su T ¦ ovenski misijoi SpodaJ: Slovenski jezuit luan Udooč, ki je odšel meseca novembra kot misijonar v Indijo. Pogled na Himalajo, najvišje pogorje sveta (skoro 8900 m). Seslre pri pouku domačinoo o Bengalifi. Vsled pomanjkanja sredstev za zgradbo cerkve ali vsal barake se vrši pouk pod milim nebom. Spodaj: Trlje slovenskl mlsljonarjl, kl delujejo že več let v indiji, o. Mesarič in brala Vizjek. Na levi: Slovenski jezuil Franc Drobnič, ki je pred enim mesecem odšel misijonarit v Indijo. Poganski tempei/ sekte Diain ,,Mati Indija", tako imenujejo Indijci svojo Evrope, preživlja pa 325 milijonov ljudi. Od n Nebotlčni vrhovi Himalaje (10 vrhov je nad 80 zveste straže čarobne deiele. Južno od njih in poljane, pokrite z divnimi nasadi riža, pal rajskem svetu valovijo neštete mnoiice Indijce kov. Velikanske reke, Indus, Ganges itd., nan častijo kot svete reke. Neprodirne prašume in jih Himalaje in na izlivih rek dajejo zavetlšče kačam in drugi zverjadi. Še danes poginja nai drugih živali. Od nekdaj so sanjali razni naroi so prišli svetlobarvni Arljci in podjarmili dom Munda. Uslvarili so visoko kulturo, ki se pon svetem jeziku »sanskrit", z razkošnimi, fanlast: šteje nad 200 milijonov privržencev, je neenc hovljena božanstva, doprinaša pa tudi krvave i Razdeljeno je Ijudstvo v tisoče kast, ki imajo kaste svoje posebne prostore; mora|o ii otroci deljeni po kaslah. Danes je Indija v polnem vrvenju in raz> preživela: ali bo Indija krščanska ali moham« po Bogu in njegovem spoznanju, danes p« i peaenje utešil edinole pravi Bog, Kristus KralJ Cela plemena, cele pokrajine čakajo ielji ni, oziroma tako malo jih je, da podlegajo sti Za Indijo se bije v 20. stolelju velikansk sijonarji hočejo stopiti v vrsle bojevnikov za Slovenci, veliki Irenutek je napočil za na drugi narodi, misijonske dolžnosti. Molilev jih naj mi prinašamo. ič\r/i v Indi iji Spodaj: Slovenski jezuit Stanho Poderžaj, ki je odšel v novembru mi- sijonarit v Indijo. Poganska šola v Indlji. Spodaj: Franč. T. Roche, prvi indijski škof domačin z zastavo sv. Terezije, zaščilnice misijonov. a o Kalkuti o Indiji. domovino! Velika je kakor polovica ekdaj je obdajal Indijo poseben čar. 00 m visokih) stoje na severu kakor se razproslirajo nepregledne ravani m in sadežev vseh vrsl. Tu v tem v, ki govorijo nad 100 različnih jezilakajo to divno zemljo in Indijci jih zarasla močvirja, džungle na poboč- krvoločnlm figrom, slonom, neštetim d 50.000 ljudi letno od tigrov, kač in ii o bajni Indiji. 2000 let pred Krlstom ače lemnopoltene narode, Dravida in laša s prastarimi knjigami, pisanimi v ičniml templji ild. Bramanska vera, ki )lna in fantastična; časti višja podužrtve nešletim višjlm duhovom. nimajo stika med seboj. V cerkvah meti posebne misijonarje; v šolah so ¦oju. Indijci pravijo: Stara vera se je idanska. Indljci hrepenijo od nekdaj :uli)o bolj in bolj, da bo njihovo hre- J. 10 na poslance božje, a teh od nikoder rašnim naporom. i duievni boj. Tudi naši slovenski mi- Kristusa Kralja. š narod! Zavedajmo se tudi mi, kakor > žrlev, miloščina so darovi, ki Indijske redovnice-domačinke, hčerke sv. Ane v Morapai. Spodaj: Tibetanca. Tibet je lujcem še danes nedostopen, enako tudi misijonarjem. Leži 5000 m nad mor- jem in šteje 10 milijoiiov prebivalcev. N a d e s n i: Tibetanček. Ogromna po- krajina Tibet je na severu gorovja Himalaje, zadnja pa na jugu. ->WŁ2f%,7 **& Asssm^- va2333BB>>  i: o- u a ^JrUU