(töto: EMS) I POŠTNINA PLAČANA PRI POSTI 3102 CELJE 4* GRAFIČNE STORITVE ^unjgraf « Naročite si majico, V po svojem okusul£ Za promocijo podjetja, ob raznih srečanjih, zabavah, obletnicah ali pa kar tako... Tel.: 839-50-80 Myself Na trgu 51, Mozirje NASPROTI UPRAVNEGA CENTRA V MOZIRJU Delovni čas: od ponedeljka do petka 8.00-12.00,13.00-16.00 ŠTEVILKA 25 LETO XXXIX 22. JUNIJ 2007 CENA 1.25 EUR (299,55 SIT) (stran 25) Izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne v Nazarjah 7/j UTI IH Ü1 svilii H. 1 ~ ' ü «ni] ]■ M SET HI BS "W""W ir : -,i:i A § 99 lili' Il 111 I »! •1' .<$ lllllllllsit 'Si 11 M ft m m l i| 11 t I IrMi 1111T 9 11 iCj W^Km J9 <9 S 9 r t ' V ». yBf S S ■ f Bj ■§ 9 i» "à- JIV it 1 It m ||1P^ ~?38k. fSfift ff SB 5 I " 3^4 fi 1 ■ S 9B I B| ■ ' 1 % I ! » 1 ? W ^ t % 1 B ‘ IT \ I I 1 9 1 119F Ir X Wm. w \. kM® p; sPV 1 mmmw * j|ra ||| al 1 * 9 S| IH B ^ ? \ W X aBBM'i Mi' '4 r Kk \ 1 sB Bi F \ i N Zadruga Zgórryéia v nizka kmetijski j zèdrugp Mdftje 200.1 V mesecu j unij uvanfob friziranju \ :,wiXX'.'.a Telefoni prodajnega centra Ljubija: - prodajalna 837-07-80 - prodaja kmetijstvo 837-07-84 - skladišče gradbenega mat. 837-07-81 - poslovodja 837-07-82 - faks 837-07-88 V PC Ljubija Izdelki AQUASAN za nego bazenske vode: - dezinfekcija - korekcija PH vrednosti - za uničenje alg - za bistrenje bazenske vode - za čiščenje bazena Delovni Od po& do pet. od 7. d™ 9. sobota od 7. do 14. ure V POSLOVNEM OBJEK i Ol ; i NAZARJE / Jitem mesecu še posebno vabimo birmance in prvoobhajance! / à * Sjpa'KO desWto striženje brezplačno! Naročila sprejemamo na telefon 03/839-52-71. Trgovina z obutvijo \ Jurček KOPITARNA Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE 11 v prodajnem centru IZOi£5 Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurček v Parižljah, tel. 705 09 33 Novi modeli za poletje 2007! Največja izbira izdelkov kopirna v dolini - ugodne cene! VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel. HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. ISO 9001:2000 Q-387 Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 Internet naslov: http://www.habit.si Fax: 00386 (0)3 587 57 56 Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne: Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 mail habit Vsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline, državljankam in državljanom ter Slovenkam in Slovencem čestitamo ob dnevu državnosti. Oddih je naložba Izteklo se je šolsko leto 2006/2007 in začele so se počitnice. Čas, ko dajo šolarji, dijaki in študenti (vsaj tisti, ki nimajo izpitov ali podobnih obveznosti) možgane na pašo in se posvetijo bolj sproščenim temam. Sproščenost je sicer postala po zadnjem zasedanju Zbora za republiko v Sloveniji zelo popularen pojem, zato se opravičujem, če je kdo ob tem pomislil na kaj drugega kot na brezskrbno preživljanje poletnih dni v družbi prijateljev. Starši poletni čas začenjajo z nekoliko drugačnimi občutki, kajti počitnice so zanje čas dodatnih stroškov, bodisi za dopustovanje bodisi za kakšne investicijske vložke v domače nepremičnine. Delodajalci so že pred mnogimi desetletji ugotovili, da se mora delavec vsaj enkrat letno pošteno spočiti, če želi naslednjih dvanajst mesecev spet uspešno delati, zato so v zakonodaji tudi opredelili pojem regresa za letni dopust. Toda v želji po zadovoljitvi materialnih interesov veliko število delavcev regres porabi za povsem kaj drugega kot dejanski oddih. Posledica? Ljudje si ne spočijejo niti takrat, ko so na letnem dopustu, in se vrnejo na delo morda celo bolj utrujeni, kot so bili prej. Nekje globoko v podzavesti kuhajo jezo, zakaj si ravno oni »ne morejo« privoščiti spodobnega oddiha, čeprav delajo po svojih najboljših močeh ali celo preko te meje. Ker se takšno stanje vleče iz leta v leto, se njihovo nezadovoljstvo stopnjuje, v končni fazi pa se pokaže v obliki agresivnosti na delovnih mestih, slabših delovnih rezultatih ali celo v obliki kakšne sodobne bolezni. Oddih bi si torej morali privoščiti vsi, v taki ali drugačni obliki, saj to ne pomeni, da bi morali vsi na križarjenje po Sredozemlju ali v najdražji portoroški hotel. Oddahniti bi si morali predvsem mentalno in se zavestno izogniti stresu, ki nas sicer vsakodnevno lovi za vrat. Za to pa je dovolj že umirjen sprehod v naravi, nezahteven vzpon na kakšno planino ali poležavanje ob vodi. Kakšna izguba časa, mi boste ugovarjali, ampak v resnici, verjemite, ni tako. V resnici je to naložba v lastno zdravje, ohranjanje delovnih sposobnosti in nenazadnje pozornost družinskim članom, ki nam največ pomenijo. Mar si res ne zaslužijo tega? IZ VSEBINE: f N 25 Aktualno: Na letni dopust le še polovica Slovencev 4 Nizka: Odprt nov samopostrežni bencinski servis 7 Intervju: Tomaž 0. Rous in Jani Hace iz rock skupine Siddharta 8 Priloga za najmlajše bralce: Kačonova dežela 15 Društvo letalcev Zgornje Savinjske doline: Z modelarstvom k dvigu tehnične kulture ... 2 0 H Si t- j ‘ V1-- tsp Z motociklom v Dolomite • • Križarjenje po gorskih prelazih 21 Lovska družina Mozirje: Zgledno sodelovanje s posestniki 22 Nogometno društvo Mozirje: Dan nogometa - razgibajmo Mozirje... 24 - _ _____ _____ _____ ■ - v / ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 25, 22. junij 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. m Aktualno v____ LETNI DOPUST ■ PRAVICA IN DOLŽNOST Na letni dopust le še polovica Slovencev Če do sedaj še niste razmišljali o tem, kdaj in kje izrabiti vsaj del letnega dopusta, je že skrajni čas, da to naredite. Ponavadi gre za prijetno opravilo, pri tem pa ne gre le za vprašanje, kdaj in kam na dopust, gre tudi za prilagajanje delodajalcu, iskanje skupnega termina s partnerjem in družino ter marsikdaj tudi za ugotavljanje, da vam delodajalec pravico do izrabe letnega dopusta tako ali drugače krši. Ko že končno premagamo vse te ovire na poti do našega zasluženega oddiha, pa se lahko znajdemo med tistimi 44 odstotki Slovencev, ki se morajo dopustu odreči zaradi finančnih razlogov. SLABA POLOVICA SLOVENCEV BREZ DOPUSTA Priznati je treba, da pogled od daleč ne kaže tako poraznega stanja glede preživljanja letnega dopusta izven domače hiše. Statistike pa govorijo drugače. Težko je verjeti podatkom, da v lanskem letu kar 44 odstotkov oseb, starejših od 15 let, ni odšlo na zasebno potovanje, torej na počitnice izven domačega kraja in celo, da jih od tega kar dobrih 30 odstotkov tega ni naredilo zaradi enega samega razloga. Pomanjkanjafinanc. Če k temu prištejemo še vse otroke, ki brez staršev nimajo veliko možnosti za potovanje, na Zvezi prijateljev mladine Slovenije ugotavljajo, da je takšnih vsaj polovica otroške populacije, šoti podatki še bolj zaskrbljujoči. Regres, nekdaj res namenjen le počitnikovanju, se porablja za poplačilo dolgov ali za nujne večje nakupe, dopust postaja drugotnega pomena. Kar je narobe, opozarjajo strokovnjaki, saj delo brez vmesnega večdnevnega počitka postaja neproduktivno. S tem raste stres pri zaposlenih, produktivnost pa močno upada. To je slabo tudi za delodajalce, ki pa se tega očitno premalo zavedajo. DOPUST PO MERI DELODAJALCA V mnogih, predvsem uspešnih podjetjih sicer poudarjajo, da se zavedajo delavčeve pravice po izrabi letnega dopusta in pozitivnega učinka, ki ga ima počitnikovanje na delovno vnemo. Kljub temu je kršitev delodajalcev povezanih z letnim dopustom še vedno precej. Temu ne botruje le delavčevo slabo poznavanje svojih pravic, ampak tudi strah za službo. Delodajalci letni dopust svojim delavcem najrajši krajšajo, in sicertako, da ne upoštevajo dodatnih dni, ki Ne samo s številom dni, tudi z datumi se marsikje radi igrajo. Je že res, da se je pri izrabi letnega dopusta potrebno prilagajati delovnemu procesu v podjetju, vendar Zakon o delovnih razmerjih določa, da se pri pripadajo zaposlenim, če izpolnjujejo merila iz zakona o delovnih razmerjih. Nekateri delavcem ne priznajo dodatnega dneva za vsakega otroka, mlajšega od 15 let, drugi »pozabljajo«, da pravica dodatnega dneva pripada tudi starejšemu delavcu, invalidu, delavcu z najmanj 60-odstotno telesno okvaro in delavcu, ki neguje in varuje otroka s telesno in duševno prizadetostjo. tem upoštevajo tudi delavčeve domače obveznosti in možnosti za počitek ter rekreacijo. Marsikje delodajalec dopust odreja le na podlagi prvega merila, kar pravzaprav pomeni, da delavca pošlje na dopusttakrat, ko zanj nima dela. Po zakonu bi jim v takem primeru moral zagotoviti nadomestilo plače v višini njihove povprečne plače zadnjih treh mesecev. Tatiana Golob Naša anketa Ali uspemo izkoristiti dopust? Po zakonu o delovnih razmerjih se letni dopust izrablja glede na potrebe delovnega procesa in možnosti za počitek ter rekreacijo delavca, obenem mora delodajalec upoštevati tudi njegove družinske obveznosti. Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih, vendar mora en del trajati najmanj dva tedna. Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta tega izrabiti najmanj dva tedna, preostanek pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. In kako letni dopust uspevajo izrabiti Zgomjesav-injčani? Janja Štiglic, Mozirje Del letnega dopusta prilagodim možu, ker imajo v njegovem podjetju kolektivnega. Ostanek dopusta pa si razporedim sama, kakor pač rabim. Ker delam kot zobozdravnica, si moram pač sama organizirati vse skupaj tako, da niso pacienti oškodovani. Jerica Atelšek, Poljane Svoj dopust lahko izrabim v času, ki si ga sama izberem, vendar ga moram vseeno načrtovati vnaprej, ker delam z otroki v vrtcu. Tedaj se podamo malo na morje, malo v planine. Vera Kumprej, Ter Sedaj sem že v pokoju, a sem vedno delala kot sezonska delavka, tako da nikoli nisem imela dopusta. Poletje sem vedno izkoristila za delo in zimo za počitek. Damjan Žvipelj, Mozirje Sam opravljam takšno delo, da si lahko vzamem dopust, kadar to pač želim, saj nisem odvisen od delovnega procesa in delodajalca. Tudi drugače si lahko sam organiziram delo. Vlado Janko, Mozirje Naslednji teden bom že na zavodu za zaposlovanje in bom imel dopust celo poletje ter jesen. Vse do sedaj sem del dopusta lahko porabil, kakor sem pač rabil. Nikoli nisem imel pri tem težav. Stanislav Prislan, Radmirje Kot upokojenec lahko sedaj izrabim čas, kot sam želim in odidem na dopust kadar koli. V času, ko sem bil zaposlen, sem tudi vedno dobil dopust, ko sem ga potreboval. Za to ni bil nikoli problem, saj v podjetju nismo imeli kolektivnih dopustov. Pripravila: Marija Šukalo, foto: Ciril M. Sem 0 OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI Svetniki opravili prvo branje proračuna Svetniki občine Rečica ob Savinji so na zadnji seji brez posebnih zapletov soglašali z osnutkom proračuna in ga v prvi obravnavi tudi potrdili. V proračunsko blagajno naj bi letos pridobili milijon 287 tisoč evrov, pri tem pa je bistveno, da so prihodki uravnoteženi z odhodki. SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali ste bili kdaj nadlegovani na delovnem mestu? Kar presenetljivo velik odstotek (38 %) anketirancev se je na delovnem mestu že počutilo tako ali drugače nadlegovane. V anketi tega tedna vas na internetu sprašujemo: ali vam bo letos uspelo izkoristiti ves dopust, ki vam pripada? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 26. junija 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Je pa direktor Enga povedal, da ima pripravljeno rezervno rešitev, v kolikor HSE v Gornjem Gradu ne bo videl svoje poslovne priložnosti. Bratkovič je svetnike prepričeval, da bodo prihodnjo kurilno sezono v vsakem primeru »tekoče zvozili«, vendar posebnega navdušenja s tem ni izzval. HSE naj bi se v enem mesecu dokončno odločil in tudi v primeru pozitivne odločitve bi morala dve tretjini dolgov prevzeti Občina Gornji Grad, kar zakonsko ni sprejemljivo. V nadaljevanju seje je ravnateljica osnovne šole Lilijana Bele svetniške kolege seznanila z vse bolj perečimi problemi, ki grabijo za vrat tamkajšnjo šolo. Ob vseh neizpolnjenih finančnih obveznostih in rezultatih raziskav gradbenega inštituta, po katerih je jasno, daje šolska zgradba statično smrtno nevarna, je z odločbo o zaprtju vrtca zagrozila tudi zdravstvena inšpektorica. Vrtec, ki bo prihodnje leto dopolnil trideset let, je povsem neprimeren za varstvo otrok prve starostne stopnje. Pogoji za tako imenovanejasli namreč niso izpolnjeni, v nevarnih okoliščinah pa domujejo tudi otroci drugega starostnega obdobja. Beletova vidi rešitev v dograditvi obstoječega vrtca, svetniki pa so ugotovili, da gre za podedovano stanje. Ob dejstvu, da se občina na dva odprta razpisa ministrstva za šolstvo ni prijavila (samo najavila), se seveda postavlja vprašanje, kje vzeti denar za investicije, saj je znano, da krepko zamujajo celo plačila za redno dejavnost šole. Slednje je precej razburilo svetnika Franca Rupa, ki je županu Stanku Ogradiju in direktorici občinske uprave Jožici Rihter pojasnil, da je šolski denar strogo namenski, zato terja konec »blefiranja«, kot je zaključil razpravo na to temo. Savinjčan Na Rečici v letošnjem letu posebnih investicij ne načrtujejo, saj je potrebno v prvi vrsti poplačati slabih 409 tisoč evrov obveznosti iz delitvene bilance z mozirsko občino. Po petnajstdnevni javni obravnavi bodo svetniki končno verzijo proračuna sprejeli še pred prvim julijem. Po besedah župana Vinka Jeraja je bilo v pripravo proračuna vloženih precej naporov in dela, kljub temu je želja in potreb mnogo več kot denarja. Bistveno je, da se v letošnjem letu pokrijejo vse zapadle obveznosti, je med drugim dejal Jeraj, o večjih projektih in investicijah bodo na Rečici razmišljali v prihodnjih letih. Tudi po mnenju predsednika odbora za gospodarstvo Milana Cajnerja je proračun varčno zastavljen, v vsakem primeru pa je napaka, ker v osnutku proračuna ni postavke in sredstev za nakup zemljišč, karje bistvenega pomena za suvereno urejanje prostora. Odbor za gospodarstvo se je opredelil tudi proti pretiranemu zaposlovanju, saj cilj občine ne sme biti iskanje zaposlitve, ampak razvoj, kot je povedal Cajner. Ob nastajanju občine so namreč vsi skupaj sprejeli odločitev, da bodo v občinski upravi ob županu zaposleni največ trije uslužbenci. Stališče Milana Cajnerja je podprla tudi večina ostalih svetnikov, s čimer se je načelno strinjal tudi župan Jeraj, ob zelo jasni predpostavki, da bo potrebno občinsko upravo prej ali slej okrepiti z urbanističnim strokovnjakom. Savinjčan HSE še(vedno) v igri so Gornjegrajski občinski svetniki so na zadnji seji najprej potrdili dopolnjeno poročilo direktorja Enga mag. Aleša Bratkoviča in z dolgim molkom (?) sprejeli informacijo, da je zanimanje Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) za prevzem Enga zopet v porastu. Bratkovič zahjuje, da gredo pogovori v pravo smer, vendar zagotovila, da bo HSE v navezi s tujim partnerjem prevzel obubožano gornjegrajsko podjetje, Bratkovič ni mogel dati. NOVA LJUBLJANSKA BANKA V Nazarjah zapirajo izpostavo Sredi junija so bile vse stranke Nove Ljubljanske banke (NLB) d.d., ki so poslovale v Izpostavi Nazarje, pisno obveščene, da se nazorska izpostava z 2. julijem zapira. Kot razlog za zaprtje je navedena racionalizacija poslovanja oziroma optimiziranje poslovne mreže poslovalnic. Kot je nadalje mogoče razbrati iz obvestila, je eden izmed temeljnih poslovnih ciljev NLB tudi zmanjševanje stroškov poslovanja, kar očitno med drugim pomeni zmanjševanje števila poslovalnic. Tudi zadovoljstvo strank se dem namenjenih služb, kraju ne uvršča na seznam poslovnih ciljev NLB, to vsekakorverjamemo. Žal pa vsako zapiranje uradov, ki služijo ljudem v domačem kraju, za sabo potegne vrsto neprijetnosti, pravzaprav težav. Tega se Nazarčani dobro zavedajo, sploh tisti, ki jim lasten prevoz ni samoumeven, in tudi tisti, ki se zavedajo, da zapiranje Iju- prinaša nič dobrega. Kaj o tem menijo na Občini Nazarje in več o razlogih NLB, Podružnice Savinjsko-Šaleška, ki jo vodi direktorica mag. Lidija Dovšak, za zaprtje edine bančne poslovalnice v Nazarjah, boste lahko prebrali v naslednji številki Savinjskih novic. Tatiana Golob > s m lin Bralkam in bralcem \7jjl želimo lepo praznovanje -U dneva državnosti! KWB GORNJI GRAD Ogrevanje na biomaso tudi na 300 kW Proizvajalec ogrevalnih naprav na biomaso KWB je predstavil svoj najnovejši izdelek Powerfire moči 300 kW, ki je rezultat štirih let razvojnega dela. Z njim se je KWB odzval na povečano povpraševanje po zanesljivih ogrevalnih sistemih za toplotno oskrbo regionalnih omrežij, etažnih in večstanovanjskih zgradb. Tehnološki napredekje pri omenjeni ogrevalni napravi mogoče zaznati tako v prilagodljivosti kot v vsestranskosti. Uporabljajo se lahko sekanci, lesni peleti in industrijski peleti. Izdelek odlikuje enostavna tehnika in zanesljivost delovanja. Veliko prednost predstavlja tudi kompaktna izvedba, zaradi katere je potreba po prostoru zmanjšana na minimum. Podjetje KWB ogrevanje na biomaso je razvilo in patentiralo gorilni sistem z vrtljivo rešetko, pri katerem se gorivo med vrtenjem rešetke za približno 270 stopinj in ob hkratnem optimalnem izgorevanju transportira skozi gorilni prostor vse do sistema za avtomatski odjem pepela. V ciklonski gorilni komori se s pomočjo premišljenega dovoda zraka ustvarja rotirajoči tok, ki omogoča mešanje izgorevalnega plina in sekundarnega zraka, kar vodi do popolnega izgorevanja in izredno nizkih emisij ter omogoča optimalno izločanje prašnih delcev. Dozirni sistemi za doziranje gori- va so prilagojeni individualnim prostorskim možnostim in željam strank. Robustne transportne sisteme odlikuje tiho in varno delovanje ter visoka tesnost polžnega gonila, eksterno nameščen zabojnik za pepel pa znatno podaljša intervale praznjenja pepela. Priljubljena novost je programska oprema KWB Comfort Visio - idealen instrument za vizualizacijo, daljinsko upravljanje in nadzor ogrevalnih sistemov KWB. Franci Kotnik BANKA CELJE Suvereno na šestem mestu v Sloveniji Banka Celje, kije od leta 1999 pridružena članica Skupine NLB, je poslovno leto 2006 zaključila uspešno, saj seje njena bilančna vsota kljub manjšem številu zaposlenih povečala za 14 odstotkov na 1.960 milijonov evrov. S tem je Banka Celje dosegla 5,8-odstotni tržni delež in se uvrstila na šesto mesto med vsemi bankami v Sloveniji. Čisti poslovni izid po obdavčitvi je zna- šal 16,7 milijona evrov oziroma 26 odstotkov več kot leta 2005. Med pomembnejšimi aktivnostmi in dosežki v minulem letu v Banki Celje omenjajo prevzem evra, prehod na mednarodne standarde računovodskega poročanja, najem devetega sindiciranega kredita v višini 200 milijonov evrov, nagrado za najboljše letno poročilo med finančnimi ustanovami na natečaju časnika Finance in visoke bonitetne ocene institucij Fitch-Ratings in Capital Intelligence, ki banko potrjujejo kot zanesljivega poslovnega partnerja in jo umeščajo med bolje ocenjene banke srednje in vzhodne Evrope. Banka Celje je lani delničarjem zagotovila 14,5-odstotni donos na kapital, letos pa bo izplačala 27,69 evra bruto dividende na navadno in prednostno delnico. V letu 2007 Banka Celje načrtuje 11-odstotno rast obsega poslovanja in 13-odstotno kapitalsko donosnost, pomembnejši letošnji projekti pa so uvajanje novih storitev, prilagoditev pravilom evropskega plačilnega prostora, izdaja subordiniranih obveznic v višini 37 milijonov evrov in pridobitev tujih virov financiranja po sistemu »club deal«. Franci Kotnik GEODETSKA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE Popis nepremičnin zamuja kljub podaljšanemu roku Odgovorni v Geodetski upravi Republike Slovenije (GURS) razloge za vnovično zamudo pri izvedbi popisa nepremičnin iščejo v strukturi lastništva, pomanjkanju aktivnih popisovalcev in tudi nepravočasne pripravljenosti udeležencev popisa. Tako kot marsikje po državi, tudi na območju popisnega centra Mozirje popis nepremičnin v zadnjem času poteka počasneje, kot je bilo predvideno. Menda zaradi razpršene tipologije gradnje, kompleksnosti lastniške strukture in nepravočasni pripravljenosti lastnikov na popis nepremičnin. Prav zato koordinatorica geodetske pisarne Mozirje Mojca Glinšek poziva vse udeležence popisa nepremičnin, naj se na popis pripravijo pravočasno. Le tako bo popis potekal hitro in učinkovito. Med najpomembnejšimi podatki, kijih mora posameznik pripraviti, sta neto in uporabna površina. »S popisom nepremičnim geodetska uprava vzpostavlja večnamensko evidenco, s katero bomo v Sloveniji pridobili jasno sliko stanja nepremičnin, ki bo omogočala pregled nad številom, starostjo in ve- OBVESTILO V soboto, 16.6.2007, je bil v Budnovi žagi, na Ljubnem, posojen foto aparat Konica Minolta DIMAGE Z 20. Osebo, ki ima aparat, se naproša, da pokliče lastnika na gsm: 041/783-530. Hvala! Kopušar Janez, Rore 10,3333 Ljubno ob Savinji. likostjo nepremičnin, komunalno opremljenostjo ter njihovo vzdr-ževanostjo. Zato so lastniki dolžni po zakonu o evidentiranju nepremičnin posredovati podatke za vse njihove nepremičnine,« razlaga Mojca Glinšek. Na območju popisnega centra Mozirje je geodetska uprava do 10. junija letos predala v popis 15.867 stavb in delov stavb, torej vse stavbe in dele stavb, predvidenih za popis. Popisanih je 10.667 stavb in delov stavb, oziroma 67,9 odstotkov. Mojca Glinšek opozarja, da so vsi lastniki dolžni popisati vse svoje nepremičnine, svojo dolžnost pa lahko opravijo tudi na sedežu geodetske pisarne v Mozirju. Savinjčan CENTER ZA SAMOSTOJNO UČENJE NAZARJE rrrj Tel.: 03/839 02 60 y e-pošta: lunazarje@siol.net Poletni delovni čas v puliju in avgustu 2007: od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro. Tudi v poletnem času smo vam na voljo za brezplačno utrjevanje in pridobivanje vašega znanja. Za osnovnošolce in dijake imamo poseben program (Karrtjin kako) za lažjo odločitev pri izbiri poklica. Kolektiv Ljudske univerze Velenje vam želi prijetne počitnice ! Iz občin, Gospodarstvo, Organizacije C SLAVNOSTNA SEJA OBČINSKEGA SVEIA OBČINE REČICA OB SAVINJI V ospredju naložbe za vse generacije V spomin na ustanovitev Kmetijskega društva ter Hranilnice in posojilnice pred več kot sto leti 17. junija v občini Rečica ob Savinji praznujejo občinski praznik. Ob tem so se zvrstile številne prireditve, na sam praznik pa so v rečiški osnovni šoli pripravili slavnostno sejo občinskega sveta. O polletnem delu, odkar je Rečica samostojna občina, je spregovoril župan Vinko Jeraj. V tem času so uspešno rešili delitveno bilanco z občino Mozirje in dali v obravnavo prvi odlok o proračunu, ki naj bi bil težak milijon 287 tisoč evrov. Jeraj je prepričan, da se bo dalo z voljo, trmo in veseljem do dela marsikaj postoriti, če pa bodo vložili tudi nekaj napora pri pridobivanju dodatnega denarja, uspeh gotovo ne bo izostal. Ob prazniku so v Nizki odprli nov bencinski servis, urejeno je parkirišče pred občinsko zgradbo, ki je namenjeno predvsem varnosti najmlajših v rečiškem vrtcu. Tako so v ospredju naložbe, ki bodo služile različnim generacijam in njihovim potrebam. »Zgodovina je tista, ki nam pove, zakaj smo danes svobodni in nam pojasnjuje, zakaj so strpnost, solidarnost in sožitje tako pomembne vrednotenje med drugim dejal Jer- aj ter poudaril, da bo njegovo delo in delo občinskega sveta težilo k varni ter urejeni Rečici, v kateri bodo zveseljem živeli in z njo dihali vsi njeni občani. S prijetnim kulturnim programom so prireditev obogatili pevci in pevke mladinskega pevskega zbora domače osnovne šole ter instrumentalisti Mladinskega orkestra Glasbene šole Nazarje. Marija Šukalo NIZKA Odprt nov samopostrežni bencinski servis V Nizki so prejšnji petek predali v obratovanje samopostrežni bencinski njegove družine, pomen investic- servis podjetja En plus iz Ljubljane. Servis je poimenovan »24/7«, ker bo ij, kijih vlagajo na območju občine, možno točiti goriva vsak dan v tednu in 24 ur dnevno. ter ideje o bencinskem servisu, Podjetnik Anton Miklavc iz Nizke je v dolino pripeljal podjetje En plus d.o.o. iz Ljubljane, kije zgradilo bencinsko črpalko poleg baze tehničnih pregledov motornih vozil. Njegov prispevek je bil vložek zemljišča v skupno naložbo, vredno 400 tisoč evrov. Da je ta, nova gospodarska pridobitev pomembna za Zgornjo Savinjsko dolino in rečiško občino, je ob otvoritvi povedal župan Vinko Jeraj. Zahvalil seje glavnemu investitorju En plus d.o.o. in direktorju Stelanu Artnaku, med drugim pa omenil tudi podjetniško smelost Antona Miklavca in Rečiški župan Vinko Jeraj (na sredini) je v družbi predstavnice podjetja En plus Teje Gruden in podjetnika Antona Miklavca predal bencinsko črpalko v uporabo (foto: Alja Miklavc) edinem na območju rečiške občine. Ob občinskem prazniku je čestital vsem prisotnim in nato v družbi predstavnice podjetja En plus Teje Gruden in Antona Miklavca predal bencinsko črpalko v uporabo. Prvi voznik, kije natočil gorivo, je bil Matej Coklin iz Nazarij, ki je pripeljal zloščenega volkswagna 1300, letnik 1966, skupaj s kolegi iz društva Zgornjesavinjski starodobniki, ki so predstavili še zelo starin lepo negovan traktor ter motorno kolo. Člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline so poskrbeli za red v prometu, Savinjski trobilni kvartet pa je praznično prireditev postavil v dopadljiv glasbeni okvir. Jože Miklavc GORNJI GRAD Za večjo uporabo sončne energije Pretekli konec tedna je v okviru programa Concerto »Energy in Minds!« v Gornjem Gradu potekal seminar na temo solarne energije za ogrevanje javnih objektov in zasebnih hiš. Udeležence je v imenu organizatorja, Občine Gornji Grad, pozdravil župan Stanko Ogradi, številni razpravljavci pa so predstavili razvoj solarne tehnologije in trg solarnih sistemov. Med drugimje bilo povedano, da je sonce vir energije, ki bi lahko potrebe svetovnega prebivalstva po energiji pokrivalo breztežav,saj samo v eni uri odda na Zemljo to- liko energije, kot je celotno svetovno prebivalstvo potrebuje v enem letu. Razvoj solarne tehnologije ponuja vsak dan nove tehnične rešitve na področju ogrevanja prostorov in pripravi tople sanitarne vode. Trg solarnih sistemov ogrevanja skupaj s trgom vseh obnovljivih virov energije raste zelo hitro, k čemur prispevajo tudi močne zakonodajne vzpodbude. V nadaljevanju so bili predstavljeni primeri dobre prakse, kako v stavbah zmanjšati porabo energije od 10 do 50 odstotkov. Savinjčan DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKI STARODOBNIKI Mednarodno srečanje starodobnih vozil na Ljubnem Lani ustanovljeno društvo ljubiteljev starodobnih vozil Zgornjesavinjski starodobniki je vtem obdobju z udeležbami na različnih prireditvah v dolini poskrbelo za promocijo in prikaz osnovne dejavnosti društva - restavriranje in obnavljanje starodobnih vozil, na katere so njihovi lastniki lahko upravičeno ponosni. Dobro leto po ustanovitvi bodo prizadevni člani poskrbeli za mednarodno srečanje ljubiteljev starodob- nih vozil, ki bo potekalo zadnjo junijsko soboto na Ljubnem ob Savinji. Udeleženci srečanja bodo predvidoma na kar 64 km dolgi panoramski vožnji po Zgornji Savinjski dolini spoznavali kulturne znamenitosti in lokalno kulinariko v krajih, kijih bodo obiskali. Glede na dosedanje dobre izkušnje na lokalni ravni ni dvoma, da bo zgornjesavinjskim »oldtimerjem« organizacija uspela tudi v mednarodnem merilu. Franjo Atelšek TOMAŽ 0. ROUS IN JANI HACE IZ ROCK SKUPINE SIDDHARTA »Nismo se uveljavili kar čez noč« Jani Hace (foto: ArtPuk) Jani Hace in Tomaž 0. Rous sta člana rockerske skupine Siddharta, ki je v soboto, 9. junija, nastopila v Kokarjah. Kljub natrpanemu urniku sta si vzela čas in še pred nastopom pristala na pogovor z nami. Tomaž 0. Rous je v skupini od leta 1999, igra na klaviature in skrbi za programiranje, Jani Hace pa igra v Siddharti bass od 2002. leta. - Ali sta poznala Zgornjo Savinjsko dolino že pred koncertom? Jani: Zase lahko rečem, da ml je ta del Slovenije precej neznan, ampak na prvi pogled deluje zelo lepo. Mislim, da bi bilo vredno te kraje še enkrat obiskati tudi zasebno. Tomaž: Tudi jaz sem tukaj prvič. Bil sem že v Logarski dolini, v gorah, prvič pa sem se ustavil v dolini in mi je zelo lepo. - Skupina Siddharta se je dokaj hitro uveljavila v slovenskem glasbenem in medijskem prostoru. Imate morda kakšen nasvet za mlade, neuveljavljene skupine? Tomaž: Ne zdi se mi, da smo se hitro uveljavili. Dvanajst let je že od začetkov do danes. Res da so se dokaj dobro prodajali že naši prvi albumi, toda za njihov nastanek smo morali vložili veliko truda odigrati veliko koncertov. Ni bilo kar čez noč. Mlade skupine naj se trudijo, predvsem pa naj vztrajajo. Jani: Naj se trudijo! Časi niso najlažji ne za rock&roll ne za glasbeno industrijo nasploh. Zdi pa se mi, daje vedno več kreative, prihajajo vedno boljši. Mlade skupine naj kar vztrajajo v tem, kar delajo - to je eno izmed glavnih vodil, ki jih mora imeti mlada skupina. - Ali kdaj skupaj obiščete kakšen koncert? Tomaž: Se zgodi, da obiščemo kakšen koncert skupaj. Jani: Mogoče ne vedno vsi skupaj... Obiščemo pa tako domače kot tudi tuje izvajalce. - Trenutno ste najbolj iskan in zaželen slovenski band, ki je brez težav napolnil celo stadion za Bežigradom. Kakšni so glede na to vaši motivi za igranje v manjših krajih, kot so Nazarje, Žalec, Hrastnik, Planina pri Sevnici? Tomaž: Glavni motivje v problemu, da se velikih prostorov kmalu nasitiš in hočeš nazaj v manjše ambiente, kjer so ljudje bliže odru, bliže nam izvajalcem. Manj je obiskovalcev koncertov oziroma pridejo res zvesti poslušalci, ki te dobro poznajo in ki se zagrebejo za maloštevilne karte. Tako se nekako otreseš ostalih obiskovalcev, ki pridejo samo zaradi »halo efekta«. - Na vaši internetni strani obiskovalci zasledijo zanimivo ponudbo: »Bi želeli, da Siddharta nastopi v vašem kraju?« Kako je s tem, je to morda števec popularnosti za posamezen kraj ali kaj drugega? Tomaž: Redno merimo števec in tako lahko dobimo neko grobo statistiko. Predlogi nam vsekakor ponujajo neko izhodišče za izbiro krajev koncertov v prihodnje. Jani: Da potem dejansko obiščemo nek kraj, je potrebna določena logistika, izpolnjeni morajo biti vsaj minimalni pogoji za izvedbo koncerta. - Ste dozorela in uveljavljena skupina z zelo prepoznavnim soundom. Imate vaje enako pogosto kot v preteklosti? Jani: Vaj je precej manj. Tomaž: Vsekakor manj. Če imaš dva koncerta na teden, potem skupnih vaj ne potrebuješ več. Nasploh vsi redno igramo. Jani: Vsak dela zase, sodelujemo tudi z ostalimi. Ponavadi najbolje igramo ravno, kadar imamo približno dva tedna premora med skupnimi vajami in se komadi malo uležijo in se potem res v celoti posvetiš, takrat nastanejo najbolj sočne izvedbe. - Članstvo v skupini ostaja od začetkov do danes skoraj nespremenjeno. V vseh teh letih se je zamenjal samo basist skupine. Kako lahko tako stanovitno delujete vsa ta leta? Jani: Ne vem, morda je še prezgodaj, da bi odgovorili na vprašanje. Bomo videli, kako bo čez deset let. Vprašajte nas takrat, (smeh) - Ste izključno moška zasedba, ste že imeli kdaj probleme z oboževalkami? Ali je popularnost breme? Tomaž: Ne... Hecam se (smeh). No, dejansko teh problemov nekako ne izkusimo več. Nekoliko več tega se je čutilo po izidu plošče RH-, saj je Tomaž 0. Rous (foto: ArtPuk) bila res fantastična, odmevala je širše. Takrat se je problem dejansko opazil, ker je bilo ogromno oboževalk, ki šote prepoznavale na ulicah, danes pa tega sploh ni več. - Ste bolj navezani na novejše ali starejše albume oziroma komade? Jani: Na koncertih sedaj igramo prerez celotnega dela skupine. Osebno pa ta občutek zelo variira - enkrat mi je ljubše igrati starejši komad, drugič najnovejšega. Ni pravila. - Vaš odnos do turbo glasbe in turbo folka? Jani: Osebno nimam odnosa do tega oziroma poskušam to nekako preskočiti in si ušesa posladkati s čim drugim. - V Sloveniji imamo združenja, ki mesečno pobirajo prispevke za avtorske pravice, na primer SAZAS in IPF. Kaj konkretnega ima skupina Siddharta od njih? Tomaž: Konkretno? Dvakrat letno dobimo po- Jani Hace: »Ponavadi najbolje igramo ravno, kadar imamo približno dva tedna premora med skupnimi vajami in se komadi malo uležijo in se potem res v celoti posvetiš, takrat nastanejo najbolj sočne izvedbe.« ročilo o tem, koliko seje naša glasba vrtela, in tudi nadomestilo za uporabo. Jani: Od IPF celo trikrat ali štirikrat letno. Tomaž: Mislim, da so ta združenja v našem okolju napačno predstavljena, preveč agresivno. Vsekakor podpiramo ta sistem. Skupina ima več prilivov zaslužka: s koncerti, nadalje z nadomestili... Temu je tako tudi drugod v svetu. Če nekdo vjavnem prostoru pije pivo in posluša našo glasbo, je lastnik lokala z našo glasbo privabil kupca tega piva, z nami sije on privabil stranko in pri tem uporabil nas. Zato mora lastnik plačati nadomestilo. Morda bi bilo potrebno ugasniti radio in glasbo za en dan, morda en teden v vseh lokalih po Sloveniji in potem videti, koliko obiskovalcev bo. Jani: Problem je, ker seje vSIoveniji dokaj pozno začelo o tem javno razpravljati, je pa to utečena praksa v razvitih sistemih. Kot dobi vsak človek nek honorar za svoje delo, od česar živi, tako tudi glasbeniki dobivamo nazaj honorar našega dela. - Vaš največji, najbolj »odštekan«, nor podvig? Tomaž: Obisk adrenalinskega parka. Jani: Koncertza Bežigradom je eden bolj drznih. Marsikdo je pred dogodkom dvomil v uspeh. Ampak zadevo smo izpeljali in dogodek, kljub ostalim dosežkom, še vedno ostaja »highlight« v karieri skupine. - Kakšne načrte imate za naprej? Jani: Najprej večerja, potem gremo na nocojšnji koncert... Tomaž: Do avgusta bomo koncertirali po Sloveniji skoraj vsak vikend, potem pa sledi zaslužen enomesečni dopust. ArtPuk Tomaž 0. Rous: »Velikih prostorov se kmalu nasitiš in hočeš nazaj v manjše ambiente, kjer so ljudje bliže odru, bliže nam izvajalcem. Manj je obiskovalcev koncertov oziroma pridejo res zvesti poslušalci, ki te dobro poznajo in ki se zagrebejo za maloštevilne karte.« GASILSKA ZVEZA SLOVENIJE Revija Gasile« šteje že 110 let V učnem centru Civilne zaščite Slovenije na Igu je 8. junija potekala svečanost ob 110. obletnici izhajanja revije Gasilec. Slavnostni govornik je bil minister za obrambo Karel Erjavec, prireditve pa so se udeležili tudi predstavniki Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Predsednik slovenske gasilske zveze Ernest Eöryje dejal, daje gasilsko glasilo zrcalo njihovega dela. »Vse od 6. februarja 1897, koje izšla prva številka revije Gasilec, je to glasilo spremljalo aktualne dogodke znotraj gasilske organizacije in širše v družbi.« Ob visokem jubileju je Gasilcu čestital tudi minister za obrambo Karel Erjavec. Menil je, daje malo organizacij, še manj pa časopisov, ki bi nepretrgano izhajali tako dolgo. »Glasilo Prve tri številke Gasilca so izšle v dvojezični izdaji, potem pa je Gasilec - najprej periodično, pozneje pa mesečno - izhajal v slovenščini. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so ga preimenovali v Gasilski vestnik, v devetdesetih pa je spet privzel ime Gasilec. Ob obletnici so izdali jubilejno številko, ki prinaša prerez skozi zgodovino gasilskega tiska pri nas. povezuje in informira gasilsko članstvo, ki bi mu po organiziranosti prostovoljstva v svetu le težko našli primerjavo. Okoli 130.000 članic, članov, veteranov in mladine za dejavnosti v svoji organizaciji namenja neštevilne proste trenutke dragocenega časa. Je pa tudi del Civilne zaščite Slovenije, na katerega država resno računa v primeru potrebe. Revija Gasilec in gasilska organizacija sta z narodno zavedno naravnanostjo pripomogla k ohranjanju slovenstva.« Zbrane je nagovoril tudi sedanji urednik revije Gasilec Marko Pograjc. Med drugim je povedal, da se vteku časa ni zvrstilo mnogo urednikov in da je revija sledila prvotnim usmeritvam, seveda pri- Predsednik Ernest Eöry (levo) je najprizadevnejšim dopisnikom podelil pisna priznanja (foto: Marija Lebar) lagojenim času primerno. Tudi število naročnikov seje z leti spreminjalo. Prva naklada je bila 600 izvodov, letos je naročnikov čez 10.000, a jih je bilo leta 1987 že več kot 40.000. Tokrat so pripravili celotno grafično prenovo glasila. Kot je povedal Pograjc, gre zahvala za tako dolgo izhajanje Gasilca predvsem številnim dopisnikom s terena, ki gasilsko javnost seznanjajo z dogajanji v organizacijah in društvih. Predsednik Eöry in urednik Pograjc sta najprizadevnejšim dopisnikom podelila pisna priznanja. Svečanost sta s svojim nastopom popestrila Andrej Hofer in Nuša Derenda. Marija Lebar Zadnji Maov plesalec Li Cunxin LI CUNXIN Zadnji Maov plesale« Zadnji Maov plesalec je knjiga, ki se nas dotakne. Ko jo preberemo, pusti v nas občutke popolne nemoči, pa tudi zmagoslavja in vsemogočnosti po načelu - kjer je volja, je pot. Svojo zgodbo nam pripoveduje Li Cunxin, svetovno znani baletnik, ki kot enajstletni deček zapusti svoje revno kmečko okolje kitajske vasi, starše in brate, na katere je zelo čustveno navezan, ter se "izbran med izbranci" poda na pekinško plesno akademijo študirat balet. Tam se sreča z najhujšo osamljenostjo in domotožjem, stkejo pa se tudi prijateljstva, ki trajajo celo življenje. Po prebegu v Ameriko se sreča z mračno kitajsko politiko tistega časa. Pleše najbolj znane baletne vloge na vseh odrih sveta, vendar nikoli ne pozabi, kdo je in od kod prihaja. Ne pretrga korenin in čaka na spremembo kitajske politike, ki bo odprla vrata svetu. Piše: Aleksander Videčnik mozirski plemenitaš Ko smo odkrivali plemenitega Gornjegrajskega (Žehelj iz Šmartnega ob Dreti), je bilo na voljo več izvirnih listin iz Štajerskega arhiva v Gradcu in Vojnega arhiva na Dunaju. Tokrat navajamo zgolj podatke iz naših leksikonov oziroma vire, ki jih je dr. Peter Weiss navedel v knjigi A. Videčnika, Podobe iz Mozirja. Mozirje ima kar nekaj imenitnih osebnosti, največ na znanstvenem področju. Tako vemo, daje Baltazar iz Mozirja (Balthasar Praspergius) deloval kot glasbeni teoretik na univerzi v Baslu. Vlatinščiniježeleta 1501 napisal knjigo o razlagi enoglasne (koralne) glasbe. Tokrat bomo predstavili Janeza Brložnika (Werloschnig), rojenega v Mozirju. Deloval je v drugi polovici 17. in prvi polovici 18. stoletja. Bilje doktor medicine in filozofije. Posta! je pomemben znanstvenik, napisal je več latinskih in nemških medicinskih knjig in razprav. Zaradi njegovih znanstvenih uspehov je bil član kar dveh akademij (med drugim je bil soustanovitelj ljubljanske akademije). Z znanstvenim delom sije prislužil plemiški naslov "Pernberg," kar bi lahko prevedli Baerenberg = Medvedji hrib = Medvedjak. Tudi Mozirjani so torej imeli svojega plemiča! BogastDo narečij V našem časopisu smo že pisali o "ofrih". Naj spomnimo, to so bili najemniki koč (oferij), ki so najemnino morali odslužiti z delom. Štejemo jih lahko med spodnjo socialno skupino na vasi. Kajti ofer je moral biti vedno na voljo svojemu gospodarju, če bi si že lahko s kakšnim dodatnim delom izboljšal položaj, to zaradi te obveznosti, ni bilo mogoče. Na zanimivo poimenovanje oziroma narečno rabote beseda meje opozoril Lojze Plaznik, ki mi je povedal, da so besedo "ofer" v drugem sklonu imenovali "oferja" in ne, kot bi človek mislil: "ofra". Čeje ofrska žena postala vdova, soji rekli "ofrava". Sicer pa so rekli, denimo otroku s take koče, kar "ofrski". Če pogledamo še ostanke nekdanjih oferij, lahko ugotovimo, da sojih kmetje zgradili na povsem nekoristnem zemljišču, največkrat prav na spodnjem robu posestva. Seveda so danes te stavbe že zelo redke, saj v novejšem času ni bilo več otrov. Zakaj vse to pišemo? Današnji rod seveda ne pozna več tistega silnega razlikovanja med vaškim prebivalstvom, kot je bilo nekoč. Zelo in najbolj nazorno je ta socialna stanja opisal dr. Janez Evangelist Krek v svojih Črnih bukvah. Opozarjal je na revščino na vasi, te tedanji politiki sploh niso omenjali, niti niso skušali razmere prilagoditi času in novim okoliščinam. Seveda ni nič čudnega, če je že daleč pred prvo svetovno vojno vaško prebivalstvo množično iskalo kruha v tujini. Taje seveda bil zelo trd, saj so morali prijeti za najtežja dela, največkrat v slabo opremljenih in nevarnih rudnikih. Ofrski otroci in mladina so bili za marsikaj prikrajšani! Nekoč mi je neka stara gospa iz Spodnje Rečice pripovedovala, kako je kot ofrski otrok doživljala mladost. Zelo meje presenetilo, koje povedala, da niso smele, ona in njene vrstnice, na kresni večer opazovati kresovanje od blizu. Ko so "kresnice" plesale okoli ognja, med njimi ni bilo ofrskih deklet. Torej je bilo tudi kresovanje namenjeno le krogu premožnejših. Morda je prav zaradi težkega življenja nekdanjih otrov pošteno, da se spomnimo nazaj v obdobje, koje človek brez posesti na vasi bil le poceni delovna sila, družbeno pa na robu socialne lestvice. 3z SupinoDe zakladnice Bogomir Supin je imel veliko pisnih podatkov o dogajanjih v Lučah. Vse je skrbno in pregledno hranil, pravo bogastvo pa so njegove slike, kijih je kotmlad praktikant škofijske gozdne uprave posnel. To so danes pravi in dragoceni dokazi grad- nje mogočnih riž, življenja drvarjev v planini, gradnja skorjevk in bajtza olcarje, spravila lesa po sig-ontnih in vodnih rižah, ogromnih skladišč platan-ic, plave in ne nazadnje sajenje novih gozdnih površin. Veliko teh slik sem preslikal in jih sedaj hrani Muzej gozdarstva in lesarstva v Vrbovcu. Zelo zanimiv je bil tudi njegov arhiv raznih zapisov in listin. Rad je zapisoval tudi razne stare pesmi, nekatere med njimi so bile na moč šegave. Tudi tale sodi med take: OJ, Tl LUČKI JAGRI Lepa je ta lučka farai, pod cesarjem ji ni para. Tam se čudeži gode, daleč naokoT slove. Tam so vsake sortejagri, so počasni pa tud'nagli. Tako zver so dobili tam, da se čuditi je nam. * Jagri so se skupaj zbrali in jelenčka so iskali. Zver jim pete pomoli, nobeden je okusil ni. Drugikrat jim Ramše kliče, jim lastnosti vse opiše, kakšne ie-ta zver ima, da bi jim zopet ne ušla. Jagri so že vkup stopili, vsaksvojgvirso fejst nabili, jih čez rame mečejo, srca jim trepečejo. Klemen dobro sije upal, puško zmerom v roki sukal, zver pred njega prileti, on pa puško n a rob ' drži. * Korenu čudno se dozdeva, da še Kiemen nič ne strelja, hitro napne on svoj gvir in hudo rani kruto zver. Pečnikov Tona pa je gvir nastavil,jelen mora biti - kali. On čez Lučnico ustreli, jelen pa na tleh leži. * Pokanje je bilo takšno, da so jagri plašni bli. Hitro se skup'zbero, vsi strašno se dero. Stari Repec spredi piha, Pečnikov pa zadi vika, gospod župnik se veselijo, da tako lepo zver dobijo. * Skuhah si ga ukažejo in tud' prjatlam ga pokažejo. Stari Koren je mene lepo prosil, ker on je to pesem zložil, podpisat'jo pa mogel ni, ker palec je odstrelil si. Starijelen je odstreljen bil od Plečnikovega Tona marca 1888. leta. 3ščemo sfare fotografije Olcarji Radegunde in Šmihela po drugi vojni. Stojijo od leve: Konečki Franc, Bajdlnov Andrej, Povhov Franc, Naraločki Jože, Medvedov Jože. Klečita: Jesenikov Pavel in Navodski Tina. Sliko je poslal Povhov Franc iz Jazbin. LOGARSKA DOLINA Književna rezidenca Na razpotju Ob zaključku šestega tradicionalnega srečanja slovenskih in tujih pesnikov in pisateljev Herbi 2007 sta organizatorja Herbersteinskih srečanj književnikov, Asociacija Velenika in Ustanova Velenjska knjižna fundacija, podelili penzionu Na razpotju v Logarski dolini status Književna rezidenca evropskih pesnikov in pisateljev. Tablico, ki bo označevala to mesto in ta gostinsko turistični objekt, je lastnici gostišča Dragici Plesnik vročil slovenski književnik Marko Kravos. Plesnikova je ob tem menila, da bo njihovo prepoznavno gostoljubje, prijetni bivalni pogoji, okolje planin in lepote Logarske doline zagotovo zado- Marko Kravos (levo), Dragica Plesnik in Ivo Stropnik ob predaji tablice s statusom književna rezidenca penzionu Na razpotju (foto: Jože Miklavc) voljilo tudi zahtevne goste iz vrst rarnih ustvarjalcev, pesnikov, pisateljev in drugih lite- Enak status in domicilno mesto so dan poprej podelili tudi vili Herberstein, kjer je bilo doslej vseh šest herbersteinskih druženj pesnikov in pisateljev, prevajalcev slovenske in tuje literature. Na teh literarnih srečanjih v zadnjih letih podeljujejo ugledno Pretnarjevo nagrado za tuje književne ustvarjalce, ki so bili na nek način ambasadorji slovenskega jezika in Slovenije. Letošnjo Pretnarjevo nagrado je posebna strokovna žirija slovenskih pesnikov in pisateljev podelila zakoncema dr. Boženi in dr. Emilu Tokarz iz Poljske. Oba že desetletja spoznavata Slovenijo, slovensko književnost in prevajata književna dela v poljski jezik. Jože Miklavc KONCERT ORKESTRSKIH INSTRUMENTOV GLASBENE SOLE NAZARJE Glasba je lahko tudi vzgojno sredstvo V četrtek, 31. maja, so imeli na Glasbeni šoli Nazarje zanimiv koncert, ki so ga izvedli učenci orkestrskih instrumentov. V trinajstih točkah programa so se predstavili tako solisti kot komorne zasedbe ob korepeticiji glasbenih učiteljev. Pestra pa je bila tudi starostna struktura nastopajočih. Na koncertnem programu smo lahko našli dela tako klasikov, kot je Strauss, kot sodobnih slovenskih ustvarjalcev, kot je Adamič. Segli pa so še v svetovno zakladnico narodne oziroma tradicionalne glasbe. Opaziti je bilo, daje meja med tako imenovanimi »ženskimi« in »moškimi« instrumenti vse bolj zabrisana, saj so se dekleta suvereno predstavila tudi na instrumentih, kot sta rog ali klarinet. Vodja konceda Jernej Marinšek je v nagovoru dejal: »Želimo si, da bi tokratni majski koncert orkestrskih instrumentov postal tradicionalen. Predvsem zato, ker je drugačen. Poleg solističnih smo pripravili kar nekaj komornih točk, v katerih nastopa po več učencev. To je zanje še dodatno delo, saj seje treba v skupini prilagajati in usklajevati, Program smo izbirali starosti primerno. Naši učenci so se dela lotili resno, kar je razvidno iz posameznih interpretacij. Lahko rečemo, da so v pripravah uživali tako učenci kot tudi mi, njihovi učitelji!« Ob tem je Marinšek poudaril, daje glasba lahko tudi uspešno vzgojno sredstvo. »Poleg staršev, učiteljev in šole je veselje do glasbe ter vztrajno delo, kije za to potrebno, eno od sredstev, da se mlade lahko odtegne slabemu vplivu ulice. Aktivno ukvarjanje z glasbo pa je zanje tudi dobra vaja in popotnica za nadaljnje življenje,« je še povedal. Marija Lebar Poleg solističnih so v nazarski glasbeni šoli pripravili kar nekaj komornih točk, v katerih nastopa po več učencev (foto: Marija Lebar) Spoštovani občanke in občani. Slovenska demokratska stranka je stranka družbene in socialne odgovornosti. Je stranka znanja in novih priložnosti. Njene osrednje vrednote so svoboda, pravičnost, poštenje in solidarnost. Za vse. Kot največja politična stranka čutimo odgovornost do slehernega posameznika, do skupnosti, v kateri živimo in do naše skupne prihodnosti. Ustvarjajmo skupaj. Uporabite svoje znanje in se nam pridružite. Pričakujemo Vas. Danes, za jutri. Za Slovenijo. PRISTOPNA IZJAVA Ime ............................. Priimek ......................... Datum rojstva ........ Kraj rojstva .................... Poštna št. in Kraj .............. Občina .......................... Telefon ......................... E-pošta ......................... Podpisani/a sprejemam program in statut stranke. V/na Dne Podpis Označite interesno združenje oziroma forum, v katerem želite sodelovati: C Podpisani/a pristopam k Slovenski demokratski mladini (velja za mlajše od 33 let) C Podpisani/a pristopam k Ženskemu odboru SDS D Podpisanl/a pristopam h Klubu seniork in seniorjev □ Podpisani/a pristopam k Slovenskemu narodnemu forumu ETi Podpisani/a pristopam h krščanskemu forumu D Podpisani/a pristopam k Univerzitetno znanstvenemu forumu □ Podpisani/a pristopam k forumu za kmetijstvo in podeželje □ Podpisani/a pristopam k Športnemu forumu Izpolnjeno pristopno izjavo pošljete na naslov: SOS, Komenskega 11,1000 Ljubljana © OBČINA NAZARJE Ljubno ob Savinji 'JliLiiliuiiili .LlLLlL J ÙJllOJii Župan Ivo Suhoverl občinski svet in občinska up. * sM PA\ IVAN PIRNAT IN OBČINSKI SVET OBČINA LJUBNO Županja Anka Rakun s sodelavci in občinski svet fnVinko Jeraj ^občinski svet Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu državnosti in jim želimo prijetno praznovanje Slovenska demokratska stranka Občinski odbor Možine anes, za jutri. Za Slovenijo. Slovenska demokratska stranka m m občanom lamo ob ? r|a vri osti. m mm ▼ Vsem* * ^ prebivalcem /., ZgoftijeiSfe^inj ske dolkmčestitamo ob dhevl dUavjfc^sti in vam želimo prijetno praznovanje. * N SDS Župan Ciril Rose s sodelavci in občinski svet Upravna enota Mozirje Ob DNEVU DRŽAVNOSTI čestitamo vsem prebivalcem Zgornje Savinjske doline! Naročnik: Slovenska ljudska stranka, Beethovnova 4, 1000 Ljubljana IZ RODA V ROD V NAZARJAH V Ljubečni bomo Zgornjesavinjčani tudi tokrat imeli svojega zastopnika Turistično društvo Nazarje in mozirska izpostava Javnega sklada Re- polk in valčkov je spremljal strok-publike Slovenije za kulturne dejavnosti sta pred gradom Vrbovec ovni sodelavec tekmovanja pripravila 15. tradicionalno srečanje Iz roda v rod, ki je bilo hkrati tudi Zoran Kolin, ki je menil, da so se izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne. izvajalci zelo potrudili in pripravili Na prireditvi, kije bila v okviru praznovanja nazorskega krajevnega praznika, se je tretjo junijsko soboto predstavilo 19 frajton-arjev iz različnih krajev Slovenije. Tokrat so občinstvu zaigrali tudi Zgornjesavinjčani: Miha Prušnik iz Solčave, Nazarčana Aljaž Trbovšek in David Urtelj, Barbara Kropovšek s Home in Matija Veninšek z Rečice ob Savinji. V prvem delu so se predstavili vižarji samouki, med katerimi sta se v finale uvrstila Rudi Lenar z Ljubečne in ivan Zavri iz Cerkelj. V izbirnem tekmovanju za Zlato harmoniko Ljubečne je nastopilo 15 harmonikarjev v kategorijah do vključno 14 leta, od 15 do 25 let ter od 41. do 60. leta. Izvajanje Občinstvo je za »grajskega godca« izbralo Davida Urtlja iz Nazarij (foto: Marija Sukalo) zelo kvalitetne nastope. V desetletju in pol, odkar pripravljajo v Nazarjah izbirno tekmovanje za Zlato harmoniko Ljubečne, seje po Kolinovem mnenju kvaliteta igranja zelo dvignila. V zadnjih nekaj letih sotekmovalci dosegli tako visok nivo, da skoraj ni opaziti očitnega napredka, temveč le za odtenek. Tako bodo v Bodoncih ali Čemšeniku pri Trojanah ponovno zaigrali Stane Grudnik in Matej Srebre iz Šoštanja, Stanka Fidler iz Zgornje Poljskave, Dejan Starc s Polzele, Janja Habe iz Kavč in Matija Veninšek z Rečice ob Savinji. Občinstvo je izbralo tudi »grajskega godca«. Ta naslov sije po oceni občinstva priigral David Urtelj iz Nazarij, ki meh harmonike razteguje dve leti. Njegov mentor je Robert Goličnik. Marija Šukalo Izberite Mazdo5 in samo do konca junija vam 6 in 7 sedež ter 4 zračne blazine podarimo.* * Ne veljo zo opremo CE. To je ta Zoom-Zoom občutek! mazna AS AVTOMOBILI SKORNŠEK, Cesta Simona Blatnika 20, 3320 Velenje; KRED,T&LEAB,NB tel.: 03/891 90 77 Pripravila: Nastasja Kotnik IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): CATALA - katalonska pisateljica- Catarina LELOIR - argentinski biokemik- Luis Federico ELOVAC - srbsko mesto v Šumadiji ARAD - mesto v Romuniji ALINA - tuje žensko ime MERSI - štajerska kiparska družina MINI SLOVARČEK: SOVEC - močvirska rastlina ALKA - sinjska viteška igra I ARMA - madžarski skladatelj - Istvan SLAKAR - rastlina s plazečim se steblom ORLE - kraj pri Ljubljani EL PASO - mesto v ameriški državi Teksas j NAVODILO ZA REŠEVALCE: Geslo iz križanke vpiši v kupon, ga nalepi na dopisnico in ga najkasneje do petka, 6. julija 2001, pošlji na naslov: Savinjske novice d.o.o.. Savinjska cesta 4, 3331 NAZARJE. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 15 srečnežev, ki se bodo lahko posladkali s S fll i Ku ami v Slaščičarni Polonca. Nagrajenci bodo objavljeni v naslednji Kačonovi deželi. Želimo ti obilo užitka pri reševanju in še več sreče pri žrebu/ IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): POŠTNA ŠTEVILKA & POŠTA GESLO IZ KRIŽANKE: W w G I V STB JE MED NARISANIMI PREDMETI IN ŽIVALMI KAKŠNA POVEZAVA? PRIPOVEDUJ ZGODBO SVOJI DRUŽINI. < Žirafa je popila vodo la koaarca In tako osvobodila pikapolonico, da je lahko valetela, žirafa je bila vesela, da je pomagala pikapolonici. Pikapolonica pa je srečno odletela čea polja In travnike. Bila je vesela, ker je bila svobodna. Klara Strnad Tlaka 12 j» 3342 Gornji Grad V m9i Klara čestitam, napisala si čudovito zgodbico, zato dobiš tudi nagrado. Ki pa te čaka tu pri meni na uredništvu Savinjskih novic. Kačon - ČE TE POT TO POLETJE PONESE NA MORJE. H V HRIBE ALI KAM DRUGAM. Ml PIŠI. DA BOM VIDEL. KJE VSE UŽIVATE NAJMLAJŠI a&ORNJESAVINJČANI. Dragi kačončkl/ Vaš odziv na prejšnjo križanko je bil pohvalen, nagrado sponzorja Family Frost pa dobi 20 spodaj naštetih izžrebancev. Upam, da boste tudi tokrat tako pridno reševali nagradno križanko in pošiljali pravilna gesla. čestitke vsem, ki se v tej vročini sladkate s Family Frost sladoledom.' vaš kačon Manuela Drofelnik Spodnje krase ? 3341 Šmartno ob dreti I Janez Klančnik Lokovica 40/a 3325 Šoštanj Jaka Kedačič Strmec 24 3334 Luče ob Savinji Maja Arnič Janezovo Polje 14 3333 Ljubno ob Savinji ■ !• -\ I Nejc Klemenšek Rečica ob Savinji 151 3332 Rečica ob Savinji Matija Nadvežnik Nizka 32 3332 Rečica ob Savinji Jožica Vaudi Strmec 8 3334 Luče Ana Funtek Podveza 55 Gregor Podkrižnik 3334 Luče ob Savinji Radmirje 60 a Rebeka Cigale 3333 Ljubno ob Savinji Ivan Žvipelj Šmartno ob dreti 80 Praprotnlkova 6 Tjaša Štiglic 3330 Mozirje Florjan 22 3342 Gornji Grad 3341 Šmartno ob Dreti Karmen Kaker Tirosek 26. Nova Štifta 3342 Gornji Grad Barbara Slatinšek Radmirje 34 3333 Ljubno ob Savinji Marija Schnabl Koroška cesta 6 1241 Kamnik Jože Cigale Potok 10 3331 Nazarje Lidija Plesec Planina 34 3333 Ljubno ob Savinji Mark Poprask &avce?6 Martina Lenko 332? Šmartno ob Paki Maruša Pečovnik Primož 66 Vransko 130 3333 Ljubno ob Savinji 3305 Vransko • •••••••••••••• • • SLIKI SE RAZLIKUJETA V DESETIH PODROBNOSTIH. JIH NAJDEŠ? NAŠTEJ VSEH 10, JIH NAPIŠI NA DOPISNICO IN POŠLJI KAČONU NA NASLOV: SAVINJSKE NOVICE d.0.0., SAVINJSKA CESTA 4, 3331 NAZARJE, ZA KAČO-NOVO DEŽELO (DO 6. JULIJA 200f?). TISTI MED VAMI, KI BOSTE IZŽREBANI, BOSTE DOBILI LEPE NA&RADE. VINOGRADNIŠTVO STEYER Složna družina, ki uspeh gradi dolgoročno Steyerjevi iz Plitvice pri Apačah predstavljajo eno izmed mlajših slovenskih vinogradniških družin, ki obdeluje 15 hektarjev vinogradov. Pridelujejo mirna in peneča vina, njihova glavna sorta pa je dišeči traminec. Posebna zanimivost v Steyerjevih vinogradih sta ampelografski vrt in krščeni vinograd, prav slednji pa je od nedavnega bogatejši za več kot petdeset novih trsov. V krščenem vinogradu na Plitvičkem vrhu ima vsaka trta svojega botra. Botri so predvsem poslovni partnerji Vinogradništva Steyer in ugledne osebnosti iz političnega in gospodarskega področja. Med drugimi ima svojo trto tudi bivši predsednik republike Milan Kučan, med botri pa so odslej tudi državnozborski poslanec Jakob Presečnik, mozirski župan Ivo Suhoveršnik, direktor RTC Golte Ernest Kovač, direktorica hotela Plesnik Marjana Cvetko, mozirski vrtnar Jože Tudi poslanec Jakob Presečnik ni ostal brez pomoči »boljše polovice« Nevenke Skornšek in EHD Mozirski gaj. Člani družine Steyer se zavedajo, da je treba uspeh graditi dolgoročno. Negovanje prijateljskih odnosov skozi vsakoletne obiske botrov v krščenem vinogradu je samo delček njihove tržne strategije, ki se v zadnjem času že bogato obrestuje. Vina Steyer namreč dobivajo ugledna priznanja in medalje na različni sejmih in ocenjevanjih, njihovi kupci pa se najdejo celo na Japonskem. Tekst in fotografije: Franci Kotnik Zgornjesavinjsko »delegacijo« sta v vinogradu sprejela gospodar Danilo in njegova soproga Magda Steyer Mozirskemu županu Ivu Suhoveršniku je trto pomagala saditi žena Nada Na koncu so vsi novi botri in botre, med katere se je vpisala tudi direktorica hotela Plesnik Marjana Cvetko, iz rok Danila Steyerja prejeli posestne liste ŠMARTNO OB DRETI Razstava ročnih del V župnijskem domu v Šmartnem ob Dreti bo v soboto, 23. junija, od 15. do 20. ure in v nedeljo, 24. junija, od 9.30 do 20. ure na ogled razstava ročnih del. Na ogled bodo izdelki žena, ki obiskujejo ročnodelski krožek, šmarčkih veroukarjev in stari predmeti. Prostovoljni prispevki bodo namenjeni za nakup šolskih potrebščin za otroke, ki živijo v socialno slabših razmerah. AR DRUŠTVO LETALCEV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Z modelarstvom k dvigu tehnične kulture Na Zgornjih Pobrežjah so maja ustanovili Društvo letalcev Zgornje Savinjske doline. Po besedah predsednika Milana Beleta bodo združevali ljubitelje letenja tako motornih kot jadralnih letal in balonov. Poleg tega vabijo v svoje vrste vse, ki jim modelarstvo ni tuje oziroma tiste, ki bi svoj prosti čas radi zapolnili z izdelavo maket letal. Tovrstne makete so že izdelali osnovnošolci, ki so se vso pomlad družili z Luko Sevčnikarjem in Juretom Verdevom. Mentorja bosta tudi v prihodnje skrbela za vse mlade, ki želijo preizkusiti ročne spretnosti ob izdelavi različnih maket letal tako na Zgornjih Pobrežjih kot po zgornje-savinjskih osnovnih šolah oziroma tam, kjer bo dovolj interesentov za organizacijo tečaja. Tako bodo v društvu strmeli k dvigu tehnične kulture. Lotili se bodo tudi raziskave o času med drugo svetovno vojno, koje na Zgornjih Pobrežjah pristalo poškodovano zavezniško letalo z vojno pomočjo, kije bilo namenjeno v Radmirje. Iz tega obdobja bodo skušali poiskati slike in ostanke letala ter z njimi urediti spominsko sobo. Marija Šukalo V društvu poučujejo mlade, ki želijo izdelovati različne makete letal (foto: Marija Šukalo) 8. TRADICIONALNI POHOD IN KOLESARJENJE NA DOBROVLJE Za vse dovolj razvedrila in sprostitve Nazorski krajevni odbor je 10. junija v sodelovanju s planinskim društvom organiziral pohod in kolesarjenje na Dobrovlje. Za varnost kolesarjev so tudi letos poskrbeli člani ZŠAM Zgornje Savinjske doline. Ljubitelje pohodništva je pot vodila proti Zavodicam do krožišča, od koder sojo mahnili proti Kolšekovim in Končkemu križu, nadaljevali pa so preko Vrtač mimo Dobrovca in Kecejevega križa vse do cerkve svetega Urbana na Dobrovljah. Med kolesarji je bil najhitreje na cilju Uroš Klemše. Med tistimi, ki so svojo vzdržljivost skusili s kolesarskim vzponom do cerkve, sta bila tudi Pohodniki so nabirali kondicijo in travniške rožice (foto: Marija Šukalo) osemletni Aleks in enajstletna Klara Krajner, med najmlajšimi »pešci« pa sta bila petletni Žiga Horvat in šestletna Larisa Kotnik. Pri cerkvi so si udeleženci srečanja nabrali novih moči za pot do Vrhovnikovih v Zavodicah, kjer so nadaljevali z druženjem in prijateljskim pomenkovanjem. Ljubitelji okroglega usnja so pokazali tudi vse svoje spretnosti pri »fusbalu«. Rezultat v igri stari proti mladim, ki sojo krojili s svojimi pravili in številnimi humornimi vložki, ni bil preveč pomemben. V ospredju sta bila namreč razvedrilo in sprostitev, česar je bilo za vse v izobilju. Marija Šukalo Pohoda po vzhodni meji Lepe Njive se je udeležilo skoraj 70 pohodnikov (foto: Adi Hudolin) LEPA NJIVA Pohod po mejah Drugo junijsko nedeljo seje v organizaciji Športnega društva Lepa Njiva zbralo skoraj 70 pohodnikov, ki so krenili po vzhodni meji Lepe Njive in delu Evropske pešpoti (E6). Potjih je vodila skozi zaselka Ržiše in Završe in se mimo Trapov spustila v Pičnele, kjer so si lahko ogledali votlini, kjer sta še ne tako dolgo nazaj živeli tako imenovani »divji ženski«. Nato seje pot vzpenjala do Bukovčnikovih, sledil pa je še vzpon na Grmadski vrh, najvišjo točko pohoda. Po spustu do Petričev in ogledu spominske kapelice pri njih so se pohodniki podali še do Mostnarja in nato nazaj do Lokov čez Marno sedlo do točke, kjer seje pohod tako pričel, kakor tudi končal - pri osnovni šoli. Barbara Fužir govori za Dolomite, razum pa za Dalmacijo. Na koncu se odločiva za Dolomite, saj sva za Dalmacijo že malce pozna. V Trbižu si privoščiva popoldansko kosilo. Oblečeva podkape, smučarsko perilo in termo podloge od kombinezonov in nadaljujeva pot preko Predila in Sella Neve do Tolmezza ter naprej preko prelaza Maurio do Cortine d' Ampezzo, kjer je cilj najinega prvega dne. Vreme se izboljšuje. Ob hladnem pivu občudujeva kristalno čiste gore, kijih prekriva snežna odeja, in iščeva po turističnem Križarjenje po gorskih prelazih Piše: Igor Pečnik Motociklizem in turizem. Oba povezana in oba v porastu. Nemška motociklistična revija Mot-torrad organizira vsakovrstna izobraževanja, treninge in popotovanja. Če pa si malce zagnan, se lahko tudi sam odpelješ do Dolomitov, kjer menda ne zmanjka ovinkov. Volja in želja je k taki odločitvi pripeljala štiri motoriste, na koncu pa sva na pot krenila le dva. Honda CBF 600 inyamahaTDM 900. Vremenska napoved dan pred odhodom ni bila spodbudna. Ko se zjutraj zaženem čez Črnivec, vseskozi po malem škropi. V Ljubljani, kjer se dobiva s kolegom, je malce bolje, toda kakšne pretirane toplote ni. Zapeljeva se proti Kranjski Gori, kjer temperatura občutno pade, kaže na dež. Ob vročem čaju srce zemljevidu, kje bo kakšna soba za prespat. Na najino začudenje je kar polovica nočitvenih zmogljivosti zaprta. Ko se zapeljeva do dveh, treh hotelov in apartmajev, ugotoviva, da je kar precej zasedeno, kjer pa je prosto, so cene na nivoju - 80 evrov za nočitev z zajtrkom. Končno se nama nasmehne sreča in v samem centru najdeva prijeten hotelček z zajtrkom in savno. Jutro naju pričaka obsijano s soncem. Pri zajtrku pade odločitev, da prtljago pustiva v hotelu in se zvečer vrneva, saj bo tako križarjenje po gorskih prelazih bolj zanimivo. Brez potovalnih torb in kovčkov je motocikel bolj živahen in okreten. Prvi prelaz Passo Falzarego (2.105 m) naju očara z lepimi ovinki, odlično asfaltno podlago in zmernimi temperaturami. Nato se preko Passo Valparola spustiva do S. Cassiana in Corvara. Vsa mesteca se bleščijo v soncu in očarajo s svojo urejenostjo. Ker sva se odločila obvoziti gorovje Sella, odbrziva naprej preko Passo Gardene 2.121 m in nato še preko Passo Sella (2.220 m) in Passo Pordoi (2.242 m) ter končava v zeleni Arabbi. Vreme sprehaja oblake in spomnim se, da je dežni kombinezon ostal v hotelski sobi... Ker hočeva še okoli Marmolade, se zaženeva preko Passo Giau (2.236 m) in Passo Fedaia (2.057 m) ter končava v Canazeju. Privoščiva si kosilo in z žalostjo ogledujeva vse bolj temne oblake. Prve kaplje so tu in odpeljeva se preko Viga na sončno stran. Ker pa zgrešiva odcep, priletiva na Passo Costalunga (1.785 m) in zimske razmere. Dež in vsega +4 stopinje Celzija. Preko prelaza Niger se prebijeva do sončnega vremena, ki pa traja samo kakšne pol ure. Čaka naju še pot preko Passo Gardene (2.121 m) in nato še preko Passo Selle (2.220 m) do Cortine. Ah, če bi imela prtljago s sabo, bi že zdavnaj poiskal kakšno prenočišče, tako pa nama ni ostalo nič drugega, kot da se po dežju in mrazu vrača- va nazaj. Dobra izkušnja. V poznem mraku, po kakšnih treh urah zmrzali in dežja sva spet v hotelu in takoj za tem v savni, ki je skupaj z domačim aperitivom poskrbela za odpravo prehlada. Tretji dan se zbudiva v deževno jutro. Opustiva misel o obisku južnega dela Dolomitov in prelazov ter se vračava po isti poti kot sva prišla. Dež, ceste so mokre in občutek neprijeten. Potem pa srečava skupino motoristov, ki se peljejo kot po suhem skozi najbolj zaprte ovinke. Kaj vse zdržijo današnje gume, neverjetno! Pri prehodu skozi Predil obrneva na slovensko stran do Bovca. Na hitro skočiva še na Mangrt, kjer je cesta v popravilu in na polovici poti naju ustavi sneg. Plaz še vedno pokriva cesto. Kolega ostane v Ajdovščini, jaz pa po stari cesti skozi Postojno in Planino, kot da ovinkov še ni bilo dovolj. Na Črnivcu se počutim kot doma in že se vidim pod toplim tušem... Kdor ljubi ovinke, ta mora v Dolomite. Najbolje med tednom, saj sicer zna biti precejšnja gneča. Vsega skupaj od 1.200 do 1.300 kmvtrehdneh, lahko pa si Dolomite privoščimo tudi v dveh dneh, le zgodnji moramo biti. Ceste so v večini primerov odlične, ovinki kar sami vodijo in se ne zapirajo nepričakovano, če pa že, je to dobro označeno. Policija deli letake motoristom, naj spoštujejo sebe in ostale. Hrana je italijansko pregrešno dobra, torej kaj še čakate? Z MOTOCIKLOM V DOLOMITE GOLTE Začetek planinske paše Na Golteh se je 17. junija tudi uradno pričela paša. Trenutno je na planini 46 glav goveda in konj na skupni, še par deset pa na samostojni paši. Začetek paše kmetje vsako leto obeležijo s prisotnostjo pri mašo pred kapelo Jezusa Dobrega pastirja ob Mozirski koči. Daritev, ki jo je obiskalo okoli sto planincev od blizu in daleč, je daroval mozirski župnik Sandi Koren inje bila nekaj posebnega, saj so se med ljudmi sprehajale živali, ki so z zanimanjem opazovale dogajanje. Benjamin Kanjir 22. junija praznuje 7. rojstni dan naš ljubi Luka Bizjak iz Dol-Suhe Iskreno čestitamo s željo: da ti sijejo za srečo vse zvezdice neba! Tvoji: mamica, ati in ostali domači Začetka paše z mašo se je udeležilo preko sto planincev (foto: Benjamin Kanjir) LOVSKA DRUŽINA MOZIRJE Zgledno sodelovanje s posestniki Lovci in okoliški kmetje so za skupno mizo proslavili postavitev nove opazovalnice (foto: Marija Lebar) Člani lovske družine Mozirje in okoliški kmetje so se v petek, 15. junija, zbrali pri Hrastniku, po domače pri Petkovniku v Lepi Njivi. Vzrok za druženje je bila nova lovska opazovalnica, ki sojo na Petkovškem postavili kmetje. Opazovalnica je na tem mestu že stala, a so jo objestni mladci ob raznih priložnostih večkrat poškodovali ali celo podrli. Tako tudi tokrat. Zaradi dobrega razumevanja in sodelovanja z lovci so se okoliški kmetje odločili opazovalnico ponovno postaviti in tako pozitivno presenetiti lovce. Ti o postavitvi nam- reč niso nič vedeli. »Streljati z opazovalnice je neetično. Lovci uporabljamo opazovalnice za ocenjevanje divjadi, staleža in vitalnosti. Marsikdaj so živali bolne in poškodovane ter so potrebni san-itarni odstreli. Takoje imel srnjakšilar, ki je končal v golažu, sprednjo nogo odrezano pod kolenom, po odstrelu pa smo ugotovili, da mu je tudi na zadnji nogi manjkal parkeljc. Rane so bile zarasle, kar pomeni, da je poškodbo najbrž staknil pri lanskoletni košnji,«je povedal član LD Mozirje Andrej Marinc. Marija Lebar MOZIRJE Sprejem nosilcev odličnih spričeval Mozirski župan Ivan Suhoveršnikje 15. junija sprejel učence, ki letos prostore mozirskega hrama učenosti zapuščajo z odličnim uspehom. V tej generaciji je to uspelo trinajstim posameznikom. Županje v nagovoru učencem in njihovim spremljevalkam poudaril pomen vztrajnosti, ki jo bodo potrebovali na svoji nadaljnji poti. Vsakega izmed njih tu in tam čaka kakšen padec. Pomembno je, da se v tistem trenutku zberejo in nadaljujejo po zastavljeni poti do življenjskih ciljev. Slednje bo večina izmed njih začela izpolnjevati na gimnazijah, ki jim bodo odskočne deske za nadaljnji študij. S skromno zakusko in priložnostnimi darili je župan odličnim učencem zaželel, da bi se radi vračali v domači kraj, čeprav jih bodo šolske obveznosti vodile daleč stran. Benjamin Kanjir Nosilce odličnih spričeval je župan pohvalil in skromno obdaril (foto: Benjamin Kanjir) PETROLOV LIKOVNI NATEČAJ OTROCI ODRASLIM 2007 Nagrajeno likovno delo Sergija Potočnika V petek, 1. junija, je v Tivolskem gradu v Ljubljani potekala zaključna prireditev 17. Petrolovega likovnega natečaja Otroci odraslim 2007. Izmed več kot 1.500 likovnih del otrok iz vse Slovenije je strokovna komisija izbrala in nagradila 64 najboljših, med njimi tudi delo Sergija Potočnika iz Osnovne šole Gornji Grad. Tradicionalni likovni natečaj pod pokroviteljstvom družbe Petrol vsako leto privabi k sodelovanju številne vrtce, osnovne šole in druge vzgojno-izobraževalne zavode. Slogan letošnje likovne akcije je bil »Zdravo, čisto okolje - da bo tudi jutri življenje«. Sergij Potočnik zaključuje 9. razred osnovne šole. Kot član Košarkarskega kluba Nazarje je uspešen na športnem področju, odlikujeta pa ga tudi veselje in smisel za likovno izražanje. S svojim izdelkom je na natečaju sodeloval v tretji starostni kategoriji, od 11 do 14 let. Pod mentorstvom likovnega pedagoga Sergij Potočnik si je prislužil priznanje s kolagrafijo z naslovom Ribe (foto: Irena Drobež) DRŽAVNO PRVENSTVO V LOVSKI KOMBINACIJI V GORNJEM GRADU Domačini tokrat brez pokalov Strelišče v Zagradišču pri Gornjem Gradu je bilo 9. junija ponovno prizorišče državnega prvenstva v lovski kombinaciji v organizaciji domače lovske družine. Letos so uvedli nekaj novih pravil, v disciplinah premične tarče, glinasti golobi in risanica na štiri tarče pa se je pomerilo 15 ekip oziroma 74 tekmovalcev iz vse Slovenije. Prvenstvo so z državno himno otvorili bočki pevci, nastopili pa so tudi Savinjski rogisti. Udeležence so nagovorili starešina LD Gornji Grad Andrej Volte, predsednik Savinjsko-kozjan-ske zveze lovskih družin Maksimilijan Arlič, pred- stavnik Lovske zveze Slovenije Brane Kurnik in gornjegrajski župan Stanko Ogradi. Med posamezniki je bil najboljši Tomaž Curl iz ZLD Kočevje s 381 točkami, za njim Anton Erjavec iz istega lovskega združenja s 378 točkami, tretje mesto pa sije s 376 točkami pristreljal Bojan Urbančič iz ZLD Maribor. Tudi med ekipami je bila najboljša ZLD Kočevje, za njo ZLD Maribor in na tretjem mestu ZZG Slovenije. Ekipno se je Savinjsko-kozjanska zveza lovskih družin s 4. mestom uvrstila najvišje v disciplini glinasti golobi, med domačini pa seje v posamezni razvrstitvi na 15. mestu najvišje uvrstil Peter Verstovšek. Irena Drobež Jureta Repenška je izdelal kolagrafijo z naslovom Ribe. Pri tem grafičnem postopku gre za odtis poprej lepljenih materialov, z motivom poje izpostavil problem ogroženosti rib v onesnaženih vodah. Upodobljen motiv in izbrana likovna tehnika sta navdušila in prepričala tudi komisijo. Na slavnostnem dogodku so vsi nagrajenci in njihovi mentorji prejeli priznanja in praktične nagrade, predvsem raznovrsten likovni pribor, ki ga bodo lahko mladi umetniki koristno uporabili pri nastajanju novih likovnih stvaritev. V spomin so prejeli tudi katalog, v katerem so zbrana nagrajena dela, ki bodo letos prvič na ogled tudi na Petrolovih spletnih straneh. Irena Drobež PLANINSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Alpinistična odprava v Kirgizijo Člani gornjegrajskega alpinističnega odseka so za cilj odprave v Kirgizijo določili več ciljev. Osvojiti nameravajo 7.134 metrov visoki Pik Lenin, drugi najvišji vrh vpogorju Pamir, in opraviti smučarski spustzvrha gore. Če bo šlo vse po načrtih, bodo gornjegrajski alpinisti poskušali osvojititudi 7.010 metrovvisoki Khan Tengri v gorovju Tian Shan, seveda pa je največji cilj odprave, da se živi in zdravi ter polni nepozabnih vtisov vrnejo domov, poudarja vodja odprave in predsednik društva Klemen Petek. Kirgizija je bivša sovjetska republika in meji na Kitajsko. V njej se propadli komunizem v večjih mestih prepleta z življenjem v jurtah, značilnih bivališčih nomadov. Skoraj desetkrat večjo državo od Slovenije sestavljajo številna gorstva, med katere so vrinjene dolge in rodovitne doline. Savinjčan \____________________________________/ VRTEC LUČE Mali Lučani v Ljubljani Prvo soboto vjuniju smo otroci in vzgojiteljici iz vrtca Luče skupaj s starši odšli na izlet v Ljubljano. Najprej smo si v Lutkovnem gledališču ogledali predstavo Sapramiška. Skupaj smo se sprehodili po ljubljanski tržnici, čez Tromostovje do Prešernovega spomenika. Sledil je obisk živalskega vrta, ki so ga otroci težko čakali. Mnogi so bili v živalskem vrtu prvič, zato jim je bilo še toliko bolj zanimivo. Tu so lahko opazovali živali, kijih v živo še niso videli. Polni novih in prijetnih doživetij smo se vrnili domov. Stanka in Albina Napovednik • V mesecu juniju. V prostorih restavracije Gostišča GTC 902 Črnivec Razstava slik slikarja Mira Šumnika___________________________ • Petek (22. junij), ob 16.00.Športno igrišče v Lokah pri Mozirju Turnir v malem nogometu za ženske_____________________________ • Petek (22. junij), ob 17.00. Pred kulturnim domom Mozirje Otvoritev spomenika in trga osamosvojitve_______________ • Petek (22. junij), ob 19.00. Galerija Šteki Gornji Grad Otvoritev fotografske razstave Justine Ugovšek-Bastl__________ • Petek (22. junij), ob 19.00. Galerija Nazarje Otvoritev likovne razstave akademske kiparke Andrejke Čufer • Petek (22. junij), ob 20.30. Rečica ob Savinji Rock žur za mlade_____________________________________________ • Sobota (23. junij), ob 7.00. Zbor na avtobusni postaji Gornji Grad Planinski pohod Podvolovljek-Kal-Gornji Grad__________________ • Sobota (23. junij), ob 9.00, Športno igrišče Bočna 12-urni 18. košarkarski maraton Bočna : Gornji Grad___________ • Sobota (23. junij), ob 10.00. Športno igrišče v Lokah pri Mozirju Turnir v in-line hokeju_______________________________________ • Sobota (23. junij), ob 16.00. Rečica ob Savinji Slavnostna seja ob 125-letnici PGD Rečica_____________________ • Sobota (23. junij), ob 19.00. Kulturni dom Nova Štifta Proslava ob državnem in občinskem prazniku s podelitvijo občinskih priznanj______________________________________ • Sobota (23. junij), ob 19.00. Košarkarsko igrišče ŠD Mozirje Košarkarska liga Davidov hram (odrasli)_______________________ • Sobota (23. junij), ob 20.00. Rečica ob Savinji Gasilska veselica z ansamblom Vitezi Celjski__________________ • Sobota (23. junij), ob 20.00. Nova Štifta Vrtna veselica ob 70-letnici PGD Nova Štifta__________________ • Nedelja (24. junij), ob 9.00. Kulturni dom Gornji Grad Odprtje razstave ročnih del Društva upokojencev Gornji Grad • Nedelja (24. junij), ob 15.00. Športno igrišče v Lokah pri Mozirju Turnir v malem nogometu za moške_________ ________________ • Nedelja (24. junij), ob 17.00.Športni park RačnekvŠmartnem ob Dreti Praznovanje ob 100-letnici PGD Šmartno ob Dreti_______________ • Nedelja (24.junij),ob 17.00. OŠ Rečica ob Savinji Odprtje narodopisne razstave Zgornjesavinjski želodec_________ • Nedelja (24. junij), ob 18.00. Gornji Grad Vrtna veselica z ansamblom Rosa__________ •Nedelja (24. junij), ob 15.00. Športno igrišče v Lokah pri Mozirju Turnir v odbojki na mivki________________________________________ • Nedelja (24. junij), ob 21.00. Loke pri Mozirju Osrednja občinska slovesnost in kresovanje ob državnem prazniku • Ponedeljek (25. junij), ob 9.00. Strelišče pod Gradiščem Tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško_________________ • Ponedeljek (25. junij), ob 11.00. Pri kapeli na Menini planini Maša in odkritje plošče škofu Rožmanu_________________________ • Torek (26. junij), ob 16.00. Športno igrišče Gornji Grad Vožnja z avtomobilčki na prometnem poligonu za otroke od 7. do 12. leta starosti_______________ ______________ • Sreda (27. junij), ob 16.00. Izletniška kmetija Toman v Novi Štifti Regijsko literarno srečanje seniorjev 2007____________________ • Sreda (27. junij), ob 20.00. Kulturni dom Gornji Grad Potopisno predavanje Aleša Veršnika: Skandinavija_____________ • Četrtek (28. junij), ob 1700. Nad podjetjem Smreka vGornjem Gradu Tekmovanje v športnem plezanju___________ _______ NOGOMETNO DRUŠTVO MOZIRJE Dan nogometa - V Mozirju je 15. junija potekal zaključeksezoneza vse selekcije nogometnega kluba, ki se po novem imenuje Nogometno društvo Mozirje in ne več NK Elkroj. Le-ta ni uspel slediti vedno večjim finančnim in organizacijskim zahtevam. V športnem delu prireditve so potekale prijateljske tekme med predstavniki občinskega sveta, staršev otrok članov društva, veteranov nekdanjega NK Elkroj in dečkov selekcije U-14, ki so bili z osmimi zadetki najboljša ekipa dneva. Sledila je predstavitev novoustanovljenega nogometnega društva, ki želi poleg dela z mladimi na nogometnem delovati tudi na širšem šport- nem in družabnem področju. Društvo bo delovalo na prostovoljni bazi, upajo pa na pomoč s strani občine, Športne zveze Mozirje in na prispevke različnih sponzorjev. Družabno športni dan je zaključil novi predsednik ND Mozirje Matjaž Purnat, kije čestital vsem sodelujočim za športne uspehe in zaželel društvu lepo prihodnost. Ditka Plesnik Člani mozirskega nogometnega društva z novim predsednikom Matjažem Purnatom (stoji drugi z leve) (foto: Ditka Plesnik) KOŠARKA Poletna liga v Mozirju V organizaciji Športnega društva Mozirje že mesec dni poteka tradicionalna poletna liga v košarki, letos pod imenom Liga Davidov hram - Mozirje 2007 Organizatorji, na čelu z vodjo tekmovanja Davidom Zadravcem, so pod streho spravili že štiri kroge tekmovanja. Trenutno brez poraza vodi Gornji Grad z osmimi točkami, sledijo pa Val de Petrus s sedmimi, Lista prihodnosti team, Velenje, Nazarje in Parižlje Polzela s po šestimi točkami, Veterani Nazarje jih imajo pet in Ljubno štiri točke. Najboljše štiri ekipe se bodo po rednem delu uvrstile v »play-off« za razvrstitev od prvega do četrtega mesta, druge štiri pa v »mali play-off« za mesta od pet navzdol. Tomaž Križnik Lastnina ni pomembna. Toda sreča, ljubezen do lepega, prijateljstvo med vsemi narodi in posamezniki je bistvo življenja. V. (Laurie Stockwell) Šport LUČE OB SAVINJI Uspeh izjemne generacije športnic voljstvom izpostavil uspeh ekipe, ki ga bo težko ponoviti, saj so dekleta v resnici presegla vsa pričakovanja. Lučka šola je med redkimi v Sloveniji, ki se lahko pohvali s takšnimi uspehi, za kar imajo velike zasluge tako učitelji kot starši. Združiti šolo in športje umetnost,je prepričana ravnateljica Valerija Robnik, in v Lučah so to zmogli. Savinjčan Presrečen športni pedagog in trener državnih prvakinj Rajko Rudnik je strnil vtise o uspehih svojih varovank v letošnjem letu: »Iskrene čestitke dekletom za vse, kar so letos dosegle na športnem področju. Za tako malo šolo, kot je lučka, so pravi fenomen. Najprej tretje mesto na državnem prvenstvu v odbojki in sedaj še naslov državnih prvakinj v nogometu je nekaj, o čemer smo lahko le sanjali, a trdo delo, pravi pristop deklet in podpora vodstva šole in občine Luče je uresničilo tudi te največje sanje vsakega mladega športnika. Tekmovanje je po mnenju organizatorjev letos potekalo še na višji ravni, saj se gaje udeležilo rekordno število ekip, kar daje uspehu naših deklet še večjo težo. To je neverjeten uspeh generacije izredno nadarjenih deklet, ki ga bo težko še kdaj ponoviti, zato jim še enkrat iskreno čestitam in sejim zahvaljujem za vse lepe in nepozabne športne trenutke, ki so nam jih letos pripravile s svojimi uspehi.« Franjo Pukart Po osvojenem tretjem mestu na državnem prvenstvu za deklice v odbojki pred domačo publiko so mlade športnice iz Osnovne šole Blaža Arniča iz Luč zmagale na finalnem turnirju šolskega prvenstva v nogometu in tako osvojile naslov državnih prvakinj. Na turnirju najboljših štirih ekip v Murski Soboti so mlade Lučanke potrdile izjemno športno nadarjenost in discipliniran pristop ter rutino, za karje zaslužen športni pedagog Rajko Rudnik. Po napovedih so bile favoritinje zaključnega turnirja domačinke, ki so naslov državnih prvakinj osvojile kar petkrat. Tokrat so jim načrte pokvarile prav Lučanke, ki so z dvema zmagama in neodločenim izidom suvereno in zasluženo slavile. Skupinskemu uspehu je dodala piko na i Petra Funtek, ki je bila razglašena za najboljšo igralko turnirja. Župan lučke občine Ciril Rose je na srečanju, ki gaje pripravil za mlade športnice, z velikim zado- Mlada dekleta so številne športne uspehe kronale z naslovom državnih prvakinj v nogometu, za kar se jim je zahvalil tudi župan Ciril Rose (foto: EMS) LIGA MALEGA NOGOMETA MOZIRJE Prvaki že štiri kroge pred koncem S štirimi naslovi prvaka prvenstva krajevne lige v Mozirju se lahko pohvali ekipa Elektro Dolman, za katero je tokrat največ 28 točk dosegel najboljši igralec tekme Mitija Božič. Odločitev ni padla vzadnjem krogu, kajti rezultati so bili znani že štiri kroge pred koncem pokalnega tekmovanja. Z drugim mestom seje zadovoljil Hmeljar, tretje pa je pripadlo Žabam Pfeifer. STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko pištolo drulov V gornjegrajskem strelskem društvu prirejajo tekmo z malokalibrsko pištolo drulov le enkrat letno, zato se je je udeležilo kar 17 strelcev. V soboto, 16. junija, so trenirali, da bi v nedeljo dosegli kar najboljše rezultate. Največ krogov so nastreljali: 1. Ciril Kolar 89,2. Boris Purnat 86 in 3. Jože Gomboc 78 krogov. Jože Gomboc v________________________________y Rezultati 18. kroga: Trg : Drzni 1:4, Lepa Njiva : Ljubija 4:2, Loke Kamp Menina : ŠD Modras 1:2, Hmeljar : Poldas Gams&Rožice 3:2, Elektro Dolman : Žabe Pfeifer 3:0 b.b. Končni vrstni red: 1. Elektro Dolman 49, 2. Hmeljar 34,3. Poldas Gams&Rožice 31, 4. ŠD Modras 30,5. Lepa Njiva 27,6. Trg 18,7. Žabe Pfeifer 18, 8. Ljubija 17,9. Loke Kamp Menina 13,10. Drzni 13. Ditka Plesnik .POCH^ '**4 .M , sf-PODH ,# try I fipsd j ' N»V S M r*— »u—4 'd ^?0O% # Prvaka krajevne lige v Mozirju, ekipo Elektro Dolman, ki v isti zasedbi igra že 15 let, druži več kot nogomet (foto: Ditka Plesnik) Upravna enota Mozirje Šmihelska cesta 2 3330 Mozirje Tel.: (03) 839 3300 Faks: (03) 839 3402 E-mail: ue.mozirje@gov.si OBVESTILO V času od 9.7.2007 do vključno 17.8.2007 bodo zaradi rednih letnih dopustov spremenjene uradne ure krajevnih uradov. 1. Uradne ure Krajevnega urada Ljubno ob Savinji bodo v sredo 11.7., 18.7., 25.7,1.8. in 8.8.2007 skrajšane in bodo trajale od 8.00 do 13.00 ure, ob petkih bodo uradne ure nespremenjene (od 7.00 do 10.00 ure); 2. Uradne ure krajevnega urada Gornji Grod bodo ob torkih nespremenjene (od 7.00 do 10.00 ure in od 10.30 do 16.00 ure), ob petkih bo krajevni urad zaprt. 3. Krajevni urad Luče bo ob četrtkih zaprt, ob ponedeljkih bodo uradne ure nespremenjene (od 7.00 do 10.00 ter od 10.30 do 16.00 ure); 4. Uradne ure Krajevnega urada Nazarje se bodo ob sredah pričele ob 14.00 uri in končale ob 18.00 uri. 5. Na Krajevnem uradu Rečica ob Savinji in Solčava ostanejo uradne ure nespremenjene. Vinko Poličnik, univ. dipl. prav. načelnik upravne enote ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE, Z.O.O. Attemsov trg 3 3342 GORNJI GRAD Na podlasi 10. člena Kolektivne posodbe dejavnosti trgovine Slovenije (Ur. list RS št. 111/07) objavljamo prosto delovno mesto Zadruga mozirje Zgomjesa vtijska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o. VODJA DE TRGOVINA IN GOSTINSTVO (M/Ž) z ! s 1 POGOJI IN ZAHTEVE DELOVNEGA MESTA : Zahtevani poklic: visokošolska izobrazba ekonomske ali komercialne smeri Stopnja izobrazbe: VII. stopnja Delovne izkušnje: najmanj 3 leta Zahtevana dodatna znanja: - poznavanje področja dela - poznavanje dela z računalnikom - znanje enega tujega jezika (nemščina ali angleščina) - lastno vozilo £ Kandidatom ponujamo sklenitev individualne pogodbe o I zaposlitvi in stimulativno plačilo glede na rezultate dela. I Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim I življenjepisom sprejemamo do 6. julija 9007 na naslovu ! Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o., kadrovska I služba, Attemsov trg 3, 3349 Gornji Grad. Veliko žalostnih dni ježe minilo, kos cvetjem tiposlednji dom krasimo. S kamnite plošče črke nemo govorijo, da zate sveče že leto dni gorijo. Da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, spomini nate dajejo nam moč, da učimo brez tebe se živeti. V SPOMIN 20. junija je minilo leto dni, odkar ni več med nami dragega moža, atija, tasta in dida Franca BENDA Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi ČRNA KRONIKA • POD OKRILJEM NOČI KRADEL KROMPIR Rečica ob Savinji: Oškodovanka z Rečice je 13. junija ugotovila, da ji je preko noči neznani storilec na njivi izkopal in ukradel nekaj krompirja. Po njenih ocenah je šlo za okoli 20 kilogramov. • PO ZNANCU Z NEVARNIM PREDMETOM Mozirje: 16. junija popoldan je na Policijsko postajo Mozirje poklical oškodovanec iz okolice Mozirja. Dežurnemu policistu je povedal, da ga je ponoči okoli enih zjutraj pri prepiru napadla znana oseba in ga z nevarnim predmetom oziroma orodjem večkrat udarila. S tem mu je prizadejala telesne poškodbe, zaradi česar je iskal pomoč v mozirskem zdravstvenem domu. • OMAHNIL PO STOPNICAH Lačja vas: 16. junija zvečer je v hotelu Natura v Lačji vasi na poročnem slavju eden izmed udeležencev omahnil po stopnicah in tam obležal. Zaradi hitrega posredovanja ostalih udeležencev slavja, ki so ponesrečenca oživljali do prihoda reševalne službe mozirskega zdravstvenega doma, so mu rešili življenje, nato poje bil odpeljan v celjsko bolnišnico. Tam je bilo ugotovljeno, da je utrpel hude telesne poškodbe. • PRETEPEN PO VESELICI Pobrežje: 17. junija okoli pol šestih zjutraj sto neznanca na tla zbila 25-letnega mladeniča ga z nogami udarjala po glavi in ga hudo telesno poškodovala. Neljub dogodek se je zgodil po gasilski veselici na Pobrežjah. MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Ni te let že več..., celo zazdi se včasih, da prav vse preteklo -posebno in lepo-že šlo je preč. A tisto se nam odmaknilo ni, ker tvoje delo in podoba živi in bdi, tako da danes še vedno imamo spomin tvoj neminljiv in zal, kateremu svojo roko si tipodal. V SPOMIN V mesecu juniju mineva 5 let, ko si nas zapustil dragi Martin PFEIFER po domače FavškovTina Hvala vsem, ki se ga spominjate. Vsi njegovi “Spomin na umrle je v življenju živih. ' (Cicero) ZAHVALA ob izgubi Barbnega ata Rafaela OSOLNIKA (22.10.1919- 14.6.2007) iz Tiroseka 21 Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, borcem, sosedom in ostalim sokrajanom za izkazano spoštovanje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalj a ter darovane sveče, cvetje in svete maše. Zahvala velja tudi g. župniku Lojzetu Ternarju, g. Rafku Kerznarju, ge. Veri Poličnik in g. Benu Petku ter vsem pevcem in gasilcem. Hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in našega ata v tako velikem številu pospremili k počitku. Žalujoči vsi njegovi ?00REmB STO«/7-^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s.p. ŠEMPETER v Savinjski dolini V SPOMIN na dragega Jakoba UGOVŠKA 17. junija 2007 je minilo deset let,odkar te ni več med nami, a v naših srcih ostajaš za vedno v živem spominu! Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate lučke. Brat Feliks z družino ter vsi njegovi otroci, vnuki in pravnuki Gornji Grad - Ljubljana - Ravne na Koroškem Zadre® *-*)vicE Okvara sistema Mož vpraša ženo, ki se ji je na poti domov pokvaril avto: "Si bila pri avtomehaniku?" "Bila." "Pa je kaj našel?" "Vse! Mojo denarnico in De/a se zelo samozavestnega, zato sem še bolj prepričan, da sploh ne ve, kje smo. odnosi Ne najboljši sodelavki si izmenjata komplimente. "Že dve leti ti želim čestitati za tole tvojo novo obleko!" "Hvala, hvala. Kupila sem si jo takrat, ko si si ti šla k frizerju uredit tvojo novoprinčesko." Blenda Tavrl Stare recepture Prijetni tvojo bančno kartico. Povsem vam zaupava, saj ste mi pomagali že v prejšnjih dveh zakonih. Janez je star kot Zemlja. Po približno stotih letih je prišel v zdravstveni dom. "Komu lahko oddam zdravstveno knjižico?" vpraša. Sprejme ga prijazna sestra: "Vas pa res že dolgo ni bilo pri nas, da še nimate kartice." "Ja, bo kar držalo. Zadnjič sem bil pri zdravniku med vojno." "A v bolnici Franja?" "Ne, je bilo med prvo svetovno vojno." "Torej tudi osebnega zdravnika še nimate izbranega?" "Zadnji je bil Jože, ampak ne vem, če je še živ." "Morali vas bomo evidentirati." "V redu, grem jaz zdaj." "Kam? Kam greste?" "Domov. Ne maram, da bi me špikali." "Počakajte, počakajte! Saj če vas evidentiramo, to še ne pomeni, da boste dobili injekcijo.” "Aja, a da ne? Veste, takoj ko kdo začne govoriti latinsko, se ustrašim, da me bodo zbadali s kakšno iglo ali pa mi kri puščali." Janez se končno znajde pred zdravnikom. "Kako da niste nikoli doslej prišli k nam na pregled?" ga ta vpraša. "Saj sem." "Sploh se vas ne spomnim." "To je pa zato, ker sem namesto sebe pošiljal ženo.” "Je to tista stara ženica, ki se je že v čakalnici slačila in kazala, kje boli njenega moža?" "Topa nisem vedel." "Nazadnje sem ji dal tablete za vas. So prijele?" "Tablete? Nikoli mi ni prinesla domov nobenih tablet." "To je pa res čudno. V zadnjih desetih letih sem za vas predpisal kar nekaj različnih zdravil, od maž, kapljic do tablet." "Nič od tega mi ni prinesla." "Kaj pa vam je potem dala?” "Vedno ko se je vrnila od vas, je rekla, da ste mi naročili, da najjem, kar ona skuha." "Gospod, tule piše, da ste stari 98 let. Ali to drži?" "Če tako piše..." "No, potem pa se držite kar recepta, ki vam ga bom zdaj napisal." Janez pride domov. "Žena, prinesel sem recept, ki mi gaje napisal zdravnik." "Kaj pa je napisal?" jo zanima. "Vaš mož naj je, kar mu boste skuhali." Bodite pazljivi! Tole zdravilo, ki vam ga bom predpisal, je tako močno, da ga lahko vzamete le, če ste dovolj bolani! r Cvetke ih koprive) TEKOČA ZAMENJAVA Upokojeni general Ivan Dolničar (desno): »Tone, kolikor se jaz spoznam na ekonomijo in medije, novinarji na Delu sedaj pišejo tako, kotvi točite pivo...« Tone Turnšek, član nadzornega sveta Pivovarne Laško: »No, če že ne točno tako, pa vsaj pijejo pivo namesto vina...« PREPROSTO RAZLIKOVANJE Direktorica rečiške občinske uprave Majda Potočnik (levo): »Vlas ta, misliš, da bo kaj narobe, ker iz proračuna nismo naročili nič piva za občinski praznik?« Vlasta Poličnik, ravnateljica OŠ Rečica ob Savinji: »Načeloma ne, vedi le to, da sedaj Janševi pijejo cviček, Šrotovi pa pivo...« BISTVENA RAZLIKA Janez Potočnik, član občinskega sveta občine Rečica (levo): »Se mi zdi, da je bila včasih v skupni mozirski občini za občinski praznik večja fešta kot sedaj, ko smo samostojni...« Janko Žuntar, bivši član bivšega občinskega sveta bivše občine Mozirje: »Bo najbrž kardržalo, ampaktakrat so bili drugačni časi. Takrat smo skušali popiti čim več, da bi čim bolj oškodovali Mozirjane...« SESTAVIL PEPS DRUŽINA ŠKOLJK (PECTINIDAE) REKLAMNI POSNETEK PREDMETA ZAKLJUČEK GESLA ORGAN VOHA NABIRALEC GOB ŠOLSKI PROSTOR ZA UČENJE MESTO IN REKA V EVROPSKEM DELU RUSIJE JUGOSLO- VANSKA NARODNA ARMADA HUDIČ, VRAG CELIČNI PROTOPLAZ- Ml KIS (STAR.) NEKDANJI NIŽJI PLEMIČ NA POLJSKEM GOŠČA V PIPI PRI KAJENJU MESTO V RUSIJI OBROK ZA ODPLAČILO DOLGA ARNE NAESS VRZEL, ZEV (ANAT.) 20. IN 2. ČRKA ABECEDE HOWARD TAFT SAMOTEN, HRIBOVSKI KRAJ SLOVENSKI FILOZOF, PUBLICIST IN POLITIK-LEV BREZREPA DVOŽIVKA TV- ZASLON POVPREČNE VREMENSKE RAZMERE, PODNEBJE PISANO ALI TISKANO BESEDILO BRADAVI- CA (ANAT.) METRIČNI POUDAREK, IKTUS ITALIJI, IZLIVA SE V JADR. MORJE ANGLEŠKO SVETLO PIVO SLAVKO TIHEC RADIOTELE- VIZIJA HRAST Z HRAPAVO SKORJO MESTO, KJER SE KAJ STIKA RISTO SAVIN KENZO TANGE OKAMNEL OSTANEK ŽIVALI, FOSIL MITJA SKUBIC GRŠKI BOG VOJNE TRINITRO- TOLUEN ARABSKI ŽREBEC V Portal Savinjska dolina mm MINI SLOVARČEK: ONEGA- mesto in reka v Evropskem delu Rusije ASO- reka v Italiji, izliva se v Jadran TULA- mestov Rusiji BAGA- gošča v pipi pri kajenju ŠLAHČIC- nekdanji nižji plemič na Poljskem DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE organizira OBISK SREČANJA UPOKOJENCEV SLOVENIJE V MARIBORU V ČETRTEK, 28. JUNIJA 2007 Za člane društva je odhod avtobusa iz Avtobusne postaje Mozirje ob 8.00 uri. Prevoz je brezplačen, hrano si vsak kupi na prizorišču sani! Obvezne prijave zbiramo vsak ponedeljek v društveni pisarni ali na telefonu 583 30 42. ŽIVALI - PRODAM Prodam kravo simentalko, visoko brejo, je ekološke reje; tel. 588-12-68. Prodam cca 70 kg. pujse za zakol ali nadaljnjo rejo; tel. 838-40-20 ali gsm 041/261-861. Prodam kozličke; tel. 584 18-03. Prodam tri bikce (120 - 130 kg), primerne za nadaljnjo rejo; gsm 041/230-067. Prodam bikca, simentalca; gsm 051/815-426. Prodam bika - čb in telici - simentalka ter sivka; gsm 051/821-719. Prodam pujske, 25 - 30 kg; gsm 031/868-931, tel. 588-55-70. ŽIVALI-KUPIM Kupim bikce in teličke; gsm 051/ 372-468. ŽIVALI - ODDAM Oddam nemško ovčarko, staro 4 mesece; tel. 584-11-53. Podarim mladega psička, meš. med maltežanom in terierjem; tel. 584-43-91. DRUGO - PRODAM Ugodno prodam sedežno garni- turo in kuhinjo; gsm 041/710-655. Prodam bukova drva (hlodovina) in več burskih koz - po izbiri; gsm 051/335-751. Prodam drva (bukev, gaber), cepljena, meterske klaftre; gsm 031/ 585-735. VOZILA - PRODAM Prodam otroško kolo - primerno za starost od 8 - 10 let; gsm 041/ 783-986. Prodam tri kolesa za simbolično ceno; gsm 031/518-814. Prodam opel omega caravan; gsm 041/256-294. NEPREMIČNINE Najamem garsonjero (lahko v hiši), v okolici Ljubnega; gsm 031/309-060. Stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784. OSEBNI STIKI 24-letni fant si želi spoznati dekle od 20 - 25 let, za druženje in pogovor; sms na 031/713-319. Uspešen fant išče skromno, zvesto dekle; gsm 031/807-376. TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI vabi na tradicionalno. 28. turistično prireditev OD UPE DO PRANGE RIA, ki bo od 22. junija do l. julija 2007. PROGRAM: Petek, 22. junij ob 20.30 v Športnem centru Rečica: - ROCK ŽUR (Mi2. Kačji pastirji. Scourge in Uživo) Nedelja, 24. junij ob 17.00 v Osnovni šoli Rečica: - ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL FANI PAHOVNIK (sodelujejo Terezija Basteij in učenci Glasbene šole Nazarje) - ODPRTJE NARODOPISNE RAZSTAVE ZGORNJESAVINJSKI ŽELODEC (sodelujejo člani Združenja izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca in otroci Vrtca Rečica) Sobota, 30. junij ob 20.30 v središču Rečice: VEČER POD TRŠKO LIPO - veličasten ognjemet - ciganska etno skupina Langa - harmonikar Matija Veninšek - srečolov Za zabavo skrbi ansambel Štajerskih 7! Nedelja, l. julij ob 15.00 v Športnem centru Rečica: - IGRE MED ZASELKI OBČINE REČICA OB SAVINJI (sodeluje moderator Franci Podbrežnik) MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIMO redno ali honorarno sposobnega kuharja/ico, dekle ali fanta za pomoč v strežbi - zaželene izkušnje. Gsm 041/689-865. Matevž Zavolovšek s.p., Podlom 8,1242 Stahovica. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje. KOLESARSKI SERVIS - MOZIRJE Popravilo vseh vrst koles, prodaja rezervnih delov in kolesarske opreme. Gsm 040/431-591 - Filip; pdf@email.si. PROCES- PDF d.o.o., Brezje 9, Mozirje. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjsko cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121,3330 Mozirje. IZKOPI Z MINI BAGROM tlakovanje in urejanje dvorišč, postavitev zaščitnih in okrasnih ograj, manjša gradbena dela. Gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122, 3330 Mozirje. POSTELJNI, VOLNENI IN DRUGI PROGRAMI Volnene podsedelnice za konje. Preprečuje odrgnine in vnetje kože, odlično se prilagodi sedlu in konju, se hitro suši, peremo jo s curkom vode. Tel. 02/671-39-21. SOVEN d.o.o., Belingerjeva 19, 2352 Selnica ob Dravi. POTREBUJETE PESEK,GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE? Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. SHUJŠATI LAHKO? - VPRAŠAJ ME, KAKO! Zmanjšajte svojo težo pred dopustom vsaj za 5 kg. Naredite korak do zdrave prehrane. Gsm 031/642 353. Marija Jurak Trogar s.p., Radegunda 57, Mozirje. SMREKOV OPAŽ, BRUNE, LADIJSKI POD Vse v I. in II. kvaliteti. Brezplačna dostava! Gsm 041/ 710 873. Žaganje in skobljanje ter impregniranje lesa, Štiglic Ivan, Radmirje 115, 3333 Ljubno ob Savinji smer okna in vrata ■ Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje ■ P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, ■ RE. Koper, Ferrarska 17, Zastopniki: ■ Maribor 02 620 97 37 ■ Jesenice 041 756 750 ■ Ribnica 040 313 712 www.simer.si Ob prazniku države Slovenije vam iskreno čestitamo! POSLUŠAJTE MAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLD Savinisk/ val 106,2 Mhz www.radio»ldi.si NOVA FREKVENCA » ST« PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz YAMAHA Drešinja vas 15, Petrovče, tel.:03/ 5707-151 PON-PET: 8-19h - SOBOTA: 8-13h Kredit Leasing Položnice motoma kolesa gumijasti izvenkrmm čolni motoiji štirikolesniki N Si Nova Slovenija KRŠČANSKO LJUDSKA STRANKA Sistem AIRMatic BREZPLAČNO! PVC okna in vrata Radio Goldl Savinjski vol d.o.o., Dolenja vas 83,3312 Prebold Celje - skladišče D-Per 7/2007 5000020039,25 COBISS s BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP Uresničene ze Vsem državljanom Slovenije voščimo ob Dnevu državnosti, 25. juniju. BSH Hišni aparati d.o.o., Nazarje