Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer 3fl.$ za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr.
Tečaj XII
Ljubljani v saboto 12
augusta
©
1854
List 64
Dobre lastnosti koprive
Kopri va je prav
tako poparjene koprive posebno kravam, ktere jih kaj rade jedó, ter vodo od njih ravno tako pohlepno pijo.
Krave dajo po taki piči obilno mleka z mnogo smetano, in sirovo maslo od nje je po barvi in okusu naj boljšemu pomladanskemu moćno podobno.
Na Švédském redijo te ličke in mlado pe bo mârsiiiter kmetovavec zakričal; „jez sem vesel, rutnino s kopřivami, in to v svoj naj večji prid.
.	^	^	. *	A « *	«	«	à/	A	//	mr trn *	*	1	i	#	li	I ^	i
koristna rastlina, vredna da
ter
bi jo bolj obrajtali, kakor se to dozdaj godi bolj pogostoma sejali in obdelovali.
5
5;
Kaj? sejati in obdelovati celo koprive?"
da jo na svoji zemlji iztrebiti in končati zamorem".
prijatel! To tako zaničevano bilje za
Tiho
služi, ua ía UJIlil paUICIIICJOl laviltllliu lil U<* oivai-	v » v»iu	l/I nvpiiKt luuiitpa ^luiorvc* majo,
niku se lepo zahvalimo, da je nam rastlino podařil, in ko bi jim jih pokladali ob času brejosti in dojenja
\řiu * jj i ijai^i • x u i/uau /juujv^ t uuv w ■ jj v^
da ž njim pamětnější ravnamo in da stvar
Zival pri tej piči ne raste in ne debeli se samo, te moč zboljša se tudi.
Ovcam bile bi koprive tudi lepa zimska klaja
ktera povsod tako rada raste.
hoče
Kopriva dajè veliko klaje. Zemljišče ali grunt naj
na omenjeno vizo, bi jagnjeta posebno lepo rastle in debelile se, kakor učé mnogoverstne skusnje.
si bodi kakorsno si
peseno
kamnito, bregovito, povsod
kjer
Mladim puretom je kopriva ravno to
?
ter
otrokom mleko; in če jih s kopřivami kermimo, obvarvamo naj bolj vsih negód, ktere te živalice v
kar je
Jih
druge rastline poginile, kopriva dobro raste 5 ltA	TW1I1U 11UJ MV1J VOI1I nt^uu J rvi vivy £ji vaiiV/U v
nam daja nar boljšo klajo. Ona se prime po krajih, pervi dôbi zadevajo. Pureta se potem ojačijo ter kamor nikoli solnce ne sije; ne potřebuje ne truda dobijo prav tečno meso. ne skerbi, pa tudi gnoja ne ; nji ne škodje nobeno vreme. Ona prestane, kakor že pregovor pravi, da kopriva ne pozebe" ne le naj ojstrejši mraz, temoč
Marsikter naših bravcov bo pa rekel: „To je
vse prav lepo in
verjetno; ko
poganja vsako leto iz koremn novo mlaďy;. Zatorej
tako, kader se jih člověk dotakne".
bi koprive le ne pekle
Če hoćemo varovati se
5
da se ne ranimo, ni
ni druzega treba, kakor da jo le enkrat vsadimo, uruzega íreba, kakor da koprivo od spod ej po potem ostane in raste neprenehoma kakor les

ie
?
to
ona ne potřebuje nobenega gleštanja več. Treba
je le
?
da semtertje se nektere koprive pustijo tako
primemo in z roko na v z gor potegnemo. Uzrok je namreč v tem, da žigoče osti vse na vzgor molijo; torej,
/	o	------------ —n	/ 7
če z roko na vzgor potegnemo , je tudi ne
dolgo, da seme obrodé, zato da veter jih zo pet naseje , če nektere korenine odmerjó.
Ako se koprivi še celo toliko milosti skaže, da
morejo raniti, in če nekoliko močno pritisnemo
tišti mehurćiki, ki bolečino uzrokujejo.
V • •

se Nar
razpocijo
boljši pomogljej, če smo se pri koprivah opekli, je
i0'
štamo
ker je tako koristna rastlina, še nekoliko gle- pa sam sok iz kopriv. Kmalo potolaži take bo
9
to je
5
da ji
vsako
ali 4. leto z malo lečine. Tudi lasko olje jih pomiri
listjem ali jelovim silovjem pognojimo, uj, tauaj »c	, v ^u, „ij « u ^ u. ..i «uu. xuiout,
se le ponaša in raste tako bohotna, da jo trikrat za prikuho pripravljene, dajo prav okusno in tečno

tadaj se
Koprive so tudi dobre lj ud é m za hrano. Mlade
poleti prav obilno pokositi zamoremo.
Pri koprivi se ni nobeno leto neplodnosti bati kajti vsako leto dajè ona nar plodniši pridelk. če lih jo ljudjé kot škodljivo zeliše zaničujejo, vina jo vendar nezmerno ljubi.
?
jedilo;
salato.
7
, sirove, z oljem in jesihom mesane,
zdravo
In
zi
Če se meso s kopřivami vred kuha, se omehča bilo še tako terdo. Med koprivino perje po
dá pa meso dolgo časa frišno ohraniti.
y
ce
loženo , se
Zamoremo pa koprive živini ali zelene in zre zane med klajo dajati, ali pa tudi kot seno slami primešavati in pokladati, ali pa z drugo pičo vred
J. s.
Gospodarske skušnje

popariti, z eno besedo, kakor se komur nar pri kladniši in ugodniši zdí; živina jo jé na vsako vižo rada in vesela.
Paziti pri tem je
Kako meso poleti celi teden gnjilobe obvarovati.
Pri nas, posebno na kmetih, je z mesom po leti velika težava. Naši mesarji po navadi samo ob da koprive, posebno njih sabotah koljejo. Ako tedaj hoćemo meso celi teden
*	p.. ^U.	IV, vi* avp»' , (7UOVU..U
steblica, niso prestare. Tedaj je treba jih poleti večkrat porezati: kajti živina ne ljubi želiš, ktere To meso je v nedeljo so v bilkah se posušile, temoć le take, ktere so še dobro, zelene v nar boljšem soku in okusu bile požete. Saj je taka tudi pri detelji.
imeti, moramo se že v saboto ž njim preskerbeti.
pondeljek, včasi tudi v torek
y
Koprive imajo pa se neko drugo dobro last
tako disi, da sti, kader
sredo pa, in posebno v četertek že se komaj zavžije, ali pa še ne, zla
je vročina huda.
Ako torej hoćete meso celi teden okusno imeti
One so živini najboljši zdravilo v mnogih poskusite ž njim tako, kakor so si naš častiti go
y
nost.
boleznih. Terdijo celo skušeni kmetovavci, da na Švédském, kjer živino močno s kopřivami kermijo, boto dekla meso iz mesnice prinese, odločite prec
spod župnik izmislili, in sicer: Kadar Vam v sa
je živina večidel zdrava.
za sredo in četertek potrebne kose govejega in te
TI	V •	m fe.	m	m m	m	-m	-m m m	A	V ft	f	1 "»
Ce pa hoćemo koprive suhe s pridom živini lečjega mesa. Pripravite si dve velike in široke skle
nici (flašO, postavim: take za kumare (Gurken gláser), ali pa tako imenovane poveznike (Sturz
pokladati, jih denemo v sod, jih osolimo, ter jih polijemo z vrelo vodo. Ko se je vse ohladilo, damo
gláser). Denite potem v eno teh sklenic meso za	vedno bolj in kmalo pribežala je obola turska vlada pod
sredo, v eno pa meso za četertek. Zdaj vprite v	varstvo deržavnih pravic, se ohraniti pod varstvom eu-
sklenici nad mesom enega, dva ali po potrebi vec	ropejskih pervooblastnih deržav.
klinčkov počez tako, da iz okoli obernjene sklenice Pod vladarstvom Ahmeda 3., Mahmuda I. ste se meso ne more pasti. Ali pa, kar bi bilo še bolje,	bojevale Austrija in Rusija z menljivo srečo zoper Turke, će morete po kakih rogovilicah meso tako obesiti,	pa Eugen nabijal je zopet grozno Turke in Austrii prihoda v okoli obernjeni sklenici prosto visí. Kadar ste	jeval meje, kakor jih se danes ima; v tem pa so bili Rusi :
to izgotovili, prinesite dva primerna krožnika (ta- knez Galicin, admiral Teodor Orlov, Romanzov larja) ali dve primerne skledi, in v vsacega teh krožnikov ali v vsako teh skled poveznite
5
ruki, Potemkin in Suvarov Turkom strasni protivniki.
ime- V pomirjih v Kučuk-Kajnarči (22. julia 1744) in v Jasu
novanih sklenic z mesom tako, da meso ne pade (9. januarja 1792) je dobila Rusija Kerč in na Ku iz poveznjene sklenice na dno krožnika ali sklede. banu Besarabio do Dnestra in prosto kupčijo po vsih
To storivsi, prilíte v krožnik ali skledo okoli skle- ozmanskih morjih.
Ko so zaćele se pozneje prekucije na Francoskem,
nice nekoliko kisa
(jesiha), vendar
ne toliko
5
da
bi kis do mesa v sklenici segel, postavite potem se je na Turčijo popolnoma pozabilo; celó vojska v za vse to v kak hlađen kraj, najbolje v klet (kelder ) četku tega stoletja med Angleži, Francozi in Rusi ni
5
naj ga iz
in se nič več ne dotikajte. tek, kadar ima kuharica meso pristaviti sklenice vzame, v merzli vodi lepo opere ter skuha ali speče. Opoldne pri južni bo sicer juha neko
bolje v klet íkeldeť)
1/	X	^	V f	V	V	V
sredo ali v četer- oci na Turcijo obraćala. Vstaje mnozih Turčii podver
zenih narodov za dosego samostojnosti v Egiptu, Arábii, v Serbii, punt Janičarov in pašata Vidinskega so uni-
sultan Selim 3. in Mu-
liko
iiivu, pa prav malo, Fu ivi^u o.auua, «»., <v«i jo m.»	— ™ v----.	—
pri tem vašem ravnanju poglavitni namen, če ste (od leta 1800) bilo je več miru; po tem pa je zgubila vse prav opravili in tako, kakor smo popisovali: Turčija v primirju z Rusi v Bukureštu (28. maja
po kisu sladila, ali, kar je bil
čile moć turško neskončno stafa 4. sta padla žertvi v roke. Pod vlado Mahmuda 2.
?
m
ne
cei
nič disalo
A. Likar. 1812) dezelo med Dnestrom in Prutom.
Ko zaceli so se boji zoper Napoleona I., ga s pre
Priporočílo cukrenega graha
višnje\im stročjem.
Cukreni grah s černo-višnjevim
černo
stola pahniti, pozabila se je zopet
Turčija; še
le gerška
em
(Zucker-Erbse
mit dunkelvioleter Schotte) je posebnega priporočila vreden
zato
vstaja v letu 1821 obernila je spet oči Europe na ju-trovo. Zedinjena moč Rusov, Francozov in Angličanov je Turke iz Gerškega zapodila in jim brodovje pri Navarinu sožgala (20. oktobra 1827), v tem, ko pri-
ker
godaj zrel in p
pa še za to. k
sega tak
d o b r e g rad ne
k
1
m
prav posebno silii je francoski maršal Maison egiptovsko pomoćno voj kteremu so sko se verniti domu.
pri nas vse druge grahove plemena silno podveržene, se. ker ga že tri leta pridelujem, popolnoma prepričal
cesar sem
Da bi se
■■mpH <
en kos zemljiša „na Đrinji
cukreni grah, kterega na Notrajnskem
Hft^H ^kBIIM^H^IriÉHBAril^l sem
krajih sejejo, v naši okolici tudi drugod zaplodil,
po vec il letos
Tako je začela turška deržava razpadati. Zraven tega je palila vstaja Janičarov, ktere je Mahmud ukaza! pokonćati, v letu 1826 Turčijo v veliko nevarnost.

z
ini
obsej al,
vesel sem
bil
Pa že koj drugo leto vnela se
je vojska z Rusijo

ko
mi
viditi lepo rasti, cvesti in štrocje delati. Zato sem pa tudi slil, da ga boni zamogel marsikteremu za seme podariti. Toda
moje veselje je šlo rakom žvižgat! Kakor bolj je grah stročje
« ^	li.	m mm	1 v t	1	i	•	v • r
• v
dělal, toliko bolj so memogredoči, menda z as t ran njegovega nega obrali,
stročja, po njem segali, in mi ga skorej vsega
Da tako tatinstvo ne more veseliti nobenega gospodarja, je gotovo, pa kaj če? Le s tem se tolažim, da tisti, ki so mi ta grah pokradli, niso bili neumni otroci, ki tergajo cvetlice, da jih berž spet preč veržejo, ampak da so bili zvěděni grabeži, ki so si ga nakradli za seme, in ga bojo na to vižo zaplodili na več krajev. Škoda le, da ga niso pustili popolnoma dožoréti
Turčija ni več imela redne armade. Bojevali so se v Europi in Azii. Po dolgem vojskovanju vzel je grof Wittgenstein Varno (11. okt. 1828); Dibič šel je čez Balkan (1829) in posede po bitvi pri Paravadi (11. julija) Drinopolje 20. augusta. To je bila perva keršanska armada v tem mestu od leta 1360. 14. sept. 1829 bilo je pomirje sklonjeno, v kterem je zgubila
Turčija razun otokov na ustju Donave in druzih posestev v Azii tudi neposredno vladařstvo v podonavskih knežijah: v Moldavi namreč in na V a la š ke m.
Tako šlo je vse nazaj, Turčija zgubovala je povsod. Mehemed Ali paša v Egiptu se je spuntal in gonil neredne trume sultana kakor gosi pred sabo, ki mu je moral leta 1833 dedno namestno vladařstvo v Egiptu, Sirii in Kandii dovoliti.
Postala je tako Turčija igraća mogočnih deržav.
?
saj
bi
bili potem
P
poti tudi od mene dobili
Trohico od tega, kar mi ga bo še ostalo, bom rad, kader ga omlatim, tištim podařil, ki se bojo za-nj oglasili. Ce mi ga pa tatinska roka vsega obère , morajo dobro voljo namesti grah a vzeti.

V Šiški nad Ljublj
8. augusta 1854
F. S ni id t
Zgođovinski ozir
na razvitje moči in vpešanje ozmanskega (turškega) carstva v Europi do današnjih časov in do dose
danje orientaljske vojske.
(Konec.)
Ako se od te dobe zamore
Anglićani, Francozi z Rusîjo vred so se bogatili na nje stroške.
Sultan Mahmud je začel v svoji deželi vpelja-vati prenaredbe in poprave po izgledu omikanih deržav,
al take poprave na Turškem so le naprave za raz-pad turškega carstva bile. Najpoprej začel je sultan po-
naglo
razpadanje tur škega carstva tudi v zunajnih okoljšinah iskati, je pro
tivnost Rusije o tem naj vaznisa. Vidil je Peter veliki jasne zmage kristjanov in storil je svoje v lastni prid v pomirji azovskem leta 1700.
Ker je sultan kristjanom toliko dobičkov naklonil, si je nakopal sovraštvoTurkov na glavo,—janićarji so se spuntali in umorili ga. Noben močen vladar ni več pre-stola nastopil; vojske z Rusijo vničevale so moć deržave
prave pri armadi, pa gorje! v pervi bitvi z Mehmeđ Ali-tom, ki se je zopet spuntal, pobegnili so novi vojaki z novimi napravami, in le smert Mahmuda je storila
f
da so se potegnile
velike vlade za njegovega sina Ab dul Medjida in ga na prestol njegovega očeta pri pravile.
Skoz 15 let se je mnogo govorilo 5 kakosne po prave delà Turčija in postave vpeljuje po keršanskih de-želah
i
pa le nobenega napredka ni bilo nikjer viditi.
Resid pasa, moz napredka in prijatel tujega,
0 resnici te skušnje kar nič ne dvomimo, le to vprašamo: ker je bil več časa na Francoakem, «toril je s tem naj ali ni zlo težavno nieso tako spraviti v sklenico ? Vred. veči napredek, da je vpeljal v Carigradu francoski ča-
&opis „Journal de Constantinople" — oznanovati slavo
velkega vezirja in mogočnost Turčije.
Poslednje dogodbe pa ucile so svet, kako stoji na Turškem. Černagora odreče pokorščino. Ni je armada Bajezida ali Selima ob tla trešila. Rusija zbira vojake krog černega morja in vadi brodovje krog Sebastopolja ; divan kliče pomoči na vse kraje sveta.
Grof Leiniogen pride s tirjatvo, poslan od svojega cesarja, v Carigrad; ne sprejemajo ga zaničljivo, ne si-lijo ga eunuhi se klanjati pred vladarjem v prah, — vse se dovoli, prosijo in ne ukazujejo! Pa še le zdaj: Knez Menčikov je tu!
Vsih oči se obračajo proti zlatem rogu. Knez Menčikov je tù: Sprejemajo ga ko vladarja; armada v slovesní opravi, vsi velikaši peš pred palačo, ga peljati pred sultana; cela muzika pričakuje ga. Zdaj pride, v vsakdanji obleki in palici v roki. O čudo!! In ljuta jeza vladarjev zemlje trešila ni ga v prah. Ne! najmodrejši minister, Fuad EfFendi, morebiti edini zares omikan Turk, mora iz službe stopiti, ker se gjavru ni vredno zdelo, obiskati ga.
Tako se preminjajo časi ! Kdo pač bil je Soliman veliki? Mar tudi vladar te deržave? In kje je ljudstvo, ki sirilo je kadaj toliki strah po Europi, pred kterim tresle so se vse dežele od vshođa do zapada?
Dve sto let bliščal se je polomesec v svojem blesku na Zoíijnem domu, potem pa začel je temneti in temni čedalje bolj.
Zdaj visi v mraku že, in kdo vé, ali ne bode popolnoma ugasnil ! —
To je ob kratkom zgodovina turškega carstva do
pričujoče vojske; — kaj bo njeni konec, nihče ne vé. Toliko je gotovo, da velike premembe bojo njeni následek.	_
Ozir po domačíú
Poklon na Učki.
Potovaje iz Istre po cesti čez Učko se pride , ko se malo okoli nekega včršička zavije, na kraj, kjer se h kratu veličansk lepogled skoraj na vso staro Liburnijo z morjem in otoci odprč; in ta kraj se imenuje Poklon, zato, ker se ondi potojoči Istrani in Liburnijani, zagledši nad Reko Tersàt, odkrijejo in Materi Božji poklonijo; na povratku pa iz Liburnije v Istro, pridši na to mesto, se tudi še enkrat na Tereàt obernejo, in to isto pobožnost storé. Imé tega kraja je tedaj stalna priča pobožnosti Istrauov in Liburnijanov, al škoda je, da so nekteri že počeli to lepo pobožno navado opuščati, ter več ne vejo, zakaj se onde imenuje na Poklonu. — Od ondi proti severju je verh z imenom Cerkvenik ali Cerkveni verh, ker je ondi v davnih časih na njem malo od ceste na Veprinaški zemlji, kjer se tri meje: Vranjska, Lovranska in Veprinaska snidejo, cerkev S. Petra na Učki stala, kodar se še njeni zidovi poznajo, in v Veprinaških zakonih od leta 1507 se bere, da so ondi gori somnji bili, na ktere je moral Reški kapitan, dobre četiri ure hoda, prihajati, in ob-čina Veprinaska mu zato ni bila dolžna druzega plačila dajati, kakor konja za jezditi in obed. Al potlej e bila ta cerkev v Poljane med Veprincom in Lovrano
prenešena , kjer sestojí, in se trije mali somnji na leto deržé.	J. V.
' igled po krajnskem Gorenskem.
V desnem podnožju orjaskega Triglava leži B o-binj, kraj, zastran svoje naravne lepote znan po širocem svetu. Razdelí se Bohinj v dvé dolini, ki amfiteatra-lično ležite ena nad drugo ; imenujete se zgornja ali
sredniška in spodnja ali bistriš ka dolina* Ako po-
potnik od Železnikov čez sterme soriške planine pridšt bistriš ko dolino in nje okolico vgleda, se ga more o pogledu krasne lepote tega kraja polastiti rajski čut. Ravno nasprot ti kipi v podnebje velikanski Triglav, pihljaje popotniku s svojih večnih ledohramov kakor k pozdravu hlađen vetrič v spoteni obraz.
V zapadu vidiš skalovnato okolico Sa vice z jezerom v podnožju, ktero poslednje vendar niski grički nevošljivci zakrivajo; še bližej tù soriških planin se dvi-guje Cerna perst, hrib sicer na videz ne visok, vendar se odprč na njega temenu popotniku rajski pregled po talianskih ravninab. V izhodu se ogleda kmalo tud okrogli hribček, Gradec imenovan. Stal je o paganskih časih tu gor Certomirev močni grad, in tù gor je bil zgu-bil on tisto strašno noč (glej „Kerst pri Saviti*. Vvod.) zadnjo trumo zvestih. Iz razvalin tega grada se je iz-zidala poznejši, kakor ljudski glas pravi, cerkev matere Božje na Bitnjah, ktera stoji Gradecu nasprot unkraj Save. Dandanašnji na Gradecu od preteklosti druzega ne zapaziš, kakor sled grajskega obzidja, kteri pa je že včs z rušnjo pokrit in zarašen. Po zagotovilu prej-šnjega bistriškega učitelja ni vendar treba tù mnogo kopati, da se najde mnogo železnih in druzih starin, ki sprićujejo starodavnost tega kraja. Nekoliko tù najde-nib starin se nahaja v ljubljanskom muzeju, vendar je po mojem mnenju želeti temu kraju in kopanju po stari-nah večji pozor.
Bistrica je prav prijazna in zlo obljudena vas; od nje in gosp. baron Cojz-evih fužin bi se dalo mnogo govoriti, tudi novo čvetero glasno harmoniško zvonenje lepe farne cerkve, in enako prijetno novo triglasno zvonenje podružné cerkve na Bitnjah bi bilo že zaslužilo, poprej omenjeno in pohvaljeno biti, ali za danes hočem omeniti le enega poslopja, ktero se je v poslednjih 3 letih po neutrudnem prizadetju čast. gosp. fajmoštra Jan. Kovačiča vzdignilo iz tal; menim namreč novo šolsko poslopje, ki je resnično pravi kinč Bistrice. Ako povém,
da je to delo veljalo okol 3000 gold., si more že slednjí bravec misliti, da se za taki dnar tù, kjer je zidarska priprava dober kup, napravi kaj izverstnega. Služi pak tudi nova šola na čast gosp. fajmoštru in Bistričanom, ker spričuje, da jim je za potrebno omiko mladine posebno mar. Slava! (Konec sledí.)
Novičar iz austrianskih krajev»
Xq. Iz Ormoka na Staj. 1. augusta. Tudi pri
nas, to je, na doljnem dravskem in murskem polju,, je žetev dokončana in veliko žita je že omlačenega, ker manj premožni so že teško pričakovali novega pridelka. Hvala Bogu! da smo veliko več pšenice in reži naželi, kakor smo pričakovali, razun tistih krajev —N in žali-bog, da jih je dosti — ktere je toča potolkla. Slame je
manj, kot preteklo leto, zerna pa več in kaj lepo je; kopa dajè letos drevenko z verhom, ko je lani še le troje kop drevenko dalo	Tudi ječmen je dobro ple-
njal, še bolje pa obeta ovčs, kterega se nek že 20 let ni toliko naželo kot letos; čudo! da pogostoma se na-rajmate v enem olusku po dve zerni. Koruza kaj lepo stoji, po dvoje in troje velicih steržev nosi eno steblo. Zgodnji krompir je bil čisto zdrav, pôzni pa je začel na perja černeti se in trobneti. Sená se je veliko manj nakosilo kot lani, pa je veliki lepši od lanskega. Sadja, kakor sem že zadnjič omenil, ne bomo imeli nič; tista trohica sliv (češpelj), ki je bila na drevju, je še zelena odpadla. Vina bo malo, morebiti komaj desetina lanskega pridelka, smod in pikec sta popustila prazne petlice, — na braj-
*) Ena kopa (Schober) ima 2 kopici, ena kopica 30 snopov, 1 snop je 15 liber težak. S tem popravim na opomin častitegfc gospoda pomoto v 71. listo, lanslvili „Novic".	Pis.
256
dah pa pokončuje tertna bolezen grojzde. Pravijo, da vadne zelezniee: v vozeh 1. verste se za miljo na
prezgodnji mraz v jeseni in soha borja konec mesca ja- mesti 20 kr. placa 26 kr., v vozeh 2. verste pa namesto nuarja sta škodovala. Tiidi kuhinskih sadežev se je obilo 12 kr. 16 kr. — Do 6. augusta je bilo na Marskem
přidělalo; omenim tù le cebule, ktero kmetje iz okolice dor- podpisanih 12 milionov 255.938 fl., na Šleskem £
navaške voz za vozom že neprenehoma skozi dva dní mil. 903.690
y
na Horvaškem 3 mil. 270.260
9
na horvaške sejme vozijo in s skupljenimi dnarci v va- v zgornji Austrii 6 mil. 840.892
y
raždinske toplice zahajajo.
Veseli ta dopis pa, Bogu bodi milo! moram skle- 499.555
škem 1 mil. 219.370
y
v Salcbur na Štajarskem 4 milione Da Koroškem 1 mil. 438.010A.. vTer-
y
niti z žalostnim naznanilom, da nagla smert nam je vzela stu 11 mil* 899.320 izverstnega domoljubja, za kterim vsa okolica serčno 4 mil. 950.213 žaluje
9
J
na Tiroljskem do 7. aug.
. in v Dal maci i 1 mil. 22.000 gospoda Jurja Kajnič-a, župnika pri sv. na Krajnskem do 9. augusta 1 milion 444.760 fl.
9
Bolfangu v Višu. ki je za mertvudom v naj krepkeiši Obertnijsko družtvo (Industrieverein) v Gradcu je do
starosti umerl. Bii je rajni zares
mož
po volji božji, bilo iz južne Amerike dva sèrpa. kakor jih sploh
vès udán svojemu pokliču je bil učenik neutrudljiv
y
to
v Chili rabijo. Ker je želeti, da bi naši fužinarji take
lažnik žalostnim, svetovavec in prijatel revnim in za- sèrpe narejali za prodaj v tište kraje, ju je omenjeno pušenim, podpornik šolam, v versti domorodcov pervi! družtvo na ogled postavilo. Teržačanje zmiraj tožijo, da Kjerkoli je bival, je zapustil blage spominke delavnosti nimajo kaj domaćega blaga v Ameriko pošiljati; s temi
svoje, in leta in leta bojoevetele
njemu v spomm
šerpi bi se dala morebiti dobra kupčija poskusiti.
mnoge vertne zasadišča, ki jih je napravil na Humu in Iz Vidma na Laskem se si isi, da so letos svile (žide)
okoli Huma. Bila mu zemljica lahka!
v
Iz rAeleznikov 3. aug. J. L. Pač čudno je, da
dosihmal še nihče ni spomnil novih orgelj farne cerkve v Krajnu, ker so vendar hvale vredno delo o glasu in unajni ličnosti. Po mojih mislih si je mojster, pod-breški orgljodelec P. Roje, s tim delom očitno hvalo zaslužil; kako tedaj je to, da celo krajnsko mesto nima ne enega moža, ki, izveden v orglarstvu, bi bil le za pol ure peró v roke vzel, in pohvalit, kar je hvale vrednega? Razglasuj mo delà in imena umetnikov, da jih svet pozná
»
Gotovo se „Novice" nikdar ne branijo
je
mati pohvalnih spisov v svoje liste, ako je hvala za služena in zadeva domaće reći.
Iz Ljubljane. Častiti gosp. J. Levićnik iz Že-
leznikov nam je te dní dopisa), naj oznanimo sledeči predlog po „Novícah" : „Ali bi ne bilo prav, da bi se
nasi prerano umerli Josip spominek postavil, da bi se
Turnogradški s tim jeni spisi v eno delice
natisnjeni na svetio dali? Gosp. dr. Toman ima gotovo
b
rajnke
ki naj bi se tudi ti knjižici pridjal
>
kor bi tudi njeni
P
, kase lepo podali ti zberki (njeni
„obćutkiaso bili posebno dobri in bi tudi bili vredni natisnjeni biti). Življenjopis bi gotovo naj bolje napisal gosp. Lovre Pintar. Po mojih mislih
se to delo. ako bi
ga po
sebno kak izversten pisatelj lotil, prav lahko spečalo deleč in deleč, ker nje imé je slovelo,
koli
čuje
mili slavski glas. Tudi bi se imeli naroćniki nabirati in potem njih imena natisniti. Razglasite to moje mnenje
po
v
Novicah"
Radi vstrežemo častitemu domoljubu
kterega blaga misel res zasluži, da bi se izpolnila izpolniti jo zamore le mož njeni, gosp. dr. Toman
Al
> ker
po našem mnenju se noben drug ne smé prilastiti njene
slovstvine zapuščine; pa tudi v vsakem drugem obziru bi gosp. dohtar zamogel naj bolje vrediti omenjeno knjižico.
Novičar iz mnogih krajev

Ministerstvo dnarstva je dovolilo, da pri
v • •• «	• . ••
plac i li h se smejo tudi st
sreberne dvoj
ih in
stare petice lako tudi za Gal i ci j o kovane pet
jemati, une za 6, te za 15 krajc., ravno
in trideset
B
(Eilzu
rr
ki po železnici iz Dunaja (10
te

in iz Ljubljane (ob 5.
i mesca hodi. ima le
minut cez 7 zjutraj) v Ljublji uri zjutraj) na Dunaj od 1.
sledečih 17 postáj: Dunaj, Bad etadt, Glognitz, Eichberg, Semering, Miirz-ischlag, Bruck, Gradec, Spielfeld, Marburg,
W
N
Ra
Ljublj
P
9
Celj

Zid
Cena
most. Litij
>
voznine je nekoliko višja od na
manj přidělali kot druge leta. — Dve važue novici ste se iz turško-rusovske vojske zvedile te dní: ena je, da rusovska armada maršira domů, to je, čez reko
Prut, kjer se bo ustavila
9
druga
pa je. da zedinjena
angleška

franeoska in turška armada (80 do 100.000
mož moćna) se resno pripravlja za napad Kri me in posebno Sebastopolja. ..Soldatfr." misli, da v seda-njih okoljšinah je rusovska armada le za Prutom na varnem mestu, ker nikjer drugod bi se ne mogla sili zedinjenih armad v bran postaviti. Rusovski časniki pa
pravijo, da je presvitli car le zato ukazal armadi svoji na domačo zemljo se verniti, ker sovražnim in prijaznim vladam pokazati hoče, da je vseskozi pripravljen mir skleniti, ki ga Europa želi. Dalje piše

Oest.
Corr.a, da
je prednji del turske armade pod poveljstvom Iskender-Beg-a 5. dan t. m. došel v Bukurešt, kjer jo je ljudstvo z neskončnim veseljem sprejelo, in da Omer-paš a
bo z
glavnim
staniscem zacasno ostal v Ru scu ku.
Ko se je unidan carević Konstantin iz Oranienbaum-a
v Kronstadt peljal na majhnem čolnu, bi bil kmalo uto-nil; hud vihar je namreč prekucnil ćolnič, da so utonili
pa se je komaj otel
i
carević
njegov adjutant in 4 mornarji
v drug ćolnič, na kterem so mu prijadrali na pomoć Sliši se, da je deželni poglavar rusovskega Poljskega general Rudiger žlahnim maršalom na Poljskem sveto-val : naj prosijo cara Nikolaja za novo ustanovljenje s a-
mostojnega poljskoga kraljestva. Ce ni to le
prazna govorica, je general gotovo to le storil na be sedo carovo, ki si želí s tem serca Poljcov nakloniti. 29. julia so iz carogradskega kanala, kjer so dozdaj
stale
y
mirno
Na Španjskem nikakor
jadrale turške barke na černo morje
ne kaže vse tako dobro
y
f_ ka-
kor se je mislilo o prihodu Essartera in O'Donela; republikanska stranka podpihuje še zmiraj plamen preku-cije, ki se je komaj potolažila. Mati kraljice je nek 2 dan t. m. pobegnila čez mejo španjsko.
mo
9
ali je res
9
V
se
Ravno slisi-ne vémo, da je saksonski kralj
iz voza padel in se ubil, in da so Rusi odbili napad
Francozov na Sebastopolje.
Stan kursa na Dunaji 10. augusta 1854.
5
0
/
Obligacije
deržavnega dolga
\
4 3
2'/
0
2 r> »
2 r>
84 7s
74
66'/ 53 41
fl.j Esterhaz. srećke po 40 fl. 84
fl.
4 2
Oblig. 5% od leta 1851 B 96 l/, Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 77 Zajemi od leta 1834 . .
yy
v
yy
2 r>
1 99
Windišgrac. Waldštein.
yy
yy
yy
yy 20„
« 20„ » 10»
29 „
iol/4„
5 fl. 46
yy
yy
yy
yy
1839 1854
219 y2„
125 V
89 y
4 yy
2 yy
Keglevičeve Cesarski cekini. Napoleondor (20frankov) 9 fl.41
Suverendor.......16fl. 30
Pruski Fridrihsdor . . . 10fl.20 Nadavk (agio) srebra:
na 100 fl. 23 fl.
Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis
Natiskar in založnik : Jozef Blaznik.