Inozemsko šolstvo in učiteljstvo DANAŠNJA FRANCOSKA ŠOLA Francija ima sedaj izdelan načrt za popolno preureditev svojega šolstva. Da bomo lahko nove osnove točno razumeli, se moramo najprej poglobiti v današnje tamkajšnje šolske razmere. Francija ima tako zvano enotno šolo. V glavnih obrisih je tu ostal napoleonski načrt s svojimi tremi različnimi stopnjami: primarno šolstvo (enseignement primaire), sekundarno šolstvo (enseignement secondaire) in višje šolstvo (enseignement superieur). V stroko primarnega šolstva spadajo naslednje šole in zavodi, ki so si medseboj v najožjem sorodstvu: 1. Materinske šole ali otroški vrtci (ecoles maternelles), ki jih obiskujejo otroci od 4. do 6. leta. 2. Lastne primarne šole t. j. osnovne šole (ecoles primaires elementaires). 3. Dopolnilni tečaji (cours complementaires ali s kratico C. C.1. Pogoj za sprejem v te tečaje: izpričevalo o dovršenem šolanju na osnovni šoli. Tečaji trajajo eno ali dve leti. 4. Višje primarne šole (ecoles primaires superieures E. P. S.), ki so podobne našim meščanskim šolam. Pogoji za sprejem v te šole so isti, kakor za SDrejem v dopolnilne tečaje. Pouk na teh šolah traja tri leta. 5. Učiteljske šole (ecoles normales primaires, E. N. P.). Absolvent višjih primarnih šol je lahko sprejet v učiteljsko šolo. Študijska doba na tamkajšnjih učiteljiščih traja tri leta. K nckaterim E. N. P. pa je dodeljen še četrti letnik, ki služi za pripravljanje kandidatov profesure za višje primarnc šole. Razen tega imajo še ecoles normales superieures (E. N. S.), ki izobražujejo profesorje za učiteljske šole. Predpogoj pa je, da je kandidat za to šolo star najmanje 16. let ter da položi predpisani izpit. Višje primarno šolstvo ima torej dve veji: dopolnilne tečaje in višje primarne šole. Vodstvo dopolnilnih tečajev je v rokah upravitelja osnovne šole, pri katcri je C. C. vpeIjan. Vendar pa mora imeti vsak upravitelj teh tečajev poseben izpit. Višje primarnc šolc imajo posebnega ravnatelja. Tu poučujejo le strokovni učiteiji, izjemoma pa je dovoljeno poučevanje tudi srednješolskim profesorjem. Poleg primarnega šolstva obstoja sckundarno šolstvo (Hceji, razne specialne osnovne šole, itd.), ki sprejema otroke od 6. starostnega leta v svoje najnižje pripravljalne razrede in se prav za prav od šestega razreda dalje imcnuje in začenja sekundarno šolstvo. Od tu naprej traja pouk še sedem let in se konča s tako zvanim »bakalaureatom« (kar je naš zrelostni izpit) in tu se konča normalni pouk sekundarnega šolstva. Primarno šolstvo jc brezplačno, sekundarno šolstvo pa na stopnji, ki odgovarja našcmu tretjemu razredu srednje šole. Zahteva visoko šolnino, ki se vsako leto za manjšo vsoto zviša. Tako imamo v Franciji dvojno šolstvo, popolnoma različno po načinu izobrazbe in po svojih ciljih. Iz navedenega bomo lahko razumeli. da stremijo Francozi po novi šoli in hočejo s tcm principom doseči nc le popolnoma enotno šolo. marveč tudi enake pravicc in enake dolžnosti za vcs francoski narod. Sedaj pa še nekoliko bcsed o (Jmotnih razmerah francoskeca učitcljstva. Začasni učitelj (učitelj pomagač) prejema najmanje dve leti 10.500 frankov lctne plače in napreduje šele potem, ko je imenovan za učitelja v najnižji plačilni razred ter ima 11.500 frankov letnih dohodkov. Tamkajšnji učitelj napreduje v vsej službeni dobi samo sestkrat in službuje v vsaki stopnji šest let. Temeljna plača v po- sameznih razredih je: 11.500, 13.000, 14.500, 16.000, 17.500 in 19.000 frankov. K tej temeljni plači pa pripadajo tudi draginjskc doklade, doklade za družino in za stanovanje. Za Pariz in okolico znašajo draginjskc doklade 1200 frankov, stanarina pa 4800 frankov. Pravico do pokojnine si pridobi učitelj šele tedaj, ko je odslužil 25 službenih let in je najmanje v 55 letu starosti. Najvišja pokojnina znaša 75% povprečne plače zadnjih treh službenih let pri 36 letni službeni dobi ne vštevši dvo letno pripravljalno dobo. Za pokojninski fond sc plača 6% od vsakokratne letne plačc. Pa tudi za tovariše, ki so si tekom svoje službene dobe nakcpali bolezen, ni lojalno poskrbljeno. Francoski učrtelj, ki je moral zaradi svoje bolezni v bolnico, prejema le prve tri mesece polne službene prejemke, v naslednjih treh mcsecih prejema lc eno tretjino svoje plače, nato je pa ali upokojen ali pa cnostavno odpuščen. Neverjetno se nam zdi, da na Franco skem primanjkuje učiiteljstva. Zaradi tega vzamejo za pomožne učitelje absolvcntc višjih primarnih šol, ki se lahko primerjajo z našimi meščanskimi šolami. Po dvoletni praksi pa bodo ti učiteljski pripravniki imenovani za učitelje.