroje in morajo isti delati podnevi in ponoči. ker to narekuje proces dela in pomanjkanje papirja na trgu. Poleg papirnih strojev je nujno, da obratujejo še holondci. kolo-drobi, rezalni stroji in brusilnica. Na nekaterih teh delovnih mestih delajo žene, ki so si pridobile kvalifikacijo in imajo istočasno občutek za fina dela. Razumljivo je, da se žene zaradi pridobljene kvalifikacije na omenjenih strojih upirajo opravljati delo na drugih delovnih mestih podnevi, ker so manj plačane. Poleg tega sami moški nočejo prevzeti lažjih del. ki so nižje kvalificirana in se v. zvezi s tejn obračunavajo z nižjo tarifno postovko. Podobno je v Papirnici Količevo. Pri podjetju Motvoz in platno v Grosupljem je problematično ozko grlo v predilnici. Delo v nočni izmeni opravlja ca. 40 žen. kar ni stalno in se tudi menja. Na isto vpliva vrsta proizvodov, na drugi strani redni ali bolniški dopusti moških, ki delajo ponoči. Poleg tega je v tein kraju nasičenost ž delovno silo (Suha krajina) in se vrši velik pritisk na zaposlitev. V Industriji platnenih izdelkov Jarše je zaposlenih izmenoma ponoči 27 žena v predilnici, tkalnicf in oplemenilnicj. Že prej je vodstvo podjetja pod-vzelo vse predpriprave za odpravo nočnega dela žena in v zvezi s tem ne sprejemajo več ženske delovne sile. žene, ki delajo sedaj ponoči, bodo zamenjane z moško delovno silo. Na drugi strani ir zaradi ukinitve nočne izmene bil v tovarni izpad v konopljeni kratki preji, v količini 50 ton letno, in konopljeni dolgi preji v količini 70 ton. Izpod v finančnem planu bi znašal 64 milijonov dinarjev. V Predilnici Litija ie zaposlenih ponoči izmenoma 452 žena od skupnega števila 546 žena. O rešitvi problema nočnega dela je vodstvo tovarne razpravljalo pri upravnem odboru in delavskem svetu ter strokovni komisiji. Tam so razpravljali o izvedbi" rekonstrukcije v tem, dn bi zamenjali stare stroje z novimi. S tem bi dosegli dvig produkcije
v taki višini, • da bi se krila ena izmena delovne sile; Izvedba te rekonstrukcije pa po vsej verjetnosti ne bo kmalu mogoča in bo treba najti drugo rešitev.
Skupno z uslužbenci Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje smo pregledali v letu 1956 22 večjih podjetij, ki so prekoračevala povprečni bolniški stalež. V 9 podjetjih smo ugotovili, da je nastal nad povprečno visok bolniški stalež zaradi pomanjkljive skrbi za zdravje zaposlenih od strani podjetja. Za ta podjetja je v smislu čl. 57 uredbe o finansiranju socialnega zavarovanja (Uradni list FLRJ št. 12/55) podan Okrajnemu zavodu za socialno zavarovanje predlog za dodatni prispevek v smislu citiranega člena.
Kot izredno delo smo opravili tudi obširen pregled privatnih obrtnih delavnic na področju OLO Ljubljana, kjer so zaposleni vajenci. Ugotovili smo, da imajo na našem območju skoraj vsi vajenci pri privatnih delodajalcih v redu sklenjene učne pogodbe. Med drugim smo tudi ugotovili, da se na podeželju pri mnogih šiviljah uči pri enem stroju (šivalnem) več vajenk brez učne pogodbe. Te vajenke izjavljajo, da se želijo samo nekoliko priučiti šivanja, ki jim bo koristilo v domačem gospodinjstvu. So tudi primeri, da ufne pogodbe niso razveljavljene, ko je vajenec prenehal učno razmerje zaradi izključitve iz šole. Ugotovljeno pa je, da vajenci na podeželju opravljajo nadurno delo.
Na podlagi okrožnice Republiškega inšpektorata dela po vprašanju domačih hišnih obrti smo izvršili obširen pregled po občinah OLO Ljubljana. Namen tega pregleda je bil ugotoviti približno število ljudi, ki se bavijo ali preživljajo s tem delom in da se na podlagi teli izsledkov tej vrsti obrti določi pravno obliko obstoja ali neobstoja delovnega razmerja in pravic, ki iz tega izhajajo. Pri tem smo ugotovili, da se s čipkarstvom bavl v občini Logatec ca. 200 družin, k! oddajajo svoje izdelke čipkarski zadrugi Žiri, v občini Dobrova (Horjul) 41 družin, od tega je samskih II delavk. Delajo za »Dom« Ljubljana. Poleg tega obstaja še čipkarska Šolo v Horjulu, kjer se tiči 20 otrok (od tega 2 moška). Otroci delajo za prosto prodajo in za spomin. V občini Vrhnika delajo štiri osebe za podjetje »Domc, katero jim daje tudi sukanec. V občini Ljubljana-Vič se s to dejavnostjo bavita dve osebi.
V	občini Kamnik 27 družinskih članov plete sedeže za »Stol«, Duplica pri Kamniku. V občini Logatec v vaseh Hotcdrščica in Nov vas dela 19 oseb škafe za K7. Hoterdrščica.
V	občini Bornvniea izdelujeta dve ženski v zimskem času punčke iz tekstilnih odpadkov. V občini Ljubljana-Vič 2 osebi pleteta barjansko travo in jo prodajata trgovskemu podjetju »Zima« v Ljubljani in privatnim obrtnikom. V občini Kamnik 27 oseb šiva brisače in kravate za podjetje »Svilanit« v Kamniku. Za Tovarno gumbov Kamnik dela gumbe iz kartona 25 oseb. Z robljen jem prtov, naglavnih rut in šalov se ba-vi 1 oseb. V tej .občini je opuščena tradicija pletenja slamnatih kit. V občini Ivančna gorica se bavijo 5 moški, II žensk in 14 otrok z Izdelovanjem zobotrebcev. Svole Izdelke prodajajo zadrugi Dobrepolje. Nadalje izdelujejo v tej občini grablje, ki jih prodajajo privatnikom. Za izvozno podjetje »Dom« izdelujejo nekateri privatniki različne predmete, kot na primer: platnene prte, robce, košarice, slikane
sodčke, obešalnike, čipke, razne igrače in okraske, sveče, senčnike, slamice za pijače, lutke, miniaturne narodne noše itd.
Na pobudo zdravstvene službe OLO Ljubljana sc je izvršila anketa glede organizacije delu in problematike obratnih ambulant. Ugotovljeno je bilo, da imamo na območju okraja Ljubljana sedem obratnih ambulant, katere vršijo kurativno in preventivno zdravstveno službo. Nadalje obstoja' osem ambulant v podjetjih, k! opravljajo kurativno zdravstveno službo, ostala zdravstvena služba za obrt in industrijo pa se vrši po občinah in sicer v zdravstvenih domovih, ki jili je po številu 15. Dva doma in 4 zdravstvene postaje nimajo stalnega zdravnika. Dejstvo je, da za preventivno zdravstveno službo podjetju niso pokazala zadostnega interesa, pa čeprav so pretrpela znatno gospodarsko škodo. Zdravniki, ki ne poznajo delovnega procesa in pogojev dela. pogosto nasedajo izmišljenim bolnikom, misleč da bolezen izhaja iz nezdravega okolja v tovarni. Mnenja smo, da je nujno potrebno, da vsa večja industrija takoj nristoni k ureditvi lastnih ambulant. Za manjša podjetja, katera so teritorialno strnjena, pa naj se uredi obratne ambulante za grupo podjetij skupaj.
Zaradi slabih pogojev dela smo odločili, da se do konca leta 1956 izloči iz uporabe garaže podjetja »Avtopromet« na Vilharjevi cesti, la ukrep je bil potreben zato, ker te garaže ne ustrezajo niti minimalnim zdravstveno-zaščitnim in požar-no-varnostnim predpisom. Podjetje tega obrata ni izločilo iz uporabe, temveč se je ob izteku ureditvenega roka pritožilo na našo odločbo, češ, da je izvedba tega za podjetje Iz gospodarskih razlogov nemogoča.
Izreden pregled je bil Izvršen pri podjetju »Kinomehanika« Ljubljana, Gosposvetska cesta. Pritožile so se tudi sosednje stranke, da jim stiskalni stroj povzroča prevelik ropot. Smiselno naši odločbi je stroj postavljen na posebne temelje (ločeno od stavbnega) s čimer je ropot toliko omejen, da se prizadeti stanovalci z delovanjem tega stroja strinjajo.
Po nalogu Okrajne komisije za plače smo sodelovali pri pregledu izvajanja plačilnega sistema v gradbenem podjetju »Obok« Bežigrad. Ugotovljeno je bilo, da se preko tarifnih postavk plačujejo vsi vodilni uslužbenci, najviše pa direktor. Ta povišan ja plač gredo iz dela dobička. iz tega dela dobička so bili plačani tudi vodilni uslužbenci zn nadurno delo. 8 tem so delavci bili prikrajšani pri delitvi dobička. Ugotovljeno je tudi. da je podjetje dovoljevalo nadomeščati upravičeni izostanek z nadurnim delom brez K>*/» poviška.
Na povabilo Občinskega ljudskega odbora Ljubijana-Moste smo prisostvovali pregledu tovarne »Močna krmila« v Kavčičevi ulici zaradi zadostitve pogojev za konstituiranje podietia. Poseben problem v tem podjetju je odvajanje prahu v skladišču surovin, ki so potrebne za Izdelavo močnih krmil.
VII.	PREGLEDI PODJETIJ
Na področju 01,0 Ljubljana je v preteklem letu obstojalo 2855 podjetij (državnih, zadružnih in privatnih) in 1279 delovišč. Od navedenega števila je 2682 podjetij, ki zaposlujejo manj kot 100 zaposlenih ter gre predvsem za delavnice privatnega sektorja, katerih je 1562 in za 544 delavnic socialističnega sektor-
ja. Podjetij, ki imajo nad 100 do 500 zaposlenih jo 151, a podjetij, ki imajo nad 50 zaposlenih je 22. Poleg tega imamo še 1279 delovišč, na katerih je bilo izvršenih 58 rednih pregledov.
Inšpektorji dela so izvršili v teku leta 105 kompleksnih rednih pregledov in sicer v 70 podjetjih, ki zaposlujejo do 100 oseb in v 20 podjetjih, ki imajo od 100 do 500 zaposlenih. V podjetjih z nad 500 zaposlenih je bilo 6 rednih pregledov.
dednih pregledov je bilo izvršenih nekaj manj kot letu 1955 iz razloga, ker smo v pretklem letu raziskali mnogo večje število nezgod pri delu, kot na primer v letu 1955. Raziskanih je bilo II smrtnih in 92. ostalih nezgod, dočim smo v letu 1956 raziskali ravno tako tl smrtnih in 584 ostalih nezgod.
Poleg navedenih rednih pregledov je bilo izvršenih 597 izrednih pregledov, zaradi kontrole nad izvajanjem naših ukrepov je pa Inšpektorat dela izvršil 4 preglede. V letu 1956 je bil izvršen tudi I nočni pregled v Predilnici Litija. Ostali izredni pregledi pa so bili zaradi novogradenj, preureditev, montiranja novih strojev itd.
Delne prepovedi dela so bile Izvršene v treh primerih in sicer v Tovarni usnja v Šmartnem pri Litiji, »Avtoprometu« Ljubljana in »litanu« Kamnik-stara livarna. Prepoved pri »Avtoprometu« so je izdala zaradi nezadostne zaščite pred požarom in ogrožanja zdravja zaposlenih v garažah na Vilharjevi cesti.
Z rednimi pregledi je bilo zajetih 8757 moških, od tega 528 mladoletnikov in 5920 žensk, od tega 566 mladoletnic. Poleg tega je bilo zajetih pri pregledih še 622 vajencev tako, da znaša skupno število s pregledi zajetih oseb 15.299.
Pri pregledih se je ugotovilo 12.550 posameznih ponian jkjtvostl, za katere je bilo izdanih 80 ureditvenih odločb in 72 ureditvenih nalogov. V teh odločbah in nalogih je bilo naloženih za odpravo 1546 ureditvenih točk s termini za odpravo. Od navedenega števila ureditve-
nih točk je bilo tekom letu 1956 odpravljenih 487 točk, neodpravljenih
pa Je ostalo 656 točk. Pri neodpravljenih točkah je upoštevati, da so gospodarske organizacije prosilo za podaljšanje odprave pomanjkljivosti za skupno 581 točk, za 251 točk pa posamezne gospodarske organizacije niso prosile za podaljšanje roka do konca leta 1956, ker so ti roki za odpravo bili določeni v mesecu decembru 1956. Vendar pripominjamo, da so nekatere gospodarske organizacije tozadevno nedisciplinirane in pravočasno ne obvestijo o odpravi pomanjkljivosti, niti ne prosijo zn podaljšanje roka. Nekaj primerov smo predlagali sodniku za prekrške v kaznovanje prav zaradi neodprave in neporočanja o odpravi po naših odločbah ugotovljenih pomanjkljivosti. Za 425 točk pomanjkljivosti je bil določen rok odprave tekom leta 1957.
Nezgode pri delu Po podatkih zdravstveno službe je bilo v pretklem letu 8669 nezgod (brez državnih železnic). Od tega števila je bilo II smrtnih nesreč. V letu 1915 je bilo 9064 nezgod in je Iz tega razvidno, da je Število ne-
zgod v lanskem letu padlo za N primerov ali 4,5 •/». Nezgode stal” padajo, zlasti po večjih delovni kolektivih. Razmeroma visoko H* vilo nezgod je nastalo vsled te<‘ ker se sedaj evidentirajo vse nnl man jše nezgode, veliko nezgod i pa takšnih, ki se pripetijo na z dela domov ali na delo, kar lej ni istovetno z dejanskim d* njem.
Število nezgod po posamezni panogah našega gospodarstva psi" razvidno iz sledeče tabele:
Gospod. Nezgod [zgubljenih
V glavnem smo pregledovali le večja podjetja, privatne obrtne delavnice pa smo pregledovali pri ko-, misijskih ogledih za izdajo uporuh-n ost nega dovoljenja, katerih je bilo
panoga		dni
m	81	1.684
112	19	598
115	59	728
116	205	5.700
117	1.282	18.575
119	510	4.875
120	256	5.067
121	254	5.417
122	851	15.180
125	250	4.128
124	567	7.068
125	150	5.250
127	225	4.445
128	77	1.410
129	75	1.477
150	6	(56
	4.267	75.552
2	257	5.820
5	95	1.895
4	1.255	25.657
5	271	5.478
6	512	10.515
7	1.041	20.886
8	155	2.295
9	294	6.952
0	487	9.955
Skupaj 8.670		162.957
Izglll'* v dl«
2,898.11
2,208d 8,110.40 51,224.1 9,208.8; 25,957.8?
5,526.» 28.007.ll1 5.112-’
19,108.1;
7,98*5.2’
11.418.’
2.875.5”
15.5I4.1J
1,466.0*
190.600.2*
52,760.8*
5,012.’?]
je zabeleženih j
Največ nezgod je zabeleženu* kovinski predelovalni industriji . gradbeništvu, precej jih je pa fc lesni industriji in obrtni dejavno«' Smrtnih primerov je hilo II:
Navedene smrtne nezgode ra Urno po gospodarskih panogah f"*1 le:
Panog*
lil Elektrogospodarstvo 119 Elektroindustrija 122 Lesno-predel. industr.
4 Gradbeništvo 511 ZelezniSkj promet
7	Mlinarska obrt
8	Uprava za ceste Komunalna dejavnost.
I
t
l
4
t
1
I
kS
Nezgode v preteklem letu jo, da viri in vzroki istih nastal^ predvsem v pomanjkanju Čul» a govornosti srednjega stroko*11”,.
cadru. Zelo često so nezgode delu, kjer ljudje delajo po »** | navadah udomačeno hrez zaŠči' j naprav zelo rizkantno misleč, d® J jim ne more nič zgoditi, medlo"'j, mojstri in odgovorni voditelj* IjjH rantno gledajo, kako se brez z** -
ruitmo gieuajo, koko se brez y. nih naprav in sredstev oh sl"''1 ganizaeiji delu opravljajo živil” ,(i
sko nevarna dela, kljub tem"' ,(• vedo, da Je po predpisih ned"P ,|l no in lahko dovede do težj" ^ celo do smrtne nezgode, lina"1® tudi primere nezgod, za kateri odgovorni v glavnem ponesre® fjb sami, ker so neprevidni ali * j J#
mo spredaj navedene smrtne Pr,',!#jl' ra nezgod ugotovimo, da	:
Iste iz sledečih izvorov:	m
transmisija 1, električna **”, I t, železnica -- voziček 1, ka"*1 .jri zrušek zemljo —. zidu 2, I električna peč I, trafo oder I, pot z dela !, hladi pf'
P°rtu ‘*	................,iedl>
(Nadaljevanje
celo pretirano junaški. Ce P0^f,n«