Poslcdnic vesli. Politične novice y drugih državah. Francoska vlada dobila v parlamentv zaupnicjo. V francoaki zbornici se je vršilo 6. dec. bojno glaaovanje glede odobritve politike Blumove vlade. Parlament je izrekel vladi zaupnico s 350 glasovi proti 117. Za zaupnico so glaaovali priataši vladnih strank razen komunistov, krščanski demokrati in velik del de3ničarskega centruma. Resne vesti o odstopu angleškega kralja. Med politiCnimi vestmi poročamo, da je zašel angleški kralj Edvard VIII. radi zahteve po ženitvi z gospo Simpsonovo v mučen položaj, ker je proti tej zakonski zvezi kraljevska hiša, parlament in vlada. Po zadnjih veateh je odločitev padla ia bi naj bil kralj že odstopil. Domače noviče. Skladatelj E. Adamič umrl. V ljubljanaki bolnici je umrl 6. decembra v starosti 59 let eden najbolj plodovitih slovenskih akladateljev g. E. Adamič, profesor glasbe. Rajni se je rodil leta 1877 na Dobrovi pri Ljubljani, kjer je bil oče nadučitelj. Adamič je študiral učiteljišče in se je vea posvetil glaabi. Zapuatil nam je nad 300 lastnih skladb. Slava njegovemu spominu! Požar povzroCil v nsnjarni pol milijona Din škode. V Mokronogu na Dolenjskem je povzročil ogenj v Kalinovi usnjarni pol milijona Din škode. Hiša je pogorela posestniku Ivanu Detičeku na Stanovskem pri Poljčanah. Pogorelec sumi, da mu je podtaknil ogenj neznanec, kateremu je odrekel prenočišče. Vlomljono je bflo v noči v Poljčanah v trafiko pri kolodvoru. Neznanec je odneael za 750 Din cigaret in nekaj tobaka. Obsodba radi uboja. Dne 5. decembra je bil obsojen v Mariboru na 4 leta atrogega zapora 2lletni Vincenc špandl iz Loškega vrha. špandl je zabodel z nožem v trebuh 13. oktobra t. 1. v Oseku pri št. Lenartu v Slov. goricah Antona Majerja, ki je drugi dan v bolnici podlegel poškodbi. Obtoženi in obsojeni je pri obravnavi vae priznal z izgovorom na silobran. Prireditve. Kapela pri Slatini Radencib. Bralno društvo pri Kapeli naznanja ,da ae vrši redni letni občni zbor v nedeljo 13. decembra popoldne v šolskih prostorih. Zakot pri Brcžlcah. V nedeljo 13. decembra, ob treh popoldne bo gostovalo pri naa Proavetno društvo iz Artič pri Brežicah z igro »Podrti križ« v štirih dejanjih, v Gasilskem domu. Med odmorom bode goatovalo tamburaško društvo »Sloga«. Loče pri Poljčanah. Morda mislite po avetu, da pri nas spimo spanje pravičnega. Kaj Se! Gibljemo se, kakor se v tej krizi pač da. Sedaj, ko so občinske volitve za nami, ae bomo pa vrgli na prosvetno polje. V nedeljo 13. t. m. že imamo po večernicah v kaplaniji ustanovni občni zbor našega novega katoliškega prosvetne- ga druStva »Slomšek«. Je pač zafieti treba. Vabimo v druStvo vse dobromisleče in katoliškl prosveti naklonjene Ločane: može in žene, fan« tc in dekleta. Lepa armada se nas mora zbratl, da bo okrog našega novega prosvetnega ognjišča toplo. Ustvariti si mislimo tudi knjižnico* da nam ne bo v dolgih zimskih večerih dolgčas« Seveda nam bo primanjkovalo prostorov, a zaj enkrat bomo gostovall v kaplanijl. Gradili pa bomo po Slomšekovih načeli: Prava vera bodl vam luč, materin jezik bodi Vam ključ do zve« ličanske narodne omike. In Se po narodnem pregovoru: kamen do kamna palača, zrno do zrna pogača. Na občni zbor smo povabili tudi govornika iz Konjic ter soaedna društva, da nam dajo korajže. Toda ne pri kozarcu rujnega j vinca, kolu In nožu, ampak z uma avitlim mečem. To bo veselja ta (lan mad nami, pridite še Vi, da naa bo več. Na avidenje! Dopisi. Sv. Ana v Slov. goricak. Proslava 1. decem«bra državnega praznika zedinjenja je bila tudi pri Sv. Ani v Slov. goricah. Slovenske gorice Se niso videle takšne prireditve, kot je bila na predvečer narodnega zedinjenja na najrazglednejši točki Slovenskih goric prl Sv. Ani. Vršil se je sprevod z bakljami, kl ga je organizirala tukajšnja občinska uprava občine ščavnica pod načelstvom župana Jožefa Spindlerja. Sprevoda se je udeležilo skupno 1500 ljudi: člani prosvetnega in gasilskega druStva in mnogo občinstva. Sprevod, ki se je pomikal z gorečimi bakljaml j po vasi Sv. Ana, je opazovala z raznih krajev Slovenakih goric množica ljudatva, ker je bil viden zelo dalcč čez avstrijsko mejo. Ljudstvo je med sprevodom navdušeno vzklikalo kralju in našim narodnim voditeljem, predvaem g. dr. Koroscu. Po končanem aprevodu je sledilo javno zborovanje na trgu pred cerkvijo sv. Ane. Govorili ao: župan Jožef Spindler, g. dekan Frano Gomilšek in domači g. župnik Konrad Šeško. Po zborovanju je godba zaigrala državno himno »Hej tilovani« in množica se je razšla. Ta prireditev pa ostane vsakemu udeležencu v spominu, ker Slovenake gorice kaj takšnega v takem obsegu še niso videle. Sv. Ana v Slov. goricah. V številki »Jutra« 2 dne 1. t. m. je bil objavljen slavoapev prejšnjemu občinskemu zastopu občine Sv. Lenart. K temu dopisu nekaj pripomb. Občinski posli ae niso aami izročill, marveč so se morali izročiti. O pomaganju premožnemu kakor siromašnemu bi mnogoteri lahko kaj povedali, zlasti tiati, ki jim fazani požro vse pridelke. Kar se tiče naprave cest, drevoreda itd., bi bilo treba povedati, da ac s tujimi rožicami lahko vsak venča. Kdo se je trudil, ve vsak. Sploh pa smo mišljenja, da z občinskim denarjem ni ravno težko kaj narediti v koriat ali v nekorist občine. To bi lahko potrdil in pojasnil bivši večletni delovodja. O tem, da ae je občini priakočilo na pomoč z znatnimi zneski, javnost doati ne ve. Elektrifikacija Sv. Lenarta je sicer lepa, a ima to slabo atran, da luč tam, kjer bi morala goreti, ne gori in da ja ailno draga. Sv. Jakob v Slov. goricah. Bobnenje topičev in spuščanje raket na večer 2. decembra so naznanjali, da slavi :-asIednjega dne Plateisova hiša na Ročici izreden praznik. V krogu svoje družine je obhajal hišni gospodar svoj god in 801elnico rojatva. Sinovi so mu priredili v tamburaškem zboru podoknico, nakar so mu vsi otroci in domači k temu jubileju iskreno čestitali. Naš jubilant ae je rodil 17. decembra 1. 1856 kot sin atrogo katoliških kmečkih staršev v Polički vasi pri JareninL 2e v zgodnji mladosti se je navduševal za vae dobro in plemenito, pred vsem pa ae je odlikoval kot iz- r«dno dober gospodar. On je res korenina starega kova, pristni katoliški značaj, kakoršnih j6 danea malo. Dobra knjiga mu je bila nepreetftna učiteljica in vodnica v političnem in tudi v f ospodarskem položaju. 2e od mladosti je velik prijatelj dr. KorošCeve ideje, za katere je in ae še neprestano bori zanje. Kot 801etnik se j» letos že udeležil občinskih volitev ter oddal svoj glas pristnemu, zavednemu pripadniku g. dr. Korošca (stranke JRZ). Kakor povsod drugod, ima tudi v občini neštete zasluge. 40 let je bil občinski odbornik in večkrat občinski svetovalec. Njegova beseda se je povsod uveIjavljala. V negovo hišo zahajajo številni naši katoliški listi in časopisi. že sam »Slovenski gospodar« ga obiskuje nad 50 let. Zato mu vsi, zbrani okrog njega, želimo učakati še 901etnico! Siiiarje pri Jelšali. šrniklavški mežnar Križnik Franc se je koncem novembra v svojem 73. letu nenadoma od naa poslovil in v večnost preselil. Dne 21. novembra je še pridno pomagal pri sosedu Kokotu v Sotanjskem ter se zvečer napotil proti domu v spremstvu domačega fanta, ki mu je svetil. Pa kmalu je tega odslovll z besedami, da mu je nadaljna pot že itak dobro znana. Toda fant Se ni prekoračil domačega praga, pa ga je že prestrašil močen krič z miklavške strani. Kokotovi so takoj zaslutili nesrečo in zbežall za mežnarjem. Pa ne daleč; mšll so ga že mrtvega, z razbito glavo, v novem neograjenem vodnjaku, kamor je zašel in padel. Milo so blagemu rajnemu prepevali farni ln podružnični zvonovi v zadnje slovo kakor v zahvalo, da je z njimi vernike tako redno vabil k molitvi in službi božji ter v družbi z >VrtoSkim Tončem« z mojstrsko lepim trijančanjem poveličeval praznike in razveseljeval domačine In romarje. Vseskozi pošteni in za vsako delo vporabni mož je bil vzor zvestega cerkovnika in vsakdo mu je rad kaj položil na krožnik ali v skrinjico, ko je ob nedeljah in praznikih zbiral za razlifine cerkvene potrebe. Zato so mu pa hvaležni farani pripravili prav lep pogreb in smo prepričani, da se ga tudi v molitvah spominjajo in mu želijo pokoj pri Bogu in luč nebeško! Teharje. V petek 27. novembra se je smrtno ponesrečil v gozdu pri žaganju drv 181etni tovarniški delavec železarne v štorah Oberžan A. iz št. Lovrenca pod Prožinom. Velik hlod se je zavalil preko njega in mu zadal težke notranje poškodbe, katerim je po triurnem hudcm trpljenju podlegel. Zapušča mater vdovo in dve mlajši sestri, katere je s svojim zaslužkom v tovarni preživljal. Dragi Lojzet V najlepšem cvetu svoje mladosti si nas zapustil. Nikdo ni mogel misliti, da bo tvoja življenjska pot tako kratka in tvoje zadnje ure potekle v tako težJcih bolečinah. Ko si v teh bolečinah zdihoval, so tvoje telesne moči pojemale in tvoj zadnji vzdih je bil: O moj Jezus! Ko so te prenesli v reSevalni avto, si postal mirnejši in nisi se zmenil za okoll stoječe, ker tvoj pogled je bil uprt navzgor k Onemu, ki si ga v svojem vzdihljaju poklical, da se je duša z Njim pogovarjala, in tvoje ustnice pa so šepetale: O moj Bog, ti in vsi mojl grehi . . , Ker si bU cel čas svojih smrtnih bolečin pri popolni zavesti, je bil prav gotovo tvoj pogovor z večnlm Sodnikom končan z odpuščanjem, katero podeli, če ga prosimo. Ko te je avto odpeljal proti bolnici v upanju, da se vrneS nazaj ozdravljen, so tvoji dragi doma molili rožni venec, a tvoja duša se je že med prevozom v bolnico in molitvijo rožnega venca preselila v večnost. šaljivi vlomilci. Trije vlopiilci so ot&skali v Budimpešti ponoCi trgovino Munk, navrtali železno blagajno, pa niso našli v njej niti pare, ker jemlje lastnik vsak večer yes denar s seboj. Ta neuspeh jih pa očitno ni preveč užalostil, kajtl na pisalni stroj so napisall Munku pismo, ki so ga položili v prazno blagajno: »Dragi g. Munk, res smo se začudili, da vam gre tako slabo, toda slabo gre tudi nam. Predstavljajte si: če bl povsod naleteli na take blagajne, bi morali prosjačiti. Zakaj smo se tako trudill? Z najve"jim spogtovanjom trlje prijatelji.«