Starodobniki obiskali Kamnik in Arboretum Volčji Potok
Društvo starodobnih vozil Kamnik uspešno ohranja tehnično dedi-	delave pred drugo svetovno vojno - to so namreč pravi starodobniki predstavljali, z veseljem in ponosom predstavili svoja prizadevanja in
ščino in kulturo z odmevno tradicionalno mednarodno revijo starodob-	A, pa tudi mlajše »letnike«. Tako v Kamniku kot Arboretumu Volčji dosežke pri vzdrževanju vozil in ohranjanju dediščine. nih vozil v Kamniku. Minulo soboto, 17. maja, smo v starem mestnem Potok so imeli obiskovalci veliko časa in priložnosti za ogled in sezna-
jedru Kamnika in v Arboretumu Volčji Potok ponovno občudovali	njanje s temi lepotci, časom njihovega nastanka, izjemnimi tehničnimi Reportaža na 9. strani.
odlično ohranjene avtomobile in motorje s častitljivimi letnicami iz-	rešitvami, lastniki in vozniki vozil pa so v opravi iz obdobja, ki so ga	VERA MEJAČ
Kamničani so končno zadovoljni z novo prometno ureditvijo v centru mesta
Preteklo je dobre tri tedne, odkar je začela v ožjem središču mesta veljati nova prometna ureditev. Sprva je bil uveden enosmerni promet, ki poteka iz smeri tržnice Kamnik preko Trga prijateljstva in Tomšičeve ulice na Glavni trg ter v Maistrovo ulico, v novo prometno ureditev pa je bila zajeta tudi Medvedova ulica. Povod za nov prometni režim je bila potreba po več površinah za pešce, kolesarje in invalide ter prizadevanja za zmanjšanje tranzitnega prometa. Prometni kaos po prvomajskih počitnicah je predvsem zaradi enosmernega prometa po Medvedovi ulici zelo razburil prebivalce in zaposlene na območju Grabna, kot tudi vse, ki se dnevno vozijo proti severnemu in vzhodnemu delu kamniške občine. Po sestanku občanov s kamniškim županom in strokovnjaki, odgovornimi za novo prometno ureditev, je po dveh tednih Medvedova ulica ponovno odprta za dvosmerni promet. Kako po skoraj mesecu dni Kamničani sprejemajo nove prometne uredbe? O tem na 3. strani.
24 ur hoje k Sv. Primožu
Pohodniško vzdržljivostni izziv, ki mu ni para na 11. strani
Luka Mezgec med najboljšimi šprinterji na Giru
V četrtek, 16. maja, je bil Kamničan Luka Mezgec zelo blizu zgodovinskemu dosežku za slovensko kolesarstvo - prvi zmagi na etapah italijanskega Gira. Profesionalni kolesar nizozemske ekipe Argos - Shimano je dvanajsti tekmovalni dan v Trevisu osvojil tretje mesto. Dosežek, ki gre v anale največjih uspehov slovenskega kolesarstva, je ponovil dan zatem in še to sredo, ko sta ciljno črto 17. etape dirke po Italiji pred njim prečkala le Giovanni Visconti in Ramunas Navardauskas.
»Vse dobro se enkrat povrne«, je misel Luke Mezgeca (na levi v belem dresu) po sprinterski izstrelitvi med najboljše na italijanskem Giru. Več na 8. strani.
METOD MOČNIK
Naslednja številka časopisa Kamniški občan izide 7. junija.
Rok za oddajo člankov je v petek, 31. maja, oglase in zahvale pa lahko oddate še v sredo, 5. junija, v uredništvu v Kamniku, Glavni trg 25 (stavba med občino in pošto), tel.: 01/83 91 311, 041/662-450, e-naslov: sasa.mejac@siol.net
Časopis Kamniški občan lahko prebirate tudi v elektronski izdaji na www.kamnik.si
NASA DOBRODELNOST stran 5
ZA GAJINE SAMOSTOJNE KORAKE POMAGA VSA SLOVENIJA
Gaja Ivančič iz Soteske pri Kamniku je januarja letos dopolnila dve leti. Zaradi prezgodnjega poroda v 33. tednu je prišlo do zapletov, starša Sonja in Boštjan Ivančič pa sta dokončno diagnozo od zdravnikov izvedela šele malo po Gajinem 2. rojstnem dnevu. Gaja ima cerebralno paralizo, trajno okvaro v možganih, ki onemogoča popoln nadzor nad gibanjem. Kot nedonošenček je utrpela dihalno stisko, to pomanjkanje kisika pa je trajno poškodovalo njene možgane. Da bi kot druge deklice lahko skakljala naokoli, ji lahko omogoči le draga operacija v Ameriki, klicu na pomoč se je odzvala vsa Slovenija.
ANINA ZVEZDICA PODAJA SVOJO DLAN TUDI V KAMNIKU
TEČEM, DA POMAGAM
NAŠ POGOVOR: Gregor Hribar, predsednik OK Calcit Volleyball
Odbojka je resen posel
Gregor Hribar se je v zgodovino slovenske odbojke vpisal kot prvi selektor, ki se mu je uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Na čelu slovenske izbrane vrste je bil od leta 1997, ko je nasledil Vladimirja Jankoviča, prej je bil njegov pomočnik. Leta 2001 se je s slovensko reprezentanco uvrstil na EP v Ostravi, poslovil pa se je po koncu kvalifikacij za nastop na EP 2005. Vendar to ni bilo slovo od slovenske reprezentance, saj se je z njo štiri leta pozneje uvrstil še na EP v Turčiji, nekaj mesecev prej pa je na sredozemskih igrah v Pescari osvojil bronasto kolajno. Čeprav je v najboljših letih za trenerski posel, 1. junija bo dopolnil 46 let, se je v Turčiji zaenkrat poslovil od trenerstva v članski konkurenci. Kot predsednik OK Calcit Volleyball, edinega slovenskega kluba, ki ima v prvi ligi tako moško kot žensko ekipo, za resnejše trenersko delo nima več časa. Na začetku tisočletja je s Kamničani, za katere je igral vso igralsko kariero, ko je bil tudi mladinski reprezentant nekdanje Jugoslavije, kot trener članske ekipe kar trikrat osvojil naslov slovenskih državnih prvakov, enkrat pa tudi pokalni naslov.
O slovenski in kamniški odbojki skozi pogovor na 13. strani.
©
KONJENIŠKI KLUB KOMENDA
7956
Konjeniäki klub Komenda
VABI
v nedeljo, 26. maja, ob 14.30 uri
tUS MARKET Veronika
Kranjska cesta 3 c, Kamnik
UGODNA PIKNIK PONUDBA, PIJAČE TUDI PO DISKONTNIH CENAH!
NA VELIKO KASAŠKO PRIREDITEV
V OKVIRU OBČINSKEGA PRAZNIKA OBČINE KOMENDA. DIRKA ZA MEMORIAL JANKA JUHANTA DIRKA KMEČKIH DVOVPREG
VLJUDNO VABLJENI!
■Z VSTOPNICO v Arboreium Volčji Potok prejmeie 30 % papust za rasllrins {razen zelenjave) In 10 % popust ostalo v Vrinem centru Arbaretuim
Akc ;i vtlj.i da 11 5 JfllJ. Stot InfonnKij na' arbonrium.ii
Za vzdrževalna dela ni potrebno pridobiti lokacijske informacije in gradbenega dovoljenja
Z uvedbo nove Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje se je močno povečalo število vlog, ki se nanašajo na nezahtevne in enostavne objekte. Kot smo izvedeli na oddelku za urejanje prostora Občine Kamnik, občani velikokrat podajajo vloge, za katere po Uredbi ni potrebno pridobiti lokacijske informacije, saj so zmotno prepričani, da je lokacijska informacija dokument, s katerim lahko izvajajo nekatere posege. Ob tem opozarjajo tudi glede izvajanja vzdrževalnih del na obstoječih objektih, za katere ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja niti lokacijske informacije.
Vzdrževanje objekta je namreč izvedba del, s katerimi se objekt ohranja v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba.
Med vzdrževalna dela spadajo zlasti:
•	dela v objektu: pleskanje, popravilo ali zamenjava poda, popravilo ali zamenjava notranjega stavbnega pohištva, suhomontažna dela in izvedba nenosilnih sten;
•	dela na ovoju objekta: obnova fasade, stavbnega pohištva in strešne kritine, vgradnja strešnih oken, izvedba frčad;
•	zasteklitve objekta: zasteklitev lož, balkonov, teras in zunanjih stopnišč, namestitev senčil;
•	inštalacije in naprave v in na objektu: namestitev naprav in z njimi povezanih napeljav za ogrevanje, hlajenje, prezračevanje, pripravo tople vode, osvetlitev, pridobivanje energije, komunikacije in zveze, namestitev dimniške tuljave;
•	dela v zvezi z zunanjo ureditvijo objekta: izvedba del za ureditev dvorišča in vrta, vključno z asfaltiranjem in podobnim utrjevanjem dvorišča, tudi za parkiranje, vključno z dovozi oz. dostopi in drugo opremo, npr. zapornice, terase na zemljišču ter izvedba klančin, dostopov in drugih grajenih ureditev za dostop in neovirano rabo objekta.
Za navedena vzdrževalna dela ni treba pridobiti lokacijske informacije. Vendar pa je potrebno opozoriti, da je v varovanih območjih (varstvo kulturne dediščine, varstvo narave, vodovarstvena območja) in varovanih pasovih gospodarske javne infrastrukture potrebno pred začetkom del pridobiti soglasja pristojnih služb.
Če predvidena vzdrževalna dela presegajo zgoraj navedena dela, se v skladu z veljavno zakonodajo uvrščajo med rekonstrukcijska dela, za katera pa je treba pred začetkom del pridobiti gradbeno dovoljenje. Rekonstrukcije so dovoljene za objekte, zgrajene z gradbenim dovoljenjem, vendar ne za pomožne objekte.
Zaključena je ureditev Glavnega trga
Glavni trg kot osrednji mestni trg je lahko spet v ponos Kamniku. Ureditev je obsegala odstranitev poškodovanega asfalta, zamenjavo ustroja, zamenjavo poškodovanih granitnih kock in asfaltiranje. Ocenjena vrednost ureditve znaša 42.500 evrov. Kljub prizadevanjem občine Kamnik ni bilo mogoče doseči soglasja oziroma dogovora z lastnico zemljišča na spodnjem delu trga, da bi se izvedla celotna ureditev trga.
10. srečanje športnikov Slovenije in medijskih osebnosti
Terme Snovik v sodelovanju s TD Tuhinjska dolina, OŠ Šmartno v Tuhinju, ŠD Šmartno in društvom Dogodek Kamnik tudi v letošnjem letu prirejajo 10. srečanje športnikov Slovenije in medijskih osebnosti.
Vabljeni,
da se udeležite športnega in družabnega srečanja, ki bo v Šmartnem v Tuhinjski dolini v četrtek, 6. junija 2013, z začetkom ob 17. uri.
V primeru slabega vremena bo tekma v telovadnici OŠ Šmartno v Tuhinju.
TEKMOVANJE ZA UREJENOST MESTA
Krajevna skupnost Kamnik Center vabi in spodbuja vse krajane za boljšo ureditev hiš, vrtov, kmečkih poslopij, balkonskih oken ...
Najboljšim bomo podelili krajevna priznanja, objavili jih bomo v medijih.
Komisijo za krajevno tekmovanje določi KS.
V tekmovanju, ki traja od 1. junija do 30. septembra,
sodelujejo vsi, ki se sami ali jih drugi krajani prijavijo v tekmovanje skupaj s fotografijo in podatki na e-naslov: ks.center@kks-kamnik.si
Svet KS Kamnik Center predsednik Emil Grzinčič
Kamniški OBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333- Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 20.000 izvodov. Naslovuredništva: Kamnik, Glavni trg 25 (Seydlova hiša med občino in pošto), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@siol.net Uradne ure: ponedeljek in petek od 9- do 15- ure, sreda od 9- do 12. in od 13- do 17. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Grafična priprava in tisk Set d.d., 24. 5- 2013-
-m	& - . - v	a-
A/»
K i t
■
30 let delovanja gasilcev iz Šmarce
0iy
V prostorih Prostovoljnega gasilskega društva Šmarca je 16. maja potekala slovesnost ob 30-letnici delovanja društva, na kateri so predstavili razvoj in poslanstvo društva. Slovesnosti so se poleg članov udeležili župan Marjan Šarec, predstavnik Gasilske zveze Slovenije in Gasilske zveze Kamnik, poveljnik Civilne zaščite, predsednik KS Šmarca in predstavniki sosednjih gasilskih društev.
Župan Marjan Šarec je vsem gasilcem in gasilkam PGD Šmarca čestital ob 30-letnici delovanja društva, katerega aktivni član je tudi sam. Pohvalil je dobro delo in razvoj društva ter zaželel še veliko uspeha pri nadaljnjem razvoju. Dodal je, da bo v prihodnje potrebno
v gasilstvu dati poudarek na zavedanju odgovornosti poslanstva javne gasilske službe, usposobljenosti in opremljenosti prostovoljnih gasilcev. Delo gasilcev se je v zadnjih letih močno spremenilo, zahtevnost in število intervencij je vse večje, kar zahteva strokovnost pri delu. Zelo pomemben je duh, volja in motiv gasilcev, ki želijo nesebično pomagati sočloveku v nesreči, pri čemer je največje plačilo za njihovo delo »iskrica upanja v očeh sočloveka«.
To soboto, 25. maja, pripravljajo parado skozi Šmarco, slovesnost in pravo vrtno veselico.
JANJA ZORMAN MACURA
Delovanje nujne medicinske pomoči na območju Kamnika in Komende
Nesreče se vedno zgodijo nepričakovano, nenadno poslabšanje zdravstvenega stanja pa nas lahko preseneti kjerkoli. Še huje je, če nas zaloti povsem nepripravljene. Take situacije so povezane s strahom, stresom, z željo, da pomagamo pomoči potrebnemu in potrebo, da pridemo čim prej do strokovne pomoči. Takrat pa se pogosto zavemo, da so nam telefonske številke ušle iz glave, da smo v dilemi, ali peljati ali čakati na pomoč in da morda ne vemo niti kdo lahko ob resnih zdravstvenih stanjih poskrbi za nas. Namen prispevka je, da pojasni princip delovanja nujne medicinske pomoči, njeno organizacijo na Kamniškem in olajša ukrepanje, ko je res potrebno.
Nujna medicinska pomoč (NMP) v Sloveniji je organizirana v obliki mreže enot, ki jo določa ministrstvo za zdravje. Posamezna enota pokriva natančno določeno teritorialno področje tako za primere, ki pridejo v ambulanto, kot za intervencije z reševalnim vozilom na terenu. Pri tem ni pomembno, kje ima posameznik svojega izbranega zdravnika. Na drugem terenu deluje le v primeru zasedenosti sosednje enote ali nesreč z večjim številom poškodovancev, način posredovanja izven domače-
ga terena pa imajo enote urejen s podpisanimi dogovori.
V Kamniku imamo svojo enoto NMP organizirano v okviru Zdravstvenega doma Kamnik.
Pokriva področji občine Kamnik in Komenda, ob zasedenosti ekipe NMP Domžale pa tudi nujna stanja na področja mesta Domžale in vseh krajev na njihovem področju, ki ležijo severno od avtoceste do Blagovice. Ob zasedenosti naše ekipe nujne intervencije na področju naših občin pokriva enota NMP Domžale, če je na razpolago.
Kaj moramo nujno vedeti vnaprej, če se zgodi:
*	112 je številka za nujno medicinsko pomoč
*	01 8318 600 je številka Zdravstvenega doma Kamnik
*	Čas, ki ga porabimo za pridobivanje informacij po telefonu, lahko bistveno skrajša čas do oskrbe pacienta
*	Bolnikov, kjer menimo, da je neposredno ogroženo življenje, NIKOLI ne vozimo sami, dokler se ne posvetujemo z zdravnikom, posebno ne ob nenadni prsni bolečini, nezavesti, nenadnem težkem dihanju...
*	Če stanje zahteva posredovanje na terenu, operater 112 preveže klic najustreznejši razpoložlj ivi NMP enoti, tudi če je domača zasedena z drugo intervencijo
Sestavo ekipe in s tem tudi način dela določa Ministrstvo za zdravje. Kamniška NMP spada v skupino 1B enot, ki jo sestavljajo zdravnik, zdravstveni tehnik ali diplomirani zdravstvenik ter voznik reševalnega vozila, po izobrazbi tudi zdravstveni tehnik ali diplomiran zdravstvenik. Enota v tej sestavi deluje 24 ur na dan. Ob sobotah, nedeljah in praznikih ter v nočnem času od 20h do 7h je na razpolago samo ena ekipa za nujna stanja, tako na terenu kot v ambulanti za občini, ki jih pokriva.
V ambulanti NMP (t. i. dežurni ambulanti) dela ekipa, kadar ni zasedena z nujnimi intervencijami na terenu. Oskrbi sveže poškodbe in nujna stanja pri občanih, ki lahko sami poiščejo zdravniško pomoč in prebivajo na področju občin Kamnik in Komenda, ali ki jih je nujno stanje doletelo na področju teh občin. Prednost pri obravnavi v ambulanti imajo nujnejši bolniki, zato osebje ne more dosledno upoštevati vrstnega reda prihoda.
Kadar je ekipa na terenu, je ambulanta zaprta, saj oskrba kritičnih stanj zahteva vse tri člane ekipe. Za druge nujne bolnike je v tem času na voljo telefonska številka 112, kjer razpolagajo z vsemi informacijami o drugih razpoložljivih NMP enotah. O tem obvešča tudi obvestilo na vratih ambulante ter telefonski odzivnik. Ker je ambulanta NMP namenjena
izključno bolnikom, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, ni primerno in varno, da bi taki bolniki čakali sami brez medicinskega nadzora v čakalnici. Ko se zgodi, mora ekipa NMP zaradi nujne intervencije takoj na teren. Če njihovo stanje dopušča, se dogovorimo za kasnejši pregled, ali pa jih preusmerimo v eno od sosednjih NMP enot.
Aktivacija ekipe NMP za intervencije na terenu poteka preko telefonske številke 01 8318 600, ko klic prevzame dežurni zdravnik, ali preko številke 112, ki klic preveže zdravniku ustrezne enote. Pogovori se snemajo. Klicatelje naprošamo, da čim bolj natančno odgovorijo na zastavljena vprašanja. Te informacije so zelo pomembne za načrtovanje intervencije, bistveno lahko skrajšajo čas dostopa do bolnika (iskanje naslova, ...), klica-telj pa lahko dobi tudi navodila za nudenje prve pomoči med čakanjem na reševalno vozilo.
Ker zloraba NMP enot za nenuj-ne primere lahko tudi življenjsko ogrozi nujne bolnike, je dobro misliti vnaprej in za dalj časa trajajoča stanja, prehladne težave, bolečine v ušesih in podobno obiskati osebnega zdravnika. Med nujna stanja, kjer je upravičena obravnava v NMP enoti, štejemo nenadna huda poslabšanja zdravstvenega stanja, ki ogrožajo življenje, in taka, ki vodijo v trajno okvaro zdravja. Mednje sodijo težko dihanje, nenadna prsna bolečina, krvavitve, sveže poškodbe ...
SAŠO REBOLJ
NADJA PFAJFAR KRIŽNIČ
Valvasorjeva nagrada mag. Zori Torkar in Janji Železnikar
za stalno razstavo Odsevi kamniških tisočletij v Medobčinskem muzeju Kamnik
sko razstavo,« smo na podelitvi slišali v obrazložitvi podelitve Valvasorjeve nagrade kamniškima prejemnicama.
Ob mednarodnem dnevu muzejev, 18. maja, je v baročni dvorani Radovljiške graščine potekala slovesna podelitev Valvasorjevih nagrad in priznanj za izjemne dosežke na področju muzejstva. Valvasorjevo nagrado za leto 2012 sta prejeli tudi muzejska svetovalka mag. Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar za avtorstvo razstave Odsevi kamniških tisočletij v Medobčinskem muzeju Kamnik.
rih zapriškega gradu. Postavitev je delo majhnega kolektiva, ki mu je uspelo postaviti sodobno, toplo in obiskovalcu prijazno muzej-
»Stalna razstava je namenjena prikazu preteklosti Kamnika in okolice s skrbno izbrano in dobro interpretirano materialno in duhovno dediščino v zaokroženih kontekstih. Privlačna muzejska postavitev je delo oblikovalke Polone Zupančič. Obiskovalcu z materialnimi viri, ljudskim izročilom, replikami, rekonstrukcijami, možnostjo otipa in vključevanjem sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije ponuja pristno in aktivno doživetje bogate preteklosti na enem samem mestu. Razstava obsega veliko originalnih predmetov, ki so zanimivo predstavljeni in opremljeni s kratkimi, dvojezičnimi teksti. Časovna obdobja obiskovalcem približajo zgodbe
o predmetih in vsakdanjem življenju s slikovitimi risarskimi rekonstrukcijami Tamare Korošec. Velika prednost razstave so pedagoški kotički, vabljivi tudi za odrasle obiskovalce. Kamenček, muzejska maskota iz prodnikov reke Kamniške Bistrice, vabi obiskovalce k ustvarjanju in interaktivnemu stiku s predmeti in jih aktivno vključuje v razstavni prostor. Posamezna časovna obdobja spremljajo računalniške prezentacije, kjer so na voljo podrobnejši opisi razstavljenih eksponatov. Ob razstavi je izšel katalog Moj muzej - drugačen vodnik, izvirno zasnovan kot učni pripomoček in delovni zvezek obenem. Razstava je postavljena v prenovljenih pritličnih prosto-
Predsednica Slovenskega muzejskega društva Verena Štekar Vidic podeljuje Valvasorjevo nagrado muzejski svetovalki mag. Zori Torkar. Visoko priznanje sta prejeli tudi oblikovalka Polona Zupančič in kustosinja v Medobčinskem muzeju Kamnik Janja Železnikar (na levi).
Na Grabnu ponovno uveden dvosmerni promet
Enosmerni promet skozi ožje mestno jedro Kamnika, ki ga je Občina Kamnik uvedla 30. aprila, je po prvomajskih praznikih razburil kamniško javnost. Prometni zastoji okrog središča mesta, predvsem zaradi uvedbe enosmernega prometnega režima tudi po Medvedovi ulici, so razburili marsikaterega voznika, ki se je znašel v prometni konici na poti iz ali v kamniško ožje mestno središče.
Stanovalci in lastniki lokalov na Medvedovi in Tunjiški ulici povzdignili glas
Sprememba prometnega režima po Medvedovi ulici, s katero vnaprej stanovalci ter lastniki in najemniki lokalov na Medvedovi in Tunjiški ulici niso bili seznanjeni, je povzročila nemalo slabe volje. Svoj glas so povzdignili prebivalci in lastniki oz. najemniki poslovnih prostorov na Grabnu, pritožili so se tudi prebivalci Žal in Tunjic, kot tudi Mekinj, kjer je že tako obremenjena Cankarjeva cesta postala še bolj neznosna za tamkajšnje stanovalce. Na pobudo krajanov KS Center, Mekinje in Tunjice, stanovalcev in lastnikov gostinskih in trgovskih lokalov ob Medvedovi in Tunjiški ulici, ki so s peticijo in 1.300 podpisi od župana zahtevali ukinitev enosmernega prometa po Medvedovi ulici, je župan Marjan Šarec za petek, 10. maja, sklical sestanek javnosti in strokovnjakov v Domu kulture Kamnik.
Na sestanku glasni številni prizadeti Kamničani
Sestanka so se poleg Kamniča-nov, bilo jih je med 200 in 250, udeležili župan Marjan Šarec, vodja Oddelka za gospodarske javne službe mag. Matjaž Srša, Refik Hodžic iz Policijske uprave Ljubljana, komandir Policijske postaje Kamnik Sebastjan
log Policijske postaje Kamnik s ciljem povečanja varnosti najšibkejših udeležencev v prometu.
Vsi prisotni so se strinjali s prizadevanji Občine Kamnik za umirjanje prometa v središču mesta, kjer so z opravljenimi ukrepi dobro poskrbeli za pešce in kolesarje ter za kratkotrajno parkiranje pred pošto. Glasno so povedali, da nihče ne nasprotuje uvedbi enosmernega prometa na relaciji Tomšičeve, Glavnega trga in Maistrove ulice. Večina pa je bila enotna, da uvedba enosmernega prometa po Medvedovi ulici ni realna, saj je takšen prometni režim zmanjšal promet v trgovskih in gostinskih lokalih, stanovalcem na tem območju pa otežil pot od ali do doma. Prav tako so bili zaradi povečanega prometa nejevoljni stanovalci ob Cankarjevi cesti, kjer je potekal ves promet v smeri proti severu občine, zato so podali tudi nekaj pobud za ureditev prometnih povezav sever-jug in dodatno varnost na cestah.
Župan Marjan Šarec je po zaključku razprave priznal, da tegobe, ki težijo občane, niso zanemarljive in obljubil, da bo strokovni skupini, ki pripravlja ureditev enosmernega prometa, predlagal, da preuči vse potrebno, da se Medvedova ulica v roku sedmih dni spet odpre v obe smeri, obenem pa dodal: » Upošteval bom mnenje pobudnika peticije Francija Sedma-ka, ki je bil že pred leti pobudnik za postavitev prometnih grbin na
Juhant, pomočnik komandirja Policijske postaje Kamnik Mirko Končina, Rok Lunar iz podjetja PBL, d.o.o., Uroš Pust iz City Studia d.o.o. in Sinan Mihelčič iz Skupine Štajn, skoraj triurni sestanek pa je, kljub temu, da so nekateri občani že napovedovali državljansko nepokorščino, minil v konstruktivnem vzdušju. Uvodoma so vsi strokovnjaki in sodelavci pri pripravi novega prometnega režima predstavili projektno in prometno študijo, ki se je nanašala na nov prometni režim, pa tudi razloge za novo uvedbo. V večji meri je bilo vodilo nove prometne ureditve zagotoviti boljšo prometno varnost v ožjem središču mesta, čeprav so prisotni krajani večkrat na glas opozorili, da je sedaj več prometa mimo dveh vrtcev in osnovne šole. Župan Marjan Šarec je na posvetu s pomočjo študij zatrdil, da prometni režim v centru mesta ni več zagotavljal tiste pretočnosti in varnosti, ki bi jo pričakovali, in dodal, da so problem reševali v prepričanju in s ciljem stvari spremeniti na bolje. Enosmerni promet po Medvedovi je bil urejen na pred-
stanku z občani promet na Medvedovi ulici že naslednji ponedeljek z dodatnimi varnostnimi ukrepi iz enosmernega spremenil nazaj v dvosmernega.
Na sestanku v Domu kulture Kamnik je župan Marjan Šarec s sodelavci in strokovnjaki, ki so sodelovali pri vzpostavitvi novega prometnega režima, predstavil potek in razloge za odločitev o enosmerni prometni ureditvi v središču Kamnika.
Medvedova odprta za dvosmerni promet že tri dni po sestanku
Župan Marjan Šarec je v ponedeljek, 13. maja, sklical sestanek o »jabolku spora na Medvedovi« med občani in Občino, katerega so se udeležili predstavnik KS Center, pobudnik peticije Franci Sedmak, projektant Rok Lunar, Sinan Mihelčič iz skupine Štajn, Komisija za tehnično urejanje prometa, vzdrževalec občinskih cest Komunalno podjetje Kamnik, predstavnik Policijske postaje Kamnik in občinska uprava. Na sestanku so sprejeli sklep, da se Medvedova ulica ponovno odpre za dvosmerni promet. Zaradi zagotavljanja prometne varnosti so na tem odseku namestili dodatne ukrepe za umirjanje prometa (grbine), hitrost vozil pa s postavitvijo prometne signalizacije omejili na 30 km/h. Predstavnika peticije Franci Sedmak in predsednik KS Center Emil Grzinčič sta podala pobudo o
zarisu dodatnega prehoda za pešce pri objektu Medvedova 16 in možnosti izboljšanja osvetlitve z javno razsvetljavo na celotnem odseku Medvedove ulice. Komisija za tehnično urejanje prometa in projektanta so na terenskem ogledu predlog o dodatnem prehodu za pešce potrdili, župan pa je podpisal odločbo o spremembi prometne ureditve.
Promet v obe smeri po Medvedovi ulici je bil tako ponovno vzpostavljen že v ponedeljek, 13. maja, ob 15.30.
Franci Sedmak po spremembi prometne ureditve po Medvedovi ulici pravi: »Vsi se zahvaljujemo županu Marjanu Šarcu, ki je z veliko mero razuma in odgovornosti prisluhnil apelu krajanov Medvedove ulice in poslovnim subjektom na tem področju. Zelo smo mu hvaležni, da je v rekordno kratkem času dosegel, da so bili sklepi petkovega zbora krajanov realizirani, saj je dvosmerni promet na področju Medvedove ulice
Sestanka z županom seje udeležilo skoraj 250 Kamničanov, ki so soglasno sporočili občinski upravi in strokovnjakom, da zahtevajo ponovno promet v obe smeri po Medvedovi ulici. Veliko prisotnih je predstavilo svoje izkušnje in težave z novo prometno ureditvijo. Sestanek je bil konstruktiven, že v ponedeljek je promet po Medvedovi stekel v obe smeri.
ponovno zaživel že z naslednjim ponedeljkom.«
Tokrat se je dobro pokazalo, kaj vse se lahko zgodi, če z dobrimi argumenti in trdno voljo skupina občanov nasprotuje odločitvi župana in njegovih sodelavcev. Čeprav bi se zagotovo o prvotni odločitvi dalo še razpravljati, je
pritisk občanov na občinsko oblast dosegel svoj cilj. Ne samo odprtje Medvedove ulice za promet v obe smeri, ampak tudi povezanost občanov, ki se skupaj borijo za dobro spremembo, in župana, ki občanom resnično prisluhne.
BOJANA KLEMENC
Kamničani so končno zadovoljni z novo prometno ureditvijo v centru mesta
Preteklo je dobre tri tedne, odkar je začela v ožjem središču mesta veljati nova prometna ureditev. Sprva je bil uveden enosmerni promet, ki poteka iz smeri tržnice Kamnik preko Trga prijateljstva in Tomšičeve ulice na Glavni trg ter v Maistrovo ulico, v novo prometno ureditev pa je bila zajeta tudi Medvedova ulica. Povod za nov prometni režim je bila potreba po več površinah za pešce, kolesarje in invalide ter prizadevanja za zmanjšanje tranzitnega prometa. Prometni kaos po prvomajskih počitnicah, predvsem zaradi enosmerne Medvedove ulice, je zelo razburil tako prebivalce in zaposlene na območju Grabna, kot tudi vse, ki se dnevno vozijo proti severnemu in vzhodnemu delu kamniške občine. Po sestanku občanov s kamniškim županom in strokovnjaki, ki so bili odgovorni za novo prometno ureditev, je po dveh tednih Medvedova ulica ponovno odprta za dvosmerni promet. Kako po skoraj mesecu dni Kamničani sprejemajo nove prometne uredbe?
Nova prometna ureditev v centru Kamnika je doprinesla tudi parkirne prostore za kratkotrajno parkiranje pred pošto. Občani so si enotni, da je enosmerna prometna ureditev preko Tomšičeve, Glavnega trga in Maistrove boljša tako za pešce in kolesarje, kot tudi za voznike in tiste, ki se odpravijo po opravkih na pošto, v banko, bližnjo trgovino ...
Medvedovi ulici, skupini pa bom hkrati predlagal, da predvidoma v sedmih dneh izvede vse maksimalne ukrepe za znižanje hitrosti in zagotovitev varnosti. Upam, da bomo tudi v prihodnje stopili skupaj, se pogovorili in reševali težave, ki vplivajo na življenje krajank in krajanov naše občine. Vsekakor pa se moramo vprašati, ali v zadostni meri spoštujemo prometne predpise. Ali skrbimo za lastno varnost in za varnost drugih, najbolj ranljivih skupin udeležencev v prometu?«
Stroški nove prometne ureditve niso zanemarljivi
Vodja Oddelka za gospodarske javne službe mag. Matjaž Srša je zbranim predstavil tudi stroške uvedbe novega prometnega režima. Za potrebno preplastitev cestišča in pločnikov na Trgu prijateljstva in Tomšičevi ulici je Občina Kamnik plačala 85 tisoč evrov, za zaris cestišča ter postavitev signalizacije in prometnih znakov pa še 35 tisoč evrov. A stroški so sedaj seveda višji, saj se je po petkovem se-
Mile: Sedaj sem s prometno ureditvijo še kar zadovoljen. Ko so Medvedovo ulico zaprli, pa je bila katastrofa. Koliko zastojev v enem tednu! Še sedaj so, če pogledava ta trenutek na ulico. Tovornjak je ustavil promet in že se dela kolona. Tudi krožna enosmerna pot okrog sodišča in pošte po mojem mnenju ni najboljša rešitev. Kam bo šel sedajle ta kamion, ki stoji tukaj pred Kmetijsko zadrugo? Vozniška kultura pri nas res ni najboljša. Stanujem v bližini in v mesto pridem peš, marsikdo pa se za nekaj metrov vsede v avto. Potem pa je tako, kot je.
Ljuba: Sama pa ugotavljam, da so v Kamniku vozniki zelo nevzgojeni. Še posebej sem razočarana, če sedi v avtu ženska in sploh ne ustavi, ko grem z majhno vnukinjo čez prehod za pešce. To se mi v centru pogosto dogaja. Sprašujem se, kaj nam pomaga tale prometna ureditev, če so naše prometne navade tako slabe. Upam, da se bo to izboljšalo, na nov prometni režim pa se bomo počasi vsi navadili.
Tone: Nisem pogosto v mestu, a se mi zdi prav, da so ponovno odprli Medvedovo ulico za dvosmerni promet. Ponavadi pridem v Kamnik v Kmetijsko zadrugo in zadnjič me je zelo motilo, da je bil dostop do zadruge zelo otežen. Ravno zato sem šel sedaj že nekajkrat drugam. Vsekakor vzpodbujam prometno varnost v centru mesta, pa tudi mi, vozniki, se bomo morali bolj prilagoditi dogajanju na cesti. Ampak jaz moram priti s traktorjem v zadrugo po stvari in da jih naložim, potrebujem prostor. Kot še marsikdo drug. Tudi o tem bi se moralo razmisliti.
Milan: Zadnji čas, da so tole z enosmerno uredili. Lahko se za kratek čas ob cesti parkira, promet teče v eno smer in je bolj tekoč. Tomšičeva ulica je tako ozka, da so vozniki primorani prilagoditi hitrost. Moja pripomba je bila le na enosmerno po Medvedovi ulici, a so jo že spremenili, tam je ta prometni režim nepotreben. Morda bi lahko ponovno odprli promet v eno smer tudi čez Šu-
tno. Kot nekdanji poljcist v Kamniku se še dobro spominjam, kako je ves promet tekel čez Šutno in mislim, da ne bi bilo narobe, če bi tja preusmerili le osebna vozila. Nad našo prometno kulturo sem razočaran in ljudi res ne razumem. In dokler bo tako, tudi vse prometne ureditve ne pomagajo dosti.
Rok in Jaš: Nisem prepričan, če je s spremembo prometne ureditve v Kamniku kaj boljše. Res je, Medvedovo ulico so za ta dva tedna zaprli čisto po neumnem, zato zelo podpiram, da so prvotno odločitev spremenili in po Medvedovi vse teče tako, kot smo bili navajeni. Drugače pa v svojem dnevnem gibanju po mestu res ne opažam sprememb in se ne počutim nič kaj bolj varnega, nasprotno, na poti v Kršman-čev park je sedaj veliko več prometa kot prej. Na taki ulici se jasno vidi, da ni težava le v varnosti, temveč tudi v načinu vožnje. Lahko postavijo sto znakov ali kazni, pa ne bo nič boljše, dokler ne uredimo sami v naših glavah - kako vozimo.
Karmen: Dva tedna je bil promet res otežen, zato sem zelo hvaležna, da so sokrajani na sestanku dosegli ponovno spremembo prometa v dvosmerni režim po Medvedovi. Tudi Občina Kamnik se je potrudila in po ulici namestila nekaj varnostnih ukrepov, sedaj imamo ležeče policaje, kar bo morda umirilo »divjake«, ki so po naši ulici radi pretiravali s hitrostjo. Po spremembi Medvedove ulice pa se mi zdi promet v centru Kamnika super in upam, da bo tako ostalo.
Maša s Filipom: Nova prometna ureditev se mi zdi v redu. Na sprehodu opažam, da je boljši pretok prometa skozi mesto, manj je »gu-žvanja« na ovinkih. Sedaj je dogajanje na ulici boljše za pešce, varneje je pri prehodu čez cesto, veliko več prostora je za mamice z vozički. Sama sem mnenja, da bi lahko v centru mesta promet še bolj omejili oz. ga sploh ne bi bilo. Verjamem, da bi se v Kamniku lahko tako uredilo, da bi bil promet v strogem centru mesta nepotreben. Tudi v drugih mestih so to uresničili, denimo v Ljubljani, pa zadeve dobro tečejo. Kamnik je kot mesto res zamrlo, a sem prepričana, da zaradi zaprtja strogega centra mesta ne bi bilo čisto nič slabše, morda celo boljše.
Pogovarjala se je BOJANA KLEMENC
4 24. maj 2013
V REGIJI
Tuhinjska dolina jutri
V Termah Snovik so se na pobudo Turističnega društva Tuhinjska dolina in predsednika društva Ivana Hribarja v sredo, 15. maja, sestali predsedniki turističnih društev in krajevnih skupnosti iz Tuhinjske doline na posvetu o razvoju Tuhinjske doline na turističnem področju v prihodnje. Posveta sta se udeležila tudi poslanca državnega zbora in domačina mag. Brane Golubovič in mag. Matej Tonin.
Podobno, kot že pred letom dni, so na posvetu tudi tokrat ocenili, da so v Snoviku vse možnosti za razvoj nadaljnje rekreativno športne infrastrukture v plavanju in da bi ob sedanjih bazenih zgradili še olimpijski bazen. S tem bi zagotovili vse potrebne pogoje za razvoj plavalnega športa in za športnike plavalce v kamniški občini. Zavzeli so se tudi za ureditev prometnega dostopa v Terme, za varen netovorni promet v dolini in za uresničitev začrtanega projekta kolesarske poti iz Kamnika do Snovika.
A. ŽALAR
DAN BRISAČE V KAMNIKU
Wellness in kulinarični kotiček v TIC Kamnik
Od leta 2001 v poklon Douglasu Adamsu, avtorju svetovne uspešnice Štoparski vodnik po galaksiji, 25. maja po vsem svetu praznujejo dan brisače, ki je nadvse uporabna za popotovanje po vesolju. Na pobudo kamniškega Svilanita so se za obeležitev tega dneva odločili tudi pri Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik. Tako bodo to soboto, 25. maja, v Turistično-informacijskem središču na Glavnem trgu odprli wellness in tudi kulinarični kotiček. Obiskovalcem TIC-a bodo odslej na voljo izdelki domačih ponudnikov, kot so kopalni plašči, copati in brisače Svilanit, naravna mila in čaji idr.
Pred TIC-em bodo predstavili nove programe izdelkov okoliških ponudnikov wellnessa, ki bodo samo na ta dan na voljo po ugodnejših cenah, prav tako tudi vstopnice za Terme Snovik. Obenem se bodo s pokušino izbranih tipičnih jedi predstavljali Okusi Kamnika, tokrat kamniška ka-jžerca in ženof ter tuhinjska fila, pod to znamko pa bodo po novem na voljo tudi predpasniki, komplet lesene žlice in vilice ter izdelki kamniške tovarne eTA: kamniški ženof in gorčica ter drugi njihovi izdelki.
Dan brisače bodo z dnevom odprtih vrat in posebnimi prodajnimi akcijami obeležili tudi v kamniškem Svilanitu (Kovinarska cesta 4), pobudniku dneva brisače v Kamniku, kjer vsako uro med 10. in 12. uro pripravljajo vodene oglede proizvodnje. V Termah Snovik pa bodo dogajanje pod imenom Utrip mladosti ta dan popestrili z Okusi Kamnika, kulinaričnim doživetjem kamniških jedi, termalno detox jogo, ustvarjalnimi delavnicami za otroke, dobrodelno pobudo in znižano ceno vstopnic.
Občina Kamnik pristopila k projektu PARKIRAJ IN SE PELJI
Na pobudo Regionalne razvojne agencije Ljubljanske urbane regije (LUR) je 9. maja v prostorih Občine Kamnik potekal sestanek o projektu "Mreža P+R zbirnih središč" kot eni izmed prioritetnih operacij v Ljubljanski regiji. Projekt parkiraj in se pelji je opredeljen v Operativnem programu okoljske in prometne infrastrukture (OP-ROPI), kar je osnova za črpanje kohezijskega sklada za izgradnjo sistema. Nadaljnje omejevanje prometa vozil v mestih bo spodbudilo povpraševanje po parkirnih mestih na P+R središčih, ki bodo locirana ob glavnih vpadnicah v urbanih središčih. P+R središče bo del intermodalne prevozne verige za prestope iz osebnih vozil na avtobuse/tirni promet in nemotorizirani promet. Načrtuje se umestitev preko 20 lokacij P+R središč v prostor v Mestni občini Ljubljana in primestnih občinah Brezovica, Dobrepolje, Dobrova-Polhov Gradec, Domžale, Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Medvode, Moravče, Škofljica, Trzin, Vodice in Vrhnika. Občina Kamnik je pristopila k projektu "Mreža P+R zbirnih središč". Na sestanku so se dogovorili predvsem glede možnosti lokacije, za katero bo treba izdelati projektno in investicijsko dokumentacijo, ki bo ustrezna za črpanje evropskih sredstev.
POZDRAV POLETJU IN PRAZNIK KS CENTER KAMNIK
IN SPREJEM
1. EKIPE SLOVENIJE V SMUČARSKIH SKOKIH
SOBOTA, 15. JUNIJ, OB 18. URI NA GLAVNEM TRGU V KAMNIKU
V okviru praznovanja Pozdrav poletju in praznika KS Center Kamnik pripravljamo zanimivo zabavno glasbeno prireditev. Osrednji gostje bodo slovenski orli,ki nas navdušujejo z izjemnimi skoki. Na odru se nam bodo pridružili trenerji: Goran Janus, Nejc Frank in Jani Grilc, ter skakalci: Robert Kranjec , Jaka Hvala, Peter Prevc , Matjaž Pungertar, Jurij Tepeš in Matjaž Pograjc
Za zabavni del bodo skrbeli Slovenski muzikantje,Jodel express, ans. bratov Poljanšek in voditelj programa Franc Pestotnik Podokničar.
Poskrbljeno bo tudi za pestro gostinsko ponudbo.
Pridružite se nam pri našem slavju, da pozdravimo naše vrhunske skakalce in zapojemo: Kdor ne skače ni Slovene!
I

Praznovanje v občini Komenda
Slavnostna seja, občinska priznanja, S-kanal in prireditve, ki se bodo sklenile ta vikend
Nagrajenci in dobitniki priznanj Občine Komenda z županom Tomažem Drolcem.
V sredo 15. maja, je na Križu že štirinajstič potekala slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku občine Komenda. S himno so jo začeli domači-komendski godbeniki in z enim prvih nastopov po ustanovitvi poudarili uspehe v občini, ki je danes v Sloveniji poznana po več kot šestdesetih klubih in društvih.
Župan Tomaž Drolec je orisal dogajanja in uspehe, v kulturnem programu pa so nastopili učenci Glasbene šole Kamnik-Komenda. Slovesnosti so se poleg svetnikov
in predstavnikov društev udeležili tudi načelnik Upravne enote Kamnik Mihael Novak, poslanca državnega zbora Brane Golubovič in Matej Tonin ter župani in predstavniki iz sosednjih občin.
Podeljena so bila občinska priznanja. Posmrtno priznanje častnega občana je dobil župnik Nikolaj Pavlič, ki je 25 let do smrti leta 2000 vodil župnijo Komenda in bil tudi kamniški dekan. Bronasto priznanje so prejeli desetina deklet članic A PGD Komenda za uspehe, ki jih je dosegla na tekmo-
vanjih v državi, mladi športnik Florjan Rus iz Most kot uspešen sovoznik v reliju, Mažoretna skupina Junior Twirling mažore-tnega kluba Komenda za lanske uspehe na tekmovanjih v državi in na evropskem prvenstvu ter še ne devetletna šahistka Ana Pibernik z Gore in Matic Blaž z Gmajnice za dosežke v orientaciji.
V sklop praznovanj so sovpadala dela na Glavarjevi cesti v Komendi z vgrajenim S-kanalom za odpadne vode, ki bo povezoval občino Komenda z občino Cer-
klje in na drugi strani z občinama Mengeš ter Trzin in s čistilno napravo v Domžalah.
Prireditve ob občinskem prazniku pa bodo ta vikend, 25. in 26. maja, sklenile Državna kolesarska dirka po Komendi in Štafeta mladosti društva Mravljišče s celodnevnimi prireditvami, v nedeljo pa Kasaška prireditev Konjeniškega kluba Komenda, že dopoldne pa veliki Kros za vse starostne kategorije v Suhadolah.
A. ŽALAR
Podjetništvo v Srcu z novimi podjetniki, novimi produkti, storitvami in idejami
»Preko programa Podjetništvo v Srcu so se mi odprle nove priložnosti, pridobila pa sem tudi koristna znanja, kako ljudem približati svojo storitev,« je ob zaključku usposabljanja bodočih podjetnikov povedala ena izmed udeleženk. Na zaključni prireditvi, ki jo je v Kulturnem centru Litija povezoval improvizator Juš Milčinski, so bile 7. maja predstavljene izbrane podjetniške zgodbe. Program podjetniškega usposabljanja so pripravile tri partnerske organizacije: Mladinski center Litija, Mladinski center Kotlovnica Kamnik in Razvojni center Srca Slovenije. Organizatorji želijo tudi v prihodnje lansirati tovrstne podjetniške programe, ki prinašajo veter v jadra inovativnim idejam in rešitvam ter krepijo podjetniško miselnost.
V program »Podjetništvo v Srcu« je bilo vključenih 46 mladih, starejših, brezposelnih, študentov, diplomantov, zaposlenih in že obstoječih podjetnikov iz Kamnika, Mengša, Domžal, Moravč, Dola pri Ljubljani, Litije, Trbovelj in Kranja. Pod strokovnim mentorskim vodstvom jih je 15 izmed njih uspešno zaključilo usposabljanje, štirje pa so stopili na samostojno podjetniško pot z lastnimi podjetji (s. p.). Oblikovalo se je tudi sedem novih blagovnih znamk za izdelke in storitve.
Glavni poudarek je bil na izobraževanju in usposabljanju kandidatov, saj so v pol leta osvojili osnovna znanja in veščine za profesionalno nastopanje v svetu podjetništva. Delavnice so vodili izkušeni mentorji iz različnih podjetij in organizacij, na podjetniških omizjih in seminarjih pa so kandidatom dragocene izkušnje o vstopu v podjetništvo predajali tudi izkušeni in uspešni podjetniki s področja medijev, računovodstva, mizarstva, cvetličarstva in naprednih tehnologij.
Program »Podjetništvo v Srcu« je uspešno zaključilo 15 kandidatov:
-	Meta Škoflek, unikatno izdelan nakit po meri, Kamnik
-	Enej Gradišek, Tomaž Cir-kvenčič in Gregor Mlakar, razvoj inovativnih idej in mobilnih aplikacij, Litija
-	Mojca Gašparič, Mojstrica - pomoč družinam in starejšim, Mengeš
-	Marjeta Resnik, Algica - alge za prehrano, Kamnik
-	Janez Bric, Modri Janez - pomoč pri nakupovanju in grafično oblikovanje, Litija
-	Nataša Zajec, Dotik konja -terapija in aktivnost s pomočjo konja, Kamnik
-	Jan Marko, lesena kopalniška oprema, Litija
-	Polona Zupančič, Zolon - izdelava zaves po meri, Polšnik -Litija
-	Tadej Petek, večnamensko pohištvo, Stahovica - Kamnik
-	Andreja Koplan, jezikovna šola petih čutov, Kamnik
-	Bojana Jagarinec, vertikalni vrtiček, Kamnik
-	Tanja Jesenšek, portreti hišnih ljubljenčkov, Litija
-	Zoran Kožamelj, mobilna izobraževalna aplikacija, Litija
-	Vesna Resnik, Hostel pod Skalo, Kamnik (nadgradnja obstoječega posla)
-	Barbara Silva Pavlič, Pavlič in Partner d.o.o. - premoženjsko svetovanje, Domžale (nadgradnja obstoječega posla)
Projekt »Podjetništvo v Srcu« se je izvajal s pomočjo evropskih sredstev preko Lokalne akcijske skupine (LAS) Srce Slovenije. Projekt je inovacija v okolju, ki spodbuja regionalni razvoj, odpira delovna mesta, ustvarja stimulativno podjetniško okolje in prinaša veliko pozitivne energije.
Mladi podjetniki v okviru projekta Podjetništvo v Srcu so se predstavili na zaključni prireditvi v Litiji. Foto: Tomaž Zupan.
Kulturni dom .Franca Bernika
mžale
E
David Mamet / ^Ijfftaima Ljubljana
strupena farsa o najvišji politiki, aktualna za vse čase in vsa okol&^fi^jiaše / režija: Matjaž Zupančič / igrajo: Matjaž Tribušon, Uroš Fürst, Jurij Zrnec, Alida Bevk, Andrej Nahtigal
5. in 6. junij 20h
Kulturni dom Franca Bernika, Ljubljanska 61, Domžale Info inj^zervacije: tel. 722 50 50, www.kd-domzale.si
C v—._E , * '
POGLEDI: NAŠA DOBRODELNOST
24. maj 2013 5
ZA GAJINE SAMOSTOJNE KORAKE POMAGA VSA SLOVENIJA
Gaja Ivančič iz Soteske pri Kamniku je januarja letos dopolnila dve leti. Zaradi prezgodnjega poroda v 33. tednu je prišlo do zapletov, starša Sonja in Boštjan Ivančič pa sta dokončno diagnozo od zdravnikov izvedela šele malo po Gajinem 2. rojstnem dnevu. Gaja ima cerebralno paralizo, trajno okvaro v možganih, ki onemogoča popoln nadzor nad gibanjem. Gaja je kot nedonošenček utrpela dihalno stisko, to pomanjkanje kisika pa je trajno poškodovalo njene možgane.
Zaradi prepozne diagnoze Gaja zamudila dve najpomembnejši leti
Mama Sonja je opazila, da z Gajo nekaj ni v redu, pri njenih šestih mesecih, saj se ni razvijala tako kot ostali dojenčki. Za svoje pomisleke ni dobila podpore pri Gajinem otroškem zdravniku, žal pa tudi kasneje ni dobila napotnice za razvojno ambulanto, do katere so upravičeni vsi nedonošenčki. Ko je ob dopolnjenem prvem letu gibalni razvoj res močno zaostajal, je bila Gaja dvakrat sprejeta v razvojno ambulanto. »Žal so nam zdravniki diagnozo postavili šele pred kratkim in tako smo zamudili dve najpomembnejši leti, ko bi se dalo z vajami narediti največ. Njeno stanje pa se je ves čas samo slabšalo. Ker nam tudi po postavljeni diagnozi ne pripada drugega, kot dvakrat letno en teden strnjenih obravnav na Soči in ena ura fizioterapije na teden, smo se odločili vzeti stvari v svoje roke«,
i

razloži Sonja Ulčar Ivančič njihovo odločitev, da z Gajino zgodbo stopijo v slovensko javnost.
Da bo kot druge deklice skakljala naokoli, ji lahko omogoči le draga operacija v Ameriki
Vsak dan starša veliko delata z Gajo, priskrbela sta ji tudi trikrat tedensko privatne ure fizioterapije v bližini Kamnika, z majem pa so začeli s prvim sklopom terapij therasuit. »Kljub vsemu vse te terapije pripomorejo le k vzdrževanju trenutnega stanja in čim daljšemu odlaganju trajnih skrajšav mišic ter okvar skeleta, čemur nato sledi vrsta invaziv-nih posegov, od vbrizgavanja botulin toksina v telo, do mavčenja nogic in raznih operativnih posegov,« opiše Sonja, medtem ko čaka, da Gaja zaključi terapijo. Gaja ima zaradi svoje okvare močno zakrčene, posledično zaradi tega tudi skrajšane zadnje ste-genske mišice in ne more normalno
>
\l
Sonja Ivančič Ulčar se je v začetku maja z Gajino zgodbo obrnila na slovensko javnost za finančno pomoč za operacijo, s katero bi dveletna Gaja s cerebralno paralizo lahko shodila. Gaja se je rodila kot nedonošenček, ravno tako tudi 5-mesečna Zoja, ki pa na srečo ne kaže zdravstvenih težav.
stopiti s celim stopalom na tla. Sedaj si za vsak svoj majhen korak pomaga s hoduljo.
Sonja in Boštjan sta zadnje mesece vse svoje moči usmerila v iskanje pomoči za Gajo. Najprimernejša operacija zanjo bi bila v Missouriju v ZDA. »Kot vsak starš si tudi midva želiva za najino hčerko najboljše. Da bi Gaja shodila, da bi se lahko neovirano igrala s svojimi vrstniki in da bi v življenju lahko počela vse, kar se drugim zdi samoumevno«, razlaga Sonja in doda, da so slovenski zdravniki operacijo v ZDA odsvetovali, saj naj ne bi bila potrebna. A rezultati operiranih otrok z enakimi težavami, kot jih ima Gaja, so navdušujoči. »Ta kirurški poseg, imenuje se selektivna dorzalna rizotomija, ki poteka na živcih v sami hrbtenjači pacienta, bi Gaji trajno odstranil spastičnost (stalno povečan mišični tonus in šibkost v mišicah) oziroma bi jo vsaj zmanjšal na minimum, kar bi posledično pripomoglo k boljši gibljivosti ter navsezadnje tudi k samostojni hoji. S
tem posegom bi jo odrešili bolečin, ki jih trpi zaradi spastičnosti, hkrati pa preprečili okvare sklepov, ki jih povzroča krčenje mišic in nepravilno gibanje,« doda Gajina mamica. Sonja je v bolnišnico, kjer naj bi potekala operacija, poslala vso potrebno Gajino zdravstveno dokumentacijo, družina pa je tudi že dobila odgovor, da je Gaja povsem primerna za operacijo. Če bo vse po sreči, jo bodo opravili septembra. Seveda pa predstavljajo največjo oviro za operacijo finančna sredstva.
Zbiralna akcija »Za Gajine korake« po vsej Sloveniji, tudi v Kamniku
Operacija stane 34.000 evrov, za morebitno dodatno ortopedsko operacijo, za nujno rehabilitacijo, obvezni kontrolni pregled, za posebne vadbene naprave, skupaj z letalsko karto in bivanjem v ZDA pa bodo vsi stroški znašali okoli 60.000 evrov. Operacija je zahtevna, Gaja zaradi nje lahko doživi tudi izgubo moči v mišicah. Ta se potem vrača postopoma. Trajalo bo vsaj pol leta ali več intenzivnega dela, da bo shodila. Lahko se zgodi, da rezultat ne bo popolna hoja, verjetnost pa je zelo velika, da bo Gaja po tej operaciji nekega dne svet raziskovala na lastnih nogah. Klicu na pomoč Gaji se je odzvala že vsa Slovenija. Sonja zatrdi, da ni pričakovala takšne podpore slovenske javnosti, čeprav je pot do zbranega denarja še dolga. Gaja vsak dan prejme veliko pisem, tudi od otrok, Sonja pa v smehu pove, da je Gajina akcija morda edina, ki je združila tako policaje kot zapornike, saj oboji zbirajo sredstva za Gajine korake. Tudi v Kamniku je že veliko podpornikov z najrazličnejšimi idejami kako zbrati potrebno finančno pomoč. Vsem podpornikom je družina Ivančič izredno hvaležna.
Sočutje ne stane nič, a obogati vse, včasih pa lahko majhen prispevek naredi veliko. Morda bo z našimi skupnimi močmi Gaji iz majhnega koraka uspelo stopiti v velik, tako pomemben samostojen korak.
BOJANA KLEMENC
Dvoletna Gaja potrebuje operacijo v ZDA, da bo lahko shodila. V akcijo zbiranja potrebnih finančnih sredstev je stopila vsa Slovenija, tudi Kamnik. V soboto, 18. maja, je Gaja obiskala stojnico na Glavnem trgu, kjer je OŠ 27. julija s simbolično prodajo igrač zbirala sredstva za Gajine korake.
Če želite pomagati Gaji, lahko svoj prispevek nakažete: Rotaract klub Grosuplje, Velika Stara vas 13b, 1290 Grosuplje TRR: SI56 0202 2025 6358 059, Sklic 00 14012011, Namen: Donacija za Gajo ali preko poštne nakaznice: Gaja Ivančič, Soteska 61, 1240 Kamnik
ANINA ZVEZDICA PODAJA SVOJO DLAN TUDI V KAMNIKU
Anina zvezdica je dobrodelni zavod, ki zbira hrano z daljšim rokom uporabe, katero razdeli socialno ogroženim družinam. Ana Lukner iz Domžal, ustanoviteljica Anine zvezdice, je humanitarno organizacijo iz majhne pisarne v Ljubljani ponesla po celi Sloveniji. Ana Lukner, Delova osebnost leta 2012, poskuša prebuditi slovenski narod. Do sedaj je Anina zvezdica v petih akcijah pomagala že več kot 5.000 družinam iz vse Slovenije, v zadnji akciji v božičnem času pa so zbrali kar 74 ton hrane. V ponedeljek, 13. maja, je stekla že šesta akcija Anina zvezdica »Podaj svojo dlan!« zbiranja hrane po vsej Sloveniji, tokrat prvič tudi v Kamniku. Anina zvezdica zbira le hrano, nobenih finančnih sredstev.
Kamniški prostovoljci pristopili k enomesečni akciji »Podaj svojo dlan«
Vedno več ljudi v Kamniku je v stiski, tudi v pomanjkanju hrane, pravi Maja, ena izmed kamniških prostovoljk. Na Centru za socialno delo v Kamniku se za pomoč na mesec oglasi že več kot 600 posameznikov. Maja s številnimi kamniškimi prostovoljci meni, da ni potrebe, da bi bil danes kdo lačen. Dodaja, da smo Slovenci skozi Anino zvezdico pokazali in dokazali, da znamo stopiti skupaj, ko verjamemo v nekaj dobrega, v nekaj, kar je transparentno in pristno. Kamniški prostovoljci pri Anini zvezdici se veselijo, da šesta akcija Podaj svojo dlan poteka tudi v Kamniku in upajo, da bomo Ka-mničani postali bolj povezani in pomagali družinam v stiski, katerih je žal vedno več. Na Usnjarski ulici v Kamniku, v prostorih nekdanje trgovine Gorenje, so pripravili skladišče, kjer bodo zbrano hrano pakirali v enakovredne pakete, ki jih bodo po zaključku akcije razdelili kamniškim družinam v stiski. Akcija poteka en mesec, od 13. maja do 13. junija. V akciji zbiranja hrane so se jim že pridružili vsi kamniški vrtci, nekaj
osnovnih šol, GSSRM, Gasilska zveza, Občina Kamnik, Matična knjižnica, Dom kulture, različna društva ter kar nekaj podjetij iz Kamnika in okolice, kjer lahko
pustite hrano, seveda pa lahko pomoč v obliki hrane prinesete tudi v kamniško skladišče Anine zvezdice na Usnjarski ulici, ki je odprto v ponedeljek, sredo in petek, dopoldan od 9.-11. ure in popoldan od 16.-18. ure.
V paketu Anine zvezdice le suha hrana
Anina zvezdica zbira le hrano z daljšim rokom uporabe, saj se paketi, ki ponavadi tehtajo med 18 - 20 kg, naredijo po zaključku enomesečne akcije. V paket sodijo
13. maja seje začela enomesečna akcija Anine zvezdice zbiranje hrane, tokrat prvič v Kamniku. Skupino kamniških prostovoljcev je pri pripravi skladišča na Usnjarski ulici obiskala tudi ustanoviteljica Anine zvezdice Ana Lukner iz Domžal.
testenine, riž, polenta, sladkor, sol, moka, olje, kis, čaj, kava, sirup, kaša, kosmiči, vloženo sadje in zelenjava, konzervirana hrana, pašteta, pšenični zdrob, čokolino, juha v vrečki, čokolada, bomboni, piškoti, slani prigrizki ter ostala suha živila z daljšim rokom uporabe. Prostovoljci sodelujejo s Centrom za socialno delo Kamnik, kamniškimi vrtci in šolami, kjer bodo dobili spisek pomoči potrebnih, želijo pa si, da bi zbrali čim več hrane in tako omogočili pakete čim večjemu številu občanov Kamnika.
Kdaj bo prišel čas, ko društva, kot je Anina zvezdica, ne bodo več potrebna?
Maja zaskrbljena pove, da je realno dejstvo, da je mnogo ljudi tako v Kamniku kot v celotni Sloveniji v stiski in lačnih. Glavni cilj Anine zvezdice je, da ta in podobne humanitarne organizacije ne bojo več potrebne, a prej je po besedah Maje tudi pomembno, da se med ljudmi ponovno ustvari čut za solidarnost. Cilj Anine zvezdice je, da pokaže, da lahko pomaga prav vsak. Ana Lukner doda, da je Anina zvezdica postalo gibanje z dvema motivoma - eden je pomagati socialno ogroženim, drugi pa prebuditi ljudi in jim pokazati, kaj se dogaja, da je skrajni čas za pomoč sočloveku in da lahko skupaj naredimo več.
Projekt Anina zvezdica jasno dokazuje, da skupaj zmoremo več! Naš majhen prispevek nekomu lahko pomeni zelo veliko. Kamniški prostovoljci Anine zvezdice vse bralce našega časopisa prosijo, da se po mestu ozrejo za zbiralnimi točkami ali se oglasijo v skladišču. Vsaka pomoč šteje!
BOJANA KLEMENC
Tečem, da pomagam
Eden vrhuncev človekoljubnih dejavnosti Lions kluba Kamnik in Lions kluba Domžale v letošnjem lionističnem letu, ki se zaključuje 30. junija, je bil dobrodelni tek v Arboretumu Volčji Potok minulo nedeljo, 19. maja.
Vseslovenski dobrodelni tek »Tečem, da pomagam« je potekal s poslanstvom zbiranja finančnih sredstev za socialno ogrožene. Akciji sta se pridružila tudi Lions klub Kamnik in Lions klubom Domžale in v zelenem, naravnem okolju Arboretuma pripravila tek na 3 in 5 kilometrov ter nordijsko hojo. Dobrodelnega dogodka se je udeležilo 250 tekačic in tekačev, med njimi župani Kamnika, Domžal, Komende, Trzina, Mengša ter znani športniki: Miro Kregar, Matic Romšak, Miran Stanovnik. K živahnemu in družabnemu dogajanju so dodali nastopi mažoretk iz Komende in folklorne skupine iz Trzina ter radio Hit.
Kot je povedal Igor Jurič, predsednik Lions kluba Kamnik, so del zbranih sredstev s startnino podarili zavodu CIRIUS Kamnik, Zavodu za slepe in slabovidne Ljubljana in Zvezi prijateljev mladine.
SAŠA MEJAČ Foto: Janja Zorman Macura
Tek z zavezanimi očmi ob pomoči spremljevalca je opozoril na težave, s katerimi se vsakodnevno soočajo slepi in slabovidni.
USPEŠEN MESEC DOBRODELNOSTI
Študentski klub Kamnik je mesec marec posvetil dobrodelnosti. Izvedli smo šest dogodkov, zbiranje zamaškov, hrane in potrebščin pa je trajalo vseskozi. V maju lahko pod projekt potegnemo črto in z veseljem sporočimo, da je bila akcija uspešna. Pomagali smo šestim socialno ogroženim družinam iz Kamnika. V klubskih prostorih smo namreč s pomočjo študentov, dijakov ter ostalih zbrali precej hrane in potrebščin za osebno nego, oblačil in igrač za otroke. Vse zbrano smo družinam razdelili ob veliki pomoči Nine Matijaševič in dobrodelnega društva, ki se s tem ukvarja skozi vse leto. Stigma revščine je v družbi neusmiljeno huda in zato je težko najti prave prejemnike pomoči.
Zbrali smo tudi precej hrane, igrač in odej za živali v Zavetišču Horjul. Ob obisku zavetišča smo poleg tega peljali na sprehod tiste najbolj pridne in socializirane kužke, pomagali pri urejanju okolice in preživeli čudovit popoldan v naravi.
Dobrodelni marec se je posvetil tudi medgeneracijskemu povezovanju. Zapostavljenost na robu družbe lahko hitro čutijo starejši in ostareli. Socialna služba Doma starejših občanov Kamnik, ki jo vodita Sabina Ravnikar in Lidija Knavs, je bila zato nad našo idejo povezovanja navdušena. Na ustvarjalnih delavnicah, ki smo jih pripravili že prej, smo namreč izdelali darilca za varovance Doma starejših občanov Kamnik. V začetku aprila smo z Vrtcem Antona Medveda Kamnik, enoto Kamenček, obiskali stanovalce doma, kjer so jim najmlajši zapeli ter jim predali naša skromna darilca, ki so jim pričarala nasmeh na obraz. Skupaj z najmlajšimi smo pod mentorstvom vzgojiteljice Karmen Kosmatin in njene pomočnice Nine lepo zapeli. Povezala nas je pesem - otroško preprosta, pri mladih skoraj pozabljena in polna spominov za starejše. Za lepo doživetje se zahvaljujemo tudi gospe Mileni Kopše, ki nas je lepo sprejela in povezovala program.
Hvala vsem, ki ste na klub prinesli zamaške za Dejana, hrano za družine in Zavetišče Horjul ter udeležencem ustvarjalnih delavnic. Pomagali smo, združevali in se povezovali. Dobrodelni mesec je uspel zaradi vaše nesebične pomoči in zaradi nas vseh je bil lepši.
ŠPELA NOVAK
If poslanskih klopi
Županova samovolja
PRIVATIZACIJA, DA ALI NE?
V zadnjem mesecu je bilo veliko govora o »programu stabilnosti«. Gre za dokument, ki ga vlada pošlje Evropski komisiji in v katerem piše, na kakšen način bo vlada spravila v red javne finance. V »programu stabilnosti«, ki je romal v Bruselj, je vlada zapisala, da bo sanirala banke, pomagala pri razdolževanju podjetji, zvišala davke, zmanjšala javne izdatke in začela s privatizacijo državnih podjetij. O sanaciji bančnega sistema sem že pisal, prav tako o davkih. V tokratni rubriki pa se bom posvetil privatizaciji.
Država je lastnica več kot sto različnih podjetji. Med njimi so najbolj znana NLB, Telekom, Petrol, Zavarovalnica Triglav, Krka, Pošta, Holding slovenskih elektrarn, Adria Airways, Luka Koper in še bi lahko našteval dolgo vrsto podjetji. Upravičeno bi pričakovali, da državna podjetja ustvarjajo dobiček in tako vsako leto dodajo nekaj sredstev v državni poračun. A realnost kaže drugače, saj država iz poslovanja dobro stoječih državnih podjetji iztrži bore malo, pri slabo stoječih podjetjih pa mora še celo zagotavljati milijone evrov za dokapitalizacije in posledice stečajev. Razlog za obstoječe stanje je slabo upravljanje državnih podjetji. Državo kot lastnika v državnih podjetjih predstavlja vlada. Lastnik, v tem primeru vlada, imenuje nadzorne svete podjetij, nato pa nadzorni sveti podjetji imenujejo direktorje in predsednike uprav podjetij. Če odmislimo vmesne stopnje, potem lahko ugotovimo, da vodstva državnih podjetij nastavlja politika. Ker se vsako vodstvo podjetja želi obdržati na položaju, vedno izpolnjuje pričakovanja tistega, ki ga je na vodilno mesto postavil, torej vlade. Če veste, da vlado sestavlja koalicija različnih strank, potem vam kmalu postane jasno, da so vodilni v državnih podjetjih zelo prijazni do tistih, ki predstavljajo vladne stranke. Prijaznost v tem primeru pomeni, da direktorji državnih podjetij podpisujejo najrazličnejše svetovalne in sponzorske pogodbe s podjetji, ki so blizu vodilnim vladnim predstavnikom. Ker stvari tečejo na takšen način, tisti, ki vodijo državna podjetja ne delujejo v korist in dobrobit podjetja, ampak v korist ozkih skupin posameznikov. Ko govorimo o privatizaciji državnega premoženja, nasprotniki privatizacije le to največkrat predstavljajo takole: bogati tujci bodo v Sloveniji poceni kupili državna podjetja, izkoristili delavce, nato pa vse dobičke odnesli s seboj v tujino. Realnost seveda ni takšna. Zelo malo je takih kupcev državnih podjetji, ki bi podjetje kupili zato, ker ga želijo uničiti. Interes lastnikov podjetji je dobiček. Če želijo ustvarjati dobiček, morajo vlagati v razvoj in imeti morajo zadovoljne delavce. Privatizacija v primeru Leka kaže, da je tujec (Novartis) v razvoj podjetja vložil številne milijone, državni proračun pa je iz naslova davkov s strani Leka zbral več kot milijardo evrov.
Ko gre za privatizacijo je potrebno jasno povedati, da ni nujno, da je kupec vedno tujec, lahko je tudi slovenski državljan. Investitorji kupujejo državna podjetja predvsem zato, ker s tem želijo pridobiti tržni delež, tehnologijo ali znanje, ki ga ima podjetje, ne pa zato, da bi podjetje zaprli. Ker jih skrbi dobrobit podjetja, ne sklepajo za podjetje škodljivih pogodb. Bistvo pri privatizaciji je, da politika izgubi nadzor nad poslovanjem podjetja. Izguba nadzora nad podjetjem pa jasno pomeni, da se zaprejo tiste pipice, preko katerih je državni denar odtekal na zasebne račune. Zato si je del slovenske politike izmislil »nacionalni interes«, s pomočjo katerega je javnost prepričeval, da se nekaterih državnih podjetij ne sme prodati. Pravi razlog za »nacionalni interes«, zlasti pri dobro stoječih državnih podjetjih, je tičal v ohranjanju vpliva nad poslovanjem podjetja, s tem pa tudi v ohranjanju vpliva nad odtekanjem svetovalnega in sponzorskega denarja.
MATEJ TONIN, poslanec
V tem mandatu se je že večkrat pripetilo, da je župan določene, sicer nesprejemljive odločitve, izsilil na zelo svojstven način.
Takoj po prvomajskih praznikih me je poklical ogorčen občan. Zanimalo ga je, če smo slučajno občinski svetniki privolili v tako neumnost, da ljudje ne morejo do svojih domov, ker stojijo v strašnem zastoju na kamniški obvoznici. Takoj sem vedel, za kaj gre. Nova prometna ureditev je po pričakovanjih povzročila veliko hude krvi med občankami in občani, ki živijo v severnem delu občine. Že prvi delovni dan je bilo vidno, da je nova prometna ureditev popolnoma
zgrešena. Prepričan sem, da če bi g. župan deloval vsaj malo v smislu demokratičnega pogovora z ljudmi, ki so ga izvolili, bi se našla rešitev, ki bi bila za vse sprejemljiva. Če že ne prav za vse, pa se z neko kompromisno odločitvijo mogoče ne bi strinjala le peščica ljudi. Ker pa je župan ponovno pokazal svoj značaj popolnega trinoga, smo imeli namesto normalnega prometa »hudo štalo«. Na srečo je civilna iniciativa s svojimi dejanji prisilila župana, da je že po dobrem tednu preklical svoje nepremišljene odločitve.
Žal pa ima župan na grbi že kar nekaj podobnih potez.Zelo podobno je bilo v primeru OŠ Toma Brej-
ca. Župan je izselil šolo, čez nekaj mesecev pa oznanil, da bo to pač druga najdražja šola v Sloveniji. Vendar, ker so otroci razseljeni, ni alternative. Podpreti je treba razsi-pavanje denarja. Tak način je seveda navadna zloraba demokracije, saj zaradi nesposobnosti glavnih ljudi na občini trpi vsa okolica.
Podobno je bilo tudi z odlokom, ki določa nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V SDS smo predlagali, da bi za razpisane davke morali poiskati konsenz večine svetnikov. Pa spet ni bilo tako. Gremo z glavo skozi zid, dobimo pa buške. Hvala bogu, da smo vsaj za silo uspeli popraviti neumnosti župana in njegove občinske uprave.
Pred nami pa je še en zablodel projekt, kjer smo bili prevarani vsi
občinski svetniki. Gre za odlok, ki določa višino komunalnega prispevka v občini Kamnik. Obljubljeno je bilo, da bo največji možen komunalni prispevek pol manjši, kot pa so prispevki sedaj. Zato je skoraj nemogoče, da bi sploh kdo imel željo po novogradnji.
Da ne bom pozabil na občana, ki mi je telefoniral. Človeka skoraj nisem mogel potolažiti. Najbolj je pomagalo moje sporočilo, da občinski svetniki nismo dali soglasja za nov prometni režim. Prepričan sem, da bo že v bližnji prihodnosti župan moral pojasniti, od kod je vzel denar za zadnjo zablodo. Številke prav gotovo niso majhne.
ROBERT KOKOTEC, SDS Kamnik
Kaj se dogaja s športnim igriščem v Mekinjah?
V teh dneh, ko v kamniški občinski javnosti odmeva zlasti »nenadna« in hitra uvedba enosmernega prometa ter še hitrejša ukinitev enosmerne ureditve na Medvedovi ulici - ta je namreč številnim prebivalcem tega območja tako otežila dostop do lastnih domov in mobilnost s prevoznimi sredstvi, da je moral župan Šarec pod pritiski občanov in širše javnosti po logiki »zdrave pameti« popustiti, tako da je občina vzpostavila prejšnje stanje - je morda dobrodošla kaka počasneje razvijajoča se, a zato dlje časa trajajoča zgodba, ki za skupno dobro prebivalcev ni nič manjšega pomena. Ena takih je zgodba mekinjskega športnega igrišča.
Ena od pomembnih nalog vsake občine je, da se zagotovijo javne športne površine, ki so pod enakimi pogoji dostopne vsem. Prav za to si že dolgo prizadevajo tudi v Mekinjah, kjer že več let poskušajo pridobiti zemljišče, na katerem bi lahko vzpostavili manjši športno-rekreacijski park za krajane. Po večletnem iskanju primerne lokacije in dolgotrajnem prigovarjanju občinski upravi je v zadnjem letu vendarle posijala luč na koncu predora. Predstavniki občinske uprave in Krajevne skupnosti (KS) Mekinje so našli lokacijo, ki bo primerna tako s finančnega kot tudi prostorskega vidika. Kot pojasnjuje občinski svetnik NSi in predsednik KS Mekinje Matej Slapar, je lokacija za izgradnjo igrišča, okoli katere so se zedinili tako na Občini Kamnik, kot tudi v KS Mekinje, na severozaho-
pisma - mnenja - odmevi - pisma
Neresnice Draga Kovačiča (II.)?
Iz ozadja neobstoječe Službe za stike z javnostjo kamniškega De-SUSa se je v Kamniškem občanu 10. maja 2013 znova oglasila g. Julijana Bizjak Mlakar (JBM) in v svojem znanem slogu poudarjala skrb za objektivnost informiranja javnosti, spoštovanje Statuta in zaskrbljenost nad ugledom stranke. Ko ji zmanjkuje argumentov, preide k očitkom na račun »neetičnega objavljanja« in pri tem po svoji stari navadi napada novinarje in urednike javnih medijev. Ko še to ne zadošča, mora proglasiti Draga Kovačiča za domnevno bolnega in izključenega iz stranke DeSUS. Skratka, kakorkoli oblatiti in diskreditirati vse okrog sebe, le na zadnja dokazana in dokazljiva dejstva, ki jih je D. Kovačič na njene ne-osnovane očitke objavil v Kamniškem občanu 24.4.2013 -niti besedice.
Svojo zgroženost in začudenost predstavlja kot kolektivno, ponarejeno dokumentacijo pa podtika nasprotni strani. Da je A.T. Smolnikar res izpisan od 15. januarja 2013 je dejstvo, kdo pa ga je skupaj z ostalimi člani takrat po krivem izbrisal, pa zopet nič. Slednje je zdaj v preiskavi. Tudi o tem, da je A.T. Smolnikar že leta 2008 kot član kamniškega odbora DeSUSa predlagan in leta 2009 kandidiran v vrh državnega DeSUSa medtem, ko je JBM bila še v stranki SD - zopet NIČ. O tem Ljubljanski dnevnik 14.5.2009 objavlja: »Za podpredsednico stranke se bosta
na kongresu potegovali Marija Dugonik Gjerkeš in Ana Roza Hribar, za mesto podpredsednikov pa Pavel Brglez, ValterDrozg, Anton Tone Smolnikar, Damjan Kreslin, Anton Prosen in Branko Omerzu.« Kako je le mogel kdo kandidirati kot ne-član? Vse je torej dokumentirano, a tudi za to JBM nima pojasnila.
Navidezna izključitev D. Kovači-ča iz stranke, izza hrbta kamniškega Odbora DeSUSa je tudi tokrat le logično nadaljevanje odstranitve vseh z lastno glavo mislečih in »motečih osebkov«. »Odbor za odpust« predstavlja JBM skupaj s štirimi, med njimi dve neznani ženski. Zapisnik na 7 straneh napiše JBM sama, sklep o izključitvi pa so-podpiše podpredsednik R. Mali-goj. Toliko o poznavanju Statuta in obvladovanju same administracije, ki pa sekretarja povsem ignorira.
Odziv vabilu JBM Kovačiču na sestanek, izključno za predstavitev dokazov o kaznivih dejanjih v stranki, bi bil čisti nesmisel. Vse je natančno pisno dokumentirano in predstavljeno organom pregona ter državnemu DeSUSu. JBM tudi izredno dobro ve za kakšen kriminal gre in kdo od dveh sta razen bivšega predsednika imela vstop v njegovo pisarno. Kdo je potem nepooblaščeno šaril po prispelih listinah, odpiral ovojnice brezpri-sotnosti Kandidacijske komisije in na koncu ukradel predloge za kar 6 starih in zglednih članov kamniške stranke DeSUS.
dni strani Uršulinskega samostana v Mekinjah. Do dokončne ureditve špornega igrišča bo najbrž preteklo še nekaj časa, vendar pa bodo pomembni premiki na poti k cilju narejeni v prihodnjih dneh, ko bo Občinski svet obravnaval (in upamo, da tudi sprejel) Predlog Sklepa o soglasju k nakupu nepremičnin št. 478-11/2012-2/2 ter s tem dal zeleno luč Občini Kamnik, da pristopi k pogajanjem za nakup omenjenega zemljišča. Poleg nakupa zemljišča bo potrebno spremeniti tudi ustrezne prostorske akte za območje igrišča, da bodo dovoljevali takšno rabo prostora. Ker je projekt umestitve igrišča v Mekinjah za razvoj kraja in krajanov potreben, med občinskimi svetnicami in svetniki ni pričakovati večjega nasprotovanja temu projektu. Poleg spremembe prostorskih aktov bo pomembno vlogo pri projektu moral odigrati tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine iz Kranja
(ZVKD), saj je v bližini kulturnozgodovinska dragocenost, kompleks Uršulinskega samostana Mekinje.
Kot izhaja iz osnutka Predpogodbe med Občino Kamnik in Uršulin-skim samostanom Mekinje, ki je lastnik zemljišča, kjer bo predvidoma športno igrišče, sta obe potencialni pogodbeni strani pripravljeni skleniti ta pravni posel in zato ni pričakovati, da bo pridobitev tega zemljišča problematična, če bo le v občinskem svetu dovolj razumevanja za potrebe krajanov. Za nakup zemljišča, ki je nujno potreben za poznejšo izgradnjo igrišča, bi po grobih ocenah potrebovali približno dobri dve petini stroškov obnove cestišč in zarisov nove prometne ureditve v središču Kamnika (to je skupaj stalo nekaj nad 170.000 evrov), kot izvemo iz gradiva za 24. redno sejo Občinskega sveta Občine Kamnik
Očitno je, da krajane Mekinj in njihove lokalne predstavnike - Svet
KS odlikujejo velika potrpežljivost, prizadevnost in vztrajnost, saj projekt sicer nikoli ne bi prišel do sedanje faze. Dobro je tudi, da občinska oblast ta prizadevanja podpira in da je Uršulinski samostan pripravljen za razumno ceno prodati zemljišče Občini.
Mekinje so že sedaj nekakšen severni zaključek širšega območja mesta Kamnik - lepo urejene, z bogato sakralno kulturno dediščino ter zgodovino, izjemnim naravnim zaledjem, dobro stoječim gospodarstvom in živahno društveno oz. ci-vilnodružbeno dejavnostjo. Upamo, da bodo uspele pridobiti še športno igrišče. Zaslužijo si ga, saj bodo mladi iz Mekinj zlasti spomladi in poleti lahko bolj kakovostno preživljali svoj prosti čas - v telesno aktivnem druženju na prostem.
PRIMOŽ ZUPAN, tajnik OO NSi Kamnik
CAS SPOZNANJA IN RESNICE
Opravičilo za odsotnost s teh sej je posredovano podpredsedniku kamniškega odbora, ki je bil na omenjenem vabilu podpisan. Vse je torej jasno. Seveda pa si sama JBM s to listino tolaži vest tako, da objavlja nedokončan citat, ki pa v originalu glasi: »Nimam ničesar reči, kar že ni napisano ali izrečeno«, ter izročeno ustreznim organom. Vsaka nadaljnja razprava o tem bi bila torej odveč.
Avtorica podtikanja suma na bolezen D. Kovačiča je zopet sama JBM. Za »kritje« ji je tudi tokrat občinski odbor, kaže pa na skrajno neodgovorno, kaznivo in nepremišljeno izjavo nekoga v obupu, ki mu je povsem zmanjkalo odgovorov in tehtnih argumentov. Za javno blatenje dobrega imena zato odločno zahtevam javno opravičilo, sicer bodo sledili ostrejši pravni ukrepi.
In na koncu - po izjavah JBM ne gre dvomiti v zaupanja vredno članstvo DeSUSa, večno pa poudarja program, ki ni nikjer objavljen in kot predsednica na tem področju nima še prav nobenih zaslug. Glede odprtosti pa se je »predsednica« že izkazala na zadnji, strogo zaprti in do kraja člansko okrnjeni skupščini. Kljub vsemu pa vabi na zgledno sodelovanje z občani a le, če niso člani drugih organizacij, kot Liste za Kamnik in drugih strank. Ko politik ne loči več LISTE ali DRUŠTVA, kjer se ljudje prosto združujejo, od politične STRANKE je zelo zaskrbljujoče in sprevrženo.
DRAGO KOVAČIČ
Želja, ki se nam je leta 1991 uresničila, je bila res obetavna. Samostojnost in pot k uspehu, to je bila naša vizija. Vstop v EU leta 2004 naj bi vse to nadgradil. Žal smo nekje po poti zašli. Danes smo zadolžena država, ki lahko svoje kredite odplačuje le z novimi zadolžitvami in odrekanjem. Konec naslednjega leta moramo vrniti že 3 milijarde evrov, kar seveda brez novega zadolževanja ne bo šlo. Vsako zadolževanje pomeni nove pogoje in nova odrekanja, ki vplivajo na naša življenja. Vedno manj bomo imeli »svojo« državo in vedno bolj bomo zadolženi, če bomo nadaljevali po tej poti. Zadeve se same po sebi ne bodo rešile, kar dokazujejo številni, ne prav oddaljeni primeri. Potrebne bodo odločitve in spremembe v celotni družbi. Odgovornost in čast sta besedi, s katerima bi se morali poistoveti vsi. Naš cilj ne sme biti vzpostavitev stanja, kakršno je bil pred krizo, temveč moramo zahtevati družbo, ki bo v središče postavila človeka in skupnost ter blaginjo.
Slovenija razen vstopa v EU ni imela drugega strateškega cilja. Po vstopu pa nismo več vedeli kako naprej. Sledil je stihijski razvoj, katerega značilnosti so nedomišljeni in strokovno neustrezni ukrepi ter seveda tudi zavračanje reform na referendumih. Posledice vsega tega pa razdrobljenost, slabo delovanja nadzornih institucij, tajkuni, plačilna nedisciplina, utajevanje davkov, siva ekonomija, izogibanje odgovornosti, ideološki boji, populizem...
Sledil je razpad sistema in vrednot na vseh ravneh. Ljudje s(m)o
razočarani, brez zaupanja v pravno državo, politiko in podjetniške ter bančne elite. Temu pravim obdobje spoznanja, sledi čas resnice do nas samih.
Za začetek si najprej odgovorimo, v kakšni državi želimo živeti. Ne moremo zahtevati nizkih davkov in prispevkov ter krčenje javnih služb, a istočasno zahtevati pravice, kakršne imajo skandinavske države. To ne gre skupaj. Če želimo imeti državo, ki bo zagotavljala blaginjo za vse, potem moramo na tem delati vsi in tukaj ni prostora za nepoštenost, nezaupanje in parcialne interese.
Ukrepi, ki nam jih je »predlagala« EU, so sprejeti. So boleči in ne bodo zadnji. Jeze je veliko. Tudi sam se v teh dneh sprašujem kako ukrepati, kaj narediti v tej situaciji, ki deluje brezizhodna. Če bomo igrali samo po pravilih, ki nam jih diktirajo mednarodne institucije, potem bomo šli iz kredita v kredit in na koncu ostali brez vsega. A po drugi strani smo državne finance in družbo pripeljali do točke, ko smo močno odvisni od tujine.
Dejstvo je, da krize ni povzročil srednji in nižji razred, čeprav sta najbolj na udaru. Sem pa prepričan, da lahko krizo, če bomo znali razbrati prednosti, ki nam jih nudi življenje v državi, v glavnem rešita ravno ta dva razreda, a tokrat sebi v prid.
Kako? Izpeljimo sprejete ukrepe, vse s ciljem, da ustavimo padanje naše države. Vendar vzemimo te ukrepe kot kratkoročne in začnimo že danes delati na novih rešitvah s pogledom v prihodnost. Potrebujemo strategijo, novo družbeno
pogodbo, ki jo bo vsak državljan razumel in ponotranjil. Zato sem predlagal, da se ustanovi strokovna skupina, ki je sestavljena iz različnih družbenih skupin in bo pripravila izvedljivo strategijo razvoja. Naj določi projekte, ki imajo največje ekonomske, okoljske in socialne multiplikativne trajnostne učinke. Gre lahko za projekte na področju samooskrbe z energijo in hrano, razvoj in prodajo visokotehnolo-ških izdelkov, energetsko obnovo stavb, lesno industrijo, železnice in zeleni turizem. Se sploh zavedamo naših naravnih danosti in kakšne potencialne imamo v ljudeh?
Vlada bi se lahko z izdajo obveznic dolgoročno zadolžila za zagon prej naštetih projektov pri državljanih namesto na mednarodnih finančnih trgih. To je mogoče. Tako pridobljena sredstva bi se kombinirala s sredstvi iz EU skladov, razmislimo pa lahko tudi o koncesijah za nadgradnjo in izgradnjo železniške infrastrukture ter za nedokončane avtocestne odseke.
A da projekti lahko uspejo, da se pridobi zaupanje, je potrebno delovati pregledno in strokovno, kar pomeni tudi, da se morajo različni lobiji iz ozadja identificirati in odstraniti od vrha navzdol. Za to pa je odgovorna visoka politika, ki mora biti pri preganjanju le teh neusmiljena. To je seveda boleča tema, ki zahteva boleče ukrepe, vendar ali ni bolje, da odstranimo trn čimprej, namesto da se nam rana do konca zagnoji? Kajti tu nekje smo. Bomo ukrepali? Zaradi nas, ne zaradi njih.
Brane GOLUBOVIČ
čevetjfuCi
Naj bo sprehod po gozdu prijeten in varen!
V gozdu le nekaj metrov proč od ceste, ki pelje s Sel proti Žubejevem in naprej proti Črnivcu, že vse od jeseni ležijo kosi razbitega stekla. Kot je sklepati, gre za razbito izložbeno steklo trgovine. Vaščani opažajo in opozarjajo na vedno pogostejše brezvestno odlaganje odpadkov, morda tudi zaradi bližine ceste.
Tako vaščani kot sprehajalci so nas opozorili na odložene odpadke in nevarnost poškodb ljudi in njihovih šti-rinožnih prijateljev, prav tako pa nevarnost ureza preži na divjad, ki živi v teh gozdovih. Zaradi listja se razbito steklo težko opazi, zato bodite pozorni tudi med sprehodi po gozdu.
Tudi gozd očitno ni več prijeten in varen prostor, saj ga ogrožajo ljudje, ki malomarno in brezvestno odlagajo odpadke, od pločevink, steklenic, stekla ipd.... , s tem pa ogrožajo življenjski prostor vseh nas.
KULTURA
24. maj 2013 7
165 let godbeništva v Kamniku
V letošnjem letu Mestna godba Kamnik praznuje visok jubilej - 165 let godbeništva v Kamniku in 115 let ustanovitve mestnega godbenega društva, kar jo uvršča med najstarejše orkestre v Sloveniji. Jubilej bodo proslavili konec prihodnjega tedna z bogatim kar tridnevnim praznovanjem. V petek, 31. maja, pripravljajo slavnostni koncert s svečano akademijo, v soboto glasbeno prireditev Veselo v Kamnik, vrhunec praznovanja pa bo nedeljska povorka po Šutni do Glavnega trga, v kateri bo sodelovalo kar dvanajst godb - poleg domače še iz Šentjerneja, Zidanega Mosta, Divače, Vevč, Moravč, Domžal, Lukovice, Mengša, Vodic, Komende in Stranj. Mesto Kamnik bo torej konec prihodnjega tedna utripalo v godbeniškem duhu.
Začetki godbene dejavnosti v Kamniku segajo v leto 1848, ko je godbeništvo na Kamniškem prvič omenjeno v pisnih virih pod imenom društva »Vereins Musik Kapelle in Stein«, kjer so igrali Kamničani, vojaški veterani nadvojvode Rudolfa. S pridobljeno glasbeno izobrazbo in prakso so zbirali okrog sebe nadarjene mlade glasbenike, ki so bili voljni sodelovati pri godbi. Mesto je to dejavnost rado podpiralo, saj je bila godba v tem času nepogrešljiv sestavni del vseh javnih manifestacij in prireditev.
Kot nam je povedal predsednik Mestne godbe Kamnik Boris Selko, pa nekateri podatki razkrivajo, da začetki kamniške godbe segajo celo v 18. stoletje, a teh zgodovinskih podatkov in dejstev še ni nihče natančno raziskal. Tudi zato, ker je ohranjenih izvirnih dokumentov malo, saj godba nikdar ni imela svojih prostorov, pač pa je gostovala v gasilskem domu, gledališču in v prostorih nekdanje čitalnice nad kavarno Veronika, kjer so njihovi prostori za vaje in srečanja še danes.
Kamniška godba se je v zadnjih letih
močno pomladila, tudi zaradi mladega in zagnanega kapelnika Martina Dukariča. Ze osmo leto pod njegovim vodstvom igra okrog šestdeset godbenic in godbenikov, ki se predstavljajo na samostojnih koncertih in različnih prireditvah po Sloveniji in tudi v tujini.
SAŠA MEJAČ
Kamniški godbeniki bodo 165 let godbeništva v Kamniku praznovali konec prihodnjega tedna. Šestdeset godbenic in godbenikov se že nekaj časa zagnano pripravlja in Kamnik bo tri dni utripal v godbeniškem duhu, zagotavljata kapel-nik Martin Dukarič in predsednik Mestne godbe Kamnik Boris Selko.
»Štanjelu in Piranu po naše«
Učenci Iz OŠ Marije Vere in OŠ Frana Albrehta so v torek, 23. aprila, odprli likovno razstavo »Štanjelu in Piranu po naše« v Šoli Idej na Šutni v Kamniku. Na razstavi so razstavljene slike učencev osmih in devetih razredov, ki obiskujejo izbirni predmet likovno snovanje. Likovna dela so nastala na dvodnevni koloniji v Štanjelu in Piranu, kamor so se učenci skupaj s svojima mentoricama Vesno Kropivšek in Ireno Zagožen odpravili na začetku novembra 2012.
Najprej so se ustavili v slikovitem srednjeveškem Štanjelu, kjer se za obzidjem skrivajo grad z galerijo Lojzeta Spacala, Kraška hiša, cerkev, Stolp na vratih, sloviti Ferrarijev vrt... Najprej so si ogledali galerijo
Lojzeta Spacala in prav tam začeli dobivati prve navdihe za likovne izdelke. Prve risbe in skice v črno beli tehniki so nastale že v Štanjelu. Pot jih je vodila do Fiese, kjer so se nastanili. Popoldne so namenili obisku Pirana, kjer so imeli nov foto-
grafski izziv - fotografiranje detajla mesta Piran. Izmed nastalih fotografiji smo na razstavi razglasili zmagovalca Lauro Levec in Tadeja Zormana.
Po povratku v Fieso so izdelovali reprodukcije Spa-calovih del v tehniki kolaža, kjer so lahko kombinirali različne likovne tehnike in ustvarjali na večje formate papirja. Tudi večer je minil ustvarjalno in zabavno s poslikavami obrazov in fotografiranjem črte v prostoru. Naslednje juto so s slikarskimi pripomočki odšli v Piran, kjer so si izbrali željen motiv in ga naslikali v izbrani barvni tehniki. Čas je hitro mineval in tudi likovni izdelki so počasi postajali vse boljši. Po vrnitvi v Fieso jih je čakal zadnji likovni izziv: izdelava matric za grafično tehniko linorez, ki pa so jih natisnili pozneje v šoli.
Tako sta se zaključila dva ustvarjalna dneva, kjer so se lahko učenci obeh šol družili, likovno izražali, ustvarjali, preizkušali različne materiale, tehnike in se z njimi poigrali. Tako so^ nastali zelo lepi likovni izdelki, ki so v Šoli idej na Šutni v Kamniku na ogled do konca maja, in sicer v ponedeljek, sredo in petek od 9. do 12. ure ter v torek in četrtek od 17. do 19. ure.
Povabilo v gozd skozi razstavljene fotografije in plakate v občinski hiši
Štiri občine v slovenskih Alpah - Kamnik, Kranjska Gora, Bohinj in Bovec, so se v okviru projekta »Povabilo v gozd« posvetile seznanjanju udeležencev, še posebej otrok, z naravo. Projekt, sofinanciran s strani programa dynalp climate omrežja »Povezanost v Alpah«, je preko številnih delavnic v šolah in vrtcih močno vplival na udeležence in njihov odnos do narave. Otroci, deležni gozdne pedagogike ter aktivnosti, kot so delavnice na zeliščnih vrtičkih ali izvajanje »gozdnega ponedeljka«, bolje spoznavajo sebe in svoje okolje ter se že zgodaj in v igri seznanjajo z izzivi. Po dveh uspešnih letih se je iz projekta Povabilo v gozd s podporo občin in projekta Odprto učno okolje ter pod okriljem Zavoda RS za šolstvo razvila prva Mreža gozdnih vrtcev in šol v Sloveniji. Projekt lahko spoznate skozi fotografije in plakate, ki so na ogled v občinski stavbi do sredine junija.
Digitalizirani Kamniški zborniki
Po digitalizaciji časopisa Kamniški občan je v okviru območnosti Matična knjižnica Kamnik skupaj z Mestno knjižnico Ljubljana digita-
lizirala vse izvode Kamniških zbornikov. Od maja naprej so dosegljivi na spletnem portalu Digitalne knjižnice Slovenije. S tem je omogočen neomejen dostop do dragocenih vsebin, ki se tako ali drugače dotikajo kamniške okolice, zgodovine, umetnosti, ljudi.... Kamniški zborniki so pomembne kamniške publikacije in so izjemen vir informacij.
Prisluhnimo Križnikovim pravljicam
Matična knjižnica Kamnik in KD Motnik ter sodelavki Irena Cerar in Ivanka Učakar nadaljujejo z intenzivnimi pripravami na 2. Križnikov festival, ki bo v petek, 7. in soboto, 8. junija, v Motniku. Dvodnevni festival bo vseboval pripovedovanje Križnikovih pravljic v izvedbi uveljavljenih pripovedovalcev iz vse Slovenije. Pripravljajo tudi bogat spremljevalni program: delavnica pripovedovanja z Anjo Štefan, likovni natečaj, slikarska kolonija, sejem s prikazom domačih obrti in kulinarične ponudbe. Poleg tega se dogodek širi preko meja kamniške občine v občino Vransko, kjer je Križnik deloval in tam zapisal precejšnje število pravljic. S tem povezano pripravljajo Vransko pravljično pot v soorga-nizaciji z Občino Vransko in njihovim Zavodom za turizem in šport ter Medobčinsko knjižnico Žalec. Častni pokrovitelj festivala je dr. Janez Bogataj, znani slovenski etnolog, ki svoje življenje posveča dediščinskim vsebinam in jih zna predstaviti širši javnosti. Njegovo pokroviteljstvo je za Križnikov festival pomembno priznanje.
Turistično-informacijski center Kamnik
tel: +386 1 831 82 50, www.kamnik-tourism.si

Kamnil
KOLEDAR PRIREDITEV
MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK
Ljubljanska 1 Tel: 01/320 55 86 www.kam.sik.si
Petek. 24. mai. ob 18.00 v Komendi Predstavitev knjige Beljakovine za življenje in smrt
avtorja Iztoka Ostana
Petek in sobota. 7. in 8. junij, v Motniku KRIŽNIKOV PRAVLJIČNI FESTIVAL
Pripovedovanje Križnikovih pravljicza odrasle in otroke. Več informacij na www.kam.sik.si.
MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK
Muzejska pot 3
Tel: 01/831 76 47
www.muzej-kamnik-on.net
Torek. 28. maj, ob 19.00 Galerija Miha Maleš
Odprtje gostujoče razstave Loškega muzeja Škofja Loka SLEDI SLOVENSKE GRAFIČNE DEDIŠČINE
O razstavi bo spregovorila kustosinja Barbara Sterle Vurnik.
V	glasbenem programu bodo nastopili pihalci Glasbene pole Kamnik pod vodstvom prof. Roka Spruka.
ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT
V	OBČINI KAMNIK
Glavni trg 2, Kamnik Tel.: 01/831 82 50 www.kamnik-tourism.si
Zaradi slabega vremena bo Srečanje rezbarjev Slovenije, napovedano za soboto, 25. maja, prestavljeno na soboto, 15. junija.
Na Šutni bodo rezbarji izvse Slovenije od 9. ure dalje izdelovali in ustvarjali iz lesa. Ob 11. uri bo kratek kulturni program ter pozdrav organizatorjev in župana Marjana Šarca.
Sobota. 25. mai. Dan brisače v Kamniku med 10. in 14. uro
Dan odprtih vrat v Svilanitu in otvoritev wellness kotička v Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik ter Utrip mladostivTermah Snovik.
Več nawww.kamnik-tourism.si.
Nedelja. 26. mai.
TABOR NOVE SLOVENIJE s pričetkom ob 10. uri SPREMEMBA LOKACIJE: Kamnik, Športna dvorana Kamnik Priložnostzadruženje, ogledovanjeznamenitosti, okušanje lokalnih dobrot in zabavo.
Več informacij o programu tabora najdete na spletni strani www.nsi.si.
Sobota 1. iunii od 8. do 20. ure, igrišče pri OŠ Stranje
12 ur košarke Stranje : Vrhpolje
Tradicionalnovsakoletno merjenje moči med košarkarskima ekipama Stranj in Vrhpolj, ki zzačetki segav daljne leto 1987. Obilo košarke, športnih dogodkov, srečelov, tekmaveteranskih ekip ... ter še in še.
Sobota. 1. iunii. ob 20.00. Kamnik, avla GSŠRM Koncert ob 35-letnici delovanja MePZ Cantemus -
v avli GSŠRM Kamnik (Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra). Dirigent Urban Tozon
Sobota. 1. iunii. ob 20. uri, prireditvenišotor-Trg Prijateljstva Kamnik
VESELO V KAMNIK - zabavno glasbena prireditev
(godba, ansambli od narodnozabavnih do rock in dixieland zasedb, klapa, solisti, humor), po prireditvi bo sledila Godbeniškaveselicazansamblom Slovenski muzikantje
Nedelja. 2. iunii. ob 14. uri, mestno jedro Kamnik (po Šutni do Glavnega trga)
POVORKA GODB - Poleg Mestne godbe Kamnik, bodo sodelovale še godbe Šentjernej, Zidani most, Divača, Vevče, Moravče, Domžale, Lukovica, Mengeš.Vodice, Komenda, Stranje.
Po povorki bodo na Glavnem trgu nastopi sodelujočih godb in družabno srečanje z ansamblom Grajski Kvintetv prireditvenem šotoru natrgu Prijateljstva.
Sobota. 8. iunii od 9.-18. ure. B&B and HOSTEL POD SKALO
»Slikarsko srečanje v spomin Dušanu Lipovcu«
Vabljenih je okoli 40 slikarjev iz Kamnika in okolice, ki se bodo zbrali ob 9. uri, nato paves dan ustvarjali na prostem. Srečanje bo zaključeno ob 18. uri, ko bo na vrtu odprtje razstave ta dan nastalih likovnih del. Slikarska dela bo predstavila likovna
kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, v krajšem kulturnem programu bosta nastopila Goran Završnik in Juš Milčinski (Duo Jugo), program bo povezoval Tone Ftičar.
Petek. 14. iunii od 9. do 19. ure. Staro mestno jedro. Kamnik VERONIKIN FESTIVAL
Z dogodkom bo kamniški vrtec obeležil 60-letnico delovanja. Prireditev bo potekala na Glavnem trgu, program pa smo obogatili z različnimi delavnicami, igricami in glasbeno-pevskimi nastopi.
Sobota. 15. iunii od 18. do 22. ure. Glavni trg Kamnik Pozdrav poletju in praznik KS Center s sprejemom 1. ekipe Slovenije v smučarskih skokih in nastopi ansamblov
DOM KULTURE KAMNIK
Torek, 28. maja, ob 20.00 v Klubu Kino dom ZAKLJUČNI VEČER SPOMLADANSKIH TORKOV V KKD
Vstop prost, prostovoljni prispevki dobrodošli Priporočamo rezervacijo miz: 031 775 700 ali info@domkulture.org
Sreda. 29. maia. ob 18.00
SLAVNOSTNI KONCERT OB 60-LETNICI GLASBENE ŠOLE KAMNIK
Vstop prost!
Petek. 31. maia. ob 20.00
SLAVNOSTNI KONCERT IN SVEČANA AKADEMIJA OB 165-LETNICI GODBENIŠTVAVKAMNIKU IN 115-LET-NICI USTANOVITVE MESTNEGA GODBENEGA DRUŠTVA
Organizator: Mestna godba Kamnik Vstop prost!
Četrtek in petek. 6. in 7. junija, od 7.00 do 13.00 KRVODAJALSKA AKCIJA
Organizator: Rdeči križ Slovenije OZ Kamnik
Več informacij na : www.domkulture.org Rezervacije in prodaja vstopnic:
Dom kulture Kamnik, Fužine 10, 1240 Kamnik
Ponedeljek in petek od 9.00 do 14.00, torek, sreda in
četrtek od 9.00 do 17.00.
tel.številka: 031 775 700
e-pošta: info@domkulture.org
www: www.mojekarte.si
TIC Kamnik
Knjigarna Sanje Kamnik
in uro pred prireditvijo na blagajni Doma kulture Kamnik
8 24. maj 2013
ODLIČNI DOSEŽKI NAŠIH ŠPORTNIKOV
Jani Makovec osvojil turnir svetovne serije v racketlonu
Racketlon je izjemen šport, ki ti zleze pod kožo
32-letni Jani Makovec je prvi in edini Slovenec, ki je kdajkoli stal na zmagovalnem odru v racketlonu na turnirju svetovne serije. Bivši odbojkar Calcit Volleyballa je na mednarodnem turnirju v Budimpešti maja letos v konkurenci 498 igralcev dosegel svojo prvo zmago. S tem uspehom smo Slovenci dokazali, da znamo igrati odličen racketlon.
Luka Mezgec med
■ I	I ■ V ■	■ V	■ 0	■■
najboljšimi sprinterji na Giru
V četrtek, 16. maja, je bil Kamničan Luka Mezgec zelo blizu zgodovinskemu dosežku za slovensko kolesarstvo - prvi zmagi na etapah italijanskega Gira. Profesionalni kolesar nizozemske ekipe Argos -Shimano je dvanajsti tekmovalni dan v Trevisu osvojil tretje mesto. Dosežek, ki gre v anale največjih uspehov slovenskega kolesarstva, je ponovil še dan zatem.
Ob zaključevanju redakcije nas je razveselila novica, da je Luka Mezgec tudi sredino 17. etapo dirke po Italiji končal na 3. mestu. Pred njim sta ciljno črto prečkala le Giovanni Visconti in Ramunas Navar-dauskas.
Uspeh je za hitrega Kamničana prišel kar malce nenadejano. »Česa takega nisem pričakoval. Pred odhodom v Italijo si nisem delal utvar. Pričakoval sem kakšno uvrstitev med deseterico. Ampak da bom med najboljšo trojico, o tem nisem niti sanjal«, je priznal po največjem uspehu v karieri. Svetovno kolesarsko javnost je opozoril nase že konec aprila na dirki Po Normandiji. Na dirki, ki tudi sodi v niz največjih dirk v koledarju, je bil v treh zaporednih dneh četrti.
Luka Mezgec, ki se je v naročje planin preselil s Primskovega pri Kranju, šele prvo sezono nastopa za nizozemsko profesionalno ekipo. S štiriindvajsetimi leti pa je med mlajšimi v druščini dvestotih kolesarjev. Bivši gorski kolesar med cestnimi tekmuje šele četrto leto.
»Nekje je treba začeti«, se je pošalil po senzaciji, ki jo je pripravil v Trevisu. Ko je na tretje mesto priletel še dan pozneje v Cherascu, je le pristavil: »Dokazal sem, da to ni bila le sreča«. Luka ima v Kamniku veliko navijačev in številčno so ga prišli vzpodbujat v osrčje Julijcev, kjer je Giro naredil ovinek. Na sedlu v Žlebeh, pod Montaževo visoko planoto, v Rajblju in Trbižu je bilo prav zaradi kamniških navijačev še posebej doživeto čutiti utrip spektakla, kakršen je Giro. Samo na pobočju Viša in Montaža je bilo ob cesti zbranih okoli 20.000 navijačev. »I feel Slovenia«, se je v slogu oglaševalske akcije pošalil Luka, potem ko je na klancu na Montaževo visoko planoto doživel ovacije svojih navijačev. Zvečer se je vsem zelo čustveno tudi zahvalil.
O razsežnosti dosežka še več kot besede povedo številke. Giro d' Italia je ena od treh največjih tritedenskih etapnih dirk na svetu. Po ugledu jo prekaša le Tour de France. Po mnenju strokovnjakov je najtežja. Giro in Tour sta tudi največja večdnevna vsakoletna športna dogodka na svetu. Giro ima stoletno tradicijo, letos je 96. izvedba. Televizijski prenos je mogoče spremljati v 174 državah. Po izračunih marketinških strokovnjakov je zmaga na enem od 21 tekmovalnih dni za glavnega sponzorja ekipe vredna milijon evrov, preračunano v protivrednost oglasov. Letni proračun 23 nastopajočih ekip presega 10 milijonov evrov. Mark Cavendish, kolesar, ki je zmagal v obeh Mezgecovih dneh, velja za najhitrejšega moža na dveh kolesih na svetu. Doslej je zmagal že na 40 etapah (dneh) na Touru, Giru in Vuelti.
Morda še to, da je bila 13. etapa dolga kar 255 kilometrov. Povprečna hitrost je dosegla čez 42 km/h, čez ciljno črto pa so švignili s hitrostjo okoli 80 km/h, Britanec Cavendish pa je kamniškega junaka premagal za manj kot meter. Na Giru je doslej nastopilo le 21 Slovencev, med najboljšo trojico v etapah se je vsaj enkrat uspelo uvrstiti štirim: Andreju Hauptmanu, Zoranu Klemenčiču, Urošu Murnu in Tadeju Valjavcu. Slovencem še ni uspelo zmagati.
Luka je na drugi dan počitka, ki so ga kolesarji preživeli v Franciji, obljubil, da si bo takoj po vrnitvi vzel kakšen dan in s svojimi navijači, ki so ga tako številčno prišli vzpodbujat pod Montaž, naredil s kolesom kakšen krog po obronkih naših Alp, kjer bo 7. julija že 7. Maraton Alpe, na katerem je slavil v tretji izvedbi leta 2009. Kolesarski navdušenci bodite pozorni tudi na kamniški alpski giro po Giru z Lukom Mezgecem.
METOD MOČNIK
Kaj pa je sploh racketlon? To je loparski mnogoboj, kombinacija štirih disciplin v vrstnem redu: namizni tenis, badminton, squash in tenis. Med posameznimi disciplinami je tri minute časa za pripravo in tri minute za ogrevanje. Iga se po pravilih posamezne discipline, le štetje rezultata je drugačno. Vsako disciplino se igra po en set do 21. točke ali na 2 točki razlike. Skupna zmaga pripada tistemu, ki v vseh štirih disciplinah zbere več točk. Vsak igralec ima dva začetna udarca, potem pa ga preda nasprotniku, ne glede na to kdo osvoji točko. Celoten dvoboj traja povprečno eno uro.
Racketlon je razmeroma mlad šport, v Sloveniji ga poznamo tri leta, čeprav se v skandinavskih državah nacionalni turnirji igrajo že od leta 1990. Uradni mednarodni turnirji svetovne serije SWT in IWT so se pričeli leta 2003. Je ena najhitreje razvijajočih se športnih disciplin na svetu. Danes ga igra že več kot 2000 igralcev v 38 državah po vsem svetu. V Sloveniji je v letošnjem letu razpisanih pet turnirjev z vrhuncem - državnim prvenstvom 8. junija. V tujini poteka skupaj 20 turnirjev in svetovno prvenstvo, ki
bo 22. novembra v Švici.
Naj kot zanimivost še navedemo, da so med aktivnimi igralci racke-tlona profesionalni igralec pokra (poker stars) Danec Gustav Gus Hansen, bivši profesionalni igralec tenisa, včasih št. 1 na svetu Šved Stefan Edberg, bivši profesionalni igralec tenisa (leta 2000 med 20 na svetu) Avstrijec Stefan Koubek in profesionalni igralec namiznega tenisa, udeleženec olimpijskih iger 2012 Danec Allan Bentsen.
Kamničan, ki živi v Komendi, je eden redkih uspešnih igralcev racketlona, ki profesionalno ne izhaja iz nobene od štirih disciplin, ki jih združuje. Poznamo ga po številnih odbojkarskih uspehih, ki jih je v šestnajstletni karieri dosegel z OK Calcit Kamnik (zdaj OK Calcit Volleyball), s katerim je trikrat osvojil naslov državnega prvaka (v sezonah 2000/2001, 2001/2002, 2002/2003). Državni prvak je postal tudi v odbojki na mivki v paru z Jernejem Potočnikom leta 2006. Po novem pa je dvakratni državni prvak v racketlonu (2011 in 2012).
Odbojkarsko znanje in izkušnje mu koristijo predvsem v psihološki smislu, pri pripravi na nasprotnika in prepoznavanju načina njego-
Jani Makovec iz Komende je odbojkarsko žogo uspešno zamenjal za kar štiri športe z loparjem in žogico - tenis, badminton, squash in tenis, z eno besedo racketlon. Pred kratkim je osvojil mednarodni turnir svetovne serije.
ve igre. Kot pravi, sta odbojka in tenis, ki ga je igral v otroštvu, odlična podlaga za racketlon, kjer z občutkom za lopar in igre z žogo, psihično stabilnostjo, fizično močjo in 100% zbranostjo osvajaš točko po točko. Prav vsaka točka je pomembna, zato ta šport ni primeren za ljudi s slabimi živci. Med tekmo se ne moreš sprostiti niti za trenutek, padec koncentracije lahko pomeni poraz. Jani je konkurenčen v vseh štirih disciplinah in to je njegova prednost pred nasprotniki. Nivo igre je v razmeroma kratkem času zelo dvignil in tehnično znanje ter športne izkušnje prenesel na samo igro. Hitro se uči in ima izredno voljo ter motivacijo.
V juniju se bo boril za tretji naslov državnega prvaka, nato pa se bo v celoti posvetil pripravam na svetovno prvenstvo, ki bo novem-
bra v Švici. Na lanskem svetovnem prvenstvu na Švedskem je dosegel 17. mesto. Želi čim večkrat ponoviti prikazano igro in uspeh iz Budimpešte. Želi pridno trenirati, napredovati, uživati v igri in držati ravnovesje med športnim udejstvo-vanjem ter družinskim življenjem. Je namreč oče dveh otrok, štiriletnega Jaka in enoletnega Žana, ki sta njegov navdih in inspiracija. Za čas, ki ga nameni športu, ima veliko razumevanja družinskih članov.
Po Janijevih besedah je racke-tlon primeren za vsakogar, ki bi si želel napredovati v vseh štirih disciplinah. Pri posameznih športih namreč dosežeš maksimum in ne veš kako naprej, pri racketlonu pa se še vedno razvijaš v ostalih treh disciplinah. Tako iz dneva v dan napreduješ.
ANITA MEJAČ
Kaj je racketlon? To je loparski mnogoboj, kombinacija štirih disciplin v vrstnem redu: namizni tenis, badminton, squash in tenis.
Vsi za enega, eden za vse
Geslo Teka trojk, ki se vsako leto tradicionalno odvija v Ljubljani v sklopu tridnevnega športnega dogodka Pot ob žici. Ne gre za klasično športno prireditev, saj je bolj kot rezultat pomemben ekipni duh, podpora, tovarištvo in pozitivna energija, ki jo je bilo čutiti na prizorišču v sobotnem jutru, 11. maja. Kljub deževnemu vremenu se je 1.563 pisanih trojk dobre volje podalo po mokrih ljubljanskih ulicah in se spopadlo z blatnim Golovcem na dveh razdaljah (12,5 km in 29 km).
Večina tekačev se
je v cilju veselila skupinskega uspeha. Med njimi tudi Trisportove mamutke (na sliki z desne Nataša Planko, Anita Mejač in Vanja Supič), ki smo se na daljši 29-kilometrski razdalji dobro odrezale in s časom 2:24:51 zasedle tretje mesto ter le nekaj sekund zaostale za drugouvr-ščeno ekipo.
Udeležba je bila po podatkih organizatorja nekoliko slabša kot lani, a tistih, ki smo prišli, dež ni niti malo motil. Nasprotno, bili smo si bolj ali manj enotni, da je za razliko od lanske vročine letošnja osvežitev še kako prav prišla.
Luka ima v Kamniku veliko prijateljev, ki so ga prišli številčno vzpodbujat v osrčje Julijcev, kjer je Giro naredil ovinek. »I feel Slovenia«, se je v slogu oglaševalske akcije pošalil Luka, potem ko je na klancu na Montaževo visoko planoto doživel ovacije svojih navijačev.
Skupinskega uspeha seje veselila tudi zmagovalna moška trojka KGT Papež v postavi Sebastjan Zarnik, Marjan Zupančič in Ivan Hrastovec na daljši razdalji s časom 1:52:33.

dabor
Kamnik Kranjska 3a tel.: 01/831 04 81, 051/399 577 www.pohistvo-dabor.si
Vzmetnice meblOJOGI 20% gotovinski popust.
Ponudba velja do 31. 5. 2013
...in ekipa KGT Papež v postavi Bojan Kožuh, Marko Spruk in Lado Kveder, ki je s časom 0:50:30 zmagala na 12,5 km v kategoriji veterani A.
Starodobniki obiskali Kamnik in Arboretum Volčji Potok
Društvo starodobnih vozil Kamnik uspešno ohranja tehnično dediščino in kulturo z odmevno mednarodno revijo starodobnih vozil v Kamniku. Minulo soboto, 17. maja, smo v starem mestnem jedru Kamnika in v Arboretumu Volčji Potok ponovno občudovali odlično ohranjene avtomobile in motorje s častitljivimi letnicami izdelave pred drugo svetovno vojno - to so namreč pravi starodob-
niki A, pa tudi mlajše »letnike«. Tako v Kamniku, kot Arboretumu Volčji Potok, so imeli obiskovalci veliko časa in priložnosti za ogled in seznanjanje s temi lepotci, časom njihovega nastanka, izjemnimi tehničnimi rešitvami, lastniki in vozniki vozil pa so z veseljem in ponosom predstavili svoja prizadevanja in dosežke pri vzdrževanju vozil.
Slovenci imamo v lasti kar lepo
Dvajsetletni Luka Šparovec iz Križ pri Tržiču se je pripeljal z motorjem s prikolico Indian scout 600 ccm, letnik 1927. Festivala starodobnih vozil v Kamniku se je udeležil tretjič.
Prvič smo na festivalu starodobnih vozil v Kamniku videli vozilo Tatra 87 z letnico 1939, na katerega je upravičeno ponosen lastnik Ignac Šardi iz Selnice pri Čakovcu na Hrvaškem. Gostoljubno je postregel s kozarčkom njegovega priznanega domačega vina iz vinskega kotička, ki ga je domiselno izdelal v starodobniku. Ljubitelj starodobnikov je z vsem srcem, saj je v domači Selnici uredil prvi hrvaški muzej starodobnih vozil »Oldtimer muzej Šardi« z več kot sto eksponati. Čeprav se je revije v Kamniku udeležil prvič, mesto z okolico dobro pozna, saj tu živ njegov brat Igor z družino.
število dobro ohranjenih starodobnih vozil, vendar je Društvo starodobnih vozil Kamnik z željo predstavitve čim bolj zanimivih vozil navezalo stike s sorodnimi društvi v tujini. Tako so na letošnji mednarodni reviji starodobnikov A sodelovala vozila iz avstrijskega Trofaiacha, češkega mesta Jičin, iz letos pobratenega kluba iz mesta Perigueux v Franciji, s Hrvaške, iz Italije in Nemčije.
V sobotnem dopoldnevu sta koloni 20 motornih starodobnih koles (najmlajše vozilo letnik 1939) in 70 avtomobilov starodobnikov iz Ar-boretuma Volčji Potok pripeljali v mesto, kjer jih je pozdravilo veliko ljubiteljev tehnične dediščine in drugih obiskovalcev. Občina Kamnik je na dogodek povabila tudi goste in veleposlanike držav udeleženk ter veleposlanike drugih držav, ki sta jih skupaj z udeleženci in obiskovalci na Glavnem trgu pozdravila župan Marjan Šarec in v.d. direktorica Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar. »Prav je, da se starodobnim vozilom izkaže čast, kajti veliko truda je potrebnega, pa tudi ljubezni,
ur in neprespanih noči, da so ti jekleni lepotci pred nami takšni, kot jih danes lahko občudujemo. Verjamem, da ima vsak svojega favorita, a vsi so vredni naše pozornosti«, je poudaril župan. Zbrane na uradnem odprtju Mednarodne revije staro-dobnikov »A« je pozdravil predsednik Društva starodobnih vozil Kamnik Miroslav Vrhovnik, ki je predstavil karakteristike posameznih vozil in opozoril tudi na mlajše starodobnike na letošnji reviji. Po blagoslovu župnika Pavleta Juhanta sta koloni vozil odpeljali do Stranj, preko Godiča, Mekinj, Cankarjeve ceste, obvoznice, Ljubljanske ceste in Duplice nazaj v Arboretum Volčji Potok, kjer so si obiskovalci z zanimanjem ogledovali razstavljene kovinske lepotce v skrbno urejenem, čudovitem parku.
Besedilo in fotografije: VERA MEJAČ
Ford A roadster de luxe, letnik 1931, lastnik Albin Tavčar, za njim gasilski avto Magirus M40L iz leta 1932, s katerim so se pripeljali požrtvovalni gasilci Gasilske brigade Ljubljana, ki je v lanskem letu slavila 90 let plemenitega delovanja.
Kolono starodobnih vozil, ki se je po Šutni pripeljala v staro mestno jedro na Glavni, trg so občudovali številni obiskovalci. Na fotografiji spredaj Morris 8 tourer, letnik 1935, lastnik Jože Petrič; za njim Škoda popular, letnik 1938, lastnik Božidar Jereb.
Ob prihodu vozil na Glavni trg je direktor revije Miroslav Vrhovnik predstavil zanimivosti vsakega vozila, med njimi tudi Ford T Lizzi, letnik 1924, lastnik Milan Židanek, voznike pa je povabil k predstavitvi in pozdravu.
Dodge roadster letnik 1924, lastnik Drago Kukovič
Udeležence in gledalce mednarodne revije starodobnih vozil, še posebej pa veleposlanike in predstavnike iz Avstrije, Češke, Madžarske, Nemčije, Italije, Francije, Hrvaške, Kitajske, Indije, Nepala je pozdravil kamniški župan Marjan Šarec. Župnik Pavle Juhant je tudi letos podelil blagoslov »starodobnikom« in njihovim voznikom, na njegovi desni častni konzul Jordanije Samir Amarin, zastopnik tudi več držav arabskega sveta, ki je v imenu veleposlanikov držav udeleženk številne zbrane prijazno nagovoril na Glavnem trgu in v Arboretumu Volčji Potok.
Najstarejša »oldtimerja« Leon Ambrož, ki bo jeseni dopolnil okroglih 100 let, in njegova 88-letna žena Vera iz Ljubljane, oba avtomehanika, sta na tokratnem srečanju prejela zlati medalji. Toplo so ju sprejeli prizadevni in prijazni gostitelji Mednarodne revije starodobnih vozil - člani DSV Kamnik: predsednik društva in direktor revije Miroslav Vrhovnik, njegova žena in sekretarka revije Mija Vrhovnik in vodja trase Slavka Muršak.
Udeleženci in obiskovalci revije starodobnikov, med njimi tudi družina Juntez iz Kamnika, so si bili enotni, da revija v starem mestnem jedru Kamnika poteka v enem najlepših ambientov za dogodek, prepleten z dediščino. Na Šutni ob sobotnih dopoldnevih poteka tudi bolšji sejem, kije bil ob tej priložnosti deležen velike pozornosti.
Spremljevalno vozilo Golf I cabrio, letnik 1982, v povorki je vozil lastnik Roman Marinšek, sopotnik Marko Jazbinšek pa je bil zastavonoša. Oba sta že več kot 30 let prostovoljna gasilca PGD Kamnik. Kot je povedal Roman, je vozilo redno uporabljal 19 let, nato ga je 12 let vzdrževal in ga letos pripravil za registracijo starodobnega vozila.
Obisk Tine Maze v Ciriusu
V torek, 14. maja, je naša šampionka Tina Maze skupaj s trenerjem Andreom Massijem obiskala Cirius Kamnik in tako Jasminu Korbarju izpolnila veliko željo, da smučarko spozna v živo.
Vse se je začelo s Facebookom. Jasmin se je po neuspelem stiku s Tino Maze na Zlati lisici in kasneje na sprejemu v Ljubljani odločil, da jo povabi kar tja, kjer biva čez teden, v CIRIUS Kamnik. Na Facebooku je Jasmin Tini napisal pismo. Predstavil se je in napisal, da je njegova velika želja, da bi slavno smučarko končno videl v živo in ne le preko televizijskega zaslona. Kmalu po tistem se je zgodilo nekaj nenavadnega Jasminov zapis je čez noč postal slaven. Veliko ljudi mu je izreklo svojo podporo, "všečkalo" njegov zapis in delilo njegovo pismo. Tako množičnega odziva si Jasmin ni niti predstavljal. Še več, kmalu se je oglasila tudi sama Tina Maze!
Jasmin je šampionko s prijatelji že navsezgodaj čakal pred vhodom v zavod in končno je z zadovoljstvom uzrl nasmejano Tino. Nato so se skupaj odpravili proti telovadnici, kjer je Tino čakala nestrpna množica oboževalcev. Za uvod je šolski band zapel in zaigral pesem My way is my decision. Ko je bil led prebit, je Tino čakal intervju, v katerem je povedala marsikaj o sebi, treningih, tekmah in odnosu z Andreo Massijem. S svojimi odgovori nas je naravnost navdušila. Za zaključek sta Jasmin in Sašo Tini izročila šopek, Andrei pa knjigo Tomaža Humarja Ni nemogočih poti. Z avtogrami, plakati in fotografiranjem z mladostniki je Tina še dodatno razveselila svoje oboževalce. Sledilo je slovo, Jasminu pa je ostal nasmešek na obrazu in upanje, da se še kdaj snideta.
Neveljski mamut oživel v izdelkih učencev
Jasminu Korbarju (spredaj) se je izpolnila velika želja, da se je v živo spoznal našo šampionko Tino Maze. Vse se je začelo s Facebookom... Tina je navdušila svoje oboževalce, ko je pripovedovala o sebi, treningih, tekmah in odnosu z Andreo Massijem.
Na Škisovi tržnici
Odmevna predstavitev Študentskega kluba Kamnik in Velike planine
Letošnja Škisova tržnica je minila v znamenju lepot Velike planine in priznanja kamniškim študentom za najboljšo stojnico.
Osrednji dogodek meseca maja v študentskem letu je tradicionalno vseštudentsko druženje na Škisovi tržnici. Letos se je odvila že 16. tržnica, ki je minila v znamenju sonca in dobrega vzdušja. Kot je povedal predsednik društva Študentski klub Kamnik Žiga Zore, je Škisova tržnica dogodek, ki se ga aktivno udeleži 57 lokalnih študentskih organizacij s približno 400 aktivisti. »Drugo sredo v maju se t.i. klubi na Iliriji predstavijo študentski populaciji Slovenije, v večernih urah pa sledi še koncertno dogajanje, ki ga organizira Zveza ŠKIS. Obisk je dober, saj se klubske predstavitvene stojnice vsako leto izkažejo z lokalnimi kulinaričnimi spe-cialitetami in posebnostmi, lani si je ŠKISovo tržnico od blizu ogledalo 10 tisoč študentov. Zaradi tega je tržnica vsako leto odlična priložnost za predstavitve dogodkov, produktov in krajev.« Tudi zato smo se v Študentskem klubu Kamnik odločili, da sebe, svojo okolico in njene lepote predstavimo v najlepši luči. Stojnico ter dogajanje na njej in ob njej smo posvetili Veliki planini. Zaklad narave smo torej pripeljali v samo središče Ljubljane, na letno kopališče Ilirija. Nad idejo o sodelovanju je bilo navdušeno tudi vodstvo Velike planine. Pri predstavitvi so nam izredno pomagali s promocijskimi materiali ter kravico, ki je študente sredi Ljubljane soočila z izginjajočo spretnostjo - ročno molžo. Prijazna in vesela, izrezljana iz lesa, je kravica opremljena tudi z vimenom, iz katerega so spretne roke poskušale izmolsti čim več mleka. Naš prepoznavni znak je bil tudi tradicionalni pastir - planšar Andrej Prešeren, ki je skupaj z nami dan preživel v družbi študentov vse Slovenije. Brez pretiravanja lahko zapišemo, da je bil zagotovo najbolj iskan in zaželen motiv, z njim se je fotografiralo več ljudi kot s predsednikom RS Borutom Pahorjem, ki se je dogajanju pridružil popoldan. »Prireditev je lepa. Študenti so mladi in ne poznajo življenja na planini, to se jim zdi zanimivo. Veseli me, da jim lahko na tak način predstavimo planšarsko življenje,« je povedal pastir Andrej. Poleg fotografiranja s kravico in pastirjem so se obiskovalci stojnice ŠKk lahko oblekli v tradicionalno pastirsko oblačilo »pvajš« in si nadeli pastirski klobuk.
Učenci in učitelji OŠ Frana Albrehta, podružnične šole v Ne-vljah, smo 25. aprila pripravili prireditev in razstavo ob 75-let-nici odkritja okostja mamuta v Nevljah.
Prireditev je s skladbo Veselo v Kamnik na harmoniki začela učenka naše šole, devetošolka Nika Možic. Zbrane je pozdravila
Danijel Bezek, pobudnik in organizator razstave Pričevalci, kije stalno mesto našla v ne-veljski osnovni šoli, je poudaril pomembnost odkritja okostja mamuta v Nevljah kot edinstvene prazgodovinske najdbe na Slovenskem. Vrhunskemu alpinistu in gorskemu reševalcu ter slikarju Cenetu Griljcu (na fotografiji levo) se je zahvalil za podarjeno čudovito sliko neveljskega mamuta s samico.
vodja podružnice Vesna Jamšek, ki je s pomočjo sodelavcev bdela nad pripravami na ta dogodek. Pozdravu sta se pridružila tudi ravnatelj šole Rafko Lah in župan Marjan Šarec.
O pomembnosti odkritja edinstvene prazgodovinske najdbe na Slovenskem je spregovoril glavni pobudnik in organizator razstave Pričevalci Danijel Bezek. Razstavo, posvečeno vsem, ki so pri odkrivanju mamuta sodelovali, je pripravil skupaj s sodelavci. Mesec dni je bila na ogledu v Matični knjižnici v Kamniku, sedaj pa je našla stalno mesto v šoli, v izobraževalnem in kulturnem središču kraja.
Ob tej svečani priložnosti, ko so morda narejeni tudi prvi koraki k novi turistični prepoznavnosti mesta Kamnik, se je na prireditvi z dragocenim darilom oglasil vrhunski alpinist, gorski reševalec in slikar Cene Griljc. Šoli
je podaril čudovito sliko neveljskega mamuta s samico v tehniki olje na platnu.
Naši učenci so podrobneje spoznavali preteklost svojega domačega kraja, svoje znanje in spretnosti pa so pokazali v številnih izdelkih. Preizkusili so se v različnih likovnih tehnikah (kolaž, risanje z grafitom, risanje s tušem, slikanje s suhimi barvniki, slikanje s tempera barvami, grafika, kiparjenje -relief in obhodni kip), z različnimi likovnimi materiali (tekstil, papir, glina), svojo domišljijo pa so tudi ubesedili v spisih. Pri vseh aktivnostih so jih spodbujale mentorice Petra Zupanc, Manica Kozjek, Andreja Modrijan, Vesna Jamšek, Nataša Zor, Nežka Hribar, Domen Hribar in Polona Križaj.
Na prireditvi so učenci nastopili kot recitatorji in dramski igralci pod vodstvom učiteljice Vesne Jamšek in kot pevci v otroškem pevskem zboru pod vodstvom učiteljice Mojce Antonin ob spremljavi prečne flavte, na katero je igrala učiteljica Nežka Hribar. Po
kratkem kulturnem programu so učenci svoje umetnine, likovne in pisne izdelke, razstavljene po učilnicah, s ponosom pokazali staršem in ostalim obiskovalcem prireditve.
Veseli smo, da nam je dano se učiti, »gor rasti«, delati in živeti v tako naravno lepem in zgodovinsko bogatem kraju, z ljudmi, ki se trudijo opaziti in še drugim pokazati to lepoto in bogastvo. Posebej dober občutek je, kadar vsi učenci in učitelji ne tako zelo majhne šole pokažemo, kaj znamo in zmoremo, in da nam ob strani stojijo, nas spremljajo in podpirajo starši in drugi krajani.
Učiteljica POLONA KRIŽAJ Foto: Janez Bergant
Na finalu Kviza opoznavanju Kamnika zmagali učenci OŠ Marije Vere
Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je letos že peto leto zapored organiziral kviz za osme razrede vseh kamniških
osnovnih šol, ki so se pomerili v poznavanju mesta Kamnik, njegove zgodovine, geografije, znamenitosti, posebna tema letošnjega kviza pa je bila Velika planina. Sodelovale so zmagovalne pred-tekmovalne ekipe osmošolcev kamniških osnovnih šol.
Mlade vsevede je najprej pozdravila v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urška Kolar. »Pomen Kviza o poznavanju Kamnika je širši. Mi, občani, smo tisti, ki ši-
rimo dober glas v deveto vas. Z znanjem, pridobljenim tudi s pomočjo tega kviza, boste odlični glasniki za Kamnik in to na Zavodu za turizem in šport v občini Kamnik pozdravljamo!«
Tekmovalo je šest skupin: OŠ Toma Brejca, OŠ Stranje, OŠ 27. julij Kamnik, OŠ Marije Vere, OŠ Šmartno v Tuhinju in OŠ Frana Albrehta, ki so se pomerile v šestih sklopih vprašanj, in sicer Izberi temo, A, B, C ali D, Poišči kraje na zemljevidu, Velika planina, Prepoznaj kraje na fotografijah in odgovor DA in NE.
Kvizu se je pridružil tudi župan Marjan Šarec, čestital vsem in
Predstavitev ŠKK, Kamnika in Velike planine v obliki ŠKK velikoplanin-ske koče je požela veliko navdušenja tudi med tujimi študenti, ki jih na tržnici ne manjka, zahvaljujoč programu Erasmus. Za lačne smo pripravili ajdove žgance s kranjsko klobaso. Ko je malice začelo zmanjkovati, je bila na vrsti razglasitev najboljše stojnice Škisove tržnice 2013. Očitno so naš trud prepoznali tudi organizatorji in obiskovalci, saj je ekipa Študentskega kluba Kamnik na čelu s pastirjem Andrejem osvojila nagrado za najlepšo stojnico. Glede na ves trud in vloženo delo smo bili priznanja nadvse veseli in smo predstavili tudi na velikem odru, kjer smo ob razglasitvi podelili še preostale nagradne vozovnice za nihalko na Veliki planini. Kravico smo iz mestnega vrveža in pred hrupom večernih koncertov odpeljali nazaj na planino, mi pa že snujemo načrte, kako se bomo predstavili prihodnje leto!
Besedilo in foto: Špela Novak, Študentski klub Kamnik
Največ znanja o Kamniku so pokazali učenci OŠ Marije Vere, ki so se veselili priznanja iz rok župana Marjana Šarca in v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urške Kolar.
vsakemu udeležencu tradicionalnega Kviza o poznavanju Kamnika za osnovnošolce ter poudaril, da tudi na ta način otroke spodbujamo k spoznavanju domače
lokalne skupnosti.
Da je tekmovanje služilo svojemu namenu je štiričlanska komisija (Marinka Mošnik, Helena Sterle, Grega Ugovšek in Nina Klisarič) na koncu le razglasila zmagovalca. Iz rok župana in v.d. direktorice Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik Urške Kolar so pokal in čestitke prejeli prav vsi tekmovalci (drugo mesto OŠ Toma Brejca, tretje in četrto mesto sta si delili ekipi OŠ Šmartno v Tuhinju in OŠ Frana Albrehta, peto in šesto mesto pa sta dosegli ekipi OŠ Stranje in OŠ 27. julij Kamnik), seveda pa so ga bili najbolj veseli zmagovalci - učenci OŠ Marije Vere.
JANJA ZORMAN MACURA
24 ur hoje k Sv. Primožu
Pohodniško vzdržljivostni izziv, ki mu ni para
V petek, 10. maja, se je ob 17. uri pred vratarnico podjetja Calcit v Stahovici proti priljubljeni poho-dniški točki Sv. Primož podalo 95 pohodnic in pohodnikov z željo, da v 24 urah čimvečkrat prehodijo pot do vrha Sv. Primoža, dolgo 4 kilometre in s 420 metri višinske razlike ter nato isto pot nazaj v dolino, pa ponovno gor in dol in ...
Organizator tekmovanja in oskrbnik okrepčevalnice na Sv.
Med tekmovalkami so bile najboljše (z desne) Urša Debevc iz Borovnice s 13 vzponi, zmagovalka Helena Križanec iz Rogaške Slatine z 20 vzponi in Jana Pavlič iz Buča s 15 vzponi.
Primožu Peter Uršič je sicer glede na slabo vremensko napoved pričakoval skromnejšo udeležbo, a ga ljubitelji Sv. Primoža, pohodništva in dobre družbe tudi tokrat niso razočarali. Ne glede na vremenske razmere vzdržljivostni in zahtevni pohodniški izziv, ki mu v Sloveniji ni para, iz leta v leto privabi več pohodnikov in tekmovalcev, ki se tudi pomerijo v teh dveh kategorijah, seveda posebej moška in ženska. Pohvalno je, da se v zadnjih letih z izzivom »spopade« vse več mladih.
Od petkovega do sobotnega popoldneva je bilo na poti proti »Primožu« živahno, kar veliko je bilo vztrajnežev, ki so hodili vso noč, si na vrhu malce oddahnili, poklepetali s sotekmovalci, se odžejali in okrepčali. To noč ni bilo
časa za spanje, vsaj za nekatere.
Vzdržljivostna preizkušnja se je zaključila v soboto ob 17. uri na vrhu Sv. Primoža s slovesno razglasitvijo ter podelitvijo pokalov in medalj. Najboljši so prejeli pokale, prav vsi udeleženci pa medalje in majice z motivom svetoprimoške-ga pohodništva, kot ga je upodobil kamniški slikar in karikaturist Marjan Novak - Škatla, tudi sam velik prijatelj Sv. Primoža. Prijetno druženje se je nadaljevalo ob pogostitvi, ki sta jo, tako kot okrepčilo pohodnikom na 24-urni poti, pripravila oskrbnik okrepčevalnice na Sv. Primožu Peter Ur-šič in Janez Uršič iz gostilne Pri planinskem orlu. Da pa je bilo še bolj veselo in zabavno, je zaslužen »primoški DJ« Matej Berlec - Memi iz Kamnika. Peter Uršič se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri organizaciji priljubljenega tekmovanja, sedmega po vrsti.
Med tekmovalci je z 21 vzponi zmagal 41-letni Izidor Ci-merman iz Ljubljane, ki se je
v Stahovico pripeljal s kolesom in po dobrih 24 urah tudi odkole-saril proti domu. Z 21 vzponi je
Letošnja obeležitev sv. Florjana na Duplici še posebej svečana
Vsako leto gasilci PGD Duplica skupaj z gasilci sosednjega PGD Šmarca na Florijanovo soboto obeležimo praznik zavetnika gasilcev v farni cerkvi v Šmarci. Letošnje praznovanje je bilo za gasilce PGD Duplica še posebej svečano.
Tri leta je minilo od ideje za zamenjavo dotrajanega gasilskega
Plan nabave gasilskih vozil v občini Kamnik pa je naše društvo razvrstilo v nabavo novega vozila s pomočjo občinskih sredstev šele tam nekje leta 2023. To nam ni vzelo poguma za uresničitev smelega načrta. Ustanovili smo tehnično komisijo, ki se je na podlagi požarnega načrta občine Kamnik, kategorizacije našega
vozila TAM 80, ki je več kot 25 let služilo svojemu namenu. Potrebe področja, ki ga pokriva naše društvo, so narekovale sodobnejšo in zanesljivejšo tehniko, saj nas je staro vozilo že prevečkrat pustilo na cedilu. Ideji je sledil načrt izvedbe, ki pa ni bil enostaven. V bližnji preteklosti smo uspeli skupaj s pomočjo občine nabaviti sodobno gasilsko vozilo s cisterno GVC 16/25. Stroški opreme in preureditve gasilskega doma so bili na naših plečih.
društva in Pravilnika o minimalni opremljenosti gasilskih enot ter specifičnih zahtev terena odločala o primernosti vozila. Pri tem je morala upoštevati najgosteje poseljeno območje v občini Kamnik, zelo močno industrijsko cono z veliko požarno obremenitvijo in ne nazadnje tudi veliko gozdnih površin, saj naše društvo obsega območje KS Duplica, Volčji Potok in del Podgorja. Naj poudarim, da je imela pri odločitvi komisija veliko podporo v
prehodil 168 kilometrov in premagal 8.820 metrov nadmorske višine. Rekord preizkušnje - 24 vzponov v 24 urah predlanskega zmagovalca ultramaratonca Davida Kadunca iz Ljubljane ostaja neulovljiv.
20 vzponov je uspelo opraviti Marku Protu iz Radelj ob Dravi in Mateju Hribarju iz Kamnika,
Igor Alpner iz Godiča in Matjaž Petrušič z Rožičnega sta vrh Sv.
vodstvu društva. Odločitev je padla in v letu 2012 se je začel postopek nabave vozila VW Crafter, katerega smo nato pri podjetju Evro GV nadgradili s potrebno dodatno opremo, tako da poleg prevoza moštva na intervencijah omogoča tudi dodatno podporo vozilu GVC 16/25. Pri zbiranju sredstev so nam priskočili na pomoč kraj-ni in nekaj podjetij na našem terenu. Glede na število podjetij na našem območju smo pričakovali večji odziv. Ob težki gospodarski situaciji nam je z veliko poguma, smelosti in strokovnega znanja uspelo finančno strukturo pokriti v celoti z lastnimi sredstvi.
Novo vozilo smo lahko svečano predali v uporabo na Florijanovo soboto, 4. maja, po blagoslovu dekana in domačega župnika g. Gerčarja ter prisotnosti župana občine Kamnik Marjana Šarca, poveljnice GZ Kamnik tovarišice Simone Oblak, poveljnika štaba Civilne zaščite Matjaža Srše ter tovarišic in tovarišev sosednjih PGD in tudi sosednjih Gasilskih zvez Komenda in Domžale.
Ob tej priložnosti se člani PGD Duplica zahvaljujemo vsem krajanom in podjetjem za pomoč pri zbiranju sredstev za nabavo novega gasilskega vozila in obenem obljubljamo, da bomo storili vse, da bo vozilo dolgo in uspešno služilo svojemu namenu.
Na pomoč!
Medpohodnicami je bila najbolj vztrajna Irena Podbevšek iz Mekinj s 14 vzponi na vrh Sv. Primoža.
Primoža osvojila 16-krat, Peter Macjuh iz Ljubljane 15-krat, Simon Osolnik iz Podgorja 13-krat, Andrej Drobež iz Ljubljane 12-krat, 11-krat so vrh Sv. Primoža osvojili Iztok Pramenko, Zdravko Čufar in Rok Koželj, 10-krat Blaž Slapar in Jože Petrušič, 8-krat Simon Skalar, Marko Stražar in Urban Blejc, 7-krat Dejan Prezelj, Bojan Kramar, 6-krat Aleš Kermavner in 3-krat Uroš Rebec.
Peter Uršič, oskrbnik okrepčevalnice, je s pokalom razveselil tudi Franca Griljca iz Go-diča kot najstarejšega udeleženca preizkušnje. Letos bo dopolnil 82 let, a je pot do Sv. Primoža in nazaj v dolino, dolgo 8 kilometrov z višinsko razliko 420 metrov, premagal kar 6-krat, a kotje ob zaključku nasmejan povedal je bila pot vselej prijetna, saj je že vrsto let med vsakodnevnimi pohodniki k Sv. Primožu.
Med tekmovalci je z 21 vzponi zmagal 41-letni Izidor Cimerman iz Ljubljane, ki je v 24 urah prehodil 168 kilometrov in premagal 8.820 metrov nadmorske višine. Vzpon manj, torej 20 vzponov, je uspelo Mateju Hribarju iz Kamnika (na desni).
Med pohodniki je bil najbolj vztrajen Boštjan Kos iz Podgorja, ki se je v 24 urah kar 19-krat povzpel na Sv. Primoža. Kot vsi udeleženci je poleg medalje prejel tudi majico z motivom sve-toprimoškega pohodništva, kot ga je upodobil kamniški slikar in karikaturist Marjan Novak -Škatla, tudi sam velik prijatelj Sv. Primoža.
Med tekmovalkami je šla zmaga in pokal v roke 42- letne Helene Križanec iz Rogaške Slatine, ki je vrh Sv. Primoža dosegla 20-krat. 15-krat je vrh dosegla 59-letna Jana Pavlič iz Buča, 42-letna Urša Debevc iz Borovnice je opravila 13 vzponov, Mojca Flerin iz Vrhpolj 12, Brigita Burja iz Nožic 11, Daša Tomazin iz Kranja in Katja Dro-bež iz Ljubljane po 10 vzponov ter Irena Macuh 7 vzponov.
Med pohodniki je bil najbolj vztrajen Boštjan Kos iz Podgorja, ki se je v 24 urah kar 19-krat povzpel na Sv. Primoža, Simon Kuster iz Mengša je opravil 15 vzponov, Aleks Podgoršek iz Vrhpolj 14 vzponov, Matija Podjed iz Tunjiške mlake in Janez Golob iz Kamnika sta opravila 13 vzponov, po 12 vzponov pa Martin Vodlan iz Podgorja, Miran Uršič iz Kamnika in Brane Potočnik iz Stahovice, po 11 vzponov Mirko Zajc in Matjaž Prezelj, oba Podgorca, ter Janez Rus iz Stranj, 10 vzponov so dosegli Vinko Plevel s Križa, Andrej Jeglič z Duplice, Andrej Marčun in Bojan Šavorn iz Radomelj, 9 vzponov Sebastjan Prezelj iz Podgorja, 8- krat so vrh Sv. Primoža dosegli Vinko Žibert iz Kamnika, Aleš Albreht iz Kamnika, Primož Frantar iz Nevelj, Mirko Hribernik iz Depale vasi, srečnih 7 vzponov so opravili Kamničana David Jeran in Janko Žibert, Marjan Kokalj iz Preserij in Metod Vodlan iz Podgorja,
6-krat so pot prehodili Andrej Albreht iz Kamnika, Tomaž Prezelj, Tone v mežnariji na vrhu Sv. Primoža je bilo ftft^ Iztok Jakseti^ poskrbljeno za raznovrstno okrepčilo vseh
Franc Griljc, Aleš Rožič, 24 ur ...
Peter Gabrovec in Milan Galin, 5-krat Stane Jeler, 4-krat Mirko Kern, Urban Jeraj, Boris Hafner, 3-krat Branko Spruk in Primož Komatar, 2-krat Maks Berlec ter enkrat Božo Zakrajšek in Gregor Sever.
Med pohodnicami je bila najbolj vztrajna Irena Podbevšek iz Mekinj s 14 vzponi, drugo mesto je s 13 vzponi pripadlo Nini Boncelj iz Vrhpolj ter tretje Anki Hribar iz Vrhpolj z 12 vzponi. Irena Burgar iz Nevelj je opravila 10 vzponov, Tina Škrja-nec iz Volčjega Potoka 8, 7-krat so vrh Sv. Primoža dosegle Milka Kramar iz Kamnika, Katja in Slavka Vodlan iz Podgorja, Darja Žibert iz Kamnika, Natalija Ba-uman iz Podgorja, 6-krat Nataša Vrtačič, Mateja Berlec, Živa Uršič, Darja Jeler, Marta Zajc, Lucija Gabrovec, Mihela Jeglič - 4 vzpone, Branka Spruk - 3 vzpone in Olga Stražar z dvema vzponoma.
SAŠA MEJAČ Fotografije: DUŠAN ŠTRAJHAR
12 24. maj 2013
ŠPORT
Košarkarji Calcit Basketball z zmago zaključili sezono
Članska ekipa Calcit Basketball se je v zadnjem srečanju sezone v domači dvorani spopadla z ekipo Primafoto iz Slovenj Gradca in suvereno zmagala z rezultatom 84:68.
O odigrani sezoni je kapetan ekipe Grega Kajnih povedal: »Evo, sezona je končana. In to s stilom, saj smo premagali Slovenj Gradec. Čestitke vsem fantom, res sem ponosen na vas, hkrati pa hvaležen za ure 'švicanja' v tej sezoni. Glede na to da je bilo večino sezone prisotnih le 7-8 igralcev, je 8 zmag še toliko večji dosežek. Peter Ulčar in Daniel Jelovič sta dokončno dozorela, Jan Cvijanovič Hudoklin je pokazal velik napredek. Ne moremo mimo Roka Slaparja, ki je pokazal zelo dobre predstave v svoji prvi članski sezoni z vidnejšo vlogo. Uroš Anžin je odigral najboljšo sezono pri KK Kamnik, saj je svoj potencial končno pokazal tudi v napadu. Žiga Bergant je pokazal svoje sposobnosti, ki jih lahko v prihodnosti še močno nadgradi, enako velja za Krištofa Renerja.« Potem pa sta tu še nepogrešljiva člana ekipe Nace Matičič in Grega Kajnih. S svojo borbo na obeh koncih igrišča, s skoki, koši, energijo v slačilnici in prisotnostjo na vseh treningih sta ponovno dokazala, da jima v Kamniku ni para. Kapo dol obema. Posebna zahvala gre trenerju Davidu Šučurju, ki je bil v prvi sezoni kot članski trener kos vsem izzivom, in vsem zvestim navijačem.
Mlajše kategorije se še vedno borijo pod koši
Prvi del so odlično začeli pionirji U-12, ki so bili premočni za ekipe Heliosa, in Lastovke, katere so suvereno premagovali. V drugem delu jih čaka še borba z ekipama Pingvinov iz Ljubljane in sosednje Komende. Če jim uspe ponoviti igre iz prvega dela, se ne bojimo, da se ne bi uvrstili med 32 najboljših ekip v državi.
Tam pa so že naši kadeti, ki so v prvem krogu kvalifikacij premagali ekipi Celja in Kolpe in so tako le še stopničko pred vstopom v prvo državno ligo.
Prav tako se za vstop v prvo ligo bori ekipa naših mladincev. Nasproti jim stoji ekipa Triglava iz Kranja. Gledalce vabimo, da se nam pridružijo v čim večjem številu in pomagajo našim mlajšim ekipam k uresničitvi zastavljenih ciljev.	rOBERT PROSEN
Veterana Virtusa uspešna na mednarodnem karate
PRVI LETOŠNJI TRIATLON
turnirju
Sneg in hladne dni je končno zamenjalo toplo sonce. In ker smo dolgo zimo tekli v snegu in mrazu, predolgo kolesarili v zimskih oblačilih in mahali v zaprtih bazenih v prevroči vodi, je končno napočil čas, da zadihamo.
Prvi letošnji triatlon je bil v zunanjem delu Term Ptuj. Kamniški Trisport je zastopalo več kot 60 tekmovalcev, večina mladih članov šole triatlona Trisport Alprem. Na tekmi je bilo tudi nekaj fantov iz Trisport članske ekipe, ki od jeseni pridno trenirajo pod vodstvom Grege Zoreta, in rekreativcev, ki smo zbrali pogum.
V soboto, 18. maja, je v potekal 13. mednarodni karate turnir, ki ga je organiziral Karate klub Postojna v sodelovanju s Karate zvezo Slovenije. Na turnirju je sodelovalo preko 700 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Slovenije. Karate klub Virtus Duplica so zastopali: Miha Uršič, Tilen Humar, Jaka Spruk, Drago Jeglič in Vladimir Stanič.
Miha in Tilen sta se pomerila v kategorijah dečkov 10,11 let v borbah, Jaka v kategoriji dečkov 12,13 let, borbe. Ravno tako se je v borbah pomeril njihov trener Vladimir Stanič in sicer v kategoriji veterani absolutno, Drago Jeglič pa v kategoriji veterani kate. Konkurenca je bila zelo močna in številna, saj je bilo v posameznih kategorijah v borbah preko 20 tekmovalcev, v katah pa 30 in več.
Tekmovalci Virtusa so stopili na borišča zelo motivirani, vendar se vsem ni izteklo po pričakovanjih. Tilen in Miha sta izgubila boje že v prvem kolu. Jaka je bil, žal, v želji po čim boljšem rezultatu v nadaljevanju tekmovanja diskvalificiran zaradi nedovoljenih kontaktov. Veliko bolj sta s svojimi rezultati zadovoljna veterana, saj je Drago v katah zasedel 3. mesto, Vladimir pa v borbah absolutno 1. mesto. Naj omenimo, da je Vladimir poleg medalje in pokala prejel še praktično nagrado: samokolnico ali po domače »šajtrgo«.
Tekmovalci so zaključili spomladanski del tekmovanj. Pred njimi so še izpiti za pasove in izlet v zabaviščni park Mirabilandija v Italiji, kamor se odpravljajo 8. junija.
Z leve: Jaka Spruk, Tilen Humar, Vladimir Stanič in Miha Uršič
Minuli vikend so se člani TK Trisport Alprem udeležili močnega triatlonskega tekmovanja v Bratislavi. Tekmovanje je bilo organizirano na zelo visoki ravni in to je botrovalo tudi visoki udeležbi ter posledično hudi konkurenci. Fantje in dekleta so se odlično odrezali, saj so pobrali vsa štiri prva me-
goršek, 3. Žiga Podgoršek SUPER SPRINT TRIATLON
(300 m plavanja, 8 km kolesa, 2 km teka):
st. deklice: 1. Tjaša Vrtačič, 3. Gaja Perko, st. dečki: 1. Jan Škrjanc
kadetinje: 1. Kristina Uršič, 3. Tinkara Capuder, kadeti: 1. Matevž Planko, 2. Klemen Bojanc
ženske: 2. Tea Bela Kočar, 3. Katarina Spruk
V SPRINT TRIATLON (750 m plavanja, 20 km kolesa, 5 km teka) smo se veselili zmage Mira Kregarja v veteranski kategoriji, 2. mesta Maruše Klemenc in
Jana Lipovška ter 3. mesta Lize Uršič in Leona Obreze v mladinskih kategorijah.
Naslednja tekma državnega pokala je Triatlon Portorož. Več o triatlonskih tekmah si lahko ogledate na spletni strani www.tzs.si: šolo triatlona Trisport najdete na facebooku, rezultate pa na www. timingljubljana.si.
Boštjan Posedi in Aleš Šuster iz članske skupine Trisport sta na Ptuju opravila svoj prvi triatlon in dosegla odličen rezultat. Boštjan, ki je bil v kategoriji članov peti, je o svoji triatlonski tekmovalni premieri povedal:

Nasmejana Tara Mandič po tekmi.
Meni so najljubša plavalna druženja rekreativcev. Sploh takrat, ko se odprejo vrata kamniškega odprtega bazena in ko nas Miha podi po progah. Neprestano me opozarja na levo roko, na zaključevanje, dihanje in ne vem na kaj še vse... Ampak hvala Miha, na tekmi je bilo 750 m plavanja pravi užitek. 20 km kolesa res ni slišati veliko, ampak če moraš pritiskati na polno in nimaš nikogar, da bi se »pošlepal« (ženske se namreč ne smemo voziti v zavetrju moških), ti je hitro žal, da nisi opravil več kolesarskega treninga. In meni je bilo. S kolesom še nisva najboljša prijatelja. Po skoku s kolesa sem si hitro nataknila tekaške copate, celo elastiko imam že namesto vezalk, a se noge niso hotele zavrteti. Pretežke so bile. Seveda, pravi triatlonci vadijo tudi menjave s kolesa na tek in obratno, jaz pa sem o tem bolj razmišljala, kot vadila. Moraš, sem si prigovarjala. In zadnji kilometer je steklo, v zadnjih metrih sem celo ugotovila, da mi bo do zmage v kategoriji zmanjkalo le nekaj sekund. Bravo jaz. Vem, kje moram še stisnit. Energijo imam. Samo še čas moram najti, kar ob družini, službi in drugih obveznostih šele pomeni pravi izziv.
Skupna zmaga v Super Sprint disciplini (300 m plavanja, 8 km kolesa, 2 km teka) je šla v roke Ka-mničanoma Kristini Uršič in Matevžu Planku. V Sprint triatlonu (750 m plavanja, 20 km kolesa, 5 km teka) sta zmagala hrvaška tekmovalka Daria Pletikapa in Matija Meden iz TK Trisport Alprem.
Naštevamo le rezultate med najboljšimi tremi, čeprav so mesta za tem tudi težko prislužena in prav toliko vredna za vsakega posameznika.
CICI AKVATLON (100 m plavanja, 800 m teka):
cicibanke: 1. Kim Šporn, 3. Zala Humar, cicibani: 3. Aljaž Udovič
ml. deklice: 2. Neža Mohar Gradišek, ml. dečki: 2. Nejc Pod-
l
Boštjan Posedi (na levi) zadovoljen v družbi prijateljev iz članske ekipe Trisport Aleša Strmoleta in Gregorja Berliska.
»Ko se je na treningih začelo govoriti o nastopu na tej tekmi, sem sprva malce okleval, potem pa sprejel odločitev, da se preizkusim in zimske ure trdega dela prenesem na tekmovanje. Že med predpripravami in pakiranjem dan pred tekmovanjem sem vedel, da to ne bo čisto navadna tekma. Poskrbeti je bilo namreč treba za cel kup športnih rekvizitov in vseskozi me je mučila misel, da slučajno ne bi česa pozabil.
Na prizorišču tekmovanja smo najprej preverili teren in seveda konkurenco. Ko smo opravili s prijavnimi formalnostmi, so gospodične z velikimi flomastri na roke in noge napisale številke in me na ta način ožigosale. Tako, poti nazaj ni več.
Ker menjave predhodno nisem posebej treniral, sem vedel, da bo to moj največji izziv. Upravičeno! Med plavanjem večjih težav in presenečenj ni bilo. Sledil je tek do menjalnega prostora in prva menjava. Ob vsem razburjenju in adrenalinu sem najprej moral v množici koles najti svoje kolo. Kar naenkrat se mi je zdelo vse drugače. Ko mi je le uspelo najti kolo, sem si po protokolu najprej nadel čelado in očala in si nato pričel obuvati kolesarske čevlje. Ker sem imel noge mokre, si jih nikakor nisem uspel natakniti in sem kar nekaj časa porabil za to opravilo. Nervoza se je stopnjevala in zdelo se mi je, da se je čas ustavil. Izkušenejši tekmovalci se obujejo kar na kolesu, zato sem za menjavo porabil še enkrat več časa. Sledilo je 20 km kolesarjenja. Ker je to moja najljubša disciplina, sem užival, čeprav nikakor ni bilo lahko. Tudi na kolesu se je po-
kazala moja neizkušenost s triatlonskimi tekmovanji, kajti kar nekaj časa sem vozil pred skupino in tako na drugo menjavo, ki je sledila, prišel s kar pekočimi in otrdelimi nogami. Nekako sem uspel najti svoj menjalni prostor, ko so se začele nove težave. Namreč čevlji mi niso šli z nog. Bolj ko sem jih vlekel s sebe, težje je bilo. Na koncu sem se usedel na travo, si sezul kolesarske čevlje, obul tekaške ter, ves besen, nadaljeval s tekom. Ura pa je neusmiljeno tekla. Po kilometru ali dveh sem le uspel ujeti ritem, noge so se začele vrteti. K temu je pripomoglo tudi glasno navijanje in vzpodbujanje gledalcev in klubskih tovarišev ob progi.
Ob prečkanju ciljne črte je bil občutek, da sem opravil s svojim prvim triatlonom, nepopisen. Da pa je bilo zadovoljstvo še večje, je bila tudi uvrstitev dobra. Zato sem si obljubil, da se tovrstnih tekmovanj zagotovo še udeležim, hkrati pa sem dobil še večji motiv in zagon za treniranje.«
Nekaj vtisov je dodal tudi Aleš Suster, s katerim se od jeseni srečujeva v plavalni progi in občasno na teku in kolesu.
»Prvič na triatlon tekmi, kako bo to? Za nami dolga zima, kar nekaj treningov, dostikrat težke noge, utrujenost - in zdaj so tu, kar en za drugim - bazen, bicikel, tekaški copati. Kar nekaj vprašanj, neznank, kako bo potekala triatlonska menjava, pa gneča
pri plavanju, kako bo teči, potem ko človek že odplava in odkolesari? Dobra ura je minila, kot da bi bilo le nekaj minut, odvijalo se je bliskovito in bilo je fajn. Všeč so mi bili trenutki pred tekmo, napetost, priprave. Všeč so mi bili trenutki po tekmi, vsi utrujeni, zadovoljni, mirni. Komaj je tekma minila, že so se začela razmišljanja, kam bomo šli naslednjič Novi cilji, nova tekma, komaj čakam!«
Romana Capuder Foto: Tomaž Vrtačič
Aleš Šuster na teku.
Tek na planiško velikanko je poseben izziv
Da je tek na planiško velikanko poseben izziv za tekače, gorski šprint, priča veliko število udeležencev. Na štartu se je zbralo približno 300 vzdržljivih tekačev v moški in ženski kategoriji posameznikov, 25 moških, ženskih in mešanih štafet ter 19 gasilskih društev, ki so bili letošnja novost .
V moški kategoriji posameznikov je zmagal Simon Alič in prehitel lanskoletnega zmagovalca Turka Ar-slana Ahmeta, tudi kralja Grintovca 2011, tretji je bil tudi lanskoletni drugouvrščeni Matjaž Mikloša. Kar 11 tekačev KGT Papež se je uvrstilo med 36 najboljših tekačev: četrti Simon Novak, peti Luka Mihelič, osmi in deveti Bojan Ambrožič in Gregor Mlakar, od 12. - 14. mesta so se uvrstili Nik Mernik, Klemen Triler, Anže Božič, Aljaž Božič (21.), Maijan Zupančič (31.), Jure Grmšek (36.). Med dekleti je lansko in 7. mesto sta zasedli Špela Zupan in Petra Mikloša zmago ubranila avstrijska tekačica na smučeh Teresa (vse KGT Papež).
Stadlober (6:38.0), druga je bila Neja Krišnar, 6.	MIRA PAPEŽ
H2O POLO NOVICE
Mladinci Kamnika osvojili drugo mesto
sta na super sprint razdalji, osvojili pa so še nekaj odličnih uvrstitev. Z dobro formo so napovedali še eno uspešno triatlonsko sezono. Zmagali so: Jan Škrjanc, Tjaša Vrtačič, Matevž Planko in Kristina Ur-šič, drugo mesto je dosegel Klemen Bojanc in tretje Tinkara Capuder.
V Kranju se je odigral zadnji turnir DP za mladince, kamniški mladinci so igrali dve tekmi in obe zmagali: z Bonifiko iz Kopra, ki bi jim še lahko odnesla drugo mesto, so igrali 14-4, Kokro iz Kranja pa so odpravili s 17-8. Ključ do zmage je sicer vedno dobra obramba, a kljub temu naštejmo strelce tekem: Stele Martin 11, Zorman Jaka in Novak Sebastijan 5, Nik Nikolič 4, Robin Pantič 3, Ostrež Tim in Briški Blaž 1 gol.
Uspešni so bili tudi starejši dečki in deklice, ki so v soboto prav tako igrali s koprsko Bonifiko. Dosegli so prvo letošnjo zmago, strelci za VD Kamnik so bili Grega Krivo-rotov in Martin Mihelič po 2 gola ter Martina Kemperl, Jaka Zemljič in David Lukič po 1 gol. Mlajši
dečki in deklice so igrali mednarodni turnir in osvojili 3. mesto.
Kamničani smo imeli na tem turnirju dve ekipi: ekipo igralk in igralcev letnika 2002 ter ekipo igralcev l. 2003-2005. Čeprav najmlajši niso dosegli zmage jim je potrebno čestitati za borbenost, saj je bil to prvi tovrstni nastop brez pomoči starejših članov ekipe.
V Budvi je kadetska reprezentanca Slovenije igrala na kvalifikacijah
za Evropsko prvenstvo, Slovenija je osvojila 3. mesto in se ni uvrstila na EP. Od slovenske ekipe je bila sicer izrazito boljša Črna gora, z Ukrajino je slovenska reprezentanca igrala neodločeno, tako da je o potniku na EP odločala skupna gol razlika. V reprezentanci sta igrala vidno vlogo tudi dva člana našega društva Martin Stele in Jaka Zorman.
V našem društvu se pospešeno pripravljamo na poletje in na našo največjo prireditev Dan vaterpoli-stov, ki bo 21. in 22. junija. Veselimo se vrnitve na bazen Pod skalo, ki nam bo vsakodnevno zatočišče vse do septembra, zapustili ga bomo samo za nekaj dni proti koncu avgusta, ko se odpravljamo na turnir v Dalmatinsko mesto Gradac
DARE HOMAR
Iz tabora Calcit Volleyballa
Ženska ekipa z novim trenerjem
Prva sprememba po koncu sezone v ženski ekipi Calcita se je zgodila na trenerskem položaju, saj se po dveh sezonah poslavlja dosedanji prvi trener Oleg Gorbačov. V klubu so bili z njegovim delom zadovoljni, saj je Calcitu prinesel še edino manjkajočo domačo lovoriko - pokalni naslov v ženski konkurenci. Poraz v finalu končnice državnega prvenstva je bil vendarle tisti razlog, da se v vodstvu kluba niso odločili podaljšati pogodbe. Odločitev vodstva kluba ni bila lahka, toda na koncu so se po temeljitem razmisleku odločili, da bo prvo žensko ekipo vodil Gašper Ribič, ki se tako po letu dni vrača v svoj matični klub, s katerim je osvojil tri naslove državnega prvaka in pokalni naslov. »Zavedam se, da me v vlogi prvega trenerja čaka težje in drugačno delo, kot pa v letih, ko sem bil pomočnik Obolnarju in Slabetu, vendar se tega izziva ne bojim. Toda že med letošnjo sezono je v meni zorela ideja, da bi prevzel eno od ekip in šel na samostojno pot. Ker bom to priložnost dobil prav v svojem matičnem klubu, sem še toliko bolj zadovoljen,« je potem, ko sta se s predsednikom Calcit Volleyballa Gregorjem Hribarjem dogovorila za sodelovanje, povedal Gašper Ribič, ki ima trenutno tudi druge zadolžitve, saj je pomočnik Luke Slabeta v slovenski moški reprezentanci.
Spremembe tudi v moški ekipi
Do prvih sprememb je prišlo tudi v moški ekipi. Ker se bosta Jan Bru-lec in Jan Pokeršnik vrnila v ACH Volley, v letošnji sezoni sta v Kamniku igrala kot posojena igralca državnih prvakov, so v vodstvu kluba skušali najprej poiskati zamenjavi zanju. Medtem ko naj bi bilo znano prihodnji teden kdo bo v kamniški ekipi podajal namesto Jan Brulca, smo že dobili odgovor na vprašanje, kdo bo igral namesto Jana Pokeršnika. To je 24-le-tni sprejemalec Asteca Triglav Andrej Štembergar Zupan, ki je v zadnjih dveh sezonah izjemno napredoval. »Imel sem občutek, da sem v Triglavu dosegel neko mejo kakovosti, ki bi jo v tem klubu težko presegel. Ocenil sem, da bom to lažje naredil v Kamniku, kjer bom imel več možnosti za napredek svoje igre, pa tudi sebe kot igralca. V Kranju sem bil dobro desetletje, vse od konca osnovne šole, ko sem se začel ukvarjati z odbojko in na Triglav imam lepe spomine. Ker si v Triglavu nismo mogli privoščiti igranja v srednjeevropski ligi, Calcit pa jo bo igral, je bil tudi to eden od razlogov, zakaj Kamnik,« je po podpisu pogodbe s kamniško ekipo povedal Andrej Štembergar Zupan, ki večino novih soigralcev zelo dobro pozna, tako kot tudi trenerja Marka Brumna, ki je bil njegov trener v Triglavu.
»Male« in »mini« odbojkarice na finalni turnir
S tekmovanjem v državnem prvenstvu počasi končujejo tudi v mlajših kategorijah kamniškega kluba. Prejšnji teden se je na finalni turnir v mali odbojki uspelo uvrstiti varovankam Žive Cof, ki so na turnirju v Stranjah na prvi tekmi z 2:0 premagale Mursko Soboto, nato pa po hudem boju, potem ko so se vsi trije nizi končali na razliko, izgubile proti ekipi Formis mini. V odločilni tekmi so za uvrstitev med štiri najboljše slovenske ekipe z 2:1 premagale Grosupeljčanke. Kot drugouvrščena ekipa na polfinalnem turnirju v Stranjah so se na finalni turnir uvrstile tudi najmlajša kamniške odbojkarice, ki tekmujejo vmini odbojki. Pod vodstvom trenerke Barbare Novak so z 2:1 premagale Škofjeločanke in Formis mini, na zadnji tekmi turnirja, ko so imele nastop na finalnem turnirju že zagotovljen, pa so z 1:2 klonile proti Ankarančankam.
S petim mestom so državno prvenstvo po zmagah nad Astec Triglavom in domačim Žužemberkom končali odbojkarji v mali odbojki, ki jih vodi Jure Sitar. Pohvale si za končno deveto mesto zaslužijo tudi starejši dečki, ki so minulo soboto na turnirju v Li-pnici premagali TAB Mežico in domačo Kropo. Deveti sta na koncu državnega prvenstva tudi obe kadetski ekipi. Varovanke Francija
Male odbojkarice so se veselile v polfinalu. Foto: Kristijan Šubelj.
Obolnarja so na zadnjem turnirju sezone na OŠ Hrvatini premagale ekipi Kajuha Šoštanja in Ankarana Hrvatine, medtem ko so varovanci Aleša Hribarja v svoji dvorani v Stranjah do devetega mesta prišli po zmagah nad Braslovčani in Šoštanjčani.
MIHA ŠTAMCAR
Gregor Hribar, predsednik OK Calcit Volleyball
Odbojka je resen posel
Gregor Hribar se je v zgodovino slovenske odbojke vpisal kot prvi selektor, ki se mu je uspelo uvrstiti na evropsko prvenstvo. Na čelu slovenske izbrane vrste je bil od leta 1997, ko je nasledil Vladimirja Jankovica, prej je bil njegov pomočnik. Leta 2001 se je s slovensko reprezentanco uvrstil na EP v Ostravi, poslovil pa se je po koncu kvalifikacij za nastop na EP 2005. Vendar to še ni bilo slovo od slovenske reprezentance, saj se je z njo štiri leta pozneje uvrstil še na EP v Turčiji, nekaj mesecev prej pa je na sredozemskih igrah v Pescari osvojil bronasto kolajno. Čeprav je v najboljših letih za trenerski posel, 1. junija bo dopolnil 46 let, se je v Turčiji zaenkrat poslovil od trenerskega posla v članski konkurenci. Kot predsednik OK Calcit Volleyball, edinega slovenskega kluba, ki ima v prvi ligi tako moško kot žensko ekipo, za resnejše trenersko delo nima več časa. Na začetku tisočletja je s Kamničani, za katere je igral vso igralsko kariero, ko je bil tudi mladinski reprezentant nekdanje Jugoslavije, kot trener članske ekipe kar trikrat osvojil naslov slovenskih državnih prvakov, enkrat pa tudi pokalni naslov.
»Že ko sem prevzel prvo ekipo Kamnika, sem bil nekako porinjen v ta položaj, vendar je bil Kamnik vedno moj klub in sem bil vedno pripravljen pomagati. Na začetku tisočletja smo imeli dobro ekipo, malce smo tudi izkoristili takratno krizo v slovenski odbojki. Ko sem bil leta 2006 izvoljen za predsednika kluba, sem nekaj časa še vodil prvo ekipo, toda že iz moralnih razlogov sem svoje mesto prepustil drugemu trenerju. Ne bom rekel, da me trenerski posel ne veseli več, toda dokler bom v tej vlogi, vsaj članske ekipe ne bom več vodil. Na začetku letošnje sezone sem vodil mladince, kadete in ekipo v tretji moški ligi. Ker preprosto nisem mogel izpolnjevati vseh svojih obveznosti, sem vodenje kadetov prepustil Alešu Hribarju, kar je bila, o tem sem prepričan, dobra poteza. Sam imam preveč dela z vodenjem kluba, saj smo edini klub v Sloveniji, ki ima v prvi ligi moško in žensko ekipo, za nameček pa obe ekipi igrata tudi v srednjeevropski ligi in v evropskem pokalu. Poleg tega imamo tudi številne ekipe v mlajših selekcijah, tako da se konec tedna tekme vrstijo ena za drugo in včasih je težko vedeti, kdo vse igra, kaj šele spremljati vse tekme. Skratka, če bi bil trener članske ekipe, svojega dela ne bi mogel korektno opravljati, ni pa rečeno, da se ne bom nekoč spet vrnil na trenersko klop,« pojasnjuje Gregor Hribar.
Ko ste bili prvič selektor moške odbojkarske reprezentance, so le redki verjeli da se Slovenija lahko uvrsti na evropsko prvenstvo, danes je to že malodane samoumevno. Ali je odbojka v tem času končno le pridobila na prepoznavnosti?
»Dejstvo je, da je v tej smeri narejen velik kakovosten preskok. Čeprav smo na čelu reprezentance vedno imeli kakovostne trenerje, smo včasih delovali kot kakšno ljubiteljsko društvo, ki je šlo na tekmovanje, zdaj pa je reprezentanca resen projekt. Ko smo se prvič uvrstili na evropsko prvenstvo, je bil to za nas fantastičen uspeh, o kakšni zmagi na njem pa smo razmišljali le potihoma. Toda ko smo se šest let pozneje drugič uvrstili na EP in od takrat dalje na njem redno igramo, je bil neuspeh, če se domov nismo vrnili z vsaj eno zmago. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi leta 2009 v Turčiji, ko sem spet vodil reprezentanco. Veliko zaslug za spremembo mišljenja in današnji napredek je imel ACH Volley oziroma takratni Autocommerce. Poleg tega se je veliko nekdanjih reprezentantov odločilo za trenersko kariero, tako da imamo danes res odlično stroko, ki je izobražena, ima pa tudi veliko mednarodnih igralskih izkušenj.«
Vendar pa popolnoma izven trenerskega posla le niste, saj ste potem, ko je vodstvo Odbojkarske zveze Slovenije prevzel Metod Ropret, postali koordinator reprezentanc.
»Ker reprezentanca, tudi zaradi ne najboljšega finančnega položaja OZS, nima direktorja, me je predsednik Ropret prosil, če bi ji lahko na kakšen način pomagal. Dogovorili smo se, da bom koordinator reprezentanc, in ker imamo zlasti v mlajših selekcijah, predvsem to velja za kadetinje in mladinke, veliko uspehov, je dela veliko. Reprezentancam skušam pomagati v smislu organizacije in če se kje kakšna zadeva zatakne.«
Vrniva se h klubski odbojki in vašemu klubu. V igri za naslov državnih prvakinj so le še najmlajše kamniške odbojkarice, ki tekmujejo v mali in mini odbojki, žal pa je brez naslova ostala ženska članska ekipa, kije morala vpeti odločilni tekmi finala končnice priznati premoč odbojka-ricam Nove KBM Branika. Ker je bila druga tudi moška ekipa Calcita in mladinci, ki ste jih vodili, se zdi, da so vam v letošnji sezoni druga mesta kar nekako usojena.
»Seveda si želim, da bi naše najmlajše odbojkarice v mali in mini odbojki tekmovanje končale na prvem mestu. Predvsem zanje bi bila to dodatna spodbuda. Medtem ko sta za moško in mladinsko ekipo drugi mesti uspeh, smo pri ženski ekipi vendarle pričakovali najvišjo stopničko. Tudi zato, ker so osvojile pokalni naslov in smo zdaj edini slovenski klub z vsemi domačimi lovorikami v moški in ženski konkurenci. Prav tako ne smemo pozabiti, da so se v srednjeevropski ligi prvič uvrstile na zaključni turnir, uspešno pa so igrale tudi v pokalu challenge, v katerem so bile na pragu uvrstitve v četrtfinale. Vse-
Kamniški karateisti s trdim delom do odmevnih rezultatov
Shotokan karate-do international zveza Slovenije je v nedeljo, 7. aprila, organizirala 3. tradicionalni kyu turnir, ki je potekal v veliki telovadnici osnovne šole v Ihanu. Na povabilo SKIF zveze so se tekmovanja udeležili tudi karateisti karate kluba KOBUSHI Kamnik. Na tekmovanju je sodelovalo 11 klubov iz celotne Slovenije.
Tekmovanje je potekalo v katah in kumiteju. Kamniški karateisti pa so dosegli več kot odlične rezultate. V kategoriji malčki je Maks Gluvič dosegel 10., Robert Kunaj 9. in Anže Vrhovnik 2. mesto. Med malčicami je Bernarda Beganovič zaostala samo za najboljšo in osvojila 2. mesto. Med mlajšimi dečki je Miha Šala dosegel 3. mesto, med moškimi pa je bil Klemen Dimic drugi.
V kumiteju je v kategoriji dečki -50 kg Amar Ličina osvojil 5. mesto. Pri mlajših dečkih sta Robert Kunaj in Maks Gluvič osvojila 2. in
eno pa je manjkala pika na i. Letošnja ekipa je bila sestavljena tako, da bi skoraj morala osvojiti državni naslov, toda že poraz v polfinalu srednjeevropske lige je nakazoval, da se Nova KBM Branik prebuja in da nam v finalu končnice državnega prvenstva ne bo lahko. Bili smo blizu naslova, ki pa se nam je na koncu izmuznil.«
V moški konkurenci ste v pokalnem tekmovanju obtičali v polfinalu, v prvenstvu pa ste se, navkljub nekaterim težavam zaradi bolezni in poškodb, le prebili do finala končnice in ACH Volley enkrat tudi premagali.
»Polfinalno tekmo proti Salonitu, v kateri smo vodili že z 2:0 v nizih, imeli pa smo tudi prednost v petem nizu, bi lahko dobili, toda Kanalci so na tem turnirju resnično igrali dobro, zato tega poraza ne štejem za neuspeh. Zato pa smo v državnem prvenstvu izpolnili vsa svoja pričakovanja in jih z zmago na drugi finalni tekmi končnice celo presegli. Zelo blizu presenečenja smo bili tudi na tretji finalni tekmi končnice in vprašanje je, kako bi se tista tekma zasukala, če bi mi dobili tretji niz. Bi pa ob tej priložnosti pohvalil našo drugo žensko ekipo, ki je napredovala v 2. DOL, pa tudi mladinci so z drugim mestom v državnem prvenstvu opozorili nase.«
V ženski ekipi je po koncu sezone prišlo do menjave trenerja. Olega Gorbačova bo na klopi zamenjal Gašper Ribič, ki bo tako prvič samostojno vodil ekipo, saj je bil doslej pomočnik Franciju Obolnarju in Luki Slabetu. V moški ekipi ostaja trener Marko Brumen, na izhodnih vratih pa sta Jan Brulec in Jan Pokeršnik, vprašljiv je tudi Jan Planinc.
»Oleg Gorbačov je v preteklih dveh letih na klopi naše ženske ekipe opravil dobro delo. Nenazadnje je osvojil edino manjkajočo klubsko lovoriko. Vseeno smo se v klubu odločili, da z njim ne podaljšamo pogodbe, pač pa smo se dogovorili z Gašperjem Ribičem, ki se po letu dni vrača v naš klub. V letošnji smo imeli izkušene igralke, med katerimi nekatere razmišljajo o koncu svoje kariere. Zdaj smo na prelomnici in najbolj verjetno je, da se bomo odločili za mlajšo ekipo, s katero bi se v nekaj letih spet vrnili na sam vrh slovenske ženske odbojke. To seveda ne pomeni, da nameravamo pasti na rep slovenske lige, le da bomo v domačem prvenstvu težje 'lovili' Mariborčanke, v srednjeevropski ligi in v pokalu challenge pa naši cilji ne bodo tako visoki, kot letos. V prihodnjih dneh bo znano, s kakšno ekipo bomo krenili v novo sezono.
Manj neznank je v moški ekipi. Marko Brumen je izpolnil naša pričakovanja in s svojim delom dokazal, da smo se odločili prav, ko smo z njim lani podpisali dvoletno pogodbo. Jan Brulec in Jan Pokeršnik sta bila posojena v naš klub od ACH Volleyja, ki pa je že napovedal, da si ju želi v svojih vrstah. To štejemo kot izgubljeno bitko in če ne bo prišlo do kakšnega večjega presenečenja, bosta žal oba zapustila Kamnik. Drugačen je položaj glede Jana Planinca. Za igranje v našem klubu smo se že dogovorili z Andrejem Štembergarjem Zupanom, ki je do zdaj igral za Astec Triglav. Štembergar Zupan ne bo naša edina okrepitev. Prvi cilj je, da bi bili to nadarjeni slovenski igralci, če pa to ne bo možno, bomo posegli tudi za kakšnim tujcem. Letos bomo z moško ekipo v srednjeevropski ligi namesto v pokalu CEV igrali v pokalu challenge, kar pomeni, da bomo tudi evropske tekme igrali v domači dvorani in ne v dvorani Tivoli.«
Torej boste v novi sezoni evropske tekme lahko igrali v svoji dvorani, ravno dvorane pa so največja težava vašega kluba?
»V dvorani OŠ Frana Albrehta igramo večino domačih tekem. Večino tekem pravim zato, ker smo morali moške tekme v pokalu CEV igrati v ljubljanski dvorani Tivoli, saj je naša prenizka za to raven tekmovanja. Zato si želimo, da bi kmalu prišlo do njene prenove, čeprav s tem ne bomo rešili vseh težav s prostorom. Naš klub ima več kot dvesto igralk in igralcev v vseh kategorijah, od najmlajših do članskih ekip. V sezoni smo bili gostje v kar sedmih oziroma osmih dvoranah, kajti v dopoldanskem času v Kamniku nikjer ne moremo imeti treninga, zato smo trenirali tudi v dvorani v Rožni dolini v Ljubljani. Prav tako nimamo svojega fitnesa, kar tudi povečuje stroške. Čeprav od občine dobivamo največ sredstev med kamniškimi športnimi klubi, praktično vsa sredstva preko najemnin za dvorane tudi vrnemo in smo na koncu na ničli. Če bi imeli svojo dvorano oziroma nižje najemnine za dvorane, bi nam bilo veliko lažje. Tako pa je praktično vse breme na ramenih Matevža Kirna in Calcita in resnično ne vem, kaj bi bilo, če ne bi imeli glavnega pokrovitelja. Seveda bi si želeli še kakšnega pokrovitelja, včasih je bilo v Kamniku veliko močnih podjetij, danes pa ...«
Kako pa ste zadovoljni s podporo gledalcev? Na finalnih tekmah, predvsem to velja za peto, odločilno tekmo ženskega finala, je bila dvorana povsem polna?
»Morda je bilo med sezono nekaj manj gledalcev, kot bi si želeli, toda po drugi strani imamo dve vrhunski ekipi, ki igrata v srednjeevropski ligi, tako da imamo na svojem igrišču veliko tekem. Če bi imeli le eno vrhunsko ekipo, bi bila verjetno želja po obiskovanju naših tekem še večja. Na finalnih tekmah je bil obisk dober in s te strani smo zadovoljni, zadovoljni pa smo tudi, da smo bili letos kar desetkrat v neposrednem televizijskem prenosu, kar se še ni zgodilo.«
Pogovarjal se je MIHA ŠTAMCAR
3. mesto. Med mlajšimi dečki je 5. mesto osvojil Miha Šala, pri mlajših deklicah pa Bernarda Beganovič še eno 2. mesto. Ker vsako mesto prinese določe-
no število točk, so kamniški karatei-sti izmed 11 klubov osvojili skupno 5. mesto. Glavna trenerja kluba sta na vse tekmovalce izredno ponosna in jim čestitata: »Treningi in trdo
delo so se obrestovali, še posebno ker tudi poleti nismo počivali. Vsi vabljeni v našo družbo tudi letos, saj je zdrav duh v zdravem telesu najbolj pomemben.«
^Majhna trgovina z vefifcp ponudtoof
Pri nas boste našli vse pripomočke in material za ročna dela:
sukance, šivanke in drug šiviljski pribor
gumbe in zadrge široko ponudbo gobelinov in tapiserij blago za vezenje in prte prejice za kvačkanje in vezenje volne in bombažne preje za pletenje in kvačkanje pletilke in kvačke vseh dimenzij
Obiščite nas na Glavnem trgu 7 v Kamniku, od ponedeljka do petka od 8h do 12h in od 15h do 19h ter ob sobotah od 8h do 12h http://www.monna-Iisa.si/ tel.: Ol 83 11 205
kopalke ronqy
za vse postave
Spomini bodo živeli -80 let Slavke Završnik
Slavko Završnik obiščem v imenu Društva izgnancev Slovenije, KO Kamnik, da ji čestitam ob visoki življenjski obletnici. Srečam jo pred hišo, ki sta si jo z zdaj že dolgo časa pokojnim možem zgradila v letih, ko si je vsak pošten človek še lahko zgradil hišo, otroci pa so imeli pred seboj svetlo prihodnost. Razveselila se je rož, ki sem ji jih prinesla. »Prav takšne sem si želela kupiti,« se nasmeje.
Povabi me v hišo na kavo in pecivo. Pridružim se ji v majhnem dnevnem prostoru. Na stenah visita sliki Josipa Broza Tita. Pozabila sem že, kako odločen mož je bil videti, visokega čela, valovitih las in svetlih, prodornih oči. Slavki povem, da bi mene in bralce Kamniškega občana zanimalo marsikaj o njeni prehojeni poti. Rodila se je 3. maja pred 80 leti v narodno zavedni kmečki družini Brlec s sedmimi otroki v vasi Loke v Tuhinjski dolini. Oče je bil lesni trgovec, imeli so svojo hišo in posedovali so večjo kmetijo. Slavka je zelo ponosna na očeta in mamo. »Ko je domovino zasedel okupator, je oče, star kako leto več kot 30 let, vedel, katera stran je prava,« pove. Začel je delati za odporniško gibanje. Njegova žena, stara komaj 24 let, je bila tedaj visoko noseča, tik pred rojstvom šestega otroka
Zaradi sodelovanja očeta s partizani so okupator in domači izdajalci družino vse bolj ogrožali. Zato je oče začel razmišljati, da bi se z ženo pridružila partizanom, otroke pa bi medtem skrila na varno pri sorodnikih in znancih. Slavka se spominja večerov, ko je njena stara mama prosila očeta, naj ne gre v partizane, saj bo potem družina ločena. Zaradi vse večje ogroženosti družine se z odhodom v partizane ni dalo več odlašati. Oče je odšel v partizane leta 1941, mama pa leta 1942. Otroke so znanci in sorodniki najprej skrivali v gozdu, nato pri sorodnikih in znancih. Številnih dogodkov iz tega obdobja Slavka ne more pozabiti. Z žalostjo pove, da je bilo že v rosni mladosti eno najbolj grenkih spoznanj, da se mora bati tudi kakega izmed sovaščanov, ki je zaradi različnih razlogov začel sodelovati z okupatorjem. »Domači izdajalci so bili hujši kot Nemci,« pove. Zaradi izdaje je bila mati leta 1944, takoj po rojstvu sedmega otroka, pri partizanski družini Ugradar v Tuhinjski dolini ujeta. V zaporu v Begunjah so jo pretepali, mučili do neprepoznavnosti in ji izbili vse zobe, nato pa so jo odpeljali v kazenski zapor v Nemčijo. Domači izdajalci so usodno zaznamovali tudi življenje šestih Brlečevih otrok, starih od treh mesecev do enajstih let. Družino je okupator vztrajno iskal. Maja 1942 so bili otroci zaradi izdaj ujeti in odpeljani najprej v zapor v Kamnik, pozneje pa v različna otroška taborišča v Nemčijo. To so bila taborišča zaprtega tipa, v katerih ni bilo slovenskih odraslih oseb. Otroci so bili ločeni in podvrženi nacistični vzgoji. Slovenski jezik bi morali pozabiti. Devetletna Slavka je bila izgnana najprej v taborišče Seligenporten, nato pa v Saldenburg.
Slavka pripoveduje o uporu slovenskih otrok v taboriščih, ki so hrepeneli po starših in domovini ter naskrivaj med seboj govorili slovenski jezik. Uporna drža in razmišljanje z lastno glavo je tudi danes Slavkina lastnost. Pove, da je njena najljubša pesem Bleda luna, ki so jo otroci peli v taborišču. »Bleda luna jasno sije, duh moj misli na svoj dom, srce zanjga strastno bije, bog ve, kdaj ga videl bom. Vmes so hribi in doline, vmes šumenja bistrih rek...,« zrecitira Slavka nekaj verzov pesmi, ki jo je skupaj z drugimi slovenskimi otroki skrivaj pela v taboriščih. Po koncu vojne se je družina spet srečala v domovini.
Slavki se oči prijazno smejijo, ko govori o svojih treh otrocih in o pokojnem možu. Vrsto let je delala kot knjižničarka. S ponosom pove, da že od mladosti zbira zgodovinske dokumente, ki pričajo o ukradenih otrocih, o izseljencih in o borbi med drugo svetovno vojno v občini Kamnik in drugod. Za svoje delo je prejela več priznanj. Organizirala je številne razstave, napisala je več člankov in snopič Bitka na Kostavski planini, pa tudi dve knjigi. V knjigi »Dokler živimo, naši spomini ne morejo umreti« (1997) je spregovorila o nasilno odpeljanih v taborišča in zaprtih po zaporih. V knjigi »Preveč je bilo solza« (1998) je opisala zgodovinsko ozadje tragedije, ki je zajela njo in več kot 500 otrok aktivistov, organizatorjev in sodelavcev Of. Pisala je o življenju ukradenih otrok in taboriščnikov. V knjigi je objavila številne slike, pisma in druge dokumente. Ker je po knjigi veliko povpraševanja, si želi, da bi jo ponatisnili. Zavežem se, da se bom pozanimala o stroških ponatisa. »Morda bi društvu uspelo zbrati denar za ponatis te zgodovinsko pomembne knjige,« glasno razmišljam in ji s tem vzbudim upanje, da bo ponatis finančno izvedljiv.
Z zanimanjem prisluhnem podrobnim opisom nekaterih dogodkov med drugo svetovno vojno. Slavka mi ob koncu pogovora zaupa, da že nekaj let piše in zbira dokumente za svojo tretjo knjigo, s katero želi zaokrožiti svoje življenjsko delo o zgodovinskih dogodkih med drugo svetovno vojno. Slavki Završnik želim uspešno dokončanje zahtevnega ter za vse nas pomembnega dela.
mag. JULIJANA BIZJAK MLAKAR, predsednica Društva izgnancev Slovenije, KO Kamnik
Varovano stanovanje za članico Društva Sožitje Kamnik
»Počutim se kot v pravljici«, navdušeno pripoveduje Marinka D., ki je zaradi spleta okoliščin s pomočjo Občine Kamnik, CSD Kamnik in Društva Sožitje Kamnik zaživela v enem od varovanih stanovanj, med sosedi, ki so je nemudoma sprejeli medse. Seveda samostojno življenje prinaša odgovornost, pa tudi odločnost in pogum za premagovanje ovir in omejitev, še posebno za osebe s posebnimi potrebami. Toda vse je lažje, če ti ob strani stojijo ljudje, ki so pripravljeni ponuditi pomoč, pri tem pa ne merijo niti časa niti vloženega truda in sredstev. Marinkino stanovanje je s pomočjo donatorjev, ki so prostore opremili s pohištvom, in delavke vDc Joži Osolnik, ki ji je kupila gospodinjske pripomočke, postalo udobno in funkcionalno. Vsi skupaj so se iskreno veselili ob Marinkini vselitvi.
Hvala!
KRVODAJALSKA AKCIJA BO 6. IN 7. JUNIJA
Pred nami je že druga letošnja krvodajalska akcija, za katero želimo in smo hkrati tudi prepričani, da bo tako obiskana kot pretekle, zato vas vabimo, da se tudi tokrat odzovete ter 6. in 7. junija med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik darujete delček sebe za dobro drugega. Tudi vaša kri lahko rešuje ljudi.
Ne bo odveč ponoviti, da je krvodajalec lahko vsak, ki je star 18 let, ima več kot 50 kg, pred odvzemom se mora počutiti zdravega, zaužiti mora lahek, nemasten obrok, po odvzemu pa malico, ki jo pripravijo transfuzijci, s seboj na odvzem pa mora prinesti veljaven osebni dokument s fotografijo.
Tudi letos se bomo krvodajalcem, ki so dosegli »okroglo« število darovanj, zahvalili na krajši kulturni prireditvi z manjšo pogostitvijo, več o tem pa v eni od naslednjih številk časopisa.
Za nami je Teden Rdečega križa, ki smo ga tudi letos preživeli zelo aktivno. Pred pričetkom tedna smo vsem našim osnovnim šolam dostavili gradiva za učitelje, prvo-šolčkom pa brošure, iz katerih so s pomočjo učiteljic ugotovili kdo smo, kaj smo in kaj delamo.
Še preden se je začel teden s sloganom »150 let humanitarnega dela - Kri rešuje življenja«, smo v Društvu upokojencev merili krvni sladkor, trigliceride, holesterol in krvni pritisk, učenci osmih razredov OŠ Marije Vere pa so si ogle-
dali Zavod za transfuzijsko medicino v Ljubljani. Prvi dan tedna smo našim socialno ogroženim sokraja-nom razdelili pomoč v prehranskih artiklih, v popoldanskem času pa smo s pomočjo društva Pomoč z umetnostjo izvedli ustvarjalno delavnico
10. maja smo v Domu starejših občanov Kamnik skupaj z otroci in mentorico matične OŠ Frana Albrehta, ki so pripravili darila za 230 starostnikov, ter otroci in mentoricami podružnične šole iz Ne-velj, ki so pripravili lep program, razveselili stanovalce. Slavnostni govornik je bil naš novi predsednik dr. Marko Rifel.
V popoldanskem času smo v
OŠ Marije Vere izvedli osnovnošolsko tekmovanje ekip v prvi pomoči. Sodelovalo je pet ekip iz treh osnovnih šol, ki so se pomerile v teoretičnem znanju o Rdečem križu in prvi pomoči ter v praktičnem delu oskrbe štirih poškodovancev. Vse ekipe so bile zelo izenačene, zmagala pa je ekipa iz OŠ Šmartno. Čestitke vsem sodelujočim!
S tem pa aktivnosti še ni konec. Na »mehurčkovem dnevu« v Komendi smo obiskovalcem izmerili krvni sladkor, skupaj s Heleno in »bibicami« smo v Matični knjižnici Kamnik reševali življenja igračk naših najmlajših, »poškodovancem« iz 2. in 3. razreda OŠ
Šmartno so sošolci pod vodstvom mentoric pravilno oskrbeli rane, pa še o naši organizaciji so izvedeli marsikaj koristnega, teden pa smo zaključili še z eno likovno delavnico.
V naslednjih tednih se nam obetajo pestri dnevi, omenili smo že krvodajalsko akcijo, krvodajalsko proslavo, prav tako pa že zbiramo prijave za letošnje letovanje v Sa-vudriji (dve izmeni) in Debelem rtiču (ena izmena).
Naj zaključimo s povabilom na krvodajalsko akcijo 6. in 7. junija med 7. in 13. uro v prostorih Doma kulture Kamnik!
OZ RK Kamnik
»Poškodovancem« iz 2. in 3. razreda OŠ Šmartno so sošolci pod vodstvom mentoric pravilno oskrbeli rane.
90-LETNIK FLORJAN KOŽELJ
ČEBELE SO MOJE ŽIVLJENJE
»Ni lepšega, ni težjega in ne plemenitejšega dela, kot je delo s čebelami«, pravi Florjan Koželj. 8. aprila letos je zaokrožil devet desetletij svojega življenja, v katerega je vtkal ljubezen do narave, domačega kraja in čebel.
Življenje mu ni prizanašalo. V otroštvu je spoznal pomanjkanje, fantovska leta pa mu je vzela druga svetovna vojna. Ker ga je vojna vihra pahnila na napačno stran, je preganjanje občutil tudi po vojni.
Florjan se je rodil 8. aprila 1923 v Tunjicah. Odraščal je v kmečkem okolju med tunjiškimi griči in gozdovi, kjer je obiskoval osnovno šolo. Razen kmečkega dela ni bilo veliko zaposlitev in zaslužka. Denarja za šolanje tudi ni bilo, zato se je zidarske obrti izučil kar pri svojem stricu.
Ko je Slovenijo zasedla okupatorska vojska, so se pričele nasilne mobilizacije v nemško vojsko. Tudi Florjana so mobilizirali. Čeprav še ne dvajsetletni, skoraj
golobradi mladenič, je moral prisilno zapustiti domači kraj in služiti okupatorju. Kot nemški vojak je služboval skoraj po vsej Evropi. »Najbolj se spominjam časa, ko sem bil na Poljskem. Kot nemški vojak sem moral sodelovati pri represijah nad poljskim ljudstvom. Takrat smo bili nastanjeni v Bra-slavu, sedanjem Vraslavu. Nemcev in njihovega početja nisem maral. Že več tednov sem se pripravljal, da jo popiham domov, na pot daljšo od tisoč kilometrov. Po vseh pripravah sem se 4. junija leta 1944 odločil. Pobegnil sem. Izkoristil sem nepazljivost stražarjev ter
jo z nekaj hrane, puško in strelivom ubral v smer, za katero sem mislil, da vodi proti domu, moji Sloveniji,« pripoveduje Florjan. »Mnogo dni in noči sem pešačil preko Poljske proti domu, marsikaj sem doživel na poti ubežnika, celo ujeli bi me kmalu.« Nekega dne se je tako znašel v manjšem kraju na železniški postaji. Usedel se je na vlak za Dunaj in tja tudi prispel. Tam je naletel na skupino nemških policistov, ki so ga legitimirali. Ker ni imel dovolilnice, so ga aretirali.
Florjan se spominja, da so mu takrat odvzeli pas s torbo, v kateri je nosil 300 nabojev za puško. Odvzeli so mu tudi 1.500 nemških mark. Po prehojenih 300 kilometrih in 90 kilometrih poti z vlakom je bilo njegove svobode konec. Niso ga obsodili kot dezerterja. »Veliko srečo sem imel,« se spominja. »Po dolgem zasliševanju in bivanju v zaporih, so me vrnili nazaj v enoto, ki je takrat taborila v Volavu.« Dodelili so ga v kazensko enoto. Zadnje dni vojne je preživel v Zakopanih. Tudi tam ga je doletela nenavadna sreča. Iz smrtnega objema je rešil nekega nemškega oficirja. Za nagrado je dobil nagradni dopust, prvi po dveh letih.
Če je kot mlad fant dogodke na fronti doživljal kot vojno pustolovščino, se je prava mora vojne zanj šele pričela. Po vojni so ga kot vojnega ujetnika s koroškega Pliberka pripeljali v Slovenj Gradec. Od tam je kolona nekaj tisoč mož peš nadaljevala pot proti Celju. Pot v smrt, pot v Teharje. Večina se iz Teharij ni vrnila. »To so bil moji znanci in prijatelji. Tudi takrat sem imel izjemno srečo. Prestal sem zasliševanja in mučenja, lakoto, pomanjkanje in šikaniranje. Sreča me je 5. avgusta 1945 pripeljala nazaj med domače, nazaj v Kamnik. Žal pa mnogi te sreče niso imeli,« se živo spominja Florjan.
Ko se je vojna in povojna vihra umirila, si je poiskal družico in se poročil. Rodila sta se mu sin in hči. Na Šolski ulici ob Kamniški Bistri-
ci sta si z ženo postavila dom. Leta 1953 je opravil mojstrski izpit za gradbenika in postal samostojni obrtnik gradbene stroke. Ko je končal šolo za gradbenega delovodjo, se je zaposlil pri podjetju Slovenija ceste, kjer je ostal 10
preveč nekam hitimo. Ni nam mar za soljudi,« potoži Florjan. Spominja pa se tudi lepih trenutkov v življenju. »Najsrečnejši sem bil, ko so me leta 1945 izpustili iz zapora v Teharjah. Bil sem srečen, ko sem se poročil, ko sta se mi rodila oba otroka in ko sem končal dodatno šolanje na Univerzi Borisa Kidriča v Ljubljani. Florjan se zazre nekam vstran in pristavi: »Tudi grenkih trenutkov se spominjam. Spomi-
let. Upokojitev je dočakal v tovarni Donit, kjer je delal v razvojnem oddelku.
Po odhodu v pokoj, leta 1983, se mu je uresničila dolgoletna želja. Pričel je čebelariti. »Rodila se mi je nova ljubezen. Kot bi se drugič poročil,« z namehom pove Florjan. Že leta 1985 je pričel vzrejati matice kranjske sivke. Matice je do leta 1999 vzrejal pod nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije. Potomke matic, vzrejenih v Florjanovem čebelarstvu, pa še danes razveseljujejo čebelarje širom Slovenije.
Po smrti žene leta 2005 je ostal sam. Ostala mu je edina ljubezen - čebele. Čebelarstvu posveča vso skrb in ljubezen. »Čeprav živim in gospodinjim sam, nisem nikoli zares sam. Moja strast je branje. Kadar nisem pri čebelah, berem. In res: Florjan je kljub visoki starosti čil in zdrav. Bere brez očal. Njegovo telo in duh sta vitalna in ima odličen spomin. Letos je za svoj 90. rojstni dan podaljšal veljavnost vozniškega dovoljenja. »Brez avtomobila bi bil izgubljen,« pravi. Njegova želja je, da bi povečal število svojih panjev. Sedaj čebelari s šestdesetimi družinami, rad pa bi jih imel sto.
»Med ljudmi je premalo strpnosti, solidarnosti in prijateljstva. Vsi
njam se, ko so me kot dvaindvajsetletnega fanta gnali na morišče. Bilo je hudo, ko sem v tragični nesreči izgubil sina. Pred bolečo izgubo žene pa sem se zatekel k čebelam. Vse to je del življenja, ki teče dalje,« pravi Florjan. »Sem veren človek. V življenju sem imel kar nekajkrat izjemno srečo. Med vojno in po njej sem po srečnih naključjih ušel smrti. Prepričan sem, da me je varovala Marija. Nosim jo v srcu in sem ji iskreno hvaležen.« Ob teh besedah mu zažarijo oči in vidi se, da so njegove besede iskrene.
Ob njegovem visokem jubileju smo mu kamniški čebelarji zaželeli, da bi ostal zdrav in čil, da se mu uresničijo želje in da bi skupaj nazdravili njegovi 100-letnici. Dragi Florjan, tvoji čebelarski prijatelji občudujemo tvojo življenjsko voljo, tvojo vitalnost in ljubezen do čebel ter sočloveka. Naj končam z mislijo, ki jo je izrekel naš slavlje-nec: »Ljubezen do čebel ni vezana na človekovo prepričanje, vero ali politično barvo. To je edina prava in iskrena ljubezen, ki prihaja iz globine srca.«
Florjan srečno in nasvidenje ob tvoji 100-letnici!
Za ČD Kamnik ŠTEFAN VIRJENT
Medgeneracijski impro dogodek
Ze nekaj časa nam torkove večere pestrijo dogodki v Klubu Kino dom, v kamniškem hramu kulture. V torek, 14. maja, pa so se nam premierno predstavili nadebudni igralci oziroma bolje rečeno improvizatorji. Od najmlajših pa vse do malce starejših amaterskih improvizatorjev so nas krepko uro zabavali Neveljski Biserčki in Najbolj Vztrajni z Osnovne šole Nevlje, ki so uprizorili Odštekano šolo in živahno dogajanje na Tržnici. Skupina Mix, ki jo sestavlja ekipa učencev iz OŠ Frana Albrehta in OŠ Stranje, nas je razvedrila z Nenačrtovanim ropom. Za konec pa so nastopile še Cvetke Marjetke, dame v jeseni življenja, ki so nam prikazale dogajanje v frizerskem salonu »pri Zefi«.
ga akterji izmišljujejo sproti. To pa je tisto, kar dela improvizacijsko predstavo toliko bolj zanimivo in zahtevno, nikoli ne veš kaj točno bo tvoj soigralec rekel ali naredil. Zato je pomembno, da vsi igralci ekipe sledijo igri, se poslušajo med seboj in spremljajo drug drugega.
Za odličen dogodek v Klubu Kino dom gre največ zaslug mentorici improvizacij skih skupin
Marjeti Friedl-Megi, profesorici športne vzgoje, ki s svojimi udeleženci dela s pomočjo performativ-ne metode AV (ars vitae). Metoda AV vsebuje tri faze gledališkega ustvarjanja, sproščanje, govorne vaje in improvizirano igranje. Gre za način dela, kjer je bistven proces, od sprostitve telesa, pravilnega dihanja in do ustvarjalnega odrskega izražanja. Delavnice
pa vsebujejo tudi elemente umetnostne terapije, ki pripomorejo k izboljšanju medsebojne komunikacije. Megi se je z metodo seznanila v Glasbenem gledališču Alenke Vidrih, kjer je tudi pridobila naziv trenerke performativne metode AV. Kljub temu, da v našem prostoru metoda še ni uveljavljena in znana širši javnosti, se v tujini uporablja že vrsto let.
Ajda Špacapan Foto: Bea De Cecco
Va	bi	lo na otvoritev
OSKRBO)	/Ar	MIH STANOVANJ V KAMNIKU
»Pod	sk	alco« v četrtek, 30. maja
Improvizacijske predstave so zasnovane tako, da je vnaprej določena rdeča nit zgodbe, vloge in karakterji oseb, govor oziroma besedilo pa je improvizirano, torej si
Ob zaključku gradnje projekta Oskrbovanih stanovanj »Pod skalco« v Kamniku Vas vabimo na otvoritev in ogled naselja.
Otvoritev se bo pričela ob 10. uri s kratkimi informacijami obiskovalcem.
Na otvoritvi bodo prisotni tudi predstavniki občine in upravne enote Kamnik skupaj z županom Marjanom Šarcem.
Na voljo vam bomo tudi za organiziran ogled stanovanj.
Vljudno vabljeni!
Ugodno prodam macesnova drva, vezane v butare dolžine 60 cm, in trske za podkurit.
SKODLARSTVO KOŽELJ BOJAN S.P.
Stahovica 29 a, gsm 031 652 889
LOJ
Dolenjgrad
DOLENJGRAD d. o. o.
Pod Hruševco 30, 1360 Vrhnika T: 01 750 72 00, 031 380 929 F: 01 750 72 10 E: tajništvo@dolenjgrad.si
OSKRBOVANA STANOVANJA V KAMNIKU
''fitted I @ A 165 LET
Vohunska
ODKUP direktno od
HLODOVINE Pr
Ker smo pri vsakodnevnem delu v tesnem stiku z lesom smo se v podjetju odločili za odkup hlodovine direktno od lastnikov gozdov. S predelavo lesa na lastni žagi tako zagotavljamo dodatna delovna mesta okoliškim prebivalcem.
Od nas lahko pričakujete
■	VISOKE odkupne cene lesa
■	KRATKE plačilne roke in ZANESLJIVO PLAČILO
■	TOČNO računalniško izmero lesa
■	pošten odnos do lastnikov gozdov
Odkupujemo les
■	smreke, jelke in bora
Odkup lesa se vrši
■	v tovarni LIP Bohinj
■	ob gozdni cesti, primerni za tovorna vozila
■	na panju
hlodovino predelamo na lastni žagi v Bohinjski Bistrici
i notranja vrata
i lesena in aluminjasta vhodna vrata i lesena okna in balkonska vrata i parketi, laminati, kmečki podi ■ pohištvo iz masivnega lesa
i računalniški izris pohištva izdelava pohištva in vrat po vaših merah
ugodni plačilni pogoji i gotovinski popusti
Hlodovino odkupujemo v sodelovanju s KMETIJSKO GOZDARSKO ZADRUGO KAMNIK
Trg talcev 1, Kamnik, tel: 031 699 400
Vse dodatne informacije so vam na voljo pri:
LIP Bohinj, d.o.o., Ulica Tomaža Godca 5, SI-4264 Bohinjska Bistrica
IGOR KOROŠEC
E-pošta: igor.korosec@lip-bled.si tel: 030 610 880
www.lip-bled.si
Srce tvoje je zastalo, zvon v slovo ti je zapel; misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
V 74. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica in prababica
MARIJA TOMINŠEK
iz Zg. Motnika 11
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izkazano nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za sv. maše in cerkev ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala gospodu župniku Francu Hočevarju za lepo opravljen pogrebni obred, govornikoma Marinki Mošnik in Stanetu Simšiču za iskren in čustven govor, praporščakom, pevcem in vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih s toplo besedo lajšali neizmerno bolečino.
Vsi njeni
April 2013
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 72. letu starosti nas je nenadoma zapustil mož, ati, dedi, brat
MARIJAN POGAČNIK
Rebernikov Marijan iz Zagorice 18a
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, karkoli darovali ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Še posebno hvala gasilcem, Stranjskim fantom, g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem. Vsem iskrena hvala!
Vsi njegovi
Maj 2013
OPTIKA
GLAVNI TRG 21 • 1240 KAMNIK . TELEFON 01/831 77 81
SMO POGODBENI DOBAVITELJ ZZZS MEDICINSKO TEHNIČNIH PRIPOMOČKOV NAPOTNICA ZA PREDPIS OČAL NI POTREBNA (pravilnik zzzs) PRI NAKUPU OČAL DOBITE POPUST ZAVAROVALNICE Z NAROČILNICO (recept za očala) ALI BREZ ZA OČALA BREZ DOPLAČILA JE POTREBNA NAROČILNICA (recept za očala)
KONTROLA VIDA ZA OČALA IN KONTAKTNE LEČE VSAK DAN OD 8 - 12
V NASI AMBULANTI VAM NUDIMO BREZPLAČNO KONTROLO OČESNEGA PRITISKA IN SLIKANJE OČESNEGA OZADJA (fundus očesa) zaželjena so predhodna naročila!
DELOVNI ČAS OPTIKA od PONEDELJKA do PETKA 8 - 12 , 15 - 18 SOBOTA 9 - 12
OAKLEY
r r*» l GIORGIO ARMANI
BOSS
^KOVIT
Na gmajni 17a, Mengeš
ogrevanje | hlajenje | prezračevanje | solarni sistemi
•	VRHUNSKE TOPLOTNE ČRPALKE ECOTERM
•	PRENOVA OBSTOJEČEGA OGREVANJA; DO 75% NIŽJI STROŠKI
•	CELOVITA REŠITEV ZA NOVOGRADNJO
OB KONCU KURILNE SEZONE je najprimernejši čas za prenovo ogrevanja!
041 460 380 | www.ekovit.si | info@ekovit.si
AKCIJSKAPONUDBA
SLADKOR, MOKA, JEDILNO OLJE
«gA» ~ ****
JABOLKA za ozimnico PO UGODNI CENI
JARKICE PRED NESNOSTJO, ENODNEVNI IN KILOGRAMSKI PIŠČANCI
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
www.irmi.si C
STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE
tel.: 01/722 70 89, 041/956 537,
041/676 198 faks: 01/722 89 98 e-mail: steklarstvo.irmi@siol.net
*	izdelava termopan stekla
*	brušenje stekla in ogledal
*	izdelava izbočenih stekel
*	peskanje stekel, fuzije - vitraži
*	okvirjanje slik
POGREBNIH d.o.o.
Pogrebne storitve, Dvoije 13,4207-Cerklje TBL.: 04/25-21-424, GSM: 041/624-685, www.pogrebnik.com
• PREVOZI S KRAJA SMRTI (na dom, ^mrliško vežico, na upepelitev - po Sloveniji in t^ini) PRODAJA POGREBNE OPREME SPREJEM NAROČIL IN DOSTAVA CVETJA NAROČILA PEVCEV IN TROBENTE POVEČAVA FOTOGRAFIJE POKOJNEGA FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE POGREBA
OBJAVA OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH IZKOPI ŽARNIH IN KLASIČNIH JAM UREJANJE POKOPALIŠČ IN GROBOV VZDRŽEVANJE POSLOVILNIH VEŽIC PREKOPI
NAGROBNI SPOMENIKI, KLESANJE IN ZLATENJE ČRK
OZVOČENJE PRI POGREBU, NOSAČI UREDITEV DOKUMENTACIJE (matični, ZZZS)
Ontika Škcfjc že cd 1975
Ljubljanska 87,Domžale T: 01 72^ 40 0& &
delavni čas: pon.-^et.: 8-12in16-18
sobota: 9-12 ^
«j*
Brez skrbi na kolo.
Triglav kolesar
Asistenca
za kolesarje
(«ÜHHZI
Novost:
zavarovanje koles in kolesarjev!
SIMRX
tel. 01 724 16 56
KM LtfntaUUpPCItatt tel- Ol 831 96
wwtt.s ima*-s ta.com
(.ilr-l ni tr^jrwinji i.iuldinglnEHta|Lil
ftVTOaCU- AVTOHLHÄMKA mjlXWLffiBgrvo

Montaža in centriranje pnevmatik!
Kamniški
Občan
O 01/83 91 311, 041/662 450 [X] sasa.mejac@siol.net Tudi na www.kamnik.si
V soboto, 25. maja, UTRIP MLADOSTI v termah SNOVIK
Poskrbljeno bo za obiskovalce vseh starosti in okusov:
-	OKUSI KAMNIKA - ob 19. uri - kulinarično doživetje tradicionalnih lokalnih jedi
z vodjo kuhinje
-	termalna DETOX JOGA za odrasle in otroke v okviru razstrupljevalnega vikenda, priprava telesa in duha na poletje
-	ustvarjalne delavnice s Palčkom Snovičkom ob 11. uri,
z dobrodelno noto. Pridružila se nam bo tudi GAJA
-	zbiranje finančnih sredstev za pomoč Gaji s strani zaposlenih in obiskovalcev,
^ - prenos finalne tekme
Lige prvakov na velikem platnu.
Toplo vabljeni!
Rezervacije in informacije na 080 81 23.
SNOVIK
ttuii^-L iiMlL"
Trrrn* Snavft - KlnrilAt, Te L ■+ JS6 • 1) 83 44 1 M. v- .IrrnM- inov: L| .m. Infof ■ ij me h'(HH.ii
		triglav
Vse bo v redu.		www.triglav.si
DNEVA ODPRTIH VRAT MEDGENERACIJSKEGA CENTRA BISTRICA
Vabimo vas, da nas obiščete in si skupaj z osebjem ogledate oskrbovana stanovanja in poslovne prostore, ki so še na voljo, ter dom starejših občanov, in sicer:
v četrtek, 6. junija 2013, med 14. in 19. uro
ter
v petek, 7. junija 2013, med 10. in 14. uro.
Vljudno vabljeni vsi, ki vas zanima nakup oskrbovanega stanovanja, nakup ali najem poslovnega prostora in nastanitev ali kratkotrajno bivanje v domu starejših občanov.
Seveda pa tudi ostali lepo vabljeni v naš center, v Kavarno Bistrica, kjer vam skozi vse leto
•	II • v	t v v*	1 • v v 1	•	g
ponujamo odlične slaščice, dišečo kavico ter ostalo pijačo, v teh toplih dneh pa še sladoled različnih okusov, ledeno kavo...
Z veseljem vas pričakujemo!
Vse informacije so na	voljo:	
Nada Slak,	Benita Kovič,	Gregor Gerbec,
vodja socialnega programa	prodaja oskrbovanih stanovanj	prodaja oskrbovanih stanovanj
tel: 01 729 73 27, GSM: 051 273 969	tel: 031 647 333	tel.: 041 733 783
e-pošta: nada.slak@mgc-bistrica.si	e-pošta: info.benep@gmail.com	e-pošta: gregor@profundis.si
SENIOR RESORT
MGC BISTRICA
V OBJEMU ŽIVLJENJA