Razgled po šolskem svetu. — Jagičera sedemdesetletnica. Profesor slavistike na dunajskem vseudilišču dr. Vatroslav Jagic slavi dne 6. julija 1908 sedemdesetletnico svojega rojstva. — Njegovi čestilci, prijatelji in učenci mu v izraz zahvale izroče zbornik znanstvenih spisov. Slavnost se omeji na ožji krog čestilcev. — Solnčarica t soli. V neki dekliški meščanski šoli na Dunaju je zbolelo za solnčarico 16 deklic. — Profeser Schnitzer bo zopet predaval. Iz Monakovega javljajo, da je profesor bogoslovja Schnitzer oficialno objavil, da bo nadaljeval svoja predavanja s 1. oktobrom. — Slovaški jezik — obligatnl predmet. Ogrski primas in nadškof ostrogonski Vaszary je odredil, da se bo v ostrogonski bogoslovnici vbodoče poučevalo tudi slovaškijezik, in sicer tudi za kandidate madjarske narodnosti, da bodo mogli vsi dubovniki škofije umevati jezik ljudstva in tako bolje vršiti svojo Bpatriotiško misijo", kar pa ni nič drugega nego politiško korumpiranje Slovakov! — Število slušateljic na TsendiliSdlh raste. V Nemčiji je bilo 1. 1905.-1906. slušateljic na vseučiliščih 1983, v 1. 1906.-1907. je naraslo število na 2391. V istem času je Daraslo število slušateljic na vseučiliščih v Avstriji od 1323 na 1547, v Švici pa od 2594 na 3072. — Prva slovanska šola t Dalinaeljl. Šibeniški učiteljskt list BNovo Vrijeme'' piše, da mine to leto ravno sto let, odkar je bila v Šibeniku otvorjena srbska moška šola. ki je kakor taka prva slovanska šola v Dalmaciji. — Tretja češka ljudska šola na Danajn. nVideDski Dennik" poroča, da se na jesen otvori na Dunaju v VII. okraju tretja češka ljudska šola (seveda na češke stroške). — Kazansko rseačllišče je izvolilo grofa Leva Tolstega za svojega častnega člana. — ŠteTilo slnšatclJeT na arstrijskili uemškib Tsenčillščib. t zlmskem semestru 1907/08. Na dunajskem vseučilišču je bilo vpisanih 7549 slušateljev, na praškem nemškem vseučilišču 1428, na inomoškem 1027, na graškem 1784, na černoviškem 700 slušateljev. Na sedmih tehniških visokih šolah je bilo glasom zadnje uradne statistike r zimskem polletju 1907/08 naatopno število slušateljev: na dunajski tehniški visoki šoli 2650, na graški 573, na praški (nemški) 915, Da praški (česki) 1947, na brnski (nemški) 623 na brnski (češki 367, na levovski tehniki 1182 slušateljev. Na dunajski visoki šoli za poljedelstvo je bilo vpisanih 574 slušateljev. Na slovansklb Tsenčillščih arstrijskih je bilo v zimskem semestru 1907/08, in sicer: v Pragi 4316, v Krakovu 2207 in v Levovu 2736 slušateljev. — Šolstvo na Elsaško-Lotarinskem je bilo s 1. aprilom t. 1. sledeče: 2831 verskih šol, in sicer 2329 kat., 404 protest., 49 žid., 49 drugib ver, s 5459 razredi, in sicer 4231,kat., 851 protest., 53 žid., 324 drugih ver. Šolarjev je bilo skupno 243.308 ali posamič 187.623 kat., 29.520 protest., 1176 žid., 14.989 drugih ver. Deške šole so imele 1508 razredov s 70.856 dečki, dekliške šole so imele 1434 razredov z 63.498 deklicami, mešane šole so imele 2517 razredov s 109.954 otroki. Na teb šolah je poučevalo 5475 učit. oseb, in sicer 2983 posvetnih učiteljev ia 1144 posvetoib učiteljie, 17 šol. bratov in 1331 šol. sester raznih bratovščin. — Zasilnih šol je bilo 85, kjer je poučevalo 21 posvetnih učiteljev, 28 posvetnih učiteljic, 7 šol. bratov in 82 šol. sester. —a. — Kako dolgo žiye nčltelji v &&lielji. Po uradni statistiki doživi 15 službeno dobo skoro 79%, 201etno 44%, 301etno 12% in 351etno 7%. —a. — Berlinsko uŽlteljstro namerava sezidati v Berlinu svoj dom, kjer se bo nahajal tudi šolski muzej. Stroški so proračunjeni na okroglo 3,000 mark. —a. — Pokončno pisaro nameravajo uvesti v ljudske šole na Francoskem. Vrše se razna posvetovan.ja, za in proti. —a. — Šest letnikor prippaTnice. Virtenberška vlada je sklenila s prihodnjim šol. letom uvesti na vseh svojih učiteljiščih namesto štirih letnikov — šest letnikov. —e— — Učiteljišča na Praskem. Pruska ima 144 moških in 17 ženskih učiteljišč in 72 pripravnic. V te šole pohaja 12.154 učiteljiščnikov in 1458 učitel.jišnic. —g— — Analfabeti v Španljl. Po uradni statistiki znaša število analfabetov v Španski — Šolstro v Basiji. Na podlagi zadnje uradne štetve je v Rusiji 204.736 učnib oseb, ki poučujejo 5,515.185 šolarjev. — Nad 8,000.000 otrok je brez šolskega pouka, zaradi tega zna pa tudi 29 izmed 100 moških in 13 iztned 100 ženskib brati in pisati. — Državni proračun za leto 1907. je znašal 16,000.000 rubljev. Rusija ima 00.000 \judskib šol. — SteTilo uditeljer in nčencer v Angliji. Uradna angleška statistika izkazuje v 1908. 1. 140.216 učnih oseb in 4,249.485 učencev. — Protl ženskemu študiju na Ruskem. Minister za ljudsko prosreto je izdal okrožnico, s katero se izključujejo vse (nad 2000) slušateljice iz visokib šol. Nekatere slušateljice so imele že nad 6 semestrov. — Šolstvo na Španskem, v najbolj katoliški deželi sveta, je nad vse bedno. Leta 1857. je bila uvedena šolska obveznost, toda samo triletna, šele 1901 je razširjena na šest let. Toda tudi ta nezadostni zakon je le na papirju. Pri zadnjem ljudskem štetju se je dognalo, da je v deželi 65 odstotkov analfabetov. Izmed 18,619.086 prebivalcev jib je 11,875.590, ki ne znajo čitati in pisati. To je dokaz, kako klerikalizem ^pospešuje" kulturo. — Predavanja na zagrebškem rseučilišču so zaradi pomanjkanja slušateljev ustavljena ia semester zaključen. Kakor znano, so se vpisali v drugem tečaju na zagrebškem vseučilišču le — 3 slušatelji. — Spodnjo realko t Fiirstenfeldu dobe štajerski Nemci že v začetku šolskega leta 1908/9, ako ne bo fioančno ministrstvo ugovarjalo. Tako skrbe Nemci zase in vlada zauje — naši klerikalci pa tirajo vladno politiko. — Pariško Tsendllišde. Leta 1870. so štele pariške vseučiliške fakultete 6743 dijakov in 147 profesorjev. Leta 1908 je naraslo število dijakov na 13.584, število profesorjev pa na 260. — Glede na splošni šolski pouk na Ituskem je sklenil posebni odbor ruske državne dume ta-le načela: Pouk v ljudskib šolah bo brezplačen. V Ijudske šole se sprejmejo otroei vseb stanov, veroizpovedanj in narodnosti (ljudska šola bo torej interkonfesionalna). Učni jezik bo ruščina, materni jezik neruskih narodnosti bo samo učni predmet. Poleg temeljnega znanja bo ruska Ijudska šola podajala tudi začetek sociologije, prirodoslovja in zemljemerstva, ročna dela za dečke v delavnicah in za dekleta v gospodinjstvu.