Tečno učilo. Kazavnipoduk. Drevje in gerniovje. Snova. Sadne drevesa, gojzdne drevesa; hrast, bukev, lipa, topol, breza, javor, jelša, jesen, verba, snireka, jelka, mecesen, bor, kopinje, malinje, brinje, češmiljc, ternjolica, bezeg. Učba. Hrast je naj večje, naj debelše in naj terdnejše drevo nied vsemi listnatirai drevesi; ima podolgasto in gladko perje; cvete zelenkasto rumeno, in rodi želod. Hrastov les se rabi za kurjavo, za tesarijo in za mnoge orodja. Želod daje svinjani dobro pičo; šipke (koper) pa rabijo usnjarji. — Bukva ima ravno in precej visoko deblo, okroglasto , svitlo in nekoliko zobčasto perje ; bukovo cvetje ima mačice ; sad pa se imenuje žir, kterega iniajo polhi in svinje radi, pa tudi olje delajo iz njega. Bukove derva so terde, in so prav dobre za kurjavo. — Lipa je veličastno drevo; ima lepo zeleno perje kakor serčke, rumenkasto cvetje in okrogli sadek. Lipov les je bel, mehek in lahek, kterega rabijo strugarji in podobarji. Lipovo oglje daje dober prah za zobe, in se tudi rabi za smodnik in za risanje. Lipovo cvetje daje bolnikom dober čaj. — Topol je šibko in visoko drevo, ktero ima pokončne veje in kupasto in zobčasto perje. Cvetje ima mačice. — Breza ima trivoglaio, kupčasto zobčasto in lepo zeleno perje. Cvetje ima tudi mačice. Brezova skorja je bela, ktera] se rada maji. Iz brezovih šibic delajo metle. Oe se spomladi v brezo zaverta, teče iz nje sladek sok. — Javor je Iepo drevo, ki zraste okoli 40 čevljcv visoko, in iina zelenkasto rumeno, grojzdičkasto cvctje. Les je bel in zeld dober za mnogo rabo. — Jelša ima okroglasto in sprimkasto perje; ima mačice, in raste po mokrih krajih. Jelševo skorjo rabijo barvarji in strojarji. — Jesen ima majhno podolgasto perje in niehek les. — Verba naj raje raste na mokrih krajih. Verbove veje rabijo za obroče, iz šibice pa pletejo jerbase. — Smreka ima kratko, ojstro , zeleno šilovje in dolge storže ali čerže. Smrekov les je mehek, in se rabi za kurjavo in za mizarske dela. Skorja daje strojarju čreslo; iz nje pa tudi dobimo smolo za ninogo rabo. — Jelka inia belo skorjo, zeleno in nekoliko belkasto šilovje. Jelka ali hojka daje dober les za sode in škafe ali keblje, pa tudi močne janibore za barke. — Mecesen inia šopkasto perje, kterega jescni zgubi. Mecesiiov les je celo dober za tesarijo. lz skorje teče neka suiola, iz ktere se balzani napravlja. — Bor ali borovec ima dolgo rujavkosto zeleno šilovje in kratke storže, in daje dober suiolast les za jezi in steske, pa tudi treske za kurjavo. — Kopinje inia po obeh straneh zeleno tanke peresca, po vejicuh pa bodcke, in rodi černe, sladke jagodice. — Malinov germ raste rad po gojzdu; ima tudi po vejicah bodcko, in rodi' sladke jagodice, ktere so dobre za jed, pa tudi za kis in nialinovec. Brinje iina ojstro šilovje, zdravo zernje in les za kajeiije. Iz brinja uapravlja se tudi žganje (brinjevec) in olje za zdravila. — Cesmilje je visok germ, ki lepo ruiueno cvete in žlalitno diši. — TernjoJica ima terd tcrnjast les; cvete belo iu že zgodaj spouiladi. Iz cvetja napravljajo zdravilni čaj; černi posušeni sad pa je tudi za jed. — Bezeg je preeej visok in raste po vertili in vodnatili krajih. Bezgovo cvetjc dii dobcr zdravilni čaj. — lnienujte prav veliko sadnih, gojzdnili, listnalih in iglastib dreves! Imenujte več germov, in povejte, kteri nam naj več koristijo!