ORLOVSKA KNJIŽNICA ZV. 29. TEHNIČNI DEL. SLOVANSKE ORLOVSKE TEKME V LJUBLJANI L. 1931 1929 Izdala in založila Jugoslovanska Orlovska zveza v Ljubljani L ’° Kj 0300358^-G Oblastem odgovoren: Ivo Kermavner, Ljubljana. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čeč. Tekmovalni red za orlovske tekme. Obseg tekem. 1. Te tekme obsegajo: a) Tekme v nižjem oddelku. b) Tekme v srednjem oddelku. c) Tekme v višjem oddelku. č) Tekme mladcev. 2. Pri tekmah mora prijavljeni tekmovalec tek¬ movati v vseh predpisanih panogah. 3. Tekma v nižjem, srednjem, višjem oddelku in tekma mladcev je tekma vrst in posameznikov v vr¬ stah ter tudi posameznikov izven vrst. Udeležba na tekmah. 4. Vrste in posamezni tekmovalci se smejo ude¬ ležiti tekem od a do c samo v enem oddelku. Posa¬ mezne edinice pa morejo postaviti več vrst, odnosno posameznikov v istem oddelku ali pa tudi v raznih. Mladci se morejo udeležiti tekem vrst in posamezni¬ kov za prvenstvoi. 5. Teh tekem se morejo udeležiti vsi člani Orla in katoliškega Sokola, ki so bili najmanj 3 mesece člani društva, pod katerim imenom tekmujejo in so 4 v njem tudi telovadili. Od priglašenih tekmovalcev bodo pripuščeni k tekmam samo oni, ki so pri iz¬ birnih tekmah dosegli najmanj 60% dosegljivih točk. 6. Vrste morejo poslati društva (odseki), srenje, okrožja in podzveze (župe). 7. Vrsta sestoji iz 7 telovadcev, izmed katerih je namestnik oni, ki doseže najmanjše število točk in se ocenjuje kot posameznik. Vrsta more biti tudi šest¬ članska, toda v tem slučaju odpade namestnik. 8. Vodnik vrste je naveden na prvem mestu v se¬ znamu vrste in stoji kot prvi v vrsti. Ostali tekmovalci stojijp) po velikosti. 9. Varstvo (asistenca) je dovoljeno, ne pa pomoč. Vsak dotik pri izvedbi vaje se smatra za pomoč in se zato odbije 3—20 točk, kakršna je pomoč. 10. Poprave pri redovnih, proštih in orodnih va¬ jah niso dovoljene, razen v slučaju, če se orodje med vajo pokvari. 11. Tekmovalna vrsta in vsak posameznik mora biti najmanj pol ure pred pričetkom tekme na tekmo¬ vališču in dvigniti v pisarni sodniškega zbora tekma- valne tabele. 12. Če ni tekmovalec pravočasno na mestu, se črta iz seznama tekmovalcev. Vsak tekmovalec ali vrsta se po končani tekmi javi v pisarni sodniškega zbora, ki mu da nadaljnja navodila. Tekmovalec z zanemarjeno telovadno obleko ne bo pripuščen k tekmam. 13. Dostop na tekmovališče je dovoljen samo tekmovalcem, sodnikom in rediteljem. 14. Tekma se vrši ob vsaki udeležbi tekmoval¬ nih vrst odnosnoi posameznikov. 15. Edinice in posamezniki morajo plačati pri¬ javnino*, ki se pošlje istočasno s prijavnico Jugoslo¬ vanski orlovski zvezi. Prijavnina znaša za vrste po 5 20-— Din, za posameznike, ki tekmujejo izven vrst pa po 3-— Din. 16. Prijavnice za tekme je poslati do 1. ju¬ nija 1931 Jugoslovanski orlovski zvezi. Izbirne tekme. 17. Izbirne tekme se izvedejo v letu 1930. Vodstvo tekem. 18. Vrhovni vodja tekem je načelnik J. O. Z. ali njegov zastopnik imenovan od načelstva J. 0. Z. Sodniški zbor. 19. Predsednika sodniškega zbora imenuje na¬ čelstvo J. O. Z. dogovorno z drugimi slovanskimi ka¬ toliškimi telovadnimi organizacijami. 20. Sodnike imenuje načelstvo' J. O. Z. po pred¬ logu podzvez in okrožij odnosno drugih slovanskih katoliških organizacij in jih dodeli k posameznim pa¬ nogam tekem. Predsednik sodniškega zbora ima do¬ govorno z vrhovnim vodnikom tekem pravico odstra¬ niti nekvalificirane sodnike. Sodniki so dolžni udele¬ ževati se sodniških sej, katere sklicuje načelstvo. 21. Vsako okrožje mora poslati enega sodnika na tekme. 22. Predsednik sodniškega zbora skliče sodniški zbor k seji en dan pred tekmami. Te seje se morajo udeležiti vsi sodniki, ki so to funkcijo sprejeli. Na tej seji se: 1. Izvolijo 4 člani kateri tvorijo obenem s predsednikom sodniškega zbora razsodi¬ šče in ne sodijo. 6 2. Izžrebajo se obvezne proste vaje ter se obenem določi polovica sestave na orodju. 3. Vaje se pokažejo in se pojasni tekmovalni red. 4. Posamezni sodniki se pridele k tekmoval¬ nim panogam ter se obenem določi vr¬ hovni sodnik. 5. Sodnikom se izroče vse potrebščine za tekme. 23. Sodniški zbor sklepa z nadpolovično' večino prisotnih članov ter ga more predsednik sklicati k seji, kadarkoli je potrebno. Sodniški zbor se po kon¬ čanih tekmah takoj snide k zaključni seji. 24. Vsak sodnik se zaveže pri prevzemu svojega posla, da bo tekmovalni red dobro preučil, po njem se ravnal in izvedbe tekmovalcev presojeval nepri¬ stransko po svoji najboljši vesti in preudarnosti. 25. Telesne hibe je prej priglasiti sodnikom, in sicer pri vsaki panogi, kjer bi telesna hiba bila vzrok slabše izvedbe vaje. 26. Dobljeno število točk §e takoj po zabeležbi v tekmovalni tabeli javi tekmovalcu, ki sam event. pritožbo takoj sporoči sodnikom. Pritožbe prijavijo sodniki razsodišču in prekinejo tekmo vrste. Raz¬ sodišče razsoja takoj končnoveljavnoi, Pritožba se vzame v pretres le tedaj, če se tekmovalec takoj pri¬ toži, ko mu sodnik objavi uspeh. 27. Vsak sodnik (posebno na orodju), ocenjuje tekmovalca sam. Vrhovni sodnik zabeleži v tabelo povprečno število (znamko) ter se podpiše. 28. K vsaki panogi tekem je prideljen reditelj, ki je v pomoč sodnikom pri dotični panogi, v glavnem pa prenaša tekmovalne tabele k drugim panogam tekem. Reditelj pri poslednji panogi tekem izroči 7 tekmovalno tabelo v pisarni sodniškega zbora; tekmo¬ valec ne dobi v roke tekmovalne tabele po tekmi. Prestopek se kaznuje z izključitvijo od tekem. 29. Najboljša izvedba se oceni z 20 točkami. Od¬ bija se najmanj po V 4 točke. 30. Pri prostih in redovnih vajah se prišteje vrsti po 20 točk za celotno izvedbo. 31. Za vsak izpuščen ali dodan gib se odbijejo najmanj po 3 točke. 32. Pri prostih, redovnih vajah sodi 8 sodnikov. Sedem jih sodi posamezne tekmovalce, osmi, ki je obenem vrhovni ter tudi poveljuje pri redovnih in prostih vajah pa presoja izvedbo cele vrste in odbija za napake celoto od onih 20 točk, ki so omenjene v točki 30. Dodelitev sodnikov ostalim panogam pa je sledeča: k drogu, bradlji, konju na šir in na vzdolž, h krogom in skoku v daljavo po dva, k skoku v vi¬ šino, suvanju krogle in skoku s. palico po tri, k teku na 100 m po 6 sodnikov. Orodje. 33. Drog železen ali furniran 2-30 m visok, brad¬ lja železna z lesenimi lestvinami 1-70 m visoka, po¬ ljubne širine; konj na šir z ročaji PIO m visok (od tal doi gornje ploščine trupa), ročaji 45 cm oddaljeni eden od drugega, konj na vzdolž P20 m visok, 2 m dolg, deska 1 m dolga in 10 cm visoka, poljubno od¬ daljena. Krogi leseni, z žico v sredini, v višini 2 30 m nad zemljo. Pri skoku v višino: Stojala morata biti •oddaljena eden od drugega najmanj 3-60 m. Lata ne sme segati preko nosilcev več kot 15 cm, je lesena, trioglata, katere stranica je 3 cm široka, na sredi in na koncih je v širini 15 cm rdeče pobarvana. Prostor 8 za zalet mora biti raven, travnat ali s peskom posut. Skok v daljavo: Za odrivališče je napravljen lesen tram, udelan v zemljo v isti višini kot tla. Tram je dolg 1-20 m, širok 20 cm in mora biti belo pobarvan. Skok s palico: Palica mora biti lesena ali bambusova ter poljubne dolžine in debeline. Na spodnjem koncu mora biti konica. Vsi skoki (razen čez konja) se izve¬ dejo brez deske. Odlikovanja. Vse vrste v nižjem, srednjem, višjem oddelku ter vrste mladcev dobe za 85% dosegljivih točk diplomo in venec, za 75% pa diplomo. Prve tri vrste v vsa¬ kem oddelku, ki imajo največ točk, pa dobe še po¬ sebna darila. Posamezniki v vsakem oddelku dobe za 85% diplomo in venec, za 75% pa diplomo. Prvi trije posamezniki v vsakem oddelku, ki imajo največ točk, dobe poleg tega še plaketo. Posebna določila. 1. Vse tekmovalne vaje na orodju se smejo iz¬ vajati tudi na tisto stran, ki je označena v oklepajih. Kjer ni v vaji v oklepajih označenih strani, je vajo izvajati tako kot je opisana. 2. V pomoč sodniškemu zboru je računska ko¬ misija, ki jo imenuje načelstvo J. 0. Z. dogovorno z ostalimi slovanskimi kat. organizacijami. 3. Poprava ali dopolnitev tega tekmovalnega reda pristoji načelstvu J. 0. Z. 4. Odločevati v slučajih, o katerih ta tekmovalni red ne govori (pri tekmah samih), pristoji vrhovne¬ mu vodniku tekem s člani razsodišča. 9 Splošna navodila tekmovalcem in sodnikom. A. Tekmovalcem. Dolžnost tekmovalcev je, da se v vseh vajah, ka¬ tere tekma obsega, temeljito izurijo in vse gibe popol¬ noma zanesljivo obvladajo. Izvedba pa naj bo tudi lična, elegantna. Ko se tekmovalec vaj nauči, ima še veliko dela, preden izvedbo do popolnosti obrusi in opili. Nikdar ne bo preveč vaje. Telovadec vaj še ne more lahno in elegantno izvajati, če se je pofsamezne vaje ravnokar naučil. S pridno in vztrajno vadbo se najprej iznebi pogreškov, potem doseže popolno si¬ gurnost in šele nazadnje si tekmovalec s pridnim po¬ navljanjem istih vaj prisvoji nekako lahno izvedbo, kateri sledi prožnost in eleganca izvedbe. In čim dalje se tako vadi, tem lepša bo izvedena vaja. — Torej bratje, le pridno pilite in gladite, da bodo lične in krasne naše izvedbe. To pa ne velja le za vaje na orodju, ampak v isti meri za redovne in proste vaje ter lahko atletiko. Pri prostih in redovnih vajah pride k izvedbi posa¬ meznika še celotno izvajanje. Preden pa se vadimo v vrsti, mora vsak pomameznik svojo izvedbo že imeti docela opiljeno, oglajeno, da se cela vrsta zaradi po¬ sameznika ne zadržuje. V vrsti vežbamo le skladje, to je enotno in hkratno izvajanje. Vsi tekmovalci mo¬ rajo držati iste lege res enako, prednoženje, odnože- nje, zanoženje, izpade, razne stoje itd. To zahteva enotnost! Vaditelj, ki vadiš vrsto, vedno sproti opo¬ zarjaj na morebitne napake! Pri redovnih vajah pa zahteva enotnost, da se vzdrže ravne vrste, da je pra¬ vilna medsebojna razdalja povsod enaka, da isti gib 10 izvedejo tekmovalci vsi enako. Hkratnost pa zahteva, da se gibljejo vsi tekmovalci popolnoma istočasno in enako. Vsi morajo vaditi kot en mož, nihče niti za trenutek kasneje ali hitreje kot drugi. Dalje se mora paziti, da cela vrsta izvaja posa¬ mezne gibe ritmično, v popolnoma enakih presledkih na udarce takta; le kadar nastopi medgib na poziv »in«, takrat je izvedba za polovico hitrejša, gib traja le pol dobe. Zato je treba paziti, da se v takem slu¬ čaju izvedba ne zavleče. Na poziv »in« se v dotičnem predpisanem gibu ne sme ostati, ampak gib le dobro nakazati in takoj naprej v naslednji gib. Posamezni gibi naj bodo* na mah izvedeni, dosežen položaj pa istotako odrezano držan. Posebno je treba paziti, da je ud vedno docela iztegnjen, če posebej ni drugače zahtevano. Na orodju naj se torej vedno strogo pazi na izteg¬ njene ude, na uleknjen križ, na dvignjeno glavo.. Gibe je treba delati vezano, vendar pa naj bo med vsakim gibom hipen postanek (seveda, kjer je mogoč). Prav pogosto se vidi pri telovadcih grda napaka, da noge krčijo, raznožujejo in da ne gledajo na iztegnjene prste! Pri tekmi se bodo te napake strogo sodile, ker je to le malomarnost telovadčeva. Dalje je treba va¬ diti živahno., ne leno. Na izvedbi telovadčevi se vidi, kakšnega značaja je sam. Discipliniranost tekmovalcev zahteva, da so ti svojemu vodniku in sodnikom ves čas strogo pokorni. Med tekmo se ne sme govoriti. Če bi tekmovalec med vajo samo ali na orodju govoril, izgubi zaradi tega nekaj točk, v ponovnem slučaju se izključi od nadalj¬ njega tekmovanja. K nastopu tekmovalcev se pri¬ števa tudi njihova oprava. Da je telovadna obleka lepo oprana, zlikana, čedna, da popolnoma odgovarja predpisom in da je tekmovalcu res prav. 11 B. Sodnikom. Težja in odgovornejša naloga pa je dodeljena sodnikom. Sodnik bo mogel biti le tisti, ki je dobro podkovan v tehničnem oziru, ima dovolj razsodnosti in je o tekmovalnem redu in vajah dodobra poučen. Kakor tekmovalcem je tudi sodnikom treba vaje, da se v svoji stvari dobro izurijo. V hipu presoditi iz¬ vedba in ji dati pravično znamko, ni lahka stvar. Za manjše napake mora sodnik odšteti z ozirom na ve¬ likost napake dele točk. Pri tem se pa krčenje nog v kolenih ali stopalih znamkuje vedno z izgubo 14 točke. Isto velja za raznoženje. Isto tako se zniža znamka telovadcu, ki je kak naupor na orodju iz¬ vedel do skrčenih rok namesto' do napetih. Za napake se smatra tudi preveliko uleknjenje križa ali upog- njenje, kadar se zahteva uleknjenje, dalje vsaka trdost in okornost izvedbe, povešanje glave, nedovo¬ ljeno dviganje in potezanje ramen naprej, da bi bila prša stisnjena. Ostalo se omeni pri razlagi vaj. Dohod in odhod pri orodju se. štejeta k vaji sami. Za slab dohod oziroma odhod se more odbiti doi največ pj toč¬ ke (torej, kdor ima slab dohod in odhod izgubi pol točke). Tekmovalna tvarina. Tekma v nižjem oddelku. Tekma obsega: 1. Redovne vaje. 2. Proste vaje. 3. Drog. 4. Bradlja. 5. Skok v višino z zaletom. 6. Skok v daljavo z zaletom. 7. Suvanje krogle. 8. Tek na 100 m. 1. Redovne vaje. Vrsta stoji v redu in »Na mestu voljno« odšteta na prve in druge. Vrhovni sodnik poveljuje: »Mirno!« »Na levo!« »Na desno!« »Na levo krogi« »Na levo krog!« »Zavoj levo — vrsta stopaj!« (Zavoj najmanj za 360°.) »Premo!« »Na levo krog!« »Na levo krog!« 13 »V d vos top na desno!« »Na levo!« (Dvored vzeti razdaljo na globino! Dvored se uravna na desno!) »Obstoj!« »Od srede na levo in desno odroeite!« »Pr ir očitek (S ploskom!) »Na mestu voljno!« Navodila za sodnike pri redovnih vajah. Če se je kak telovadec pri redovnih vajah zmotil (v obratu in podobno), izgubi za vsako tako zmoto po 3 točke. Zmota enega tekmovalca nič ne vpliva na presojo: drugih tekmovalcev, ako so oni pravilno va¬ dili naprej. Če se je en sam tekmovalec zmotil pri kakem predpisu redovnih vaj, vsi drugi so pa vzorno izvajali, se znamka (20 točk) za skupno izvedbo zniža po storjeni napaki. 2. Proste vaje. Izvajala se bo ena vaja izmed določenih za ljub¬ ljanski orlovski tabor v letu 1931., ki se bo pri zadnji sodniški seji izžrebala. Navodila za sodnike pri prostih vajah. (iibi rok. Gibi in lege iztegnjenih rok: Kdor ima roke v pred-, od-, vz-, za- in priročenju količkaj skrčene na¬ mesto docela napete, izgubi najmanj y 2 točke. Za vsako znatno krčenje pa 1 točko ali celo 5 točk. Kdor nima rok pravilno stegnjenih, kakor je predpisano, izgubi 14 do I /2 točke. Kdor v kaki legi nima pred¬ pisanega položaja dlani, izgubi 1 točko. Kdor nima lehti oziroma celih rok pri predročenju vodoravnih in vzporednih, se mu odšteje 14 do 1 točka. Pri tem 14 odločuje, koliko ima kdo rolke izven pravilne lege, če bolj, se mu odšteje več, če manj, pa manj. Isto velja za vse druge lege rok. Vaje je treba izvajati točno po predpisih; gotove gibe odločno in odsekano, druge mehko in vezano. Kdor vezane gibe seka, izgubi 1—2 točki, tako tudi tisti, ki sekane gibe veže. Kdor se med izvajanjem vaje ne drži pokonci, izgubi 1—2 točki. Glede lokov je pomniti: Če kdo rok ne zavihti v kar najbolj določeni ravnini (n. pr. čelni), se mu odšteje y 2 do 1 točka. Kdor preide iz ene lege v drugo pO' najkrajši poti in ne v predpisanem loku ali obratno, izgubi 1 ali celo 3 točke. Kdor ima roke v pesteh namesto iztegnjene in obratno, izgubi 2 točki. Kdor ima glavo v drugem položaju kot je določeno, izgubi dve točki. Kdor kak gib izpusti ali doda ali zamenja s kakim drugim gibom, izgubi vselej po 5 točk. Gibi trupa. Kdor spremlja s trupom gibe rok, kadar se to ne zahteva, izgubi 1—2 točki. Ako nima v pokleku trupa v predpisanem položaju, izgubi 1—5 točk. Nepravilni poklek, izguba 1—2 točk. Trup upognjen namesto uleknjen ali obratno, izguba 1—3 točke. Gibi nog. Kdor bi imel noge skrčene namesto docela steg¬ njene, izgubi najmanj 1 točko. Za vsako znatno upog- njenje se mu odštejeta 2 točki. Pravtako se smatra kot napaka, ako ima kdo noge stegnjene, vaje pa zahtevajo, da so skrčene. Tudi v tem slučaju se odbije 1—2 točki. Pri od-, pred- in zanoženju mora biti tudi stepalo docela stegnjeno, sicer izgubi Vi —% točke. Isto velja za nožne stoje. 15 Kar se tiče časovnosti izvajanja (če tekmovalec vadi gibe o pravem času, da izvaja ritmično, v taktu), se zniža znamka tekmovalcu, ki zaostaja ozir. pre¬ hiteva, za 1—2 točki. Napaka, ki se ponavlja v več izvedbah iste vaje, se šteje samo enkrat. Sodnik- vrhovnik, ki presoja enotno izvedboi, mora paziti tudi na to^ da drže n. pr. prednoženje itd. vsi enako visoko. 3. Drog. Stegnjena vesa spredaj z nadprijemom — vzmik spredaj do opore spredaj — predkoleb in z zakole- bom odnožni premah z desno not do jezdne opore — preprijem v podprijem — jezdni toč naprej — cel obrat v levo (nadprijem) —■ jezdni toč nazaj — od¬ nožni premah z levo v levo do opore spredaj — pred¬ koleb, zakoleb in toč nazaj — podmet do visokega počepa in predročenja na tleh. Navodila za tekmovalca. Najprej glede dohoda in odhoda k orodju ozir. od orodja. Tekmovalec se postavi kakih 8 korakov pred drog in sicer ravno v sredini droga, tako da gleda proti drogu. Tu stoji »na mestu voljno«. Ko ga pokliče sodnik, stopi hitro v »mirno« ter strumno koraka (gledati mora naravnost, ne na droig 1) k drogu. Ko je prišel ravno pod drog, se strumno ustavi ter počaka kaki dve sekundi. Potem zaroči z rokami nekoliko ven (dlani naprej), pogleda na drog, nekoliko upogne noge ter naskoči v veso z nad¬ prijemom, v kateri obstane kaki dve sekundi. Vzmik je izvesti hitro in sicer na ta način, da roki skrčimo, med tem pa prinesemo stegnjeni nogi 16 k drogu ter se hitro dvignemo naprej, da se telo tako rekoč prevali do opore spredaj, v kateri takoj na- pnemo roke, uleknemo križ ter pogledamo rezko naprej. V tej opori za trenutek (1 sekundo) obsta¬ nemo, potem mahnemo z nogami na lahno naprej ter izvedemo z zakolebom odnožni premah z desno not do jezdne opore. Tu se vsedemo na drog, vendar mo¬ rajo biti noge in roke docela napete, križ uleknjen. Preprijem v podprijem se izvrši na ta način, da gremo z rokami v odročenje dol in skozi zaročenje primemo v podprijem. Jezdni toč naprej izvedemo takole: Najprvo se dvignemo, da se razen z rokami z nobenim delom telesa ne dotikamo droga. Potem pritisnemo levo nogo (nad kolenom) močno na drog ter se z mahom desne noge dol krepko vržemo na¬ prej. Med celim točem se mora leva noga tiščati droga. Preden smo pa prišli v jezdno oporo, je treba z rokami drog silno stisniti, ker nas drugače še en¬ krat vrže naprej. Sedaj se vsedemo na drog ter iz¬ vedemo cel obrat v levo, in sicer raznoročno. Naslo¬ nimo se na levo rokoi, napravimo pol obrata v levo ter se primemo z desnico (nadprijem) pred levico za drog, napravimo še pol obrata ter preprimemo še z levico, levo od leve noge, v nadprijem. Jezdni toč nazaj napravimo s tem, da se dvignemo, tako da se razen z rokami, z nobenim drugim delom telesa ne dotikamo droga, pritisnemo levo nogo (nad podko- lenom) na drog ter se z mahom desne noge dol vr¬ žemo močno nazaj. Preden smo prišli v oporo, je treba drog silno stisniti. Odnožni premah z levo v levo nazaj do opore spredaj napravimo na ta način, da se naslonimo na desno roko. V opori spredaj za trenutek obstanemo. Glava pokonci, križ uleknjen, noge nazaj, roke napete. Nato mahnemo z nogami na¬ prej, nazaj ter izvedemo v sledečem predkolebu toč 17 nazaj. Pri toču se moramo s telesom tiščati droga. Kakor hitro smo prišli v oporo, se vržemo nazaj, da pridejo noge k drogu ter z odsunom nog in izpustom rok izvedemo podmet do visokega počepa in pred- ročenja na tleh. Pri doskoku moramo skočiti na prste in sigurno obstati na mestu. Nato se hitro zravnamo ter s hitrim in strumnim korakom odkorakamo v vrsto. Navodila za sodnika. Kdor napravi vzmik s skrčenimi nogami, izgubi 14 —2 točki, kakor so noge pač skrčene. Ako vzame en koleb več za odnožni premah z desno not, izgubi pol točke. Ako ga vrže po jezdnem toču naprej ali nazaj, izgubi 2 točki; isto velja, če ga vrže po obratu v levo. Za podmet s skrčenimi nogami velja isto kot za vzmik; podmet izveden trdo (na celi stopali), iz¬ guba i /2 točke. Ako ne napravi po doskoku počepa in predročenja, izgubi y 2 točke. 4. Bradlja. Opora na lehteh sredi bradlje. Kolebno v pred- kolebu naupor in raznožni vsed pred rokami — se- sed not (noge spoji) in v zakolebu raznožna opora (z notranjim delom stopala) na bradljenicah — zanoži z levo (tri sek.) — raznožna opora — zanoži z desno (tri sek.) — raznožna opora — spoji noge in počasi izvedi prednos (nakaz.) tezno (upognjeno) v ramen¬ sko stojo (tri sek.) — prevali se upognjeno naprej in v visokem zakolebu raznožni vsed zadaj ter pritegni noge k rokam — preprijem zadaj — sesed not (noge spoji) in zanožka v desnoi (levo) do visokega počepa in odročenja (levica ozir. desnica prime za bradlje- nico). 2 18 Navodila za tekmovalca. Kar se tiče dohoda in odhoda, velja isto kakor za drog. Tu se postavi tekmovalec kakih 8 korak* pred bradljo, je obrnjen k bradlji tako, da koral; naravnost v bradljo med bradljenici. Sredi bradlje se ustavi ter počaka kaki dve sekundi. Nato zaroči na ven, dlani naprej, nekoliko upogne koleni ter na¬ skoči v oporo na lehteh. Kakor hitro smo naskočili v oporo, potisnemo docela stegnjene noge nazaj, ulek- nemo križ in dvignemo glavo. V tem položaju obsta¬ nemo kaki dve sekundi. Nato začnemo z vajo. Noge prenesemo v vznosno oporo, sunemo ž njim: daleč gor in v zakoleb, v predkolebu pa izvedem, naupor do raznožnega seda pred rokami s tem, da sunemo s prsi krepko naprej ter močno držimo do¬ cela napete roke. V tem položaju za trenutek obsta¬ nemo, glava pokonci, križ uleknjen, noge napete. Nato spojimo noge, s katerimi kolebamo nazaj ter jih v naj¬ višji točki zakoleba raznožimo in se opremo z notra¬ njima deloma stopal na bradljenici. Glava pokonci, križ uleknjen, roke in noge napete. Nato zanožimo z levo nogo; to zanoženje držimo^ tri sekunde. Pri za- noženju moramo tiščati levo nogo not, ker bi bilo sicer zanoženje na ven. Nato položimo levo nogo na bradljenico. Isto ponovimo z desno. Potem spojimo noge' ter gremo ž njimi počasi v prednos, katerega samoi nakažemo. Iz prednosa dvigamo počasi in ob upognjenem telesu ramensko stojo, katero držimo tri sekunde. V ramenski stoji mora biti križ uleknjen, glava pa potisnjena nazaj. Nato se počasi ob upognje¬ nem telesu prevalimo naprej, preprimemo z rokama, z nogami pa močno sunemo v visok zakoleb, kjer raz¬ nožimo noge ter jih mrtvo položimo na bradljenici. V tem položaju ne obstanemo, ampak hitro pritegnemo 19 s pomočjo rok telo in noge k rokam do raznožnega seda z rokami. Križ uleknjen, glava pokonci. Nato preprimemo z rokami nazaj skozi odročenje (za no¬ gami) spojimo noge, kolebamo nazaj ter izvedemo zanožko v desno ali levo do visokega počepa z odro- čenjem na tleh. Pri doskoku prime levica odnosno desnica za bradljenico; potem se hitro zravnamo, pri- ročimo s ploskem ob stegna ter strumno odkorakamo-. Navodila za sodnika. Ako izvede naupor do skrčene opore, izgubi 14 do I /2 točke, ako- ga zamenja z vzklopnim na- uporom, izgubi dve točki; ako ga ne nakaže, t. j. da se raznožno vsede ne da bi prej prišel v stegnjeno oporo, izgubi y 2 —1 točko. Ako s kako nogo- ne pride pri raznožni operi dobro na bradljenico-, t. j., da gre nega mimo-, izgubi 14 —1 točko-. Ako pri tej opori nima uleknjenega križa, izgubi (4—1 točko. Isto velja za zanoženje-. Ako- ne drži zanoženja in ramen¬ ske stoje vselej po tri sekunde, izgubi dve točki. Ako zamenja raznožni vsed zadaj z nauporom zadaj, iz¬ gubi 2 točki. Zanožka, izvedena trdo, brez počepa, odročenja in prijema levice o-zir. desnice za bradlje¬ nico, izguba 14 točke. 5. Skok v višino z zaletom. Stil skoka je poljuben. Vsaka višina se sme trikrat skakati. Tekmovalec si sam izbere, pri kateri višini začne skakati. Nato pa skače po- 5 cm navzgor kakor kaže spodnjo lestvica, do predpisane višine. Ako- ne- preskoči izbrane višine, dobi ničlo in ne more zahtevati nižje višine. 20 Za skok 4 metrov je 20 točk. Za vsakih 5 cm manj se odbije 1 točka. Zalet in način skoka je po¬ ljuben. Skače se trikrat Pri prestopu odrivališča je skok neveljaven in se šteje v število dovoljenih sko¬ kov. Daljava skoka se meri od odrivališča do najbliž¬ jega odtisa doskočišča. Znamkuje se najboljši izmed treh skokov. 7. Suvanje krogle obojeročno (744 kg). Za sunek 12-50 m je 20 točk. Za 5 cm krajši su¬ nek se izgubi 1 točka. Suvati moremo trikrat z vsako roko. Najboljši sunek vsake roke se oceni in se dose¬ ženi metri oibeh rok seštejejo. Suje se krogla 744 kg težka, s poljubno roko iz kroga, kojega premer meri 2-13 m. Prekoračenje kroga ali dotik tal z roko zunaj kroga, preden je padla krogla na tla, napravi sunek neveljaven. Po sunku je oditi v zadnji polovici kroga. Meri se razdalja od kroga do mesta padca krogle v smeri k sredini kroga. 21 Tek na 100 m. Znamkuje se hitrost in dobi 20 točk oni, ki pre¬ teče progo v 14 sekundah. Za vsako 1 / 3 sekunde več se izgubita 2 točki. Tabela dosegljivih točk v nižjem oddelku. Tekma v srednjem oddelku. Tekma obsega: 1. Redovne vaje. 2. Proste vaje. 3. Drog. 4. Bradlja. 5. Krogi. 6. Skok v višino z zaletom. 22 7. Skok v daljavo z zaletom. 8. Suvanje krogle. 9. Tek na IGO m. 1. Redovne vaje. Iste redovne vaje in isti predpisi kakor v nižjem oddelku. 2. Proste vaje. Iste proste vaje' in isti predpisi kot v nižjem od¬ delku. 3. Drog. Vesa spredaj, z nadprijemom — kolebno naupor v zakolebu in toč v opori nazaj — spad nazaj — in podmetno koleb.s celim obratom v levo (okrog leve roke) do dvoprijema, desnica nad-, levica podprijem — v predkolebu prevlek nog ter vzmik zadaj do opore zadaj — cel obrat v levo (okrog levice) do opore spredaj — poveš naprej do vznosne vese spre¬ daj — prevlek skrčenih nog doi vznosne vese zadaj — stegnjena vesa zadaj — z izpustom leve roke dvojni obrat v desno (okrog desne roke) in prijem z levo roko za drog do vese spredaj z nadprijemom — raz- noročni tezopoir — spad nazaj — vzklopni naupor (= vzklopka) — in podmet s celim obratom v desno (levo) do visokega počepa in predročenja na tleh. Navodila za tekmovalca. Da dobimo za naupoir čim večji koleb, je treba prinesti noge v vznosno veso ter suniti ž njimi na¬ vzgor in daleč naprej. Kakor hitro smo prišli v oporo, 23 pritisnemo telo k drogu in nadaljujemo toč nazaj in nato se takoj vržemo nazaj, da pridejo noge k drogu, sunemo ž njimi močno. v levo gor in se spustimo, z desno roko ter se takoj po obratu v levo primemo z desno v nadprijem za drog. Levica, ki je prišla po obratu v p odpri jem, ostane na mestu. V istem pred- kolebu (v mrtvi točki!) se v boku hitro in silno upognemo, prenesemo stegnjene noge med roke v vznosno veso zadaj ter obenem, ko uleknemo- križ, sunemo gor do opore zadaj. Tu za trenutek obsta¬ nemo. Potem se naslonimo na levo roko ter napra¬ vimo cel obrat v levo do opore spredaj. Glava po¬ konci, križ uleknjen, noge nazaj, roke napete. Tudi tu za trenutek obstanemo. Nato se upognemo ter se počasi prevalimo naprej ; do vznosne vese spredaj. Se¬ daj hitro skrčimo noge ter skrčene prenesemo v vznosno vesoi zadajj, kjer jih sunkoma zopet stegnemo. Telo je še vedno upognjeno. Nato se počasi ob upog¬ njenem telesu spuščamo' v stegnjeno veso zadaj, v kateri telo kar najbolj stegnemo. Potem se spustimo z levo roko, katero priročimo, ter napravimo dvojni obrat v desno. Po dvojnem obratu se oprimemo z le¬ vico zopet droga, da smo v stegnjeni, mirni vesi spre¬ daj z nadprijemom, Raznoročni tezopor izvedemo na ta način, da se dvignemo tako visoko, da pride brada nad drog, prenesemo težo. telesa na eno roko, z drugo pa se izvijemo gor, potem pa še ono, na kateri je po¬ čivalo vse telo, stegnemo'. V opori za trenutek obsta¬ nemo. Nato napravimo spad nazaj', izvedemo vzklopko in vezano napravimo, podmet s celim obratom. Da bo podmet z obratom res lep, je treba z nogami visoko suniti, potem pa v zraku rezko ulekniti križ ter se hitro obrniti. 24 Navodila za sodnika. Naupor, izveden do skrčene opore, izguba j4—1 točke. Ako ne pride takoj s prvim kolebom v oporo, t. j. da ga vrže nazaj, zgubi 2 točki. Ako ne napravi s prvim zakolebom vzmika zadaj, t. j. da ga vrže nazaj, izgubi 2 točki. Poveš naprej mora izvesti počasi, sicer izgubi i/4—1 točko; isto velja za prehod iz vznosne vese zadaj v stegnjeno veso zadaj. Raznoročni tezo- por, izveden prehitro ali sunkoma ali s skrčenimi no¬ gami — izguba ji—2 točk. Ako ga vrže pri podmetu nazaj ali naprej, izgubi y 2 —1 točko. 4. Bradlja. Opoira na lehteh sredi bradlje: Kolebno vznosna opora — v zakolebu naupor — spad nazaj do vznosne opore — vzklopni naupor do ramenske stoje (naka¬ zati) — prevali se uleknjeno naprej in v zakolebu izvedi naupor — in vezano odnožno kolo z levo čez levo bradljenico naprej — z zakolebom razovka s podporo na d. (1.) komolcu prečno (nakazati) — in takoj preidi v razovko bočno (drži 3 sek.) — razovno (uleknjeno) v ramensko stojo (drži 3 sek.) — prevali se uleknjen nazaj do opore na rokah — in s predko- lebom prednožni premah z levo nogo čez desno brad- ljenico — in zanožno kolo z desno s y 2 obratom v levo (okrog 1. roke, desnica prime na sprednjo brad¬ ljenico) do jezdne opore, desna noga med bradljeni- cama in vezano odbočka v levo (hrbet k bradlji) do visokega počepa in predročenja. Navodila za tekmovalca. Iz vznosne opore sunemo daleč gor v zakoleb, v katerem izvedemo naupor. Vezano nato napravimo spad nazaj do vznosne opore, potem pa takoj vzklopko 25 do ramenske stoje, katero samo nakažemo. Prehod iz vzklopke v ram. stojo mora biti napravljen ob ulek- njenem križu in napetih rokah. Iz ram. stoje se pre¬ valimo popolnoma vleknjeno naprej v zakoleb, v ka¬ terem izvedemo naupor. Pri tem prevalu naprej od- ročimo z rokami. Kakor hitro smo izvedli naupor, vržemo levo nogo preko leve bradljenice ter jo po¬ drsamo po bradljenici naprej. (To je odnožno kolo z levo nogo čez levo bradljenico naprej.) V nato slede¬ čem zakolebu pa napravimo razovko s podporo na desnem (ozir. levem) komolcu. Da bomo razovko laže izvedli, moramo komolec desne (leve) roke zasukati not. Ta razovka, ki smo jo napravili, se imenuje prečna razovka, je v smeri bradljenic in jo samo na¬ kažemo. Takoj nato zasučemo telo za 90°, da pridemo v bočnoi razovko, torej pravokotno na bradljenici. Bočno razovkoi držimo 3 sekunde. Pri razovki mora biti križ uleknjen, glava pokonci, cela razovka v vo¬ doravni legi. Nato z zasukom telesa not dvigamo ob popolnoma uleknjenem križu ramensko stojo, katero držimo 3 sekunde. Iz ram. stoje se prevalimo z odro- čenjem nazaj do ram. stoje, primemo z rokami za bradljenici ter izvedemo s hitrim povesom nog dol stegnjeno oporo na rokah. V istem predkolebu vržemo levo nogo preko desne bradljenice, z desnoi nogo> pa gremo nazaj in ven preko desne bradljenice, izve¬ demo pol obrata v levo ter se primemo z desno roko za levo (sprednjo) bradljenico. Z desno nogo nič ne obstanemo, ampak nadaljujemo! pot naprej preko desne bradljenice, da pridemo do jezdne opore tako, da je desna noga med bradljenicama, kjer tudi nič ne obstanemo, temveč z mahom desne noge izvedemo od- bočko v levo do vis. počepa in predročenja na tleh tako, da je hrbet obrnjen k bradlji. Odbočko je treba izvesti tako, da so noge že nad sprednjo bradljenico spojeni. 26 Navodila za sodnika. Naupor, izveden do skrčene opore, izguba 1 , do 1 točke; ako pa preprime z rokami, izgubi 1 točko. Ako gre po vzklop. nauporu upognjeno v ram. stojo, izgubi —1 točko. Ako se prevali upognjeno naprej, izgubi i/4—1/4 točke. Ako rabi za odnožnoi kolo med- koleb, izgubi 2 točki. Isto velja za razovko, če je ne napravi s prvim zakolebom. Upognjena razovka — izguba i/4—1 točke. Ako ne drži razovke 3 sek., iz¬ gubi 2 točki; isto velja za ram. stojo. Ako zadene pri zanož. kolesu z desno nogo ob bradljenico, izgubi i/4 točke; isto velja, če desno nogo pri tem kolesu skrči. Ako pade pri odbočki, izgubi 2 točki. 5. Krogi (na mestu). Vesa spredaj — pokolebno naupor spredaj — in v zakolebu v opori spad nazaj — in vezano izvinek nazaj do vznosne vese spredaj. — Vzklopni naupor in prevrat naprej (trup upognjen) do stegnjene vese spredaj — raznoročni tezopor (krogi ob strani nog) — spad nazaj in z izvinkom nazaj seskok do viso¬ kega počepa in predročenja na tleh. Navodila za tekmovalca. Iz vese spredaj kolebamo z nogami naprej, mah¬ nemo močno nazaj ter izvedemo v nato sledečem predkolebu naupor. V opori pustimo poteči noge v zakoleb, v katerem se vržemo nazaj v vznosno veso, v kateri ne obstanemo, temveč izvedemo takoj izvi¬ nek nazaj ob kar najbolj napetih lehteh do vznosne vese spredaj. Tu takoj izvedemo vzklopkoi do opore, kjer nič ne počakamo, temveč se upognemo ter se prevržemo naprej do stegnjene vese spredaj. Razno- 27 ročni tezopor izvedemo tako, da se dvignemo soročnoi, da pride brada v višino krogov, na to se izvijemo z eno roko v skrčeno oporo, prenesemo težo> telesa na to roko ter se izvijemo še z drugo v stegnjeno oporo. Potem se vržemo nazaj, izvedemo izvinek nazaj ter se v momentu, ko so se roke izvile izpustimo in se- skočimo nazaj do visokegai počepa (s predročenjem) na tleh. Navodila za sodnika. Ako rabi tekmovalec za spad nazaj en medkoleb, izgubi 1 točko. Izvinek nazaj ob malo skrčenih lehteh ne vpliva na znamko, ob zeloi skrčenih lehteh — iz¬ guba V4— y 2 točke. Vzklopni naupor in prevrat na¬ prej, je treba napraviti vezano, drugače izgubi 1 točko. Raznoročni tezopor, izveden prehitro ali sunkoma ali s skrčenima nogama — izguba —2 točk. Kdor ne napravi izvinka pred seskokojm, izgubi 2 točki; isto tako kogar vrže po izvinku nazaj ali naprej. 6. Skok v višino z zaletom. Stil skoka je poljuben in se sme vsaka višina trikrat skakati. Tekmovalec si sam izbere, katero vi¬ šino hoče skakati, nato pa skače stopnjama po 5 cm navzgor. Ako ne preskopi najnižje izbrane višine, dobj 0 in ne more zahtevati nižje višine. Za skok 1 m 30 cm.20 točk. Za skok 1 m 25 cm.18 točk. Za skok 1 m 20 cm.16 točk. Za skok 1 m 15 cm.14 točk. Za skok 1 m 10 cm.12 točk. Za skok 1 m 5 cm.10 točk. Za skok lm.6 točk. Za skok 0 m 95 cm.2 točki. Za skok 0 m 90 cm.0 točk. 28 7. Skok v daljavo z zaletom. Kar se tiče navodil in predpisov velja isto kakor za nižji oddelek. Za skok 4-50 m je 20 točk. Za vsakih 5 cm manj, se odbijie 1 točka. 8. Suvanje krogle obojeročno. Kar se tiče navodil in predpisov velja isto kakor za nižji oddelek. Za sunek 14-— m je 20 točk, za vsakih 5 cm manj se izgubi po 1 točka. 9. Tek na 100 m. Za čas 13 2 / g sekunde se dobi 20 točk. Za vsako 1 / 5 sekunde več se izgubi 2 točki. Tabela dosegljivih točk v srednjem oddelku. / 29 Tekma v višjem oddelku. Tekma obsega: 1. Redovne vaje. 2. Proste vaje. 3. Drog. 4. Bradlja. 5. Krogi. 6. Konj na šir z ročaji. 7. Konj na vzdolž brez ročajev. 8. Skok v višino z zaletom. 9. Skok v daljavo z zaletom. 10. Skok v višino ob palici. 11. Suvanje krogle. 12. Tek na 100 m. 1. Redovne vaje. Iste redovne vaje in isti predpisi kakor v nižjem oddelku. 2. Proste vaje. Iste proste vaje in isti predpisi kakor v nižjem oddelku. 3. Drog. Vesa spredaj, levica v nad-, desnica v podpri- jemu: Kolebno v zakolebu z izpustom levice cel obrat v levo okrog desnice do vznosne vese z nad- prijemom — in vzklopni naupoir — premik — in ve¬ zano en veletoč nazaj — velevzmik do opore spredaj — poveš nazaj soročno do prednosa (nakazati) — vznosna vesa spredaj — in prevlek skrčenih nog do vznosne vese zadaj; s skrčenimi nogami — suni v ra- zovko v vesi zadaj (drži 3 sek.) — razovno (ulek- njeno) v strmoglavo veso zadaj — vzlek zadaj do opore zadaj — preprijem levice v podprijem — cel 30 obrat v levo do opore spredaj — spad nazaj in pod- metno koleb s celim obratom v levo do dvoprijema, levica v pod-, desnica v nadprijemu — vzmik zadaj s celim obratom v levo do opore spredaj z nadprije- mom — in premik do visokega počepa in predročenja na tleh zadaj (obraz je obrnjen k drogu). Navodila za tekmovalca. Na drog naskočimo tako, da je leva roka v nad-, desna pa v podprijemu. Na to vzamemo' srednje velik koleb; ko smo prišli nekako pod drog, se upognemo ter se spustimo z levo roko. Kakor hitro smo se obr¬ nili, primemoi z levico (nadpr.) za drog in hitro pri¬ nesemo noge v vznosno veso spredaj, v kateri pa prav nič ne obstanemo, ampak nadaljujemo z vzklopko. Da bo premik in nato sledeči veletoč siguren, se je treba pri vzklopki precej visoko vzpreti z nogami. Če hočemo po veletoču napraviti dober velevzmik, mo¬ ramo veletoč neposredno pred velevzmikom zadržati s tem, da stiskamo drog ter smo v predkolebu tik pred izvedbo velevzmika dolgo mrtvo uleknjeni. Oporo spredaj je treba lepo nakazati. Glava pokonci, križ uleknjen,'noge nazaj roke napete. Poveš nazaj je izvesti počasi in soročno do prednosa, katerega je dobro nakazati. Iz tega gremo počasi in ob napetih rokah in nogah v vznosno veso spredaj, v kateri hipno skrčimo noge ter skrčene prevlečemo v vznos¬ no veso zadaj. Sedaj sunemo z nogami rezko v ra- zovko v vesi zadaj, katero držimo 3 sekunde. Iz te gremo počasi in ul ek njen o v strmoglavo veso zadaj, v kateri ne obstanemo 1 , ampak se takoj vzdigujemo gor do opore in seda, na drogu. Tu se smemo za tre¬ nutek odpočiti. Nato se z levico skozi nizko' odročenje preprimemo v podprijem, se naslonimo na levo roko ter napravimo cel obrat v levo do opore spredaj, v 31 kateri ne obstanemo, ampak takoj nadaljujemo pod- metni koleb s celim obratom v levo do dvoprijema. Da dobimo za vzmik zadaj dovolj velik koleb, mo¬ ramo pri podmetnem kolebu močno odsuniti z no¬ gami v levo gor. Po vzmiku zadaj se kolikor mogoče v zraku obrnemo v levo in nadaljujemo premik, ne da bi se kaj dotaknili s telesom droga. Premik je iz¬ vesti skoraj v stojo, ker bo drugače doskok slab. Navodila za sodnika. Ako tekmovalec ne napravi takoj po vzklopnem nauporu premika, to je, da rabi za to en medkoleb, izgubi 2 točki. Ako ga vrže pri premiku naprej v veso, da ostane v vesi in iz te nadaljuje vajo, izgubi 3 točke, ako ga pa vrže na tla, dobi 0. Veletoč ob skrčenih lehteh, izguba bi—2 točki. Ako po vele- vzmiku ne ostane lepo v opori, izgubi Vi—1 točko; ako pa napravi toč, izgubi 2 točki. Poveš nazaj je iz¬ vesti počasi in soročno, sicer izgubi tekmovalec % do 2 točki. Razovko v vesi zadaj je držati 3 sek., sicer izgubi 2 točki. Ako jo drži previsoko ali prenizko, iz¬ gubi —1 točko. V strmoglavo veso mora preiti ra- zovno in počasi, sicer izgubi bi—1 točko. Isto velja za vzlek zadaj. Ako rabi za vzmik 1 koleb več, izgubi 2 točki. Premik je izvesti brez dotike, sicer izgubi tekmovalec 2 točki. Ako ga vrže pri doskoku nazaj ali naprej, izgubi 2 točki. 4. Bradlja. Opora na lehteh sredi bradlje: Z zakolebom na- upor do prečne razovke s podporo na desnem (le¬ vem) komolcu (nakazati) — zasuk telesa v bočno ra- zcvko (drži 3 sek.) — zasuk telesa v prečno razovko (nakazati) — z odsunom nazaj izvedi preval ulek- njeno in odročno nazaj — in z drugim predkolebom 32 se prevali uleknjeno nazaj do opore in prednosa (na¬ kazati) — dvigni razovno ročno stojo (drži 3 sek.) — s predkolebom v opori izvedi prednožno sonožno kolo v levo (desno) s celim obratom v levo (desno) nad levo (desno) bradljenico raznoročno — in z zakole- bom ram. stoja (nakazati) — prevali se uleknjen na¬ prej ter izvedi v zakolebu naupor- in vezano odnožno kolo z desno (levo) čez desno (levo) bradljenico na¬ prej — in vezano v zakolebu prednožka v desno (levo) čez obe bradljenici. Navodila za tekmovalca. Iz vznosne opore sunemo močno gor in v za- koleb, s katerim izvedemo naupor do prečne razovke (telo v smeri bradljenic) na desnem ali na levem ko¬ molcu. Da obstanemo takoj in mirno v razovki je po¬ trebno, da desno (levo) roko zasučemo not. Prečno razovko samo nakažemo, nato pa zasučemo telo za 90° do bočne razovke (telo pravokotno na bradlje¬ nici), ki jo držimo 3 sek. Pri razovki mora biti glava pokonci, križ uleknjen ter mora biti razovka res vo¬ doravno. Potem zasučemo telo za 90° v prečno razovko, iz katere odsunemo nazaj do opore na lehteh in iz¬ vedemo takoj preval odročno in vleknjeno nazaj. Drugi preval izvedemo samo do ram. stoje se pri¬ memo z rokami za bradljenici, se dvignemo v oporo na stegnjenih rokah, noge pa pustimo poteči v pred- koleb in napravimo prednos, ki ga nakažemo. Iz prednosa dvignemo ob uleknjenem telesu in skrčenih rokah ročno stojo*, katero držimo 3 sek. Nato pustimo poteči noge v predkoleb (v opori), s katerim izve¬ demo prednožno, sonožno kolo v levo (desno) s celim obratom v levo (desno) nad levo (desno) bradljenico. To sonožno kolo se izvede tako-le: Ko so prišle noge 33 (iz stoje) ravno med roke, se spustimo z desno roko, položimo obe nogi na levo bradljenico, z desno roko hitro primemo za levo bradljenico, z levo roko se spustimo ter primemo* za nasprotno, (desno) bradlje¬ nico, noge pa nadaljujejo pot preko leve bradljenice, da pridejo med bradljenici. Ko so prišle noge med bradljenici, napravimo z istim zakolebom ram. stojo, ki jo le nakažemo. Nato* se prevalimo naprej ter izve¬ demo v zakolebu naupor ter takoj vržemo desno (levo) nogo preko desne (leve) bradljenice in jo po¬ drsamo naprej. V predkolebu spojimo noge ter na¬ pravimo v zakolebu sonožno kolo v levo (desno) in takoj prednožko v desno (levo), ne da bi se kaj pri¬ jeli z levo (desno) roko nazaj, za levo (desno) brad¬ ljenico (to je prednožka čez obe bradljenici). Pri do¬ skoku napravimo visok počep z odročenjem, leva (desna) roka pa prime za bližnjp bradljenico*. Navodila za sodnika. Po nauporu mora tekmovalec mirno obstati v ra- zovki, drugače izgubi 44—1 točko. Ako ne pride takoj v razovko ter rabi zato en medkoleb, izgubi 2 točki. Bočno razovko mora držati 3 sek., drugače izgubi 2 točki. Preval, izveden upognjienot, izguba 44—1 točko. Ročno stojo mora dvigniti počasi, sicer izgubi 44 — 1 točka Ako je ne drži 3 sek., izgubi 2 točki. Ako slabo izvede prednož. sonož. kolo*, izgubi 44—1 točko*. Ako rabi za ram. stojo 1 medkoleb, izgubi 2 točki. Ako se prevali upognjeno naprej, izgubi 44 —1 točko. Naupor izveden do skrčene opore, izguba 44 —1 točke. Ako ne veže takoj odnožnega kolesa, to je da rabi en med¬ koleb, izgubi 2 točki. Isto velja za prednožko* čez obe bradljenici. 3 34 5. Krogi (na mestu). Vesa spredaj — soročni tezopor do prednosa (nakaz.) — tezna ročna stoja (3 sek. drži) — poveš dol v strmoglavo veso — zakoleb v vesi — s pred- kolebom vzmik do opore — in vezano toč v opori nazaj — in vezano spad nazaj do vznosne vese spre¬ daj — z zakolebom izvinek naprej — in vezano raz- nožka naprej do stoje na tleh. Navodila za tekmovalca, Soročni tezopor je izvesti počasi in soročno'. Ka¬ kor hitro smo se vzprli v oporo, dvignemo noge v prednos. Iz prednosa dvignemo ob upognjenem te¬ lesu in skrčenih rokah tezno ročno stojo, katero dr¬ žimo 3 sek. Nato se poivesimo dol v strmoglavo veso, nakar se upognemo in zamahnemo v zakoleb. V sle¬ dečem predkolebu pa napravimo vzmik do opore in takoj vezano toč nazaj v opori in nato zopet vezano spad nazaj do vznosne vese spredaj, Nato mahnemo z nogami močno nazaj v zakoleb v vesi, se izvijemo naprej in izvedemo raznožkoi naprej do visokega po¬ čepa s predročenjem. Raznožka mora biti lepo izve¬ dena, noge pa spojimo preden pridemo na tla. Navodila za sodnika. Soročni tezopor mora izvesti počasi in enako¬ merno 1 , sicer izgubi V4—2 točki. Isto velja, če ga ne napravi soročno. Stojo mora držati 3 sek., drugače iz¬ gubi dve točki. Ako ne veže toča poi vzrniku in po toču spada nazaj, izgubi vsakokrat po 1—2 točki. Ako ga vrže po doskoku nazaj ali naprej, izgubi 2 točki, istotako če ne veže izvinka z raznožko. 35 6. Konj na šir z ročaji. Opora spredaj na ročajih (vrat na desni) — od- nožni premah z levo zunaj — odnožni premah z levo nazaj — pred nožno kolo z levo — dvei sonožni kolesi v desno — odnožno koloi z desno — odnožni premah z desno not — strig v levo — strig v desno — premah z desno v levo nazaj do opore spredaj; — odnožni pre¬ mah z desno zunaj — premah z desno nazaj — so¬ nožni premah v levo in brez prijema levice na ročaj prednožka v desno s poiobratom v desno okoli desne roke do stoje na tleh (levica prime na vrat pri do¬ skoku). Navodila za tekmovalca. (Vrat na desni strani.) Iz opore spredaj premahnemo z levo zunaj leve roke, nato pa premahnemo z levo zopet nazaj v oporo, kjer ne obstanemo^ temveč izvedemo takoj prednožno kolo z levo pod desno nogo' v desno. Ve¬ zano nato pa izvedemo dve sonožni kolesi v desno brez dotika nog ob konja. Nato pa zopet vezano od¬ nožno kolo z desno do opore spredaj, kjer ne obsta¬ nemo, temveč napravimo' odnožni premah z desno v desno med ročaje. Koleb po premahu porabimo za strig, ki ga izvedemo najprej v levo, nato pa še en strig v desno. Vezano po- drugem strigu premahnemo z desno v levo nazaj do opore spredaj, kjer ne obsta¬ nemo', temveč premahnemo z desno zunaj, desne roke. Takoj nato premahnemo z desno nazaj do opore spredaj,, kjer ne obstanemo^ temveč porabimo po pre¬ mahu dobljeni koleb za sonožni premah v levo in in prednožko v desno s y 2 obratom v desno. Po sonož,- nem premahu v levo ne prime leva roka več nazaj za 3 * 36 ročaj, temveč prime na vrat p odoskoku na tla. Do¬ skočimo do visokega počepa, z odročenjem, levi bok je obrnjen proti konju. Navodila za sodnika. Celo vajo- je treba izvesti brez najmanjših pre¬ sledkov. Vsako prekinjen je se smatra za napako ter izgubi tekmovalec na točkah. Prekinjenje je dvoje vrste in sicer lahko in težko. Lahko prekinjenje je, če veže tekmovalec posamezne gibe tezno, težko pa, ako se vsede na konja ali rabi medkoleb za naslednji gib. Lahko prekinjenje znači izgubo 14 — 1 točke, težko pa vselej po 2 točki. Ako tekmovalec kak gib izpusti ali doda, izgubi vselej po 3 točke. Ako krči noge, izgubi 14 —1 točko. Ako se vsede pri prednožki na vrat, izgubi 2 točki, ako pa maloi podrsne s tele¬ som ali nogami na vratu, izgubi 1 točko. Ako se pri doskoku ne prime z levico na vrat, izgubi y 2 točke. 7. Konj navzdolž brez ročajev. Konj je visok 1-20 m. Treba je izvesti raznožko z oprijemom rok na vrat. Tekmovalec se sme oprijeti z rokami samo na vratu, t. j. od konca pa do sprednjega ročaja, sicer izgubi na točkah. Desko si postavi tek¬ movalec lahko poljubno daleč. Navodila za tekmovalca. Deska je pred hrbtom. Tekmovalec se odrine sonožno na deski visoko gor ter izvede plovni skok s spojenimi nogami. Nato se prime na vratu, raznoži noge ter seskoči do visokega počepa s predročenjem. 37 Navodila za sodnika. Skok je treba izvesti plovno s spojenimi no¬ gami. Ako tekmovalec prej raznoži noge, preden se je oprijel, izgubi 1 točko. Ako se ne prime na vratu, izgubi 2 točki. Ako se vsede na konja, izgubi vse točke. Ako pa malo oplazi s telesom ali z nogami ob konja, izgubi 1 točko, ako precej, izgubi 2—3 točke. 8. Skok v višino z zaletom. Kar se tiče skakanja, veljajo isti predpisi kakor v nižjem oddelku. Za skok 1-40 m je 20 točk. Za vsakih 5 cm manj, se odbijeta po 2 točki. 9. Skok v daljavo z zaletom. Za skok 4-80 m je 20 točk. Za vsakih 5 cm manj se odbije 1 točka. Zalet in način skoka je poljuben. Skače se trikrat. Pri pre¬ stopu odrivališča je skok neveljaven in se šteje v število dovoljenih skokov. Daljava skoka se meri od odrivališča doi najbližjega odtisa doskočišča. Znam- kujie se najboljši izmed treh skokov. 38 Za 205 cm.6 točk. Za 200 cm.4 točke. Za 195 cm.2 točki. Za 190 cm.0 točk. Skače se brez deske preko latke, katere višina se kontrolira z navpičnim odmerjenjem od tal do srede latke. Za preskočeno se smatra ona mera, pri kateri latka ni padla. Skok je neveljaven, če se pa¬ lica prej prime, preden jo je skakač spustil. Tekmo¬ valec si sam izbere začetno višino skoka (najmanj 205 cm) in more trikrat skakati vsako višino. Za skok se smatra, če tekmovalec teče pod latko ali se odrine in se vzpre na palico, če tudi ne preskoči po teku. Od izbrane najmanjše višine pa se mora skakati vsaka naslednja višina po določeni lestvici. Ako tekmovalec ne preskoči začetne višine, katero si je izbral, ne more skakati druge višine in dobi 0. 11. Suvanje krogle obojeročno. Kar se tiče predpisov in navodil velja isto kakor za nižji oddelek. Za sunek 15-50 m se dobi 20 točk. Za vsakih 5 cm manj se izgubi po ena točka. 12. Tek na 100 metrov. Za čas 13 sekund se dobi 20 točk. Za vsako 1 / ; sekunde več se izgubita 2 točki. 39 Tabela dosegljivih točk v višjem oddelku. Tekme mladcev Te tekme obsegajo: 1. Tekme vrst. 2. Tekme posameznikov za prvenstvo. Za te tekme veljajo isti predpisi, kakor za tekme članov. Tekem mladcev se motrejo udeležiti le oni mladci, ki do 31. decembra 1930. ne dovrše več nego 18 let. I. Tekma vrst mladcev. 1. Redovne vaje. 2. Proste vaje. 3. Drog. 4. Bradlja. 5. Skok v višino z zaletom. 6. Skok v daljavoi z zaletom. 7. Tek na 75 m. 1. Tekma vrst mladcev. 1. Redovne vaje. Iste redovne vaje in isti predpisi kakor pri nižjem oddelku članov. 2 . Proste vaje. Izvaja se ena vaja mladcev za 1. 1930/31, ki se pred tekmo izžreba. 41 3. Drog. Naskoči v stegnjeno veso spredaj z nadprijemom. — Dvigni se, da pride brada v višino droga — pre¬ nesi skrčene noge k drogu (medtem pa roke stegneš) — prevleci noge v vznosno veso zadaj ter izvedi takoj strmoglavo veso zadaj — vzdiguj se počasi gor (vzlek zadaj) — da prideš do seda na drogu — preprimi se v podprijem — mahni z nogami naprej in izvedi v sledečem zakolebu križni toč nazaj (glej pri tem, da pritisneš križ močno k drogu, da te ne odtrga) do opore zadaj na drogu — izvedi cel obrat v levo* do opore spredaj z nadprijemom — vrzi se upognjeno nazaj, da pridejo- noge k drogu in izvedi sočasno z izpustom rok podmetni odskok do stoje na tleh v vi¬ sokem počepu in predročenju. Navodila za tekmovalca. Iz stegnjene vese spredaj se dvignemo soročno tako visoko, da pridemo z brado v višino droga. V hipu ko srno dosegli to višino, skrčimo noge ter jih prinašamo, obenem ko se spuščamo z zgornjim te¬ lesom dol, k drogu. Nato prevlečemo' še vedno skr¬ čene noge v vznosno veso zadaj, v kateri jih sunkoma stegnemo-, nato pa uleknemo še križ ter napravimo zaklon glave, s čimer smo dosegli strmoglavo veso. V tej ne obstanemo, ampak se takoj s skrčenjem rok dvignemo gor do seda na drogu. Tu se lahko za tre¬ nutek odpočijemo. Preprijem v podprijem izvedemo tako, da gremo z rokami skozi od ročen je dol in za- ročenje. Nato mahnemo z nogami nekoliko gor in naprej, se spustimo v skleco (skrčeno oporo) zadaj, pritisnemo križ močno k drogu ter izvedemo tako zvani križni toč nazaj do opore zadaj na drogu. Tu ne obstanemo, ampak nadaljujemo takoj cel obrat v levo 42 s tem, da se naslonimo na levo roko, do opore spre¬ daj. Tudi tu ne obstanemo, temveč se vržemo: takoj upognjeno nazaj, noge k drogu ter izvedemo podmet do visokega počepa. Navodila za sodnika. Ako vrže tekmovalca pri vzleku zadaj nazaj, iz¬ gubi 2 točki. Ako ga vrže pri križnem toču v skrčeno veso in se šele potem dvigne gor, izgubi vse točke. Slabo izveden podmetni odskok izgubi 1 točko. 4. Bradlja, Naskoči v stegnjeno oporo na lehteh sredi brad¬ lje — kolebaj naprej, nazaj ter izvedi v sledečem predkoilebu vzklopni naiupor do raznožnega seda, pred rokami — spoji noge ter mahni v zakoleb, v ka¬ terem izvedi strig v levo (ali desno) do raznožnega seda pred rokami — spoji noge ter mahni v zakoleb in izvedi ram. stojo (nakazati) — iz stoje prehajaj počasi in uleknjeno nazaj v stegnjeno oporo in pred- koleb, v katerem premahneš z levo nogo čez desno bradljenieo in izvedi istočasno polnbrat v levo (z des¬ no roko spustiš zadnjo bradljenieo ter se oprimeš sprednje) do ležne opore bočno za rokami — z odri¬ vom nog izvedi odbočko v levo (desno) do visokega počepa v predročenju na tleh. Navodila za tekmovalca. Iz opore na lehteh sredi bradlje kolebaj z no¬ gami naprej, nazaj ter prenesi v sledečem predko- lebu noge v vznosno oporo in izvedi vzklopko do raz¬ nožnega seda pred rokami. Glava pokonci, križ ulek- njen. Potem spojimo noge ter gremo ž njimi v visok zakoleb, v katerem izvedemo- strig s celim obratom 43 v levo (d.) do raznožnega seda, pred rokami. Glava pokonci, križ uleknjen. Nato spojimo noge, mahnemo ž njimi v zakoleb in izvedemo ramensko stojo, katero samo nakažemo. Nato povesimo uleknjeno telo nazaj do stegnjene opore na rokah ter premahnemo v pred- kolebu z levo nogo čez desno bradljenico, desno nogo prenesemo zadaj preko desne bradlienice, napravimo pol obrata v levo ter se preprimemo z desno roko na prednjo bradljenico. S tem smo napravili bočno ležno oporo z zarokami. Glava pokonci, roke in noge na¬ pete, križ uleknjen. Nato izvedemoi z odrivom rok in nog odbočko v levo (desno) do visokega počepa in predročenja na tleh, hrbet je obrnjen k bradlji. Navodila za sodnika. Zamenjava vzklopnega naupora do raznožnega seda z raznožnim vsedom, izguba 2 točk. Strig iz¬ veden s skrčenimi nogami, izgubi pol točke; če ga vrže po stoji nazaj, izgubi 2 točki. Če se pri odbočki zadene z nogami spred, bradljenice, izgubi 1 točko,- ravno tako, če močno skrči noge; če se pa tako močno zadene, da pade na tla, izgubi 2 točki. 5. Skok v višino z zaletom. 1-10 m je 20 točk. Za vsakih 5 cm manj izgubi 2 točki. 6. Skok v daljavo z zaletom. 3-50 m je 20 točk. Za vsakih 10 cm manj izgubi 2 točki. 7. Tek na 75 m. Kdor preteče 75 m dolgo progo v 10 sekundah, dobi 20 točk. Za vsako V 5 sekunde več, je 1 točka manj. 44 Tabela dosegljivih točk vrst mladcev. Tekma mladcev za prvenstvo posameznikov. 1. Proste vaje. 2. Drog. 3. Bradlja. 4. Krogi. 5. Konj na šir z ročaji. 6. Konj na šir brez ročajev. 7. Skok v višino z zaletom. 8. Skok v daljavo z zaletom. 9. Tek na 100 m. 1. Proste vaje. Izvaja se ena prosta vaja mladcev za leto 1930/31, ki se pred tekmo izžreba. 45 2. Drog. Iz stegnjene vese spredaj z nadprijemom: ko- lebno vzklopni naupor spredaj — toč v opori spre¬ daj nazaj — odnožni premah z desno not do jezdnega seda — jezdni toč nazaj — spad nazaj ter prevleci stegnjeno desno nogo ter izvedi vzklopni naupor — spuščaj se počasi nazaj soročno v stegnjeno veso — vzlek spredaj — podmet s celim obratom v levo (desno). Navodila za tekmovalca. Za vzklopko vzamemo srednje velik koleb ter se v mrtvi točki predkoleba hitroi in močno upognemo, prenesemo noge k drogu in se z zakolebom ter od- sunom nog vzpnemo na drog. V opori nič ne čakamo, ampak takoj nadaljujemo toč nazaj. Da bolje napra¬ vimo odnožni premah z desno do jezdnega seda, mah¬ nemo z nogami malo naprej ter v zakolebu prene¬ semo desno nogo preko droga. V jezdnem sedu mora biti glava pokonci, križ uleknjen, roke napete. Jezdni toč izvedemo tako-le: Najprvoi se dvignemo', da je telo v zraku, nato pritisnemo desno nogo nad kolenom na drog, mahnemo močno z levo' nogo dol ter se za- sučemo okrog droga. Jezdnega seda po toču ne na¬ kažemo', temveč se vržemo takoj nazaj ter prevle¬ čemo stegnjeno desno nogo do vznosne vese spredaj, v kateri istotako ne obstanemo', temveč napravimo takoj vzklopko. Oporo je dobro nakazati. Iz te se spuščamo počasi in soročno dol v stegnjeno veso', ka¬ tero tudi nakažemo. Vzlek spredaj napravimo tako, da se počasi dvignemo ob skrčenih rokah, prenesemo stegnjene noge k drogu ter se počasi prevalimo v oporo. V tej obstanemo 1 za trenutek in nato izvedemo podmet s celim obratom. 46 Navodila za sodnika. Ako ga vrže poi toču nazaj ali napravi dva toča, izgubi 2 točki. Isto velja, če ga vrže po premahu na¬ zaj ali naprej. Če ne prevleče stegnjene desne noge, izgubi 14 točke. Ako se ne spušča počasi, izgubi 2 točki, istotako, če se spušča raznoročno. Vzlek spre¬ daj je izvesti počasi, sicer izgubi 1 točko. Slab pod- met, izguba y 2 —1 točke. 3. Bradlja. Iz opore na lehteh sredi bradlje. — Kolebnoi v predkolebu naupor in vezano prednožno kolo z levo čez desno bradljenico nazaj — v predkolebu pred¬ nožno koto z desno čez levo bradljenico nazaj — v predkolebu prednos (nakazati) — tezno v ramensko stojo (nakazati) — prevali se uleknjeno naprej ter izvedi naupor v zakolebu — s predkolebom pred- nožka v desno (levo) s celim obratom v levo (desno). Navodila za tekmovalca. Iz opore na lehteh sredi bradlje gremo z nogami v vznosno oporo, sunemo ž njimi visoko goir in v za- koleb, s predkolebom pa izvedemo naupor do steg¬ njene opore na rokah. V istem predkolebu premah- nemo z levo nogo preko desne bradljenice ter jo po¬ drsamo nazaj. V predkolebu premahnemo z desno nogo preko leve bradljenice ter jo istotako podrsamo nazaj. V nato sledečem predkolebu izvedemo pred¬ nos, katerega samo nakažemo. Nato se dvignemo po¬ časi ob upognjenem telesu in skrčenih rokah v ra¬ mensko stojo, ki jo tudi samo nakažemo. Iz ramenske stoje se prevalimo popolnoma uleknjenoi z odroče- njem rok naprej ter z istim zakolebom izvedemo na- 47 upor do stegnjene opore na rokah. V nato sledečem predkolebu pa izvedemo prednožko v desno (levo) s celim obratom v levo (desno). Pri doskoku prime des¬ nica (levica) za bradljenico. Navodila za sodnika. Ako ne veže naupora in prednožnega kolesa, iz¬ gubi 2 točki. Ako ne izvede ramenske stoje tezno, iz¬ gubi 2 točki. Ako se prevali upognjeno naprej, izgubi 14—1 točko. Če ne veže takoj naupora, izgubi 2 točki. Isto velja za vezavo prednožke po naupora. 4. Krogi (na mestu). Stegnjena vesa i spredaj. — Vznosna vesa spredaj — izvinek nazaj dot vznosne vese spredaj — vzklopni naupor spredaj — prevali se upognjeno naprej do strmoglave vese (3 sek.) — spuščaj se počasi in upog¬ njeno do prednosa v vesi (nakazati) — stegnjena vesa — seskok. Navodila za tekmovalca. Iz stegnjene vese spredaj prenesemo' docela steg¬ njene noge ob stegnjenih rokah v vznosno veso. spre¬ daj ter izvedemo izvinek nazaj ob kar najbolj steg¬ njenih rokah do vznosne vese spredaj. Tu nič ne ob¬ stanemo, temveč napravimo takoj vzklopni naupor ter se upognjeno in počasi prevalimo naprej do str¬ moglave vese, katero držimo 3 sekunde. Nato se upognemo ter spuščamo počasi v prednos, ki ga samo nakažemo. Potem spuščamo noge počasi v stegnjeno veso, ki jo samo nakažemo^ nato pa seskočimo do vi¬ sokega počepa (s predročenjem) na tleh. 48 Navodila za sodnika. Ako ne veže takoj po izvinku vzklopke, izgubi 2 točki. Ako ne drži strmoglave vese 8 sek., izgubi vselej po 2 točki. Ako se ne spušča počasi v prednos, izgubi 1 / 2 —1 točko. 5. Konj na sir z ročaji (konj je visok 1 m). Iz opore spredaj na ročajih: Odnožni premah z desno not — odnožni premah z levo not — odnožni premah z desno nazaj — odnožni premah z levo na¬ zaj — cdnožnoi kolo z desno — odnožni premah z desno zunaj — premah z desno nazaj — odbočka v levo do visokega počepa in predročenja (hrbet proti konju). Navodila za tekmovalca. Iz opore spredaj na ročajih napravimo odnožni premah z desno in nato z levo not med ročaje do opore zadaj. Tu nič ne obstanemo, temveč takoj izve¬ demo odnožni premah z desno nazaj in takoj nato tudi odnožni premah z levo nazaj do opore spredaj, od koder takoj nadaljujemo z odnožnim kolesom z desno do opore spredaj;. Tudi tu ne počakamo, temveč premahnemo takoj z desno zunaj, nato pa takoj; nazaj ter z dobljenim kolebom izvedemo odbočko v levo do visokega počepa s predročenjem. Hrbet je obrnjen proti konju. Navodila za sodnika. Veljajo ista navodila, kakor pri višjem oddelku članov. 49 6. Konj na šir brez ročajev (konj je visok 1 m). Skače se z 10 cm visoke deske. Z zaletom in so¬ nornim odrivom na deski — ter z oprijemom rok na sedlu — premet naprej do visokega počepa s pred- ročenjem na tleh. Navodila za tekmovalca. Tekmovalec teče pravokotno proti konju, se od¬ rine sonožno na deski, prime z rokami na sedlo ter se skoizi ročno stojo prevrne naprej, do visokega počepa (s predročenjem) na tleh. Navodila za sodnika. Ako izvede tekmovalec premet s skrčenimi ali raznoženimi nogami, izgubi %—2 točki. Ako ne gre uleknjeno skozi stojo, izgubi y 2 —2 točki. Ako pade pri doskoku naprej ali nazaj, izgubi 2 točki. 7. Skok v višino z zaletom 1-30 m je 20 točk. Za vsakih 5 cm manj sta dve točki manj. 8. Skok v daljavo z zaletom. 4-30 m je 20 točk. Za vsakih 10 cm manj sta 2 točki manj. 9. Tek na 100 m. Kdor preteče 100 m dolgo progo v 13 2 / 5 sek., dobi 20 točk. Za vsako 7 fj sek. več je 1 točka manj. 4 50 Tabela dosegljivih točk za prvenstvo mladcev. Tekma vrst (in posameznikov) Orličev. Za tekme veljajo isti predpisi kakor za tekme članov: Te tekme obsegajo: 1. Redovne vaje. 2. Proste vajei. 3. Skok v višino. 4. Skok čez kozo (raznožka). 5. Tek na 50 m. 1. Redovne vaje. Iste redovne vaje in isti predpisi kakor pri niž¬ jem oddelku članov. 2. Proste vaje. Izvaja se ena vajia Orličev za 1. 1930/31, ki se pred tekmo izžreba. 3. Skok v višino z zaletom. 90 cm je 20 tačk. Za vsakih 5 cm manj izgubi 2 točki. 4. Skok čez kozo na vzdolž. Koza je visoka 1T0 m, deska, ki jo lahko posta¬ vimo poljubno daleč, je visoka 10 cm. 52 Z zaletom in sonožnim odrivom na deski izve¬ demo raznožko z oprijemom rok na kozo. Skočimo v visok počep z odročenjem. Navodila za sodnika. Ako se tekmovalec vsede na kozo in šele nato seskoči, izgubi vse točke. Kdor pa malo oplazi, izgubi 1/2—10 točk. Kdor skrči noge pri razncžki, izgubi y 4 do 3 točke. Kdor pade pri doskoku naprej ali nazaj, izgubi 2 točki. 5. Tek na 50 m. Kdor preteče 50 m dolgo progo v 9 sekundah, dobi 20 točk. Za vsako 1 / 5 sek. več, je 1 točka manj. Tabela dosegljivih točk vrst Orličev. Proste vaje. Proste vaje za člane. I. Vaja. 1. del: 1. Skozi predrocenje vzroči, dlani naprej, po¬ gled gor (gib je odsekan); 2. drža; 3. omahni v nizek počep z oporo rok na tleh (roke omahnejo ob trupu, t. j. po najkrajši poti dol, kolena so skupaj), trup in glava sta povešena dol; 4. drža. 1. Vzravnaj se do petne stoje, skozi predroče- nje vzroči, dlani naprej* pogled gotr; 2. drža; 3. = I., 3; 4. drža. 1. Pomakni levo nogo nazaj do zanožne stoje (noga je uprta ob tla in je v kolenih rahlo upognjena), prožno se zazibaj dol in gor tako* da se kolena približajo k tlom in se zopet oddaljijo; 2. prožno se zazibaj dol in gor tako, da se ko¬ lena približajo k tlom in se zopet oddaljijo'; 54 3. izmenjaj noge, da pride leva v počep in des¬ na v skrčeno zanožno stojo, prožno se za¬ zibaj dol in gor tako, da se kolena približajo k tlom in se zopet oddaljijo; 4. = III., 2. IV. 1. Prisuni desno k levi do navadnega počepa z oporoi rok na tleh; 2. drža; 3. s poskokom izvedi polobrat v levo, vzravnaj se do temeljne stoje, odroči dlani naprej; 4. drža. V. 1. Zamahni z levo nogo do prednoženja (noga je dvignjena od tal za 20 cm), z rokami pa po najkrajši poti v zaročenje, dlani not (ta gib, kakor tudi naslednji trije gibi, niso od¬ sekani, temveč lepo vezani); 2. zamahni z levo nogo' v zanoženje, z rokami pa vzroči skozi predročenje, dlani so obr¬ njene na not; 3. zamahni z levo nogo doi prednoženja (noga je dvignjena od tal za 20 cm), z rokami pa skozi predročenje zaroči, dlani not; 4. = V., 2. VI. 1. Pomakni levo nogo do odkoračne stoje z levo, po najkrajši poti visoko odroči, dlani naprej; 2. drža; 3. upogni se v kolku do predklona (trup in glava visita dol), prsti rok se dotikajo pr¬ stov nog, dlani so obrnjene proti nogam; 4. drža. VII. 1. Vzravnaj se (razkoračna stoja ostane), po najkrajši poti visoko odroči, dlani naprej, pogled naprej; 2. = VI., 3.; 55 3. 4, VIII. 1. 2 . 3. 4. Prvi vložek. I. 1. 2 . 3. 4. II. 1. 2 . 3. 4. III. IV. = VII., 1.; = VI., 3. Prisuni levo k desni do nizkega počepa z oporo rok na tleh (kolena so skupaj), glava in trup sta povešena; drža; izvedi s poskokom pol obrat v levo do te¬ meljne stoje s priročenjem; drža. del se izvaja dvakrat, takoj na to pa sledi Vložek. Zamahni z rokami v predročenje (dlani not) in nato vezano; skozi priročenje zamahni z rokami v odro- čenje (dlani dol) in vezano; zamahni skozi priročenje v predročenje (dlani not) in dalje vezano; zamahni skozi priročenje v odročenje (a se¬ daj obrni dlani gor). Vzroči na not s ploskom; skozi odročenje priroči s ploskom; skozi odročenje vzroči na not s ploskom; = II., 2, = I. = II. Takoj po vložku se izvaja drugi del prve vaje. 2. del: I. 1. Stopi ž desno nogo v stran do odkoračne stoje z desno (priročenje ostane); 2. priročno krči roke (nadleht ostane na me¬ stu, dlani naprej); 56 3. suni po najkrajši poti v vzročenje (dlani naprej), pogled naprej; 4. drža. II. 1. Izvedi na petah obeh nog pol obrat na levo (teža telesa je na obeh nogah enaka), skozi predročenje mahni v zaročenje, dlani nazaj, povesi glavo naprej, gib ni odsekan, temveč preide v naslednjega; 2. mahni v predročenje, dlani dol, vzravnaj glavo, >>in« suni s komolci nazaj do zaročnega krčenja, dlani dol, palci so ob prsih (gib je odsekan, podleht je vodoravna); 3. suni odsekano v vzročenje, dlani naprej; 4. drža. III. 1. Izvedi globok predklon (kolena ostanejo napeta), predroči tako, da se dotakneš s prsti rok tal ob obeh straneh desnega sto¬ pala; 2. izvedi na prstih obeh nog pol obrat na des¬ no do razkoračne stoje (predklon ostane), predročenje ostane, s prsti rok se dotakneš tal (med obratom se trup ne zravna); 3. izvedi na prstih obeh nog pol obrat na des¬ no do predkoračne stoj;e z desno (predklon ostane), predročenje ostane tako, da se do¬ takneš s prsti rok tal ob obeh straneh des¬ nega stopala; 4. izvedi na prstih obeh nog pol obrat na levo do' razkoračne stoje (predklon ostane), predročenje ostane tako^ da se dotakneš s prsti rok tal (vse štiri gibe je izvesti tako, da kažemo dlani k sebi). IV. 1. Potisni roke naprej in počasi dvigaj trup z rokami cU> 57 2. vodoravne lege z vzročen jem (dlani sta obr¬ njeni k tlom) in dalje do 3. vzravnave z vzročenjem, dlani naprej, (prvi, drugi in tretji gib je izvesti popolnoma ve¬ zano, pogled je za rokami); 4. po najkrajši poti odroči, dlani naprej. V. 1. Zamahni z desno nogo do prednoženja (noga je dvignjena od tal za 20 cm), z ro¬ kami pa zamahni po* najkrajši poti v zaro- cenje, dlani not (ta gib, kakor tudi nasled¬ nji trije niso* odsekani, temveč lepo vezani); 2. zamahni z desno nogo v zano|ženje, z rokami pai vzroči skozi predročenje, dlani so obr¬ njene not; 3. zamahni z desno nogo do prednoženja (noga je dvignjena od tal za 20 cm), z rokami pa skozi predročenje zaroči; 4. zamahni z desno nogo v zanoženje, z ro¬ kami pa vzroči skozi predročenje, dlani so obrnjene na not, istočasno se dvigni na prste leve noge in se nagni naprej tako, da preideš! v naslednji gib. VI. 1. Izpad z desno naprej (leva noga in trup sta v ravni črti), roke stisni v pesti in jih za¬ ročno krči; 2. zravnaj; desno nogo in izvedi cel obrat v levo do predkoračne stoje z levo (teža te¬ lesa je na obeh nogah enaka), z rokami suni po najkrajši poti v vzročenje, pesti ostanejo obrnjene na not; 3. poklekni na desno koleno, z rokami pa za¬ mahni po najkrajši poti v nizko odročenje nazaj, pesti so obrnjene naprej; 4. drža. 58 VII. 1. Z desnico zamahni mimo nizkega predro- čenja do nizkega odročenja v levo, pesti ostanejo; 2. zamahni z obema rokama skozi nizko pred- ročenje v nizko od ročen je na desno, pesti ostanejo; 8. zamahni z obema rokama skozi nizko pred- ročenje v nizko odročenje na levo, pesti ostanejo; 4. zamahni z desno* skozi nizko predročenje do nizkega odročenja v desno, leva ostane v nizkem odročenju na levo, pesti ostanejo. VIII. 1. Izvedi predklon trupa (leva prša so na le¬ vem kolenu), z rokami pa zamahni v nizko odročenje nazaj; 2. vzravnaj se na levi nogi do zanoženja z des¬ no, z rokami pa zamahni skozi predročenje v vzročen je, pesti so obrnjene na not; 8. skozi odročenje priroči s ploskom, istočasno prinoži desno* k levi; 4. drža. Drugi del se izvaja dvakrat, nato sledi odmor. II. vaja. 1. del: Skozi predročenje zamahni z desno v vzro- čenje, dlan naprej; skozi predročenje priroči z desno tako, da položiš dlan spredaj na stegno, istočasno zamahni z levo skozi predročenje v vzro- čenje, dlan naprej; po isti poti priroči z levo tako, da položiš dlan spredaj na stegno in vzroči z desno, dlan naprej; I. 1. 2 . 3 . 59 4. na isti način priroči z desno in vzroči z levo. II. 1. Vzroči z desnico (sedaj sta obe roki v vzro- čenju); 2. vzpni se na prste, zakloni glavo-, z rokami pa suni po najkrajši poti v zaročno krčenje, pesti se nahajajo 5 cm v stran od prs; 8. s sunkom s pestmi naravnost dol izvedi nizek počep z oporo pesti na tleh, glavo in trup povesi; 4. drža. III. 1. Izvedi pol obrat na levo do zano-žne stoje z desno-, istočasno se vzravnaj in zamahni z desnico skozi predročenje v vzročenje, dlan je obrnjena naprej; 2. = L, 2., samo desna noga ostane v zanožni stoji; 3. = I., 3., desna noga ostane v zanožni stoji; 4. = I., 4., desna noga ostane v zanožni stoji. IV. 1. = II., 1., desna noga ostane v zanožni stoji; 2. prisuni de-snoi k levi in izvedi gib pod II., 2.; 3. = II., 3.; 4. drža. V. 1. Vzravnaj noge do vodoravnega predklona s trupom, z rokami zamahni v odročen j e v desno, dlani sta obrnjeni druga proti drugi, pogled za rokami; 2. zamahni z rokami v odročenje na levo; 3. zamahni z rokami v odročenje na desno; 4. zamahni z rokami v odročenje na levo. VI. 1. Vzravnaj se in izvedi počasi čelni lok mimo priročenjia in odročenja do 2. vzročenja, dlani naprej in dalje 3. počasi čelni krog v levo- skozi odročenje na levo-, skozi priročenje in skozi 60 4. odročenje na desno do nakazanega vzroče¬ nja in vezano. VII. 1. Izvedi počasi (na 1 in 2) pol obrat v levo do zanožne stoje z desno, skozi predročenje vodi roke do 2. zaročenja, dlani not; 3. skozi predročenje vodi roke 4. d O' vzročenja, dlani not. VIII. 1. Prisuni desno k levi in izvedi čelni lok na not do vzročenja in vezano 2. čelni lok na not do- visokega odročenja, dlani dol, istočasno se vzpni na prste; 3. spusti se na pete, priroči s ploskom. Prvi del se izvaja dvakrat, nato pa se izvaja isti vložek, ki spaja prvi in drugi del prve vaje. 2. del: I. 1. Zamahni z rokami v odročenje na desno, dlani dol, desnica je v navadnem odročenju, levica pa v isti ravnini pred njo, levica je malo upognjena; 2. zamahni z rokami skozi priročenje do od¬ ročenja na levo; 3. zamahni z rokami skozi priročenje do od¬ ročenja na desno; 4. zamahni z rokami skozi priročenje do od¬ ročenja na levo. II. 1. Skozi priročenje in odročenje na desno iz¬ vedi čelni lok do vzročenja in vezano 2. izvedi čelni krog na levo in vezanoi 3. izvedi čelni krog na levo in vezano 4. izvedi čelni krog na levo do vzročenja, dlani naprej, »in« obrni dlani na not. 61 III. 1. Izvedi odsekano globok predklon, predroci tako, da se s prsti rok (dlani not) dotakneš tal, takoj nato malo popusti, da se trup ne¬ znatno dvigne in se s tem oddaljijo prsti za 5 cm od tal; 2. doltakni se tal s prsti in zopet malo popusti; 3. dotakni se tal s prsti in zopet malo popusti; 4. dotakni se tal s prsti in zopet malo popusti. IV. 1. Upogni kolena do nizkega počepa z oporo rok, trup in glava sta povešena; 2. skoči z rokami naprej do skrčene ležne opore za rokami (sproži se vodoravno na¬ prej, stopala ostanejo na mestu); 3. drža; 4. drža. V. 1. Vzravnaj roike in poklekni na obe koleni; 2. premakni trup nazaj do sedenja na petah, roke ostanejo na mestu in tvorijo s trupom skoraj ravno črto, glava je med rokami, zravnaj prste na nogi tako, da se dotikaš tal z gorenjim delom narta; 3. drža; 4. drža. VI. 1. Opri se z rokami 10 cm pred koleni; 2. vzravnaj trup in vzroči (dlani naprej), steg¬ no, trup in roke soi v navpični črti, pogled gor; 3. nagni se nazaj, zakloni glavo in predroči (dlani dol, roke so vodoravno); 4. drža. VII. 1. Opri se z rokami 10 cm pred koleni; 2. pritegni noge v nizek počep, trup in glavo povesi; 62 3. suni noge nazaj v stegnjeno ležno oporo za rokama; 4. drža. VIII. 1. Pritegni noge do nizkega počepa z oporo rok na tleh (kolena skupaj); 2. izvedi v počepu cel obrat na levo (obrneš se zlasti na prstih leve noge, pomagaš si tudi z rokami, med obratom se ne smeš dvigniti); 3. vzravnaj, se do temeljne stoje s priročen jem; 4. drža. Drugi del se izvaja dvakrat. Proste vaje za mladce. I. vaja. I. 1. Izvedi nizek počep (kolena skupaj) z oporo rok na tleh; 2. na prstih leve noge izvedi v počepu cel obrat v levo (dlani so zopet na tleh); 3. vstani in odroči, dlani dol; 4. drža. II. = I. III. 1. Izvedi prekrižno nožno stojo z desno pred levo, skozi priroč. odroči z levico v desno. 2. izvedi odnožno stojo z desno, po najkrajši poti vzroči, dlani not; 3. izvedi z desno izpad v desno (trup ostane pokončen), po najkrajši poti odroči v levo, dlani dol; 4. drža. IV. 1. Prisuni desno k levi, skozi priročenje mahni v odročenje na desno> (dlani dol); 63 2. izvedi pel obrat na levo do zanožne stoje z desno, skozi priročenje vzroči, dlani na¬ prej; 3. prisuni desno k levi in priroči skozi pred- ročenje; 4. drža. Prva vaja se izvaja štirikrat. II. vaja. Roke v pest! I. 1. Odkoračna stoja z desno, roke ostanejoi v priročen ju; 2. drža; 3. skozi predročenje vzroči, pesti kažejo na¬ prej, roke so v komolcih prav malo upog¬ njene, pogled gor; 4. drža. II. 1. Upogni kolena naprej, golen in stegni tvo¬ rita pravi kot, s pestmi pa udari skozi pred¬ ročenje na spodnji del stegna, trup je po¬ končen, pogled napreji; 2. drža; 3. postavi pesti na tla k petam, roke so med nogami, pete ostanejo na tleh, stegna so vodoravna, pogled naprej; 4. drža. III. 1. Vzravnaj: se, priroči, pesti ostanejo; 2. drža; 3. roke v bok; 4. drža. IV. 1. Zakoračna stoja z desno (teža je na obeh nogah enaka), skozi odročenje vzroči z des¬ nico, pest naprej, roka je v komolcu malo upognjena; 64 2. drža; 8. udari s pestjo na levo koleno, istočasno po¬ klekni na desno koleno; 4. drža. V. 1. Skozi predročenje mahni z rokami v vzro- čenje, pogled gor (roke niso čisto ravne), pesti naprej; 2. drža; 3. mahni z rokami dol na desno tako, da pride desna pest k desni peti, leva pest pa k des¬ nemu kolenu; hrbet se upogne, pogled na desno peto; 4. drža. VI. 1. Skozi predročenje mahni z rokami v vzro- čenje (roke niso čisto ravne) pesti naprej, istočasno vzravnaj tudi trup; 2. drža; »in« poi najkrajši poti krči roke zaročno (pesti so ob prsih); 3. suni naravnost na tla (pri tem se trup upogne); 4. drža. VII. 1. Prisuni desno nogo k levi do nizkega počepa (kolena skupaj); 2. drža; 3. vzravnaj se do temeljne stoje, odroči, pesti so* obrnjene dol; 4. drža. VIII. 1. Prekrižaj desno nogo čez levo (desno ko¬ leno je upognjeno); levico' postavi v bok, desnico pa vzroči (pest, ki je obrnjena na¬ prej, je 15 cm nad glavo), 2. drža; 65 3. izvedi na prstih obeh nog cel obrat na levo do petne stoje; levico po najkrajši poti, des¬ nico pa skozi odročenje priroči; 4. drža. Druga vaja se izvaja dvakrat III. vaja. I. 1. Odkoračna stoja z desno, skozi odročenje vzroči na not s ploskom; 2. skozi odročenje priroči s ploskom; 3. skozi odročenje vzroči s ploskom; 4. skozi odročenje priroči s ploskom. II. 1. Izvedi globok predklon in predroči, tako da se dotakneš s prsti tal; takoj nato malo po¬ pusti, da se prsti oddaljijo za 5 cm od tal; 2. predroči do tal in popusti, dlani noter; 3. predroči do tal in popusti, dlani noter; 4. predroči do tal in popusti, dlani noter. III. 1. Vzravnaj se in skozi predročenje vzroči des¬ nico, dlan naprej; 2. priroči z desnico in vzroči z levico; 3. priroči z levico in vzroči z desnico; 4. priroči z desnico in vzroči z levico. IV. 1. Vzroči z desnico, dlan naprej; 2. odroči (napravi pesti in jih obrni naprej) in izvedi prekrižno nožno stojo z desno; roke so v odročenju prav malo skrčene; 3. izvedi cel obrat v levo do zanožne stoje z desno; 4. drža. V. 1. Odkoračna stoja z desno, pesti naprej (od¬ ročenje ostane do konca); 2. prisuni levo k desni; 66 S. od koračna stoja z levo; 4. prisuni desno k levi. VI. 1. Izvedi visok počep (kolena skupaj); 2. izvedi na prstih leve noge cel obrat na levo do zanožne stoje z desno; 3. sproži obe koleni (napni jih) prisuni desno k levi; 4. drža. VII. = V. VIII. 1. = VI., 1.; 2. = VI, 2,; 3. priroči; 4. drža. Tretja vaja se izvaja dvakrat. Proste vaje za Orliče. Vsaka vaja obsega 4 dobe in se izvaja štirikrat. I. vaja. I. 1. Napravi nizek počep, z rokami se opri ob tla; lehti so v komolcu iztegnjene, trup kolikor mogoče vzravnan, pogled naprej; 2. prenesi za trenutek težo telesa na roke (ki ostaneta na svojem mestu), odženi se z no¬ gami od tal in napravi poklek na obeh nogah (kolena so na istem mestu kot prej prsti nog), pogled naprej; 3. drža; 4. drža. II. 1. V pokleku vzravnaj trup in obenem mahni z rokami v visoko odročenje (dlani naprej); pogled gor; 2. sedi na pete in se obenem prikloni s trupom tako, da se s prsi dotakneš stegen in prideš 67 s temenom glave do tal pred koleni (čelo se dotika kolen), istočasno položi roke na tla cb strani kolen; 3. drža; 4. drža. III. = II. IV. 1. Poskoči do počepa na obeh nogah; roki osta¬ neta na mestu; pogled naprej; 2. drža; 3. izvedi s poskokom polobrat na levoi do osnov¬ ne stoje s priročenjem. II. raja. I. 1. Postavi roki v bok in upogni (komaj vidno) kolena; telo ostane popolnoma vzravnano; kolena so skupaj; 2. izvedi poskok na mestu; 3. = 2. 4. = 2. II. 1. Poskoči do razkoračne stoje (noge so v ko¬ lenih malo upognjene); 2. poskoči nazaj do petne stoje; 3. = 1. 4. = 2. III. 1. Poskoči in razkorači noge, desno naprej, levo nazaj; teža telesa na obeh nogah; 2. poskoči nazaj do petne stoje; 3. = 1. 4. = 2. IV. 1. V poskoku izvedi polobrat v levo do razko- koračne stoje; 2. poskoči do petne stoje; 3. priroci; 4. drža. 68 III. vaja. I. 1. Stopi z desno nogo v desno do razkoračne stoje in mahni obenem z obemi rokami do odročen ja v desno; dlani dol, pogled naprej; 2. mahni z rokami skozi priročenje do odroče- čenja v levo; dlani dol, pogled naprej; 3. mahni z rokami skozi priročenje do odroče- nja v desno; 4. mahni z levo roko v navadno odročenje. II. 1. Noge ostanejo trdno na svojem mestu, v gor¬ njem delu telesa pa se zavrti za 90° v desno; roke ostanejo v odročenju in spremljajo vrte¬ nje telesa; pogled preko leve rame naprej; 2. zavrti se s trupom za 180° v levo; noge osta¬ nejo na mestu; pogled preko desne rame; 3. zavrti se s trupom za 180° v desno; pogled preko leve rame; 4. == 2. III. 1. Gornji del telesa ostane na svojem mestu; z nogami pa napravi polobrat v levo do pred- koračne stoje z levo; obenem mahni z rokami skozi priročenje do visokega predročenja, dlani dol; 2. mahni z rokami skozi priročenje v zaročenje; 3. mahni z rokami v visoko predročenje; 4. = 2. IV. 1. Prenesi težo telesa na levo nogo in mahni z rokami skozi priročenje in predročenje v vzročenje, dlani naprej; pogled gor; 2. priroči s ploskom skozi odročenje; 3. drža; 4. drža. Tekmovalni red za orliške tekme. Obseg tekem. 1. Te tekme obsegajo: a) Tekme vrst za prvenstvo krožkov v Slo¬ venski orliški zvezi. b) Slovanske tekme vrst. c) Tekme posameznic v peteroboju lahke atle¬ tike. d) Tekme mladenk. e) Tekme gojenk. 2. Vsaka prijavljena vrsta in posameznica mora tekmovati v vseh predpisanih panogah. 3. Tekme pod a) in e) so tekme vrst. Tekme pod b) in d) so tekme vrst in posamez¬ nic v teh vrstah. Tekme pod c) so tekme posameznic. Udeležba na tekmah. 4. Tekem pod a) se morajo udeležiti vsi krožki, ki so nad eno leto včlanjeni v Slov. orliški zvezi, in sicer: 1. Vsak krožek je obvezan poslati najmanj eno vrsto*, krožki z večjim številom članic pa dve vrsti po sledečem pravilniku: 70 Krožek do 15 telovadkinj — 1 vrsto. Krožek s 16 ali več telovadkinj — 2 vrsti. 2. Kot redna članica (starešinka) — telovad- kinja se smatra ona, ki je v krožku, pod čegar imenom tekmuje, včlanjena in je najmanj 3 mesece v njem telovadila. 3. Krožek lahko pošlje tudi več vrst, kakor je obvezan po določilih pod točko 1. 4. Krožek, ki ne pošlje tekmovalne vrste, oziroma več vrst, kakor je obvezan po določilih tega tekmovalnega reda, se kaz¬ nuje z globo Din 100 za vsako izostalo tek¬ movalno vrsto. Enako plača krožek za vsako izostalo tek¬ movalko (bodisi, da je izostala sama, ali je bila po določilih sodniškega zbora, ozi¬ roma razsodišča izključena od tekem) kazen Din 10. To velja tudi tedaj, ako krožek ne postavi obveznega števila vrst, češ, ker nima to¬ liko članic - telovadkinj, da postavi vsaj eno vrsto. 5. Tekem pod b) se morejo udeležiti vse članice slovanskih katoliških zvez (Orla in Katoliškega So¬ kola), ki so najmanj tri mesece članice društva, pod čegar imenom tekmujejo in so v tem času telovadile. 6. Tekem pod c) se morejo udeležiti vse članice katoliških telovadnih zvez, ki so najmanj tri mesece članice enega društva v tej zvezi in so v njem v tem času telovadile. 7. Tekem pod d) se morejo udeležiti vse mla¬ denke slovanskih kat. telov. zvez kot pod točko 5. 8. Tekem pod e) se morejo udeležiti vse go¬ jenke krožkov, včlanjenih v Slov. orliški zvezi, ki so 71 najmanj tri mesece gojenke krožka, pod čigar ime¬ nom tekmujejo in so v njem v tem času telovadile. 9. Vrste k tekmam pod a) in e) morejo poslati le krožki. K tekmam pod b) in d) krožek, srenja ali zveza (župa). K tekmam pod c) le zveza (župa). 10. Vsaka vrsta in posameznica v vrsti ali izven nje se lahko udeleži vseh tekem v prvih treh od¬ delkih. 11. Vsaka edinica more poslati tudi več vrst ali posameznic k posameznim oddelkom tekem. 12. K tekmam pod b, c, d, se pripusti le tek¬ movalka, ki je pri izbirnih tekmah dosegla najmanj 60 % vseh dosegljivih točk. 13. Vsaka tekmovalka se izkaže na tekmovališču z izkaznico, izdano in potrjeno od zveze, v kateri je po svojem društvu včlanjena. Izkaznica mora biti ve¬ ljavna za leto 1930/31. 14. Vrsta šteje 6 tekmovalk in eno namestnico. Vrsta je lahko tudi 6 članska, toda tedaj odpade na¬ mestnica. Namestnica je vedno tista, ki doseže pri tek¬ mah najmanjše število točk. Namestnica tekmuje isto¬ časno z ostalimi tekmovalkami, le pri tekmah pod a) in e) nastopi šele tedaj, ako je morala ena tekmo¬ valka med ali neposredno pred tekmo odstopiti. V tem slučaju se upošteva pri redovanju vrste doseženi uspeh prve tekmovalke, kateremu se pri¬ šteje doseženi uspeh druge tekmovalke-namestnice, ki nadaljuje tekmo od tam, kjer jo je odstopivša tek¬ movalka končala. Pri tekmi štafet tekmuje samo 6 telovadkinj (sedma tekmovalka ne teče). 15. Vodnica vrste je navedena v seznamu vrste na prvem mestu in stoji kot prva v vrsti. Ostale tek¬ movalke slede po velikosti. Vodnica tekmuje istotako kot ostale tekmovalke. 72 Mladenke in gojenke privede na tekmovalni pro¬ stor njih vaditeljica, ki med tekmo odstopi. 16. Tekmovalne vrste in vsaka posameznica mo¬ ra biti najmanj pol ure pred začetkom tekme na tek¬ movališču, kjer se ji izroče tekmovalne tabele. Ako tekmovalka ni pravočasno na mestu, se ne pripusti k tekmam. Vrsta in posamezne tekmovalke vztrajajo na tek¬ movališču po končanih tekmah toliko časa, dokler jim vrhovna vodnica tekem ne dovoli odstopa. Vrsta mora biti stalno skupaj. Tekmovalka, se sme odstraniti med tekmo s tekmovališča le z dovoljenjem vrhovne vod¬ nice tekem. Izjeme glede časa, v katerem morajo biti tekmo¬ valke na tekmovališču, sme dovoliti le vrhovna vod¬ nica tekem. 17. Tekmuje se samo v telovadni obleki, ki je predpisana za članice zveze, pod katere imenom tekmujejo. Tekmovalka v zanemarjenem ali nedostat- nem kroju ne bo pripuščena k tekmam. 18. Tekme se vrše ob vsaki udeležbi tekmoval¬ nih vrst, odnosno posameznic. 19. Dostop na tekmovališče je dovoljen le sod¬ nicam, tekmovalkam in rediteljicam. 20. Na tekmovališču mora vladati vzoren mir in red. Vsako kršenje od strani tekmovalk ali drugih se kaznuje s takojšnjo izključitvijo od tekem in odstra¬ nitvijo s tekmovališča. Enako se kaznuje z odstranitvijo s tekmovališča vsak pregrešek proti tekmovalnemu redu (kakor ne¬ disciplinirano vedenje, nepravočasni prihod itd.). Med tekmo tekmovalke ne smejo govoriti, ker se jim sicer odbije do pet točk, v ponovnem slučaju pa se izključijo od nadaljnjega tekmovanja. Dohod in od- 73 hod se reduje pri vsaki panogi in se more za to od¬ biti največ ena točka. (Razen pri tekmi krožka, kjer se disciplina reduje posebej.) 21. Edinice in posameznice morajo obenem s pri¬ javo plačati na Jugoslovansko orlovsko' zvezo (za tekme krožkov na Slovensko orliško zvezo) prijav¬ nino in sicer za vsako vrsto Din 20, za posameznice izven vrst in v peteroboju lahke atletike po Din 3. Vrsta oziroma posameznica, ki prijavnine ni pla¬ čala, ne bo pripuščena k tekmam. Tekme gojenk so prijavnine proste. 22. Prijavnice za tekme je poslati najkasneje do 1. junija 1931 Jugoslovanski orl. zvezi (oziroma Or¬ liški). Pozneje poslane prijavnice se ne bodo upošte¬ vale. Izbirne tekme. 23. Izbirne tekme se izvedejo v 1. 1930 po Slov. orliški zvezi (župah). Vodstvo tekem. 24. 1. Vrhovna vodnica tekem je načelnica Slov. orliške zveze ozir. njena zastopnica, imenovana po Slov. orliški zvezi. 2. Sodniški zbor z razsodiščem. 3. Računska komisija. 4. Rediteljice. Sodniški zbor. 25. Predsednico sodniškega zbora imenuje za slovenske tekme načelstvo Slov. orliške zveze. Predsednico sodniškega zbora za vse ostale od¬ delke pa načelstvo Sloiv. orliške zveze dogovorno z ženskim telovadnim odborom Češkoslovaškega Orla in ostalih kat. telovadnih zvez. 74 26. Sodnice imenuje načelstvo Orliške zveze na predlog srenj in jih dodeli k posameznim panogam tekem. Predsednica sodniškega zbora ima sporazumno z vrhovno vodnico tekem pravico odstraniti nekvali¬ ficirane sodnice. Sodnice, ki so svoje mesto sprejele, so dolžne sodniških sej se redno udeleževati, kadar¬ koli jih skliče predsednica sodniškega zbora. 27. Vsaka srenja je dolžna na zahtevo Slovenske orliške zveze poslati najmanj eno sodnico, ker mora sicer plačati kazen Din 50.—. Pri slovanskih tekmah in tekmah posameznic pa je dolžna vsaka udeležena zveza poslati najmanj dve sodnici za vsako vrsto (ali šest posameznic). 28. Predsednica sodniškega zbora skliče sodnice k seji en dan pred tekmami. Te seje se morajo ude¬ ležiti vse sodnice, ki so to mesto prevzele. Dnevni red te seje je sledeč: 1. Izvolijo se štiri članice, ki tvorijo s predsed¬ nico sodnišk. zbora razsodišče in ne sodijo. 2. Izžrebajo se obvezne proste vaje za po¬ samezne oddelke ter koračnica (za tekme krožkov). 3. Izžrebani oddelek prostih vaj se predela. Ugotovi se napev koračnice. 4. Ponovno se razjasni in predela tekmo¬ valni red. 5. Posamezne sodnice se dodele k tekmoval¬ nim panogam ter se za vsako panogo do¬ loči vrhovna sodnica. 6. Ugotovi se točnost orodja, ki je za tekme predpisano (krogla, žoga, kolebnica itd.). 7. Ugotove se predpisi posameznih zvez glede telovadne obleke. 8. Sodnicam se izroče vse potrebne listine za tekme. 75 29. Sodniški zbor sklepa z nadpolovieno večino navzočih članic in ga more sklicati predsednica k seji kadarkoli. Po končanih tekmah se sodniški zbor takoj snide k zaključni seji. 30. Vsaka sodnica se ob prevzemu svojega mesta zaveže, da bo tekmovalni red dobro proučila, se po njem vestno ravnala in nepristransko presojevala po svoji najboljši vesti in preudarnosti. 31. Vsako telesno hibo, ki bi bila vzrok slabše izvedbe, je prijaviti pred začetkom tekme v posamezni panogi dotični vrhovni sodnici, ker se sicer to ne bo upoštevalo pri redovanju. (Pri koračnici posluh!) 32. Pri vseh oddelkih se sodi posameznica in cela vrsta skupaj. Pri tekmi štafet in koračnici se ocenjuje saimo vrsta. Posameznice sodijo posamezne sodnice, celotno izvedbo vrhovna sodnica, ki nato zapiše doseženi uspeh posameznice in vrste v tekmovalno tabelo in se podpiše. 33. Dobljeno število točk se takoj zabeleži v tek¬ movalno tabelo ter javi tekmovalki, ki ima pravico do eventuelne pritožbe. Pritožba se upošteva le tedaj, ako se je ta javila takoj po razglasitvi uspeha vrhovni sodnici. Sodnica prekine tekmo dotične vrste in javi pri¬ tožbo razsodišču. Razsodišče zasliši pritožnico in sodnico in razsoja na podlagi zaslišbe. Razsodba razsodišča je končnoveljavna in proti njej ni pritožbe. Razsodišče sklepa z nadpolovieno večino glasov. Ponovitev se v nobenem slučaju ne dovoli, pač pa sme razsodišče oceno razveljaviti in število doseženih točk sporazumno s sodniškim zborom zvišati ali znižati. 76 34. Pravico do pritožbe ima tudi vrsta skupno, toda le tedaj, če so vse tekmovalke sporazumne s tem. Pritožbo javi vodnica vrste. Pritožba se javi v stavu »Mirno« in vljudno. Ža¬ ljivo podane pritožbe se ne upoštevajo in sme razso¬ dišče tekmovalko izključiti od tekem. 35. V pomoč sodniškemu zboru je računska ko¬ misija, ki jo imenuje načelstvo Slov. orliške zveze. Se¬ stoji iz najmanj treh članic. V računsko komisijo imajo pravico poslati vse tekmujoče zveze po eno svojo čla¬ nico. Računska komisija zbira tekmovalne preglednice in sproti izračuna končne rezultate. 36. K vsaki panogi tekem je dodeljena rediteljica, ki je v pomoč sodnicam v dotični panogi ter prenaša tekmovalne preglednice k drugim panogam tekem. Re¬ diteljica pri poslednji panogi tekem izroči tekmovalno tabelo predsednici sodniškega zbora. 37. Tekmovalne tabele se izpolnjujejo dvojno. Eno obdrži po končanih tekmah vrsta, drugo dobi predsed¬ nica sodniškega zbora, ki jo izroči računski komisiji. Med tekmami tekmovalke ne dobe tekmovalnih tabel. Vsak prestopek se kaznuje z izključitvijo od tekem. 38. V posel sodnic se ne sme nihče vmešavati ali poslušati. Prisostvovati smejo samo člani tehničnega odbora nadrejene edinice, ki nimajo odločilnega glasu. Enako se ne sme nihče vmešavati v delo računske komisije. 39. Telovadne komisije: 1. Pri redovnih vajah sodi osem sodnic: se¬ dem posameznice, ena skupno izvedbo, ki je obenem vrhovna in poveljuje. 77 2. Pri prostih vajah istotako osem sodnic v isti lastnosti. 3. Pri kolebnici istotako osem sodnic v isti lastnosti. — Poleg tega dve pomočnici, ki krožita vrv. 4. Pri skoku v višino tri sodnice. 5. Pri skoku v daljavo tri sodnice. 6. Pri prostem teku na 50, 60, 100 m pet sodnic. 7. Pri štafetnem teku dvajset sodnic. 8. Pri krogli tri sodnice. 9. Pri metanju žoge z zanjko tri sodnice. 10. Pri podajanju in lovenju žoge (tekme go>- jenk) dve sodnici. 11. Pri koračnici dve sodnici. Pri vsaki komisiji je ena sodnica vrhovna, ki poveljuje, zapisuje uspeh v tekmovalno tabelo in se podpiše. Vsaka komisija lahko šteje več vrst. 40. Orodje: Kolebnica je dolga pet do šest metrov in jo krožita dve članici. Vrv kroži od desne proti levi. K r oi g 1 a je železna, 3-628 kg težka. Krog, iz katerega se suva krogla, je železen (ali zaokrožen lesen tram), ali belo naznačen z apnom, katerega notranji premer je 2-13 m. Žoga z zanjko je polna, težka 2 kg. Zanjka je dolga 30 cm. Metalna črta je belo naznačena. Žoga za tekme gojenk je iz gumija, v premeru 10—11 cm (v obsegu ca. 34 cm). Skok v višino. Dva lesena stojala, ki sta oddaljena eden od drugega najmanj 3-60 m, z označeno višino po 5 cm. Lata lesena trioglata, stranica 3 cm. Prostor za zalet mora biti raven, travnat ali s peskom posut. Doskočišče kot pri skoku v daljavo. 78 Skok v daljavo. Zaletna proga široka 1 m in belo naznačena. Odrivališče je lesen tram, docela zakopan v zemljo v isti višini z zemljo. Hlod je 120 cm dolg, ca. 20 cm širok ter belo pobarvan. Za odrivno črto je v višini 6 mm nasuta mehka zemlja ali pesek za lažjo kontrolo prestopa. Doskočišče je jama, glo¬ boka ca. 30 cm, nasuta z mivko, prstjo ali žaganjem. Pred vsakim novim skokom se z grabljami potegne čez stare sledi, da se z novimi ne mešajo. Zaletna proga, odrivališče in doskočišče morajo biti v isti višini. Odrivna črta je podaljšanje odrivališča. Vsi skoki se izvedejo brez zaletne deske. Prosti in štafetni tek. Stojala na cilju sta dva, lesena, ter je v višini enega metra napeta tenka vrvica. Tekalna proga je široka en meter in belo naznačena. Skupno je troje tekalnih prog, ki tečejo vzporedno. Pri štafeti je na vsakih 60 m presledek, ki je 10 m prej in 10 m pozneje zaznamovan z belo črto. To je predajni prostor. Štafetna palica je dolga ca. 30 cm, premer 2—3 cm. 41. Za vsako panogo more vsaka tekmovalka do¬ seči 20 točk. Le pri koračnici in štafeti se ocenjuje samo vrsta in je pri zadnji za celo vrsto dosegljivih 120 točk. Pri prostih, redovnih vajah in kolebnici se pri¬ šteje vrsti za skupno izvedbo, ako je bila ta brez¬ hibna, 20 točk. Za napake se odštejejo točke, kakor navedeno pri posameznih panogah. 42. Pri redovnih in prostih vajah ter igrah (z žogo in kolebnica) poprave v nobenem slučaju niso dovoljene. Pri lahkoatletskih panogah ima tekmovalka pra¬ vico do treh poizkusov (pri skoku v višino pri vsaki višini), od katerih se najboljši reduje. 79 Pri prostem teku in teku štafet ponovitev ozir. poizkus ni dovoljen. Posamezne mete in skoke more izvesti posamez¬ nica zaporedoma. Šteje se samo polno dosežene mere. Uspeh, višji* od predpisane mere, se raduje samo z 20 točkami. 43. Na dan tekem ne sme nobena tekmovalka vežbati na tekmovališču posameznih vaj brez dovo¬ ljenja sodniškega zbora. 44. Ako dosežeta dve ali več vrst, odnosno posa¬ meznic isto število točk, imajo vse isto mesto, event. nagrado pa določi žreb. 45. Poprava ali event. dopolnitev tega tekmoval¬ nega reda pristoji načelstvu Slov. orliške zveze. 46. Tolmačenje slučajev, ki se pripete na tekmah in o katerih ta tekmovalni red ne govori, pristoja vrhovni voditeljici tekem skupno s članicami raz¬ sodišča. Odlikovanja. Vse vrste v posameznih oddelkih ter posameznice v teh vrstah (v oddelkih b in d) in tekmovalke v tekmi posameznic, ki dosežejo' od dosegljivih točk 85%, dobe diplomo in venec, za 75% pa diplomo. Prve tri vrste v vsakem oddelku ter prve tri posamez¬ nice v tekmi posameznic dobe še posebna darila, enako prve tri posameznice v tekmi vrst pod b in d. Posameznice v peteroboju lahke atletike, ki so dose¬ gle 90%, dobe poleg navedenega še posebno plaketo. Dalje si pribori krožek, ki je pri tekmi vrst za prvenstvo v Slov. orliški zvezi dosegel prvo mesto, pravico nositi zvezno zastavo na vseh zveznih in dru¬ gih prireditvah, dokler si te pravice ne pribori drug krožek. Tekmovalna tvarina. Tekme vrst za prvenstvo krožkov v Orliški. Tekma obsega: 1. Redovne vaje. 2. Proste vaje. 3. Korakanje s petjem. 4. Telovadna obleka in disciplina. 1. Redovne vaje. Vrsta stoji v redu v odmoru. Vrhovna sodnica poveljuje: »Mirno!« »Vrsta stopaj!« . »Zavoj reda 90 stopinj desno!« »Obstoj!« »V dvored pošte j!« »V dvored na desno!« »Zavoj dvoreda 180 stopinj levo!« »Premo!« »Obstoj!« »Od srede na desno in levo odrocite!« »Priročite!« »Na desno!« »Od leve na desno odrocite!« »Priročite!« »Na levo!« »Na mestu voljno!« 81 Navodila. Redovne vaje se izvajajo po novem Vadniku (pri voljnem stavu so roke prekrižane na hrbtu). Reduje in pazi se na strumnost, skladnost, kritje, ravnanje in brezhibno izvedbo. Za slabo držanje telesa, slab korak, se odbije tek¬ movalki 1 do 2 točki. Za vsako napačno izvedbo vaje (za nepravilen zavoj reda, dvoreda, za izpuščen, ali v nasprotno stran ali z nasprotno nogo izveden gib i. t. d.) izgubi tekmo¬ valka 3 točke. Za splošno malomarno izvedbo se more odbiti tekmovalki največ 3 točke. Za slabo ravnanje in kritje se odbije pri redova- nju skupne izvedbe vrste 1 do 3 točke za vsako tek¬ movalko. Zmota ene tekmovalke ne vpliva na presojo dru¬ gih tekmovalk, ako so te pravilno vadile naprej, tem¬ več se le znamka za končni skupni uspeh vrste zniža za odbite točke. 2 . Proste vaje. Izvajala se bo ena prosta vaja, obvezna za leto 1930/31, ki se bo na zadnji sodniški seji izžrebala. Navodila. Vaja se izvaja na povelje in štetje vrhovne sodnice. Ocenjuje in reduje se celotna izvedba, pravilnost, enotnost, skladnost ter kritje in ravnanje. Paziti je tudi na vmesne gibe, stav »Mirno!« in »Voljnoi!«. 6 82 Vaje je izvajati točno po predpisih: Gotove gibe odločno in sekano, druge mehko in vezano. Katera vezane gibe seka ali nasprotno sekane gibe veže, iz¬ gubi 1 do 2 točki. Gibi rok. Slabe drže rok, kakor skrčene namesto docela napete roke ali obratno (bodisi v komolcih ali pesteh ali zapestju), netočno: od-, pred-, za- in vzroeenje, napačen položaj dlani — se odbije 1—2 točki. Ako se loki (n. pr. čelni in dr.) ne izvedejo v kar najbolj določeni ravnini, se odšteje 1 točka. Katera preide iz ene lege v drugo po najkrajši poti in ne v predpisanem loku ali obratno, izgubi 1 do 3 točke. Gibi nog. Za krčenje ali upognjenje nog, ako bi morale biti docela iztegnjene, ali nasprotno, se odbije 1—2 točki. Pri od-, pred- in zanoženju morajo biti stopala popolnoma iztegnjena, ker sicer se odbije 1 točka. Isto velja za nožne stoje. Ako tekmovalka ne izvede vzpona, kjer je ta pred¬ pisan, ali obratno, izgubi 1 točko. Za prevelik tekalni korak izgubi 1 točko. Za te¬ žak, neprožen tekalni korak ali poskok izgubi do 2 točki. Gibi glave. Katera ima glavo v drugem položaju, kakor je predpisano ali zahteva dotični gib, izgubi do 2 točki. Gibi trupa. Katera spremlja s trupom gibe rok, kadar se to ne zahteva, ali nasprotno, izgubi 1—2 točki. 83 Ako nima trupa v predpisanem položaju (pred-, od- ali zaklon), trup upognjen mesto uleknjen, izgubi 1—3 točke. Nepravilen poklek (ali poklek mesto počep) iz¬ gubi 1—3 točke. Zamenjan, izpuščen ali pridejan gib 1—5 točk. Napačen obrat, korak z nepravo nogo 1—3 točke. Splošna malomarna izvedba do 3 točke. Napaka ene tekmovalke nima vpliva na redovanje drugih, temveč se samo pri redovanju skupnega uspe¬ ha cele vrste zniža končni uspeh za odbite točke. Pri redovanju skupne izvedbe se pazi na enotnost in skladnost ter lepoto izvedbe, zlasti pa na kritje in ravnanje. Prehitevanje ali zaostajanje, slabo kritje in ravnanje se reduje pri skupni izvedbi z odbitkom 1—3 točke za vsako tekmovalko. Ako se ista napaka ponavlja skozi celo vajo, se to šteje le enkrat za na¬ pako. 3. Korakanje s petjem. Tekmuje se v dveh koračnicah: »Dvignite Orli« in »Smo dekliška mlada četa« (po napevu »Mi smo Orli«) — glej Orlovska pesmarica! — in sicer v oni koračnici, ki se bo na zadnji sodniški seji izžrebala. Navodila. Ocenjuje in reduje se splošni vtis cele vrste. Oce¬ njuje se predvsem skladnost petja (enoglasno), poleg tega tudi strumnost koraka. Za slab korak se more vsaki tekmovalki odbiti dve točki. Za vsako tekmo¬ valko, ki ne poje ali ne zna pesmi, se odšteje vrsti tri točke. 6 * 84 Koračnica se začne na levo nogo in je prvi takt vedno na levo nogo. Za vsako napako v tem oziru se odbije tekmovalki 3 točke. 4. Telovadna obleka in disciplina. Za telovadno obleko je dosegljivih 10 točk, ako je ista v redu. Za disciplino istotako 10 točk. Navodila. Telovadna obleka mora biti izdelana točno po predpisu, zlikana in čista. Ako se je obleka neposredno pred tekmo brez krivde tekmovalke pokvarila, je to treba naznaniti sodnici pred začetkom tekme. Pri disciplini se reduje dohod, odhod in zadrža¬ nje vrste in posameznic med tekmo. Red iz discipline in telovadne obleke določijo vse tri komisije za te tekme skupno. Tabela dosegljivih točk v tekmi vrst za prvenstvo krožkov v Orliški. Slovanske tekme vrst Te tekme obsegajo tekme vrst in posameznic v teh vrstah. Tekma obsega: 1. Proste vaje. 2. Suvanje krogle obojeročno. 3. Skok v daljavo z zaletom. 4. Štafetni tek, 6 X 60 m. 1. Proste vaje. Izvajala se bo ena prosta vaja, obvezna za leto 1930 31, ki se na predvečer tekem na sodniški seji izžreba. Sicer veljajo ista navodila in predpisi kot pri tekmi krožkov. 2. Suvanje krogle obojeročno (3-628 kg). Sunek 14 m — 20 točk, za vsakih 15 cm manj iz¬ gubi tekmovalka 1 točko. Najkrajši sunek je tedaj 11-15 m — 1 točka. Navodila. Suva se z vsako roko trikrat ter se najboljši sunek vsake roke zmeri. Dosežena mera obeh rok se sešteje in oceni. 86 Suva se krogla 3-628 kg težka, od rame, z mesta ali z zaletom, iz kroga, katerega premer meri 2-13 m. Vsak dotik gornjega roba železnega ali lesenega kroga ali belo označene krogove črte, prestop kroga ali dotik tal z roko izven kroga, preden je krogla padla na tla, napravi sunek neveljaven. Enako je neveljaven sunek, ako se je krogla dala za ramoi ali se vrgla v loku, ako pade krogla preko kroga, ko se priprav¬ ljamo za sunek ali ako pade izven sektorja 90 stopinj. Izstop iz kroga po dokončanem sunku je dovoljen le v zadnji polovici kroga, sicer je sunek neveljaven. Daljava meta se meri v ravni črti od najbližjega odtisa krogle v smeri proti sredini kroga do točke, kjer preseka ta črta krogov obod. 3. Skok v daljavo z zaletom. Skok 3-50 m — 20 točk, za: vsakih 5 cm manj se odšteje tekmovalki 1 točka. Najkrajši skok je tedaj 2-55 m = 1 točka. Navodila. Zalet in način (stil) skoka je poljuben. Dovoljeni so trije skoki, od katerih se najboljši reduje. Pri prestopu odrivališča je skok neveljaven, toda se šteje kot skok brez uspeha. Daljava skoka se meri pravokotno od odrivne črte k najbližjemu odtisu v do¬ skočišču. 4. Štafetni tek, 6 X 60 m. Progo 6 X 60 = 360 m imajo preteči vse tekmo¬ valke v 60 sekundah ter dobe za to 120 točk. Za vsako ’/ 5 sekunde daljšega teka se odbije vrsti po 2 točki. Najdaljši tek cele vrste je tedaj 71 4 / 5 sek. = 2 točki. 87 Navodila. Tekmujejo vedno tri vrste naenkrat. Vsaka vrsta ima svojo progo. Teče se samo enkrat. Štafetna palica se preda iz leve roke prednici v desno roko od desne strani. Vsak prestop začrtane proge, ali prezgodnja oziroma prepozna predaja šta¬ fetne palice (izven predajnega prostora) črta dose¬ ženi uspeh cele vrste. Način starta je poljuben. Povelje k začetnemu startu da sodnica na začetnem startu. Povelje se glasi: Na mesta!« »Pozor!«. Približno po dveh sekundah sledi strel. Ako je tekmovalka na začetnem startu predčasno stekla, se smatra to kot nepravilen start in jo sodnica pokliče nazaj z zopetnim strelom. Po treh nepravilnih startih (začetnih) izgubi cela vrsta vse točke. Črta na cilju se mora prestopiti s celim telesom. Prva mora pretrgati vrvico na cilju s celim telesom in ne z rokami. Namestnice pri tej panogi ne tekmujejo. Tabela dosegljivih točk v tekmi vrst in posameznic v teh vrstah. Tekme posameznic v petero¬ boju lahke atletike. Tekma obsega: 1. Skok v višino z zaletom. 2. Skok v daljavo z zaletom. 3. Suvanje krogle enoročno. 4. Metanje žoge z zanjko. 5. Prosti tek na 100 m. 1. Skok v višino z zaletom. Skok 1-30 m = 20 točk. Za vsakih 5 cm manj 2 točki manj. Najnižji skok tedaj 0-85 m = 2 točki. Navodila. Zalet in način (stil) skoka je poljuben. Pri vsaki višini so dovoljeni trije skoki, reduje se najboljši uspeh. Tekmovalka lahko začne skakati pri poljubni višini, toda ne nižje kot 85 cm. Ako izbrane začetne višine tudi tretjič ne pre¬ skoči, ne more zahtevati nižje višine in dobi 0. Ako tekmovalka tudi pri tretjem poizkusu ne do¬ seže predpisane višine, izpade od nadaljnjega tekmo¬ vanja v tej panogi in se reduje višina, ki jo je tekmo¬ valka preskočila. Vsaka tekmovalka mora skakati vsako nadaljno višino, dokler po prejšnjem določilu 89 ne izpade od nadaljnega tekmovanja. Kot skok se šteje vsako prekoračenje mejne črte med odrivališčem in doskočiščem. Ako se tekmovalka tako dotakne late, da pade lata na tla, se skok ne reduje kot uspeh. Višina skoka se meri od gornjega roba late navpično na tla tam, kjer je latai najnižja. 2. Skok v daljavo z zaletom. Skok 4 m = 20 točk. Za vsakih 5 cm manj 1 točka manj. Tedaj je najkrajši skok 3-05 m = 1 točka. Navodila in predpisi isti kot pri slovanski tekmi vrst. 3. Suvanje krogle enoročno (3-628 kg). Najdaljši sunek 8-50 m == 20 točk. Za vsakih 10 cm manj 1 točka manji. Tedaj najkrajši sunek 6-60 m = 1 točka. Navodila. Suva se samo z eno roko, poljubno z desno ali levo. Dovoljeni so 3 sunki. Sicer veljajo ista pravila in navodila kot pri tekmi vrst. 4. Metanje žoge z zanjko. Najdaljši met 25 m = 20 točk. Za vsakih 20 cm krajšega meta 1 točka manj. Najkrajši met tedaj 21-20 m = 1 točka. Navodila. Meče se z desno ali z levo roko, z mesta, z zaletom ali z obratom. 90 Dovoljeni so 3 meti, od katerih se najboljši re- duje. Prestop mejne črte ali padec preko nje, kakor tudi vsak dotik z roko preko te črte, preden je žoga padla na tla, napravi met neveljaven. Enako, ako je padla žoga izven sektorja 90 stopinj na tla. Daljava meta se meri pravokotno od mesta padca (od najbližjega odtisa žoge) k metalni črti. 5. Prosti tek na 100 m. Za tek 14 2 / 5 sekunde = 20 točk. Za vsako 1 / 3 se¬ kunde več je 1 točka manj. Najdaljši čas tedaj 18V 5 sekunde = 1 točka. Navodila in pravila ista kot pri teku štafet, v kolikor zadevajo prosti tek. Tabela dosegljivih točk v tekmi posameznic v petero¬ boju lahke atletike. Tekme mladenk. Za te tekme veljajo isti predpisi kakor za tekme članic. Tekma obsega: Tekmo vrst in posameznic v teh vrstah. Obseg: 1. Proste vaje. 2. Kolebnica. 3. Skok v daljavo z zaletom. 4. Tek na 60 m. 1. Proste vaje. Izvaja se ena prosta vaja mladenk, obvezna za leto 1930/31, ki se je na predidoči sodniški seji iz¬ žrebala. 2. Kolebnica. Vaja. 1. Vrsta zaporedno v zastopu izpodteče ko- lebujočo vrv. 2. Izpodtek kolebujoče vrvi v zastopu z en¬ kratnim poskokom. 3. Izpodtek vrvi z 2 poskokoma 2 tekmovalki istočasno. 4. Izpodtek vrvi s 3 poskoki 3 tekmovalke istočasno. 92 5. Izpodtek vrvi s 4 poskoki in hkratnim vsa¬ kokratnim pol obratom v levo 3 tekmo¬ valke istočasno. Navodila, Vrsta stoji v redu v odmoru in nastopi na povelje vrhovne sodnice. Vsaka naslednja tekmovalka nastopi na vsak tretji koleb. Med posameznimi poskoki se izvajajo medskoki. Tekmovalke, ki nastopijo' istočasno', mo¬ rajo izvajati poskoke in obrate istočasno'. Enako je dohod in odhod istočasen. Takoiji po končani vaji se tekmovalke urede k naslednji. Telovadkinje se bli¬ žajo vrvi od leve strani in jo zapuste na desni strani. Reduje se dohod, odhod, izvedba, gibčnost pri posa¬ meznici ter celotna izvedba vrste (enakomernost). Vsak dotik vrvi se kaznuje z odbitkom 3 točk. Za vsak izostal poskok ali v nasprotno smer izveden obrat 5 točk. Za prepozen ali prezgoden obrat se od¬ bije vrsti pri redovanju skupne izvedbe za vsako tek¬ movalko, ki je napako napravila, 3 točke. Ako se vrv po' krivdi tekmovalke zamota ali ali ako pade tekmovalka preko nje, dobi 0. Ponovitve ni. 3. Skok v daljavo z zaletom. Najdaljši skok 3-50 m = 20 točk. Za vsakih 5 cm manj 1 točka manj. Najkrajši skok tedaj 2-45 m = 1 točka. 3. Tek na 60 m. Najkrajši tek 11 sekund = 20 točk. Za vsako 1 /b sekunde daljšega teka 1 točka manj. Najdaljši tek tedaj 14 4 / 5 sekunde = 1 točka. 93 Tabela dosegljivih točk v tekmi mladenk. Tekme gojenk Te tekme so tekme vrst. Veljajo ista pravila kot pri tekmi članic. Tekma obsega: 1. Redovne vaje. 2. Proste vaje. 3. Žoga. 4. Tek na 50 m. 1. Redovne vaje. Povelja: Mirno!« »Na desno!« Na levo krog!« Na desno!« »V dvored pošte j!« V dvored na desno!« Dvored desno zavij, stopaj!« (Zavoj 180 stopinj.) Premo!« Obstoj!« Od srede na desno in levo odročite!« Priročite!« 95 Na desno!« »Od leve na desno odročite!« »Na levo!« »Priročite!« »Na mestu voljno!« 2. Proste vaje. Izvajala se bo ena prosta vaja gojenk, obvezna za leto 1930/31, ki se bo na predvečer tekem izžrebala. 3. Žoga. Tekmuje se v lovenju in podajanju žoge, t. j. lo- venje z obema rokama, z levo, z desno, med ploskom, med obratom, v poskoku na eni in obeh nogah. Poda¬ janje žoge z obema rokama, z levo, z desno, z odbi¬ janjem. Odbijanje z eno in z obema rokama v istem redu kot lovenje itd. Izvajale se bodo vaje v redu, kot se določi na zadnji sodniški seji. Navodila. Vsaka vaja se izvede samo enkrat. Žogo podaja in lovi v to določena sodnica. Za vsako vajo, pri kateri je žoga padla na tla, izgubi posameznica 2 točki. Ako vjame tekmovalka žogo izven začrtanega prostora, izgubi 1 točko. Tek na 50 m. Najkrajši tek 15 sekund — 20 točk. Za vsako V 5 sekunde daljšega teka 1 točka manj. Najdaljši tek tedaj 18 4 / 5 sekunde = 1 točka. 96 Tabela dosegljivih točk v tekmi gojenk. Orlovska knjižnica. 1. zv.: Ivo Pirc: Mladinske in telovadne igre, I. del. Pošlo. 2. zv.: Tekmovalne vaje za I. slovanski orlovski tabor v Mariboru. 3. zv.: Vadnik, druga izpopolnjena izdaja. 4. zv.: Poslovnik, II. izdaja. 5« zv.: Tekmovalne vaje za leto 1921. 6. zv.: Spomini orlovske mladosti. Povest. 7. zv.: Ivo Pirc: Mladinske in telovadne igre, II. del. 8. zv.: Kako se vodi Čebelica? 9. zv.; Odsekovno poslovanje, I. del: Tajnik. 10. z^ : Tekmovalni red in vaje za leto 1924. 11. zv.: Franc Zabret: Orlovstvo, Doneski k ideologiji orlov¬ skega programa. 12. zv.: Milko Jeglič: Naraščajske ure. 13. zv.: Brat Nardžič: Nagovori pri naraščaju. 14. zv.: Tekmovalni red za vaje leta 1925. 15. zv.: Dr. A. Ušeničnik: Socialno vprašanje. 16. zv.: Orlovske tekmovalne vaje za leto 1926. 17. zv.: Tekmovalni red za leto 1926. 18. zv.: Sprejemna preizkušnja za Mladce. 19. zv.: Blagajnik. 10 D*in. 20. zv.: Orlovske tekmovalne vaje za leto 1927. 21. zv.: Dr. A. Ušeničnik: Socialna ekonomija 1926. 2?. zv.: Drugi izpit za Mladce, 1. sešifek 1926. 23. zv.: Vprašanja in naloge pri poslovnih izpitih 24. zv.: Orlovske tekmovalne vaje za leto 1928. Po lo. 25. zv.: Tekmovalni red in vaje za praški orlovski tabor. 26. zv.: Igre za mladce. I. zvezek. 15 Din. 27. zv.: Talna telovadba. 10 Din. 28. zv.: Stori to: Navodila za lepo vedenje (za mladce). 29. zv.: Slovanske orlovske tekme leta 1931. v Ljubljani. 16 Din. Natisnila Jugoslovanska tiskarna v iljubljani.