Kako Yladafo boljšcvihi m tomMtm. ii. Propadanje industrije v Rnsiji. Komunizem je pozvan, da naredi na remlji nebesa, In če kje, bi morala zdaj fciti nebesa v Rusiji, kjer boljševizem neomejeno vlada. G. pisatelj Duje pa Itrdi, da je boljševizem celo nesposoben, jda bi kaj takega storil. Ruski boljševiiki se z vsemi sredstvi trudijo vse ono prikriti, kar so uničili v Rusiji tekom svoje vlade in širijo lažnjive vesti o pra,vem stanju položaja v Rusiji. V tem oziru so skušali izkoristiti poslanstvo profesorja Nanaena, toda vsled čuječnoste g. Duje, pooblaščenca podporne akcije za jugoiztočne kraje Rusije, jim poskušnja ni uspela. In ravno ta gospod popisuje v svoji knjigi, kako nazaduje industrija v Doneckem bazšnu, Kubanski oblasti itd. Poglejmo najprej pavolno industrijo! Pred vojno leta 1913/14 je dobila Rusija iz Turkestana 14 milijonov pudov pavole. Pud je 16 kg. Iz Amerike je kupila isto leto 13 milijonov pudov. Dandanes iz Amerike ne more kupovati, ker ni denarja. V Turkestan so prej pošiljali iz Rusije zrno in Turkestan je v zameno pošiljal Rusom bombaž (pavolo). Ker pa je v Rusiji bila lakota in RuBi sami niso imeli zrna, so v Turkestanu, mesto da be gojili pavolo, začeli sejati zrno. Tudi vse zaloge bivših tovarnarjev so boljševiki porabili. Zato je pavolna industrija zdaj v klavinem stanju. Ob reki Donec, ki se izliva v Don, je bilo za carja zelo razvito rudarstvo. L. 1914 je bilo v obratu okrog 900 jam (šahtov), iz katerih so kopali premog. Mnogo jam so imeli tudi kmetje. L. 1925 je bilo v obratu le še 200 jam. Za leta 1926/27 pravijo sicer boljševiki, da se je podvojilo število jam,.a to ni res, ker boljševiki štejejo v svojo listo Ludi kmečke jame, ki so brez vrednosti. V resnici se število jam zmanjšuje, ker boljševiki opuščajo vse one jame, kjer se nahaja premog v veliki globočini, ker to otežuje delo. Pokvarjeni stroji in nezadostna tehnična sredstva ne dopuščajo boljševikom, da bi obratovali v takih jamah. V obratu so le one jame, kjer ae premog nahaja na povrSini zemlje. Globoke jame so pa brez nad- zorstva in večkrat poplavljene z vodo. V takem bednem stanju so premogokopni rudniki ob Donecu. Premog pa je v zvezi z drugimi panogami industrije, zato vsa industrija nazaduje. Enako je s katranom. Katrana dobijo boljševiki letno 480.000 pudov ali 7800 ton, leta 1914 so ga pa v Doneckem bazenu dobili 3 milijone pudov ali 49.000 ton. Torej niti eno šestino tega ne proizvajajo boljševiki, kar so dobili pod carjem leta 1914. V Moskvi je velika tovarna za svilene izdelke. Leta 1914 je bilo v njej zaposlenih 2000 delavcev, danes ta tovarna životari ter zaposluje le 350—400 delavcev. Boljševiki uganjajo pač divjo gospodarsko politiko in uničavajo vse, kar so nasledili. Prejšnji predsednik sosveta narodnih komisarjev, Rikov, se je izrazil po listu »Izvestija« z dne 12. marca 1926: »Dozdaj smo živeli na račun onega, kar nam je buržuazija (meščanstvo) zapustila v nasledstvo.« V tovarnah so stroji v takem stanju, da se ne morejo uporabljati. Da bi se popravili, za to bi bilo treba denarja, a — tega nimajo boljševiki. A ono malo, kar imajo, to so trosili za državljansko vojno na Kitajskem, s iem podplrajc razne komunistične stranke v inozemstvu, s tem organizirajo vstaje v kolonijah, katere se jih skoraj vse — izjalovijo. Izdelki boljševiških tovaren so slabi. Žveplenke so na primer za carja bile vse uporabne, dandanes je najmanj ena tretjina takih v škatljah, ki se nočejo vžgati. Prej so bili v Rusiji izvrstni svinčniki, dandanes se polomijo, ko se spičijo, ali ko so ospičeni, kvarijo papir. Ena najboljših ruskih tovaren za steklo v Konstantinovki ob Donecu proizvaja danes slabe šipe za okna, zeleno pobarvane kot steklenice. Ko sem nekega dno rabil nekoliko šip za okna v pisarni Nansenove misije, moral sem poiskati šipe iz oken starih v vojni porušenih koč. Izdelki so slabi, cene pa rastejo. Prve tri mesece lcta 1926 so cene zrastle v mizarski obrti za 33 odstotkov, pri izdelkih kavčuka za 16 odstotkov, pri sladkorju t;p. 19 odstotkov itd. Sovjetska industrija strahovito nazadujrj in sovjetska poročila so v tom ozim v tri četrtine slučajih neistinita. Komunistična himna »internacijonale« govori o uniccnju starega »buržuanskega režima«. Res, boljševiki so uničili vse industrijske panoge prešnjega režima, kar se pa tiče stvarjanja kakega »boljšega sveta«, so definif.ivao dokazali, da so čisto nesposobni za vsako pozitivno delo.