Št. 211.
V Ljubljani, pondeijek dne 16. septembra 1918.
Leto II
HflPREJ
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredniitvo In apravniitvo ▼ Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6, L nadstr.
Učiteljska tiskarna.
Naročnina: po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 42'—, za pol leta K 21'—, za četrt leta K 10'50, za mesec K 3'50. Za Nemčijo celo 'eto K 46, za ostalo tujino in Ameriko K 54.
JOE
Inseratl: Knostopna petit vrstica 30 v; pogojen prostor K 1'—; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratne objave po dogovoru primeren popust
Reklamacije za list so poštnine proste.
Posamezna številka 20 vinarjev.	j
Avstro-ogrska vlada vabi
voj uj oče države k razgovoru.
(Prireditev neobveznih možnostih v kakem
Dunaj, 14. septembra. !
Uradno se poroča:
Objektivno in vestno premotrenje razmer vseh vo-jlijočih držav ne pripušča nobenega dvoma, da si želijo vsi narodi skorajšen konec krvave vojne. Kljub tej naravni in umljivi želji po miru se dosedaj ni posrečilo, da se ustvarijo oni predpogoji; ki bi utegnili uresničiti mirovna prizadevanja in premostiti prepad, ki še vedno loči voju-joče sile. Zato je treba pretehtati vse sredstva in pota, ki naj nudijo odgovornim iaktorjem vseh dežel priliko, da prouče sedanje množnosti za sporazumljenje.
Uradni komunike spominja dalje na decembrsko mirovno ponudbo iz leta 1916., in pravi, da je imela uspeh v tohko, da od tedaj mirovno gibanje nikdar ni popolnoma prenehalo, le da pri merodajnih faktorjih to mirovno stremljenje ni našlo odmeva. C. in kr. vlada uvideva, da vsega gorja in uničujočih posledic strašne vojne ni mogoče popraviti naenkrat, vendar smatra za svojo dolžnost. da pripravi pot mirovnim pogajanjem, ki utegnejo rešili, kar se da še rešiti. In ako se še danes najdejo faktorji, ki bi skušali končati vojno !c na podlagi zmagovitega miru. potem ni dvoma, da je dosegljiv ta cilj — ako je sploh dosegljiv — le z nadaljnjo krvavo in dolgotrajno vojno. Posledice, ki bi vsled tako politike nastale za vse države in narode Ev rope, hi tudi poznejši zmagoviti mir ne mogel poravnati. Le mir, ki bi mogel izravnati nasprotujoča stremljenja sovražnikov na pravičen način, bi bil zažetjen vsem narodov. Zato jo sklenila avstro-ogrska vlada, da predlaga vsem vojuločlm prijatelju in sovražniku da v svobodni izmeni nazorov presodijo, so-li dani oni predpogoji, ki bi pripravili pot mirovnim pogajanjem. C. in kr. vlada je izdala v to svrho naslednjo
noto:
Mirovna ponudba, ki so jo naslovile vlade četvero-zveze dne 12. decembra 1916 na svoje sovražnike — in te spravljive misli niso nikdar opustile — pomenja kljub odklonitvi važno dobo v zgodovini te vojne. Od tega časa dalje tvori mirovno vprašanje središče vse evropejske, da svetovne diskusije, ki zavzema vedno večji obseg.
razgovorov o mirovnih nevtralnem kraju.)
Skoro vse vojujoče države so druga za drugo jele razpravljati o vprašanju miru, njega predpogojih in pogojih. Razvojna črta teh razpravljanj pa ni bila enotna in stalna, temeljna stališča so se menjavala ob vplivu vojaškega in političnega položaja in vsaj doslej ni imela praktičnega, uporabljivega, splošnega rezultata.
Vendar se da ugotoviti, neodvisno od vseh teh omahovanj, da se je oddaljenost obojestranskih nazorov v splošnem nekoliko skrčila, da se kaže kljub — ne da se tajiti , še vedno obstoječim odločnim, doslej nepremostljivim nasprotstvom vsaj deloma popustljivost marsikaterih ekstremnih konkretnih vojnih ciljev in da se manifestira neko gotovo soglasje glede splošnih temeljnih načel svetovnega miru.
Volja po miru in sporazumu.
V obeli taborih je nedvomno opažati v širokih ljudskih slojih naraščanje volje po miru in sporazumu. Ta vtisk potrjuje tudi okolnost. kako so svoj čas sprejeli sovražniki mirovni predlog četverozveze s svojimi izjavami odgovornih kakor- tudi neodgovornih, toda politično nikakor ne nevplivnih osebnosti.
Dočini so na primer še stavili aliiranci v odgovoru na NVilsonovo noto zahteve po razkosanju Avstro-Ogr-ske, po zmanjšanju in notranji preureditvi Nemčije ter po' uničenju evropske Turčije, so enteute vlade pozneje te zahteve, ki bi se dale uresničiti le s popolno zmago, modificirale oziroma deloma celo opustile.
Tako je pred približno enim letom minister Balfour v angleški spodnji zbornici izrecno priznal, da mora rešiti Avstro-Ogrska svoje notranje probleme sama in da noben zunanji činitelj no sme naložiti Nemčiji ustavo. Minister L lov d George je začetkom tega leta izjavil, da nikakor niso vojni cilji aliirancev, razkosati Avstro-Ogr-sko. oropati Turčijo njenih turških provinc in Nemčijo notranje reformirati. Simptomatično more veljati tudi. da jo minister Balfour meseca decembra 1917 kategorično odklonil mnenje, češ, da se je angleška politika kdaj angažirala za ustanovitev samostojne države iz ozemlja na levi strani Rena, katero pripada Nemčiji.
Euunciacije osrednjih sil ne pripuščajo nobenega dvoma, tla vodijo le obrambno vojno za nedotakljivost in varnost svojih ozemelj.
Podlaga miru.
•Mnogo izrecneje kot na polju konkretnih vojnih ciljev se je udejstvovalo približanje nazorov z ozirom na one smeri, na podlagi katerih naj se sklene mir in zgradi bodoči evropejski in svetovni red. Predsednik \Vilson je tozadevno v svojih govorih dne 12. februarja in 4. julija k I. formuliral načela, ki pri aliirancih niso nalete!;; na upoi in ki tudi na strani četverozveze ne bi smela naleteti, seveda pod pogojem, da so splošno združljiva z življenjskimi interesi dotičnih držav. Na vsak način je treba pomisliti, da soglasje v splošnih načelih še ne zadostuje, temveč je treba gledati na to, da se zedinimo o njih razlagi in o njih uporabi za posamezna konkretna vojna in mirovna vprašanja.
Za treznega opazovalca ni dvoma, da je pri vseh vo-jujočih državah, brez izjeme, silno narasla želja za sporazumni mir, in da postaja prepričanje, da bi moralo nadaljevanje krvave vojne spremeniti Evropo v razvaline in v položaj izčrpanosti, vedno večje. 'Tak položaj bi za-branjeval njen razvoj za cela desetletja, ne da bi bilo dano jamstvo, doseči s tem ono odločitev z orožjem, za katero sta stremil! obe strani tekom štirih let. polnih strašnih žrtev, gorja in naporov.
Po kateri poti in kako pa je mogoče pripraviti pot sporazumu in ga končno doseči?
Ali je resen izgled. priti potom dosedanjega razpravljanja o mirovnem vprašanju do tega cilja? Nimamo poguma, da bi pritrdili zadnjemu vprašanju.
Dosedanja razpravljanja o mirovnem vprašanju.
Diskusija od ene javne tribune do druge, kot se je doslej vršila med državniki raznih dežel, je bila le vrsta monologov. Predvsem ji manjka neposrednosti. Govor in protigovor si nista bila v nikakršni zvezi; govorniki so govorili brez medsebojnega ozira. Na drugi strani pa sta ji odvzemali možnost plodovitega razvoja javnost ter tlti teh razpravljanj. Vse javne izjave te vrste so bile ovite v plašč zgovornosti, ki računa z učinkovanjem na veliko distanco in na mase. S tem pa se veča — zavestno ali nezavestno — presledek do nasprotnikovih nazorov, nastajajo ncsporazumljenja, ki se ukoreninijo, toda težko odstranijo, in se otežkoča svoboden, priprost razgovor. Vsaka izjava vodilnih državnikov je predmet strastne in pietiiavane diskusije nepoklicanih elementov, še predno utegnejo odgovoriti nanjo pristojni organi nasprotne strani. Pa tudi odgovorni državniki sami so prisiljeni, da govore v visokem tonu in se strastno oklepajo ekstremnih stališč, to pa vsled skrbnosti, da ne bi ogrožali interese vojnega vodstva z neugodnim vplivanjem na razpoloženje v domovini in da ne bi predčasno izdali lastnih zadnjih namenov.
Ako naj se torej poizkuša preiskati, so-li dane za sporazumljenje, ki bi odvrnilo katastrofo samomorilnega nadaljevanja vojne, podlage, potem naj se na vsak način voli
LISTEK.
Rdeči sarafan.
Poljski spisal Mihael C z a j k o \v s k i.
(Dalje.)
Zaman sem iskal ugodne prilike, da bi govoril z očetom, bolje rečeno, se nisem upal, dasi je bila moja ljubezen do Pavline vedno večja in večja.
'sknvnim strahom sem se moral odločiti za pogo-'()l z očetom.
noni v večnost*. ** 'C pornikal dau l)0,nk<-' sestre z b;lr0'
Včasi sem si mkui , ko zvezan. Med tem sem" “‘J10!?1 tlldl iaz s Pavlino ta-večkrat na glas izgovoril tfcim ime™*0*11 SVOi° S°b° *" Ko je to stari Gregor v	t	•
Popraskal se ic za ušesi noto a	slišal, je vstopil.
I opraskal se je za ušesi, položil levico na stran stnnii •/
desno nogo naprej in začel tiho:	’	'	1
»Da, pač! Ta uboga gospodična Pavlina in ta ubotra gospa!«
»Kako ves ti to?« sem vzkliknil v strahu. »Kaj se je zgodilo s Pavliho?«
»Ah, milostljivi gospod, vi ste vsega krivi!«
»Česa? Govori vendar razločnejše!«
»Da. pomislite, milostljivi gospod, ljudje pravijo, da jo vi hočete imeti samo za ljubico, ne pa poročiti jo!«
»Kako to? Kaj naj to pomeni?«
»Da vi ne mislite na to, da bi jo kdaj vzeli za ženo, milostljivi gospod!«
»Kdo so ti ljudje?« sem kričal in sc penil od jeze.
»Imenuj jih! in takoj zadavim vse te obrekovalce!«
»Potem bi jih morali dosti pomoriti, kajti to trdi, skoro vsak!«
»In ti, Gregor, ali ti molčiš k temu?«
»Ne, milostljivi gospod! Jaz pravim, da ste vi častivreden mož in gospodična Pavlina tako brumna in dobra. kot je bila rajnka blaga gospa. Ljudje pa nočejo verjeti, da bi bil bogat gospod kdaj dober mož in da bi uboga deklica mogla dati kaj na njegovo čast!«
»Gregor, jaz se hočem in se tudi bom poročil ž njo!«
»To stoji! Samo ne vem, ako bo dovolil gospod papa.«
Celo noč sem bil oblečen iu sem si ubijal glavo, kako naj bi najprepričevalncjše govoril z očetom-.
Kakor hitro sem zvedel, da je vstal, sem šel v njegovo sobo.
Ko mo je videl tako bledega s solzami v očeh in še popolnoma napravljenega, mi je dejal: »Tomaž, kaj ti je?«-
Svoj namenjen ogovor sem pozabil, poljubil sem m roko in odgovoril:
»Moj dragi oče! Jaz bi se rad poročil!«
»S kom?«
»S Pavlino Kagorsko!«
Tedaj je skočil s stola in zakričal:
»Kaj? Japlovviecki s Kagorsko?«
Pri tem so se zbulile njegove oči od jeze iu to mi j vzelo skoro ves pogum. Naslonjen na steno, sem mu mir no odgovoril:
»Saj Kagorski niso nič slabši kot Japlovviecki. Pavli nin oče je bil vobče spoštovan mož!«
Moj oče je bil sedaj bled, sedaj rdeč od jeze in vpil
»Prej me boš položil v grob, predno bi dovolil k'a taksa!«
Stopil sem za korak naprej in ga prosil ponižno:
»Oče, rotim te, dovoli mi! Kajti jaz sem prisegel h prisegam tudi sedaj, da ne vzamem nobene druge'■ko Pavline!«
Ko sem hotel prijeti njegovo roko in mu pasti k njegovim nogam, me je sunil od sebe:
»Proč! Izpred rnojih oči! Ti nepokorni sin!«
»Nobene druge kot Pavlino!« sem ponavljal zapuščajoč sobo.
(Dalje prih.)
Stran 2.
druga metoda,
ki omogoči neposredno ustmeno razpravljanje med zastopniki vlad — in le med njimi.
Predmet takemu razpravljanju in medseboinetnu raz-jasnjenju naj ravno tako tvorijo nasprotujoči nazori posameznih vojujočih držav, kakor tudi splošna načela, ki naj služijo miru in bodočemu medsebojnemu razmerju držav kot podlaga iu glede katerih naj se skuša najprej doseči spravo z izgledom na uspeh.
Kakor hitro bi bil dosežen sporazum v temeljnih principih, bi morali v poteku razprav skušati, da jih konkretno uporabimo pri posameznih mirovnih vprašanjih in jih tako skušamo rešiti. Upajmo, da nobena vojujoča stranka ne bo imela pomisleka proti taki izmeni mnenj. Vojna naj se medtem ne prekine. Razgovori naj se zavlečejo le. v kolikor smatrajo udeležniki za potrebno. Za zastopane države zaradi tega no utegnejo nastati nikakršne škode. Taka izmena mnenj bi morala biti mirovni stvari le v korist. Kar se prvič ne posreči, se utegne ponoviti, in v najslabšem slučaju se s tem pojasnijo nazori. Stara nesporazumljenja bi sc dala odstraniti, mnoga nova spoznanja pridobiti, odprli bi se toki zadržanega človeškega prijateljstva, v čigar toploti bi ostalo ohranjeno vse bistveno, dočim bi izginilo marsikako nasprotstvo, ki se mu danes prisoja še prekomeren pomen. -
Po našem prepričanju so vsi vojujoči dolžni človeštvu, da skupno pretehtajo, ni-li sedaj po toliko letih požrtvovalnega, toda neodločnega boja, čigar ves potek kaže za sporazum, mogoče, da' se napravi konec tej strašni vojni.
Predlog avstro-ogrske vlade.
C. in kr. vlada bi zato predlagala vsem vladam vojujočih držav, da odpošljejo k zaupnemu in neobveznemu razgovoru o temeljnih principih mirovnega sklepa v kraju nevtralnega inozemstva in v bližnjem času — o čemer bi se bilo treba zediniti - • delegate, ki bi bili pooblaščeni. da medsebojno naznanijo mnenja svojih vlad o onih principih, da sprejmejo analogna sporočila kakor tudi izprosijo in izrečejo odkrite in prostodušne izjave o vseh onih točkah, ki potrebujejo preciznosti.
C. in kr. vlada se počašča prositi vlado potom
naklonjenega posredovanja Vaše ekscelence, da to sporočilo vladi naznani.
Govorniška konkurenca.
Državniki skoro vseli vojujočih držav so postali zadnje dni res močinio zgovorni. In ni prvič, da mam servirajo z tako obilico političnih govoranc. Zato mi nikakršen čuidež, če vidijo uakaferniiki v teli govorih naših državnikov davno izmenjavo idej, ki maj nas spravijo v prava pravcata mirovna pogajanja. Govorili so angleški, nemški din avstrijski državniki. Colo maš zunanji minister Bur lan si je privoščil mal govorniški polet totb dobri kapljici in polnih krožnikih, ki smo dih pomudili nemškim časnikarjem zato, da odnesejo domoiv najboljši utlisk liz maše ‘ljubljene domovine. Ln poslanici, ki jo je namenil VVilsoin ameriškemu delavstvu, je odgovoril koj nemški Vdilijelm s posebnim govorom na meniško delavstvo. Zadnji govor, ki naj ga zabeležimo, je pa govor nemškega Vice-kanolerja Payerja. Torej polno dobre goviar,mišice volje na raznih več ali manj javnih zborovanjih ,in pri dobro pogrnjenih mizah! Mi Avstrijci dokazujemo s tem, do hočemo res demokratizirati m,aše ustavne inštitucije in se zato miti ne oziramo več na zastarela zastopstva, kakor šen je maš parlament lin kdkoiršmc so naše delegacije. Kjer so zbrani povabljenci zato, da samo poslušajo iim odobravajo, je jlepše in prijetnejše govoriti, kakor pred zastopniki, ki lili ise utegnili predramiti, da izrazijo svojo nezadovoljnost z vsem, kar so storile maše vlade. Navadno so maši imiimiisiferti slabo govorili ln še slabše delali. Te svoje častitljive navade se niso še odvadili. Vendar sreča časih koga pamet in ‘pove kaj pametnega, d asi se ne name- ^ rava nikdar ravnati po svojih slučajno pametnih nazorih. Pred im otb Brest Ji tovskem miru .ie nekaj mož, ki so Imeli državna vodilna mesta, tudi govorilo kakor, da so sklenili miiir s pametjo. Rrest-Litovski mir je postal kljub temu slab. Kaj pomagajo torej pametni govori, če nimamo moči, da bi se po mijih ravnali. Kdo naj verjame pametnim besedam, če me slede tem tudi pametna ‘dejanja. Neuko ‘ljudstvo je pač mogoče zaslepiti. Toda državniki entente niso neuko ljudstvo in zato jim mi dovolj, če izpre-govbri kdo izmed državnikov osrednjih velesil nekaj skromnlo-pametnih besed. Bresf-Litovslki En Rukareški imtiir sta povedala dovoli jasno, kaj se sme venieti besedam im obljubami. Poleg tega si smejo enteinitmi statisti z vso pravico misliti, da pili mas Itak ne odločajo zlasti o zunanji politiki državniki iti ljudska zastopstva, marveč naša visoka im imogočrm ohgamhiiia, ki plačuje državnike le zato. da ji služijo kot orodje in pa kot ‘Okrasek za javno mnenje.
NAPREJ.
Manj govoranc in več dobrih in pametnih dejanj, nekoMko manu' diplomatske govorniške telovadbe in nokai več odkritosrčnosti napram svojim in tujim narodom, bi prav koristilo mam lin bi povzdignilo ugled osrednjih velesil. Predvsem je pa treba, da govore ljudje, ki so narodom odgovorni za svoje govore in za svoja dejanja in pa, da govore zaenkrat edinim opravičenim ‘narodnim zastopnikom. Ljudje, ki ne marajo biti narodom odgovorni, naj drže jezik za zobmi lin naj bodo sploh veseli, da jih narodi niso še vrgli med staro šaro ali v muzeje zanimivih sit arin.
Naši ministri im kanclerjevi namestniki so pa tudi v 'drugih ozirih zelo modri. Splošna je zahteva po demokratizaciji. Domača ljudstva
lo	zahtevajo. Jo zahtevajo sebi v korist in pa ker vodo, da nas le demokratizacija naših notranjih ustrojev more približati miru. Gospod liussarek se pa postavi na stališče kakor, da je to le trmasta zahteva en tem tirnih vodilnih mož. Trpimo moralno in gmotno kakor da smo od boiga zavrženi v večino peklensko življenje. Pa mas tolažijo, češ, saj se godi enaiko tudi našim nasprotnikom. Nam se bojda zdii, da ni naša zadeva reševati vprašanju naših nasprotnikov. Tam so že ‘ljudje, ki se bodo zavzeli za svoje narode. Naši državniki naj se pomudijo pogledati jasno in brez predsodkov v naše razmere in nlič ne bo škodovalo njihovemu dobremu Imenu, če bodo nehali gledati na domače nezadovoljneže kot na en tem tirne pomagače. Kadar uredimo naše stvari tako, da ne bo več treba narodom, da se bore za vsakršno mrvo pravice in bomo jim dovolili, da si urede svoje medsebojne odnošaie kakor si mislijo, da je najbolje; s tem bomo vzeli povod enttenti za vmešavanja v naša vprašanja in več bomo koristili miru nego z vsemi pojedinami in z vsemi govorancami proti ententi, ki imajo edino to dobro svojstvo, da kažejo javno vso v nebo-vpiiijočo nesposobnost naših državnikov. Poslušajte svoje narode in ne bo se vam treba bra-niiti pred napadi._______________________________
Vojna poročila.
Avstrijsko vojno poročilo.
Dunaj, 14. septembra. Uradno se razglaša: Na italijanskem bojišču so biili vzhodno Brento im na Morite Sollarolo sovražni suinki zavrnjeni, pni San Dona ob Piavi pa se je Italijanom ponesrečil poskus prehoda na vzhodni breg reke. Na francoskem bojišču avstroogrske čete včeraj niiso bile zapletene v večje boje. V Albaniji so naše čete severno kraja Bojani iztrgale sovražniku nekoliko z največjo trdovratnostjo branjenih pristav. V osvojenih pozicijah smo odbili ljute. s pomočjo oklepnih avtomobilov izvedenih italijanskih protinapadov. Italijani so se umaknili v neredu. V gorovju To-mor smo razširili svoje te dni izvojevane uspehe z novim! pridobitvami.
Dunaj, 15. septembra. Uradno se razglaša: Na Italijanskem bojišču zelo živahni at-tiljerijski boji, poizvedovalno lin letalsko delovnim je.
Bitka na zapadli.
Berlin, 14. septembra. (Uradno.) Armadna skupina kraljeviča Ruprechta iim generala Boehina: Severno B,ixschoote smo v o-bramhi pred sovražnim napadom v j el! večje število Angležev. V kanalskem odseku so se pri Moevresu in Havrincourtu razvili srditi boji. Delne napade na Gouzcauoourt severno Ver-mamda ln ob obeh straneh ceste Ham=St. Ouentin smo zavrnili. — Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Napadi, katere -je sovražnik popoldne izvedel med Ailotto in Aiisno po srditem topniškem ognju, so se ponesrečili pred našimi črtami. Vzhodnopruski polhi so proti večeru odbili ponovne napade. Med Ais-no in Veslo artiljerijski boji. — Armadna skupina generala Gallvitza: Južno Orneisa ln ob cesti Verdun-Etain smo odbili sovražne sunke. Na bojni fronti med Cote koralne in Mozelo je potekel dan brez večjih bojev. Sovražnik svojih napadov ni nadaljeval; polagoma se ie približava! mašim novim črtam.
Berlin, 15. septembra. (Uradno.) Armadna skupina'kraljeviča Ruprechta: Ob obeh straneh kanala La Bassee smo zavrnili sovražne napade. Pri Havrincourtu so Angleži danes znova napadli. Prvi naval nas je potisnil na vzhodni rob kraja. Cez dan večkrat ponovljeni napada so se zrušili v našem ognju. Po srditem večurnem artilierijskem ognju so prešle naše divizije k protinapadu, v katerem smo sovražniku zopet iztrgali zavzete pozicije. Sov-
 u_ ______________________________________Štev. 211.
ražniik je imel v teh bojih ogromne izgube. Vjeli srno nad UK) Angležev. — Armadna skupina generala Boelma:	Močnejši artiljerijski boji.
Sovražhi sunki ob potoku Ouignom so bili zavrnjeni. Armadna skupina nemškega cesarjeviča: Armada generala Carlowiitza je bila med Aiiletto in Alabo zopet v težkem boju. Po večurni topniški pripravi so Francozi zjutraj znova napadli z močnimi silami. Ob obeh straneh Ai-lctte so jih odbili hainoveraniski in brunšvtiški polki. Braindenburžani in gardni potki, ki so že devet dni stoje v boju, so tudi včeraj v bližin-sikem boju zavrnili ljute francoske napade, o-jačene s topniškim ognjem in mimamii. Sovražnik je izvedel sunek preko višin pri Lafauxu proti Allemiontu. Naš protinapad je ustavil sovražnikovo prodiranje. Med San c v jem se je sovražni naval zrušil pred našimi črtami. Južno Aisne so napadli franoozi večinoma s 'senegalskimi zamorci med Revillonoim m Romai-nom. Vkljub težkim izgubam, ki jih je ime! dopoldne, je sovražnik v popoldanskih urah navali! v novlih napadih. Tudi ti napadi niso ime-
li	uspeha. — Armadna skupina generala Gall-witza: Na obeh straneh ceste Verduin=Etalin so se ponesrečili sovražni napadi. Med Cortes Lorains in Mozelo manjši boji pred našimi novimi črtami. Sovražnik, hi (se je ‘posluževali <>-klopnih vozov, le bil zavrnjen. V zračnem boju smo sestrelili včeraj 9 sovražnih balonov ln 46 letal.
Berlin, 15. ‘septembra zvečer:	Danes
nobenih večjih bojev. Spopadi med Gotes Lo-rains in Mozelo so se nadaljevali.
Letalski napad na otoke v Piavi.
Dunaj, 14. septembra. Naši bojni letalci so 10. septembra od sovražnika zasedene otoke v Piavi dvakrat uspešno napadli z bombami ln strojnimi puškami. Most, katerega je bil sovražnik napravil do otokov, so naši letalci z bombami razstrelili.
Nova angleška ofenziva.
R o 11 e r d a m , 15. septembra. Vojni dopisniki nevtralnega časopisja sodijo, da' se bodo morali Nemci še nadalje umikati. Pričakovati je v kratkem tudi velike angleške ofenzive na severnem odseku fronte. Entemta razpolaga na fronti baje z 18.000 noviimi ‘Oklepnim! vozovi. Nemci so uničila znane francoske rudokope v severni Franciji, ki so jlli imeli doslej zasedene, kar se tolmači tako, da .jih nameravajo o-pustiti.
Pred italijansko ofenzivo.
Dunaj, 15. - septembra. Iz vojnega tiskovnega stana ise poroča, da je ob ugodnem vremenu na benečanski fronti vsako uro pričakovati velikega italijanskega napada.
Vesti iz Rusije.
Boljševiški Turkestan. Moskva, 14. septembra. »Izvesfija« javljajo:	Prebivalstvi
Turke.stan a je ‘izključno na strani sovjetske o-blasti.
Maksim Gorkij boliševik? Stockholm,
14. ‘septembra. Po poročilih petrogradiskih listov se je pridruži! Maksim Gorkij sedaj bolj-ševikom. Komfearijat za ljudsko vzgojo je sklenil z njim pogodbo, po kateri prevzame njegov literarni oddelek.
Boj za Petrograd. K o p e n h a g e n , 14. septembra. »Brtraibladet« poroča iz Petrograda, da so zavzeli pnotirevoluoioinarji po strašnem boji, kii je divjal 24 majvažnješe dele mesta. Na več krajih traja boj še dalje. Razrušenih je več kot 300 hiš. Ogenj se razširja. O usodi nevtralnih državljanov ni nič znanega. Po cestah leže kupi_mrličev.
Ruski socialisti ne smejo na londonsko konferenco. Stockholm, \4. septembra. Angleška je zaibranila ruškima socialistoma, A-kselrodu ‘in Rotsanioviu, ki bivata v Stokluoihmu, potne liste za potovanje v London, kjei se pm-čne dne 17. t. m. medzavezmska sociallisticna konferenca,' dasiravimo. sta oba vneta nasprotnika boljševikov. Zabirantjenje potnih liisitov utemeljuje angleška vlada s tem, da Rusija ne pripada več aliraincam. Nameravana preselitev ruški ih delegatov v Švico je s tem nemogoča.
Beljševiki prodirajo. Kijev, 13 septembra. Kakor poroča ukrajinska brzojavna agentura, so prodrli botljševtiki zapadno Zarioina do Dona. Pr! Nižnji čersikaj! so se umaknil! Kozaki na desni breg Dana.
Protiententino gibanje v Rusiji. Petrograd, 13. septembra. Tukajšnje časopisje je silno sovražno razpoloženo proti prodiranju cu-tenitmih čet v sevenni Rusiji. »Oboroženi naroc«
Štev. 211
NAPREJ.
Stran 3.
panoča o shodili, ki jih dan za dnom prirejajo formacije baltiškega brodovja ter delajo načrte, lcalco bi pregnali iz dežele framoosdce -in angleške -roparje. Glasom drugih časopisnih poročil so se vršila v soboto zvečer v Petrogradu številna delavska in vojaška zborovanja, v katerih so se sklepale protiontontoe resoiluaije. Komisar Lissovskij je označil Angleže kot mojstre goljufije in podkupljivosti.
Uspehi sovjetov. Š to c k h o 1 m , 14. septembra. Sovjetske čete so zavzele Simbirsk. —
O	padcu Petrograda na še -nobein-ih poroči-l.
predlog je AVii-lsom že pred petimi meseci označil kot nevzprejemiljiv; ali ga bo en ten ta sedaj, ki se sedaj čuti krcpkejo kot takrat, sprejela? Gospod dr. S-dl-f je pned malo tedni nanhgaval, da bi bili pripravljeni se glede vzhodnega vprašanja sporazumeti; gospod Payer pa pravi sedaj osorno, -da so ta vprašanja rešena, vzhod ne briga entem-to nlič več. Če je to zadnja -beseda sedanjega nemškega državnega vodstva, poltem moramo nade, ki jih je zbudil Sotliov govor, zopet -opustiti. Toda ali je to tudi želja iin volja večine nemškega državnega zbora, ki je poslali a g. v. Bayerja v državno vodstvo?
Anglija gradi nove tanke. Angleški mumcljski mi-
Poiitični pregled.
Parlamentarni položaj. Vsi trije odseki poslanske j MjSter je na nekem delavskem zborovanju naznanil, da se nilce. ki so zborovali od pretečenega tor.ka, so bili v sedaj gradi na Angleškem več tisoč tankov. Po splošnem
zbor
petek odgodeni. Na nebu davčnih predlog se iu pokazal teman oblak. Vzrok temu je razprava v obnovitvenem odseku, vsled katere so Poljaki zahtevali, naj se mzpta-va o zemljiškem davku odloži. Nastala je majhna kiiza glede davčnih predlog.
Državni zbor se skliče početkom pi ihodnjega meseca na jesensko zasedanje. Imel bo menda le po dve seji na teden, tako tla bo imel finančni odsek časa, da icš še preostale ali nove davčne predloge. Finančni odsek je pozval vlado, da sestavi dotlej finančni načrt, ki -ga zahtevajo stranke. Sklicanje zbornice pa ie baje tudi odvisno od vnanje-političnih dogodkov, ker se po mnenju parlamentarcev pripravljajo stvari, ki bodo odločilnega pomena.
Mirovni razgovori. Na dunajski borzi ie bila v soboto razširjena vest, da so se že začela pred pogajanja za mir, in sicer deloma v Švici, deloma na Holandskem.
Vinski davek. Kakor smo že poročali, ie finančni odsek poslanske zbornice sprejel vladno predlogo o vinskem davku. Prvotno je bil določen enakomeren davčni postavek po 32 kron za vino in 8 kron za mošt. Ko se je proti temu dvignil hud boj in se je sklicala konferenca strokovnjakov, je vlada izpremenila davčni načrt tako, da se uvede odstotni davek na podlagi fakturne vrednosti. V tej obliki je predlogo odobril tudi finančni odsek.
Veieizdajniški proces v Kotoru. Poslanec dr. Sou-1 up, ki se je vrnil iz Kotora, je na seji Češkega svaza poročal o svoji intervenciji v prilog obsojenim mornarjem. Sklenilo se je, da bo Česky svaz v tej zadevi nastopil pri vojnem in domobranskem ministru. Poslancu dr. Soukupu so izrekli zahvalo za njegovo požrtvovalnost .
Kaj naj nam da Ukrajina. Ker je meseca aprila lanskega leta z Ukrajino sklenjena pogodba že potekla, so centralne države . pred kratkim sklenile z Ukrajino novo pogodbo za gospodarsko leto 1918./19. Po novi pogodbi dobe centralne države 33 odstotkov ukrajinske žetve. Do decembra 1918 dobavi Ukrajina centralnim državam 40 milijonov pudov, to je približno 6 in pol milijona meterskih stotov žita, potem do 15. junija 75 milijonov pudov, to je 12 milijonov metersk.b stotov. Žito se bo dobavljalo po maksimalni ceni, ki je določena za Ukrajino. Razim tega dobavi Ukrajina centralnim državam 400.000 meterskih stotov sladkorja po 100 rubljev. Ukrajina bo dobavila baje še 11 milijonov pudov živine, 3UO.OOO ovac, 2,000.000 komadov perutnine, 65.000 stotov Špeha, 9768 stotov surovega masla iu sira m 2500 vagonov jajec.
Rusija in Ukrajina. »Golos Kijeva« je izvedel iz zanesljivega viia, da je sedaj podana možnost za sporazum med ukrajinsko in rusko mirovno delegacijo v vseli spornih vprašanjih. Delegati so se zedinili za srednjo pot, ki zadovoljuje obe strani.
Novo nizozemsko ministrstvo. Po krizi, ki ie trajala dva meseca, se je sestavila na Nizozemskem vlada. Ministrski predseumk je Ruys de Beeicnbrouk. Zunanji minister je Warmbeck, župan v Haagu, ki sc naslanja na enteuto.
-- Boj za Alzacijo-Loreno. Iz \\ashingtona se potrjuje poročilo, da nameravajo ameriške čete osvojiti Alzacijo-Loreno ter jo podariti Franciji. Ameriške čete so zasedle odsek Alzacija-Lorena ter tudi že pričele ofenzivo, da izpolnijo, kar je \\ ilson obljubil Franciji. Dosedanji način, da mešajo ameriške čete med evropejske, se je opustil. Aneiikauci se bodo bojevali v lastnih velikih formacijah.
= Podkancler v. Payer o miru. K zadmie-imt govoru n-eimškega ixxlikaniol-erj-a pravi »Arb.-Ztsr.«: Optimisti, .'kii menijo, da mir že /-ari, inie utegnejo -imoti prav. Govore sicer l*. J™ru in K« v or e razumljiveje in sprav-• vo k/™1', :m'lC|d Tieikati imeiseoi. Toda do po-
2v Irnnovo^o1}11 n!i m,aKiOIČ’ manjka še 1 ,rnn08:01	°4 '"nagih mirovnih
naziranju vojaških kritikov je mogoče izvojevati zmago zaveznikov le na podlagi industrijske premoči.
Vojni eilji Amerike. Ameriški delavski voditelj Gompers je v F.diuburgu govoril o ameriških vojnih ciljih ter naglašal, da je treba nadaljevati vojno, kakor je tudi krvava, do zmagovitega konca. V resnici ne gre več za vojno v pravem pomenu besede, marveč za pravice človeštva. Nemci — je rekel Gompers - morajo najprej razbiti »kaiserizem«. sicer bodo to storili zavezniki za nje.
Dnevne vesti.
govorov
pokazal toaikar govor PaveH^1 p !h2 'rd'T° zastopa v nemškem državnem vodstvu vSno -nemškega državnega zbora; ta je tak-onekoč zastopnik nemške dein-ofkracije. Kako hoče toren’ -sklenili ti miir? Na zahodu, n-a jugu, v ikoio--niijali. naj se obnovi stanje kakršno je bil-o pred vojn-o; na vzhodu pa naj -ostane piri b res titovski jn bukareški pogodbi, nameravana »priklopite v« »pbirobniili -narodov« se naj uresniči. I a
K stanovanjskemu vprašanju.	Bi šoj o
nam: V Ljubljani po-manjk-uje stanovanj, talko vedno -slli-šim-o. Na -drugi strani pa -se pripove-dmje, da mnogi hišni -gospodarji -nočejo več -oddati stanovanj, češ, da jih bodo rabili zase. Ali -magistrat in-e m-ore v tem -oztir-u nič pomagati - ali je brez imioči? — Qp. ur. K -temu pri-po-
i	min jamo, da je t-reba -v-sako prazno stanovanje, če kid-o za -n-j-e zve, naznaniti magistratu, ki bo potem vse -potrebo ukrenil.
— Ljubljanski občinski svet ima v torek, dne 17. t. m.
ob 6 zvečer svojo redno sejo.
Kako gospodari vlada. »Bolremia« poroča: V nemških krogih je vzbudilo poročilo, ki ga ie podal predsednik subkomiteja odbora za obnovitev porušenih krajev, tičoče se gospodarstva v državnih in fondnlh gozdovih, veliko pozornost. Subkomite je bil ustanovljen 18. julija t. I. iu je ugotovil, da je bilo oddano od ministrstva poljedelskega v letih 1915—1918 vse sekanje drv v državnih in fondnih gozdovih v Galiciji posameznim firmam in to za ceno odgovarjajočo razmeram pred vojsko iu od teh tvrdk Je morala kupovati država les, ki ga je potrebovala za obnovljcuje, zopet nazaj za desetkrat do petnajstkrat višje cene. In tudi prebivalstvo je bilo prisiljeno, da je kupovalo drva, ki jih je država tako poceni prodala za petdesetkrat in sedemdesetkrat višje cene. Tako je bil prodan n. pr. kubični meter stavbnega lesa od poljedelskega ministrstva za 15—23 kron in potem je pa stal pri centrali za obnovljcuje čez 200 kron. Trgovci so dobili drva od ministrstva za 3 K do 4 K 50 vin. en meter iu so jih prodajali prebivalstvu za 150 200 K meter. Iu ker sc gre tu za letno produkcijo 480.000 nr‘ stavbnega lesa in 520.000 nr' drv za kurjavo ter to le v Galiciji in ker so vse te pogodbe veljavne za dolgo časa, večinoma za deset let, je bila okradena država pri tem, če ne vštejemo onega oderuštva, ki ga je utrpelo civilno prebivalstvo, za cele pol milijarde kron, posebno zato, ker ni uporabljala lesa naravnost za obnovitev porušenih hiš, ampak ga je prodajala še trgovcem, od kojih je bila prisiljena ga kupovati zopet za drag denar nazaj. To poročilo je naravnost uničujoča kritika državnega gospodarstva. ki pomaga s takim gospodarjenjem vojnemu oder uštvu.
— Nezgoda v Gruberjevem prekopu v Ljubljani. Včctaj sta se vozila po Gruberjevm prekopu s čolnom ličc-ka g. Žana, mesarja v Ljubljani in enoletni prostovoljec. Deroča voda ju je zanesla proti zatvornici. Klicala sta na pomoč, toda zaveslati nista mogla k bregu, da bi bili ujeli čoln. Čoln se je zaletel v zatvornico in se razbil. Ponesrečenca sta utonila. Fnaka nezgoda bi se bila skoio pripetila že tudi prej isti dam
— »Škandal«. Piše'nam dolav-ec: Br-a/v je, da site ožigosali -nepotrebne me-inške vpise banik; -opozarjam Vas še n-a to, da je v Laiba-oh-ar Zeiit-uni-g tudi c. ikir. obrtna šola, kii ji.je ravnatelj bivši dež. poslanec Šu-bic, -ozuaniil-a pričetek šol-sikie-ga leta ile n eTn š k o, kak-or bi se za to šolo -zanimali edli-mo — Nem-oi. »Kdor zaničuje -s-e sam, je -podlaga tu-joevii peti...« Ja, ti -narodnjaki...
— Delniška glavnica »Jadranske banke«. Upravni
svet »Jadranske banke« v Ljubljani je sklenil povišati svojo delniško glavnico od 20,000.000 na 30.000.000.
— Umrl je v Ljubljani trgovec z usnjeni v Prešernovi ulici, g. Karl Seunig.
— Kongres strokovnih organizacij za Primorsko se bo vršil v Trstu dne 3. novembra t. I. Dnevni red: Konstituiranje, poročila, organizacija in agitacija, kmetiška organizacija, delavstvo po vojni.
Pritožbena koinlsijd v Gradcu ie priznala rudarjem Kdflaškega revirja 75 odstotkov zvišanje plač.
— Kdaj je rabiti »bohinisch« oziroma
»tschechisch«. Mii-nlistrskii predsednik je izdal podrejenim uradom mav-odill-o, kdaj -smetjo -rabiti bes odi »bohmi-soh« -in kdaj »itisich-echisch«. Brvi -naziv -se -sme rabiti t-eidaij, -kadar jc to zakonito dolocein-O', srcem pa -le v geograf s k e-m zmiSln. Za -označbo manodinostii -naj s:e rabi beseda »tschcchiiisch «.
More se stradati, a zvest treba biti. Od teg-a načela se naša višja sodišča ne dado .odvrniti. Poizkusi nižjih, ki služijo v zakonskih zad-av-ah bolj -pameti kakor pa dozdevno apr-o-birani morali, -se ne upoštevajo, kak-o-r -kaže nasledinijii -slučaj: Zavarovalnli zastopnik Josip H. je vložil proti -svoji ženi Mariji tožbo za ločitev zakona, ker j-e ta tekom -njegove večletne odsotnosti živela z nekim druiglim možem v skupnem gospodinjstvu. Kriva je tedaj preloma zakona. Zena -je to po-trdila, pač pa izjavila, da ji ni preoistaja-lo drugega, -ker jo je mož zamislil; -pogrešali -s-o ga celili -sedem let in je zapustit nj-o ter otroke v inajv-ečjii revščini. M-ož, s kateiri-m sedaj ži-vii, -slkrbi zanjo iin za -otroke, kar njen -sopr-o-g -ni stori sedem -let. Ločitvi zakona -se ne upira, zahteva pa jo iz e-din-e kni-vde mio-ža radi hu-dobne zapu-s-titve. Sicer je pa tudi m-ož ikniiv zakon-oloimisitva. Deželno sodišče je liz reklo l-očit-ev zak-oma -iz edine krivde moža. V razlogih se glasi: »Z-e leta mož na no-ben način -mi izpolnjeval -svojih dolžnosti, tem-v-eč jih je celo inajgrše oskrunil. S tem je zapravil tudi pravico, da -bi -mogel računati na dolžnosti žene, katerim -se je očivlidno že -le-ta odrekel, kajti za več let -se je izgubil in -se -ni brigal za ženo in otroke. Ak-o je žena -ob takih razmerah pričela razmerje, k-i ji je bilo tudi v matejni-ein-em -oziru -nadiom-estiil-o za zakon, tedaj to obnašanje ni nikaka khi-vda, temveč prov-znočeuo le po početju moža«. Višje -sodišče pa -se je izreklo za -ločitev iz krivde -obeh delov -i-n utemeljevalo to s tem, da- zakon-ol-omstvo moževo n-e -opravičuje zakon-alomistva žene. Zakomol-omst-vo moževo -ni inlikako prosto -pi-simo za ženo. Vsak del j-e zavezan dlru-gem-u, da varuje zakonsko zvestobo. C-el-o to, da se k-do odreče zakonski zvestobi, ne umore lizzvati miikake-ga učinka, ker bi -moglo biti nekaj nem-oraličnega. I)a -se žena -n-ahaja v prisilnem položaju, v katerega jo jo spravil mož vs-led h-udobne zapustitve, in -začne drugo razmerje, samio to n-e -m-ore -opravičiti oskrunjenje zakonske zvestobe. Naj Višji sodni dvor -reviziji mi ustregel, kor -sta primorana -med še -ne razveljavljeno zakonsko skupnostjo oba del-a do zakonske zv-eistobe i-n m dovoljeno, da bi -se zakonska zveza, -odpravljala v kakršnem s ibodi -razmer ju.
■ Ogoljufani deček. 151etni Maks Briljer je prišel v Žagi eb. da nakupi masti. Na Jelačičevem (živilskem) trgu se je seznanil z dvema vojakoma, ki sta ga odvedla na Kaptol in mu dejala, da lahko dobi masti, samo 1000 kron mora dati kupnine naprej. Deček sc je dal preslepiti in izročil vojakoma 1000 kron, nakar sta ta dva odšla. Deček je javil vso zadevo policiji. Ko se je drugi dan hptel zopet odpeljati iz Zagreba, je spoznal na kolodvoru enega omenjenih vojakov ter poklical stražnika, ki je odvedel vojaka v zapor.
Grškokatoliška cerkev in celibat. Le-vavski škaf je naznanil v svojem listu, da se bodo ukrenile v s-vrh-o poivz-dige du-bovskega stanu -v gr-škiokatoiMk-i cerkvi odredbe, ki bodo šle za tem, da s-e -uvede v cerkvi oehtoat. Cela zaideva j-e zbudila precej vznemirjenja -i-n -protesta. Duhovniško -odposlanstvo je opozorilo škofa, -naj popusti v svojih zahtevah in -odredbah.
Preoblečena žena vohunka. Obmejna straža v Modfejovu R(. Poljsko) ie prijela nedavno moža. ki jc pr.hajal iz avstrijskega na nemško okupirano ozemlje. Ugotovili so, tla je mož preoblečena žena, katero so prijeli selc po ostrem boju. Ko so \io hoteli prijeti, je potegnila hitro revolver in ustrelila na vojaka, ki ga ni za dela. Ko je to videla, je potegnila bodalo ter se zabodla v trebuh. Težko ranjeno so prepeljali v bolniščnico v Sos-novicah. Pri preiskavi so našli pri njej karte dombrov skega premogovnega revirja, šifrirane zapiske, sedem pasov, bodalo, revolver in 125.000 mark. Trde, da gre za vohunko.
- Zopet železniška nesreča. Iz Amsterdama poročajo, da je skočil amsterdamski brzovlak na zadnji postaji pred tem mestom s tira, pri čemer jc bilo 40 oseb mrtvih in 100 do 150 poškodovanih.
Nakup turkestauskega bombaža. »Evropejski trgovski družbi« se je posrečilo, da je nakupila v Turkesta-uu velike množine bombaža. Nakupljeni bombaž ima vrednost do 60 milijonov kron. Blago bodo prepeljali v Evropo preko Črnega morja. Odpošiljatev utegne prispeti v Budimpešto tekom dveh tednov.
—	Kolera v Odesi. V Odesi se je pričela širiti kolera. Doslej je ugotovljenih 230 slučajev te bolezni iz različnih delov mesta.
N A P H K J.
S lev. '211
— Razno. Izšla je nova naredba vojnega ministrstva, veljavna od 1. t. ni., ki podajo popolnoma nove odredbe slede študijskih dopustov. Vse stare naredbe so odslej neveljavne. Dopuste bodo zelo omejili. — »Temps« poroča, da je bil imenovan rudar (lodfrey Jones iz avstralske province Ne\v Sauth Wales, ki je stopil leta 1914. kot prostovoljec v angleško armado, za brigadnega generala. Star je 36 let in je odlikovan z naj višjimi redovi. — Triindvajset berlinskih redakcij je izdalo 25. avgusta skupen oklic na naročnike, s katerim zdražujejo radi vednega naraščanja papirja, cene svojim listom. — Dunajska pre-sojevalnica cen, oddelek 13, je razglasila, da se sme prodajati v trgovini na drobno moški klobuk: mehak, druge vrste za 43 kron 50 vin., mehak, prve vrste 52 kron 50 vin., »Velur« klobuk tretje vrste 40 kron 50 vin., druge vrste 52 kron 50 vin. Torej ne ostane nam nič drugega, kot hoditi brez klobukov. — »Milit. Kori-.« poroča, da so zmanjšali z ozirom na pomanjkanje tobaka od 1. avgusta t. I. množino cigaret, ki jih dobe vojaki na S kosov, gažistom na 20 kosov dnevno. Pa vendar bi bilo to več kot pri civilistih; vojaki še tega ne dobe... — Na Dunaju so zaprli v zadnjem času prostovoljno gostilničarji 600 gostilen. Prisiljeni so bili baje radi pomanjkanja mesa in moke. — Bavarsko vojno ministrstvo sporoča: V smod-nišnici v .Thansanu je bila te dni eksplozija, o katere vzrokih še niso na jasnem. Razen stvarne škode je zahtevala tudi nekaj človeških žrtev. Ker ne povedo koliko, jih bo gotovo veliko.. .'.J
Iz stranke.
Okrajna konferenca za idrijsko-logaški politični okraj
se bo vršila v nedeljo, dne 29. septembra t. I. ob 9, dopoldne v salonu gosp. Kunc a v Logatcu z dnevnim redom:
1. Poročilo o stanju socialističnih organizacij: a) po-l.tične inj gospodarske, poroča sodrug 1. Štraus; b) strokovne, poroča sodrug P. Tre ven; c) izobraževalne, poroča sodrug A. B a j t.
2. Organizacija in taktika, poroča sodr. Pete jan.
3. Politični položaj, poroča sodrug Ant. Kristan.
4. Tisk, poroča sodrug Petejan.
5. Stanje občinskih aprovizacij, poroča sodrug I. S t r a u s.
6. Slučajnosti.
Za tiskovni sklad »Napreja« so darovali: Sodr. J. Trojer iz Tržiča 10 K 50 vin., J. Vrhove iz Most 1 K, Ve-liovc J., Gradec 10 K, sodr. Marčič nabral na okrajni konferenci na Jesenicah 64 K 30 vin., Koleks Ivan, Ljubljana 1 K 50, nabrano na shodu južnih železničarjev v Ljubljani 35 K 80 vin. — Skupaj 123 K 10 vin. Prej izkazanih 1560 K 61 vin. — Skupaj torej 1683 K 71 vin. Vsem darovalcem lepa hvala!
Zadnje vesti.
Avstro-Ogrska mirovna ponudba.
Dunaj, 15. septembra. Vest o avstro-ogrski mirovni ponudbi se je sinoči hitro razširila po mestu in je dospela takoj v parlament. Vest je vzbudila povsod največjo pozornost. Presenetilo je dejstvo, da je storila ta korak avstro-ogrska vlada sama; povsod pa prevladuje mnenje, da je to storila v sporazumu z Nemčijo. Preteklo pa bo brez dvoma delj časa, prodno bodo druge države odgovorile. Dotlej bo vojna trajala dalje. V parlamentu se je izražalo zadoščenje, da baš naša monarhija vodi vso akcijo.
Parlament in finančni načrt.
Dunaj, 14. septembra. Sklicanje parlamenta, ki je bilo dogovorjeno za 4an 1. oktobra, sc preloži najbrže na poznejši čas, da se finančnemu ministrstvu omogoči, da pravočasno izdela in ob sestanku zbornice predloži od finančnega odseka zahtevani finančni načrt. Od načina, kako bo parlament sprejel finančni načrt, bo odvisno, ali finančni minister baron \\’immer ostane na svojem mestu ali pa poda demisij:).
Delegacije.
Dunaj, 15. septembra. Nekateri odseki avstrijske delegacije, zlasti armadni odsek, bedo sklicani še tekom
meseca septembra za nekoliko sej. Plenum delegacije se sestane, čim bodo odseki pripravili dovolj delovnega gradiva.
Delitev češke deželne upravne komisije.
Praga, 15. septembra. Predsednik češke deželne upravne komisije grof Schonborn je pozvan na Dunaj. Naredba glede razdelitve upravne komitije se razglasi še pred I. oktobrom.
Praga, 15. septembra. »Večer« poroča, da je predsednik deželne upravne komisije grof Schonborn podal demisijo.
firof Tisza v Zagrebu.
Zagreb, 15. septembra. Voditelj večine ogrske poslanske zbornice grof Tisza je prispel v Zagreb. Konfc~ riral je danes z banon pl. Mihalovičem, podbanom dr. Kriškovičem, s poslancem grofom Kulmerjem in dr. Dušanom Popovičem. Ogrsko časopisje pravi, da se hoče grof Tisza osebno prepričati o razpoloženju na Hrvat-skem. Iz Zagreba odpotuje Tisza v Bosno.
Brezmesni teden na Češkem.
Praga, 15. septembra. »Venkov« poroča, da se na Češkem v najkrajšem času uvedejo brezmesni tedni; prvi brezmesni teden bo že meseca oktobra, v novembru pa po dva. Zato pa baje dobi prebivalstvo polno odmero kruha in moke.
Borba za mir v Italiji.
Milan. 15. septembra. Rimski dopisnik »Stampe« objavlja sedaj besedilo z ogromno večino glasov sprejete resolucije kongresa italijanske socialistično stranke. Resolucija odobrava delovanje strankinega vodstva, graja pa njeno preveliko toleranco napram izvestnim organizacijam in osebam. Cllede strankinega glasila »Avanti« izjavlja, da je v vojnem času vzorno vršil svojo nalogo, parlamentarna frakcija pa se ni držala sklepov prejšnjih kongresov vkljub zahtevi po odločnejši opoziciji nasproti vojni. Resolucija obžaluje Turatijev govor in njegove posledice za solidariteto skupine. Parlamentarna skupina se pozivlje, naj se strogo ravna po volji stranke. Strankinemu vodstvu se naroča, naj kontrolira postopanje skupine in naj izključi iz stranke one poslance, ki bi se pregrešili proti disciplini. Ta resolucija je bila s 14.095 glasov sprejeta.
Ministrski svet v Madridu.
Ženeva, 15. septembra. Kakor poroča Reuterjev urad iz Madrida, odpotujeta kralj Alfonz in vnanji minister Dato danes iz San Sebastiana v Madrid. Kralj sam
bo predsedoval ministrskemu svetu, ki se vrši v ponde-
ljek. Ministrski svet bo razpravljal o 'vnanjih zadevah, zlasti o sporu z Nemčijo.
Skandinavska delavska konierenca.
Koda n j, 15. septembra. Skandinavska delavska konferenca v Kodaiiju je včeraj končala svoja posvetovanja. Konferenca je sprejela resolucijo, naj se skuša umi prej odstraniti vse diference, ki so med vojno nastale med delavskimi organizacijami, ter utrditi zopet mednarodne odnošaje delavstva.
Lloyd George obolel.
London, 14. septembra. Reuterjev urad poroča: Ministrski predsednik Lloyd George je obolel na influenci s hudo mrzlico. Boli ga vrat in je moral ostati v postelji. Vsled ministrove bolezni so sc morali prekiniti vsi politični razgovori.
Bivša carica ni umorjena.
Stockholm, 15. septembra. Petrograška agentura poroča: Ljudski komisar za vnanje zadeve, Cicerin, izjavlja, da so po časopisju razširjene vesti o umoru bivše carice neresnične.
\Yilson proti stavkajočim delavcem.
\Y a s h i n g t o n , 14. septembra. Predsednik VVilson je stavkajočim delavcem v strojarnah bridgeportskih zagrozil. da jih za eno leto izključi od dela in jim odvzame oprostitev od vojne službe, če se takoj ne vrnejo na delo.
Kidajatel) ln odgovorni urednik
Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne* v Ljubljani.
MOJZES ali DARVIN?
SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI ,NAPREJA‘ V LJUBLJANI
Ljubljana Frančiškanska ul. 6,
reglstronana zadruga 2 omejeno savano,
TlsS*©vine šote, župan«
Set
itejše plakate in vabila z®
Letne zaključke
Najmodernejša sarecStea zatiskanje listov, fcmfSg* sur, fStf.
Stereotiplja.
— Litografija« IBBHHiiHH
Prazne
zaboje
velike in male =====
prodaja po zmerni ceni
Konzumno društvo za Ljubljano in okolico, skladišče v Šiški, Kolodvorska cesta.
Stolna ulica 2-4
F. Batjel
trg št. 28.
Trgovina in mehanična delavnica.
it w
sci
Noska in ženska dvokolesa
še s staro prevmatiko
šivalni m pisalni stroji, gramofoni, električna Šepne sve-M ti8ke» Najboljše baterije. B
Posebno nizka cena xa preprodajalce,
CIGOR1NI
UT zatre čudo- dVCMIfE
vito naglo ^ |	H
Vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Dobiva se v lekarnah in drogerijah. Glavna zaloga za Avstro - Ogrsko : Lekarna ,pri upanju' (Apotheke zur Holfnung): P6ts 46, Ogrsko. Glavne prodale v Ljubljani: v drogerijah Anton Kanc in B. Cvancara („Adrija“) ter v lekarnah Giibrijel Piccoli, Dunajska cesta in H. R. Sušnik, Marijin trg.
— Selniška giavnica — K 10,000.000.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti no-odnemu obrestovanju.
v Ljubljani.
Poslovnica c. kr. avstr, razredne loterije.
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici (t. č. t Ljubljani) in Celju
Rezervr;! fondi oBtrojjJ© K 2,000.000.
Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje — aprovizacijske kredite —-