SREČNO 1974
Spet je leto naokoli. Prineslo nam je 'veliko novega, dobrega, pa tudi slabega. Svet je napravil velik korak naprej v razvoju znanosti in tehnike. To leto nam je prineslo tudi nova spoznanja o odnosih med ljudmi. Pri nas smo zasnovali temeljno listino naše družbe - ustavo. Vso njeno vsebino preveva prizadevanje, da bi v prihodnje človek - delavec sam odločal o svojem delu in življenju.
Leto je prineslo svetu tudi veliko goria. Vojne še vedno divjajo. Te vojne pa že dolgo niso več samo lokalne. Svet je postal majhen in čedalje bolj medsebojno povezan in odvisen. Prizadevanja miroljubnih narodov, ki se bore za svojo svobodo in neodvisnost, so naša skupna prizadevanja.
To leto nas je tudi z energetsko krizo opozorilo, da viri energije niso neizčrpni in da bomo morali bolj skrbeti tudi za naše okolje, če hočemo ohraniti zdrav rod.
Tudi pri nas doma nam je to leto navrglo koš lepih uspehov, ki so rezultat naših skupnih naporov. To nam dokazujejo nove tovarniške dvorane, nove šole, ceste, seveda pa tudi precej težav, ki pa jih bomo s ■skupnimi močmi in dobro voljo lahko odpravili.
Nabrali smo si obilo novih izkušenj. Bogatejši smo za nova spoznanja v naši socialistični družbi. Zato lahko v novo leto stopamo z novimi načrti, s še trdnejšo voljo, da jih tudi uresničimo.
Kaj naj bi ob novem letu želeli bolj kot miru in miroljubnega sožitja vseh ljudi na svetu. Na svetu brez sovraštva.
Zatorej: srečno in bodimo še bolj drug drugemu - človek!
Vsem bralcem in sodelavcem Kamniškega občana veliko delovnih uspehov in srečno leto 1974
želi Uredniški odbor
SREČNO IN USPEŠNO LETO 1974 ŽELIJO VSEM OBČANOM IN DELOVNIM IJUDEM KAMNIŠKE OBČINE OBČINSKA SKUPŠČINA, DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE IN UREDNIŠTVO KAMNIŠKEGA OBČANA.'
LETO XII ŠT. I2.DECEMB. 1973 «1 DINAR
GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
PRVA SEJA IMOVi. OBČI
RFNCF Z'CS
Pretekli teden so se sestali v osnovnih organizacijah ZKS izvoljeni člani nove občinske konference ZKS Kamnik. Izvolili so komite in ostale organe občinske konference. Na seji' so največ pozornosti posvetili nalogam komunistov v pripravah na X. kongres ZKJ in VII. kongres ZKS. O teh nalogah govori tudi gradivo, in ga je za konferenco pripravil dosedanji komite.
V njem je uvodoma poudarjen pomen zadnjih ustavnili sprememb za naš bodoči družbeni in gospodarski razvoj ter aktivnost komunistov pri odpravljanju slabosti v naši družbi, ki jih nakazuje pismo izvršnega biroja in predsednika Tita. Čeprav je bilo mnogo storjenega, z doseženimi rezultati ne moremo biti zadovoljni.
Neposredne naloge, ki so sedaj pred nami, se nanašajo predvsem na
nadaljni razvoj in poglabljanje samoupravljanja po načelih nove ustave. Ta načela namreč zahtevajo, da moramo pri vseh odločitvah na ekonomskem in družbenopolitičnem področju izhajati iz pravice delovnih ljudi, da neposredno odločajo o pogojih, sredstvih in rezultatih svojega dela. Namen ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela je bil, da se ustvarijo tako formalno pravni, organizacijski in družbenopolitični pogoji za uresničitev teh ciljev. V naši občini sta to že storila tovarna Utok in Rudnik kaolina Črna, druge delovne organizacije imajo že vse pripravljeno za podpis samoupravnega sporazuma o formiranju TOZD. V manjših delovnih organizacijah, so večinoma že sprejeli sklepe o formiranju organizacij združenega dela. lako so sedaj opravljene prve naloge, ki izhajajo iz novih ustavnih sprememb. Sedaj nas vse čaka največ dela, saj moramo dosledno ustvariti v TOZD in OZD resnično nove odnose, sicer se nam
USTAVNE SPREMEMBE V ŽIVLJENJU
CVETJE, KI JE ..VZCVETELO" (foto F.S.)
V LETOŠNJEM NOVEMBRSKEM MRA-
lahko zgodi, da delovni ljudje kljub temu, da bomo imeli nove organizacije združenega dela, ne bodo mogli neposredno odločati o pogojih, sredstvih in rezultatih dela. To bi bila največja škoda za nadaljni razvoj samoupravnih socialističnih odnosov. Zato bo sedaj najvažnejše za komuniste, da se borijo za dosledno uveljavitev ciljev, ustanavljanja TOZD in novih samoupravnih razmerij na vseh področjih gospodarskega, političnega in družbenega delovanja.
Posebno pozornost terja uresničevanje delegatskih razmerij tako znotraj organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, družbenih organizacij, interesnih skupnosti in tudi v družbenopolitičnih skupnostih -v občini, republiki in federaciji. Od njih namreč pričakujemo uresničitev načela, po katerem mora interes delavskega razreda odločilno vplivati na dejavnost vseli področij družbenopolitičnega in ekonomskega delovanja. Zato bo potrebno zagotoviti v delegacijah Čim večjo udeležbo delavcev iz neposredne proizvodnje in drugih oblik neposrednega dela. Razen tega pa morajo biti v delegacijah ljudje s takimi moralnopolitičnimi kvalitetami, ki bodo zagotovilo za tako aktivnost v samoupravnih organih, ki bo omogočila nadaljni vsestranski razvoj naše skupnosti na socialističnih samoupravnih temeljih. Prav tako kaže posvetiti posebno skrb udeležbi žensk in mladine v takem razmerju, kakršna je v proizvodnji in na drugih področjih dela zastopana. S tem bi lažje uresničili zahtevo, da morajo delegacije zastopati prave in resnične interese delovnih ljudi.
Med izredno pomembna ustavna načela štejemo samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje. V bodoče mora postati to temelj vseh medsebojnih razmerij tako v TOZD, v organizacijah združenega dela, v krajevni skupnosti, v samoupravnih interesnih skupnostih, v občini, republiki in federaciji.
Da bi dosegli ta namen, bo .potrebno vložiti velike napore za . razvijanje lake politične in družbene zrelosti ljudi, ki bi omogočila objektivno, solidarno in humano vsklajevanje in spoštovanje interesov delovnih ljudi. Nevarnosti, da do tega ne pride je veliko. Že pri sedanjih naporih na področju stanovanjske izgradnje se je pokazalo, da včasih prevladujejo težnje po nesoli-darnem ravnanju, kar je vsekakor v nasprotju z vsemi našimi partijskimi sklepi in ustavnimi dopolnili.- Povsem razumljivo je, da bodo nastale velike težave za samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje, če bo vsak dosledno vztrajal le pri svojih ozkih in individualističnih interesih, neoziraje se na potrebe in probleme občanov z nizkimi osebnimi dohodki in mladih družin, ko gre za združevanje sredstev za stanovanjsko izgradnjo. V tem času teko tudi priprave na referendum o združevanju sredstev delovnih kolektivov za izgradnjo prostorov za vzgojno-varstveno in izobraževalno dejavnost. Izid tega referenduma bo prav tako pokazal stopnjo naše partijske aktivnosti in stopnjo zrelosti za samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje.
Za razreševanje potreb, programskih usmeritev in napredek na področju vzgojno-varstvene in izobraževalne dejavnosti, na področju kulturno-prosvetne dejavnosti, telesno kulturne dejavnosti in na področju zemljiških odnosov je zelo pomembno takoj začeti ustanavljati samoupravne interesne skupnosti. Nekatere od teh so že ustanovljene,
za druge pa so priprave v teku in lahko pričakujemo, da bo prišlo do ustanovitve v prihodnjih mesecih. Od delovanja teh skupnosti je v precejšnji meri odvisen napredek na teh področjih. Naloga članov ZK je, da se aktivno vključujejo v ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti in še zlasti, da se aktivno in tvorno vključujejo v uresničitev ciljev, zaradi katerih so bile samoupravne interesne skupnosti ustanovljene. Delovni ljudje morajo imeti možnost, da vplivajo na programiranje in razvoj področja dela interesne skupnosti in da ovrednotijo enakopravno z delavci, ki delajo na področjih interesne skupnosti opravljeno delo.
V okviru nenehnega razvijanja samoupravnih odnosov je posebno pomembno vprašanje dviganje proizvodnje in proizvodnosti dela ter življenjske ravni vseh delovnih ljudi, zlasti še življenjske- ravni uVlavivv /. nizkimi osebnimi dohodki. Komunisti se morajo z vsemi silami in sredstvi zavzeti za višjo raven proizvodnje (posodobitev tehnologije in uvajanje bolje organizacije dela in za uvajanje sodobnejših strojev in naprav itd.) in proizvod-
nosti dela, saj je od tega odvisna materialna podlaga celotne samouprave in življenjska raven delovnih ljudi. V zvezi s tem je nujno potrebno dosledno spoštovati vse zahteve programa gospodarske stabilizacije in gospodarskih odnosov. Nalog na tem področju je ogromno in jih bodo zmogle samo tiste delovne organizacije, ki bodo spoznale, da je napredek mogoč samo ob višji proizvodnji in proizvodnosti dela ter v povezovanju z drugimi organizacijami v močnejše gospodarske enote, v okviru katerih je mogoče večja specializacija, delitev dela in skupnega nastopanja na domačem in tujem tržišču. Tudi vključevanje v mednarodno delitev dela je eden od pogojev napredka. Že dosedaj so se nekatere delovne organizacije uspešno vključevale v mednarodno delitev dela predvsem z izvozom svojih izdelkov na tuja membnej.še naloge lahko štejemo nenehno sprejemanje novih članov v ZK, zlasti iz vrsi neposrednih proizvajalcev, mladine in žensk.
Uspeh naše akcije je odvisen tudi od politične in strokovne usposobljenosti članov ZK. Že v preteklosti   je   bilo   dosti   storjeno za
tržišča in s skupnim vlaganjem investicijskih sredstev v razširitev proizvodnje. Toda še vedno ostaja mnogo neizkoriščenih možnosti. Zlasti velja to za sodelovanje z neuvrščenimi deželami.
Iz povedanega je mogoče spoznati, da je pred vsemi komunisti naše občine ogromno dela. Zato je nujno potrebno okrepiti akcijsko sposobnost vseh organizacij in organov, da bi bili kos temu delu. Med najpo-usposabljanjc komunistov, toda še vedno mnogo manj, kot bi bilo to potrebno. Zato bodo prizadevanja usmerjena v stalno usposabljanje članstva ZK.
Mednarodni odnosi so bili letošnjo jesen v izredno kritični fazi. Nedavni dogodki na Bližnjem vzhodu so pokazali, da imperialistične sile ne izbirajo sredstev za uresničitev svojih interesov. Zato je še kako nujno nenehno krepiti tudi našo vseljudsko pripravljenost na obrambo pred vsemi, ki bi hoteli ogroziti našo nacionalno in politično suverenost. Komunisti se morajo zato z vso požrtvovalnostjo vključiti v priprave na splošni ljudski odpor.
S PRVI- SIJI OBČINSKI''. KONI'KRMNCE ZKS
NOV KOMITE OBČINSKE KONFERENCE ZKS
Na prvi seji petdeset članske občinske konference ZKS v Kamniku so izvolili nov 11-članski komite. Za sekretarja komiteja je bil ponovno izvoljen Tone FlSER. Člani komiteja pa so: Silvo BALANTIČ iz Svilanita, Boris BAVČAR iz Stola, Maks CEBEK iz Svita, Frane DROBNIČ iz Titana, Anica ISTENIČ iz osnovne šole F. Albrehta, Milka JAK1N iz Kočne, prof. Ivan JUSTINI'K z gimnazije R. Maistra, Srečko LAVRENČIČ iz občinske uprave, Marjan POLJANSEK iz Podjetja Kamnik in Jure SLAPNIČAR iz Gozdnega gospodarstva.
Za predsednika častnega razsodišča je bil izvoljen Mirko PODBEVSEK, za predsednika revizijske komisije pa Vlado JASOVlC.
Konferenca je za člana medobčinskega sveta ZKS Ljubljana izvolila Silvo DROBNIČ iz Svilanita in Slavka TEBLJAJA iz osnovne šole Stranje.
Novemu vodstvu občinske organizacije ZKS želimo uspešno delo v prihodnjih dveh letih.
USTANAVLJANJE TEMELJNIH ORGANIZACIJ ZDRUŽENEGA DELA
II TITANU MED PRVIMI
DOSTOJNA POČASTITEV DNEVA REPUBLIKE
Pred dnevi smo bili v Titanu priče pomembni slovesnosti, ki pomeni začetek novega obdobja pri uresničevanju ustavnih sprememb v tem kolektivu.
Predstavniki livarne z obdelavo, oddelka ključavnic z okovjem, ki bosta v bodoče temeljni organizaciji združenega dela in predstavniki skupnosti strokovnih služb, so podpisali sporazum o združitvi TOZD v podjetju Titan.
Za TOZD livarno z obdelavo sta sporazum podpisala Božo PINTERIČ, predsednik sveta TOZD in ing. Janez ZAKRAJ-ŠEK, začasni vodja TOZD; za
TOZD ključavnice z okovjem sta bila podpisnika Anton LAV-RIN, predsednik sveta TOZD in Filip ŠIMENC, začasni vodja, v imenu skupnosti skupnih služb pa sta sporazum podpisala ing. Ivo GAŠPERŠIC, predsednik sveta in ing. Zvone LEMIČ, kot začasni vodja. Za podjetje kot celoto je podpisal ing. Dušan SILA, direktor podjetja.
Za ustanovitev temeljnih organizacij združenega dela, podpis je bil zaključek daljših priprav v kolektivu, so se dalav-ci odločili na zborih posameznih delovnih enot. V sporazu-
mu so določili razmejitev osnovnih sredstev in drugega premoženja na posamezno TOZD, odnose med posameznimi TOZD in njihove skupne obveznosti do podjetja kot celote. Posebej so v sporazumu opredeljene pravice TOZD pri delitvi ustvarjenega dohodka.
Razumljivo je, da bo potrebno še precej naporov in prizadevanj, da bo ta sporazum todi dejansko uresničen, da bo sleherni delavec čutil nove odnose in možnosti, ki jih ta sporazum prinaša za večji vpliv delavcev na gospodarjenje. j.
PODPIS DOGOVORA V TITANU:
POMEMBEN TRENUTEK V SAMOUPRAVNEM RAZVOJU TEGA KOLEKTIVA
PRIHODNJE LETO VRTEC NA RAKOVNIKU
Svet za otroško varstvo pri Temeljni izobraževalni skupnosti je na zadnji seji sprejel ponudbo gradbenega podjetja „Graditelj" za izgradnjo otroškega vrtca na Trškem polju (na Bakovniku). Vrtec bo imel 600 m površine in bo lahko sprejel 150 otrok, od tega bo 30 dojenčkov.
Vrtec ne bo imel lastne kuhinje, ker je zmogljivost kuhinje v centralnem vrtcu Antona Medveda v Kamniku okrog 500 obrokov. Zato bodo prehrano vozili iz Kamnika.
Ponudba „Graditelja" za dovršitev objekta ,,na ključ" znaša 372 milijonov starih dinarjev. Projekt za opremo še ni izdelan, vendar sodijo, da bo oprema stala še okrog 100 milijonov starih dinarjev. Upoštevajoč podražitve materiala lahko računamo kar s 500 milijoni starih dinarjev, ki jih bo potrebno zagotoviti za ta vrtec, ki naj bi bil po pogodbi dokončan do konca septembra 1974.
Svet za otroško varstvo je tudi kritično ocenil spremembo lokacije vrtca, ki je bil prvotno predviden na delu zemljišča. Na sedanjem mestu po mnenju strokovnjakov montažnega vrtca, ki je cenejši, ni mogoče postaviti. Z določitvijo lokacije je bil zato že določen tip zgradbe.
Kot smo že poročali v prejšnji številki, bo do leta 1976 zgrajen vrtec za 100 otrok na Duplici, dve leti kasneje pa še dva vrtca v Smarci in na območju Most oz. Komende.
USNJARJI SO PRAZNOVALI
Tudi letos so se kamniški usnjarji zbrali na praznovanje svojega praznika in Dneva republike.
Po uvodnem nagovoru direktorja Staneta SIMŠIČA, ki je spregovoril o pomenu 30-letnice zgodovinskega zasedanja AVNOJ in o rezultatih, ki jih je kolektiv dosegel v preteklem letu, so zbranim usnjarjem zapeli pevci Solidarnosti in sestri Jerman, predvajali pa so tudi kratek film o svojem podjetju.
UTO K.
.MHNtK - JUOOtbMt J* j
števila zaposlenih. Tako šteje kolektiv UTOKA že skoraj 900 članov. Z dograditvijo nove tovarne plastične obutve na Bakovniku, se bo gospodarjenje v tem prizadevnem kolektivu še bolj razmahnilo.
Tak razmak poslovanja pa seveda zahteva nova prizadevanja za uveljavljanje neposrednega vpliva delavca na gospodarjenje. Zato so se v To-
varni usnja med prvimi v naši občini odločili za podpis sporazuma o ustanovitvi treh temeljnih organizacij združenega dela in za njihovo povezavo v enotno podjetje - Tovarno usnja. Ta sporazum so slovesno podpisali na prireditvi ob Dnevu republike in s tem najlepše počastili tudi praznik kamniških usnjarjev.
F.S
Celotni dohodek podjetja bo letos presegel 16 milijard starih dinarjev, akumulacija pa bo znašala skoraj 2 milijardi starih dinarjev. Zelo lepe uspehe kolektiv dosega pri izvozu svojih izdelkov, saj vsako leto poveča izvoz za 30%. Letos bodo izvozili kar za štiri in pol milijarde dolarjev. Z uvajanjem nove proizvodnje, kot sta konfekcija, zlasti pa Jbutev iz umetnih mas, se je kolektiv uveljavil tako doma, kot na svetovnem trgu. Razširitev proizvodnje je seveda zahtevala tudi povečanje
Letošnji Dan republike, ko smo obenem praznovali 30-letnico ustanovitve nove Jugoslavije, smo v naši občini počastili tudi z osrednjo proslavo, s koncertom komornega moškega zbora iz Celja. Občinska konferenca SZDL, kot organizator prireditve, je sprejela pohvalo pevskega zbora LIRA, ki je ob dnevu OF letos gostoval v Celju, in celjskega zbora, da bi ob dnevu republike nastopil v Kamniku s samostojnim koncertom.
O pomenu II. zasedanja AVNOJ in o našem tridesetletnem razvoju je zbranim v veliki dvorani kina Dom najprej spregovoril Milan LOGAR, predsednik občinskega odbora zveze združenj borcev NOV.
Koncertni spored celjskih pevcev pod vodstvom prof. Egona Kuneja je obsegal slovenske in jugoslovanske umetne in prirejene narodne pesmi. Zvrstile so se pesmi Simoni-tija, Marolta, Adamiča, Prelovca, Mokranjca, Gotovca in drugih skladateljev.
Zbor je skupaj z večimi solisti dokazal, da upravičeno sodi v vrh slovenskega zborovskega petja. Ob navdušenem odobravanju poslušalcev so morali pevci ob zaključku dodati še tri pesmi.
kulturni koledar
S PRAZNOVANJA KAMNIŠKIH USNJARJEV
KULTURNI KOLEDAR ZA MESEC JANUAR 1974
PETEK 25. januarja 1974: Mestno gledališče Ljubljana,
Ivan Cankar: „ZA NARODOV BLAGOR" komedija
Predstava bo ob 16,30 in 20. uri.
Renesančno pritličje gradu Zaprice - Muzej Kamnik Razstava: „KAŠČE V TUHINJSKI DOLINI"
KULTURNE NOVICE POGOVOR Z MINATIJEM
Skupnost študentov in občinska konferenca zveze mladine sta pripravila uspel recital pesmi Ivana MINA-TIJA, ki se je tudi udeležil te prireditve in odgovarjal na vprašanja sodelujočih. Njegove pesmi so recitirali člani literarnega krožka z gimnazije Rudolfa Maistra.
UPRIZORITEV TRINKAUSO-VEGA MAŠČEVANJA
Dramska sekcija delavskega kulturnega društva Solidarnost je pred dnevi dalna oder prvo letošnjo premiero. Mladi igralci so v režiji I. Goloba uprizorili igro Vinka Trinka-usa Maščevanje (Najina hči).
CVETJE ZA
PADLE
JUNAKE
Ob dnevu mrtvih so se spomnili padlih partizanov tudi otroci otroškega vrtca Antona Medveda. Čeprav se še ne zavedajo veličine in pomena narodnoosvobodilnega boja, čeprav jim je pojem svoboda še tuj, so se oddolžili padlim junakom tako, da so pred spomenik padlih borcev položili cvetje,
prižgali lučke in izvedli kratek program. Čeprav so še majhni, je prav da se že sedaj učijo ceniti narodove sve-' tinje, da bodo nekoč znali in hoteli nadaljevati to, kar so začeli tisti, ki so jim za Dan mrtvih poklonili cvetje in jim prižgali lučke.
A. M.
Na pevskem srečanju po koncertu, ki so se ga udeležili tudi pevci LIRE, so se celjskim gostom za lep kulturni večer zahvalili ing. Ferdo CVETKO, predsednik občinske konference SZDL, Vinko GOBEC, predsednik   občinske skupščine,
prof. dr. Albert ČEBULJ v imen pevskega društva LIRA in Fran SPRUK v imenu DKPD Solidarnosl Dogovorili so se za prihodnj tesnejše kulturne stike med celjsk in našo občino.
CELJSKI PEVCI SO NAS NAVDUŠILI
1
Za novega načelnika oddelka za gospodarstvo in finance občine Kamnik je občinska skupščina imenovala MATJAŽA VRBOLETA, dipl. pravnika iz Kamnika, ki je doslej opravljal posle vršilca dolžnosti načelnika za gospodarstvo in finance.
Za gradbenega in urbanističnega inšpektorja skupščine občine Kamnik je bil imenovan BOJAN ŠLEGL, dipl.ing. arhitekt.
Za ravnatelja gimnazije Rudolfa Maistra v Kamniku je bil ponovno imenovan prof. Ivan JUSTINEK, dosedanji ravnatelj.
Ker je dosedanjim članom skupščine temeljne izobraževalne skupnosti Kamnik potekel mandat, je občinska skupščina kot svoje predstavnike izvolila naslednje člane:
- ADAMIČ Olga, podjetje „Kamnik"
- GORJAN Ivan, podjetje „Kamnik"
- KLEMEN Ivan, Titan, Kamnik
- OKORN Anica, industrija pohištva „Stol"
- POTNIK Bogdan, Titan, Kamnik
- SLADIC Minka, osnovna šola Frana Albrehta
Skupščina je imenovala tudi komisijo za boj proti karantenskim boleznim. Komisijo sestavljajo:
- dr. KIRN Milan, Zdravstveni dom Kamnik - kot predsednik
- dr. BRUMEN Mirko, Zdravstveni dom Kamnik - kot namestnik
- ĆAMERNIK Branko, Zdravstveni dom Kamnik, higienik - član
- ZAGORC Marija, Občinski odbor rdečega križa Kamnik - član
- SERSA Viktor, SO Kamnik, sanitarni inšpektor SO - član
- SKOK Alojzija, Komunalno podjetje Kamnik - član.
KAMNIŠKI KOLEKTIVI PODPRLI PROGRAM GRADNJE ŠOL IN OTROŠKIH VRTCEV
h
[z to
*t ev P 8n
»2 S tU;
>rt S tec
Delovni ljudje kamniške občine so se 20. decembra letos v temeljni!' s organizacijah združenega dela v gospodarstvu in v družbenih službah odIoWj čali za združevanje dela svojega dohodka za gradnjo šol in otroških vrtcev i \ prihodnjih 5 letih. Ieyj
Značilnost tega referenduma je, da so se vsi delovni kolektivi neposredno^ odločili za enotno podporo skupno izoblikovanemu programu razvoja šolo | stva in otroškega varstva. V posameznih kolektivihje glasovalo „za": v inj' dustriji pohištva Stol 75 %, v Živilski industriji 80 %, v trgovskem podjetji Kočna 90 %, v Svilanitu 70 %, v Tovarni usnja 69 %, v podjetju Kamnir I 68 %, v Graditelju 67 % vseh delavcev itd. S tem referendumom so delovni i kolektivi v kamniški občini že začeli uresničevati določila nove ustave d neposrednem odločanju, o rezultatih svojega dela.
Po sprejetem programu bodo kolektivi združevali letno okrog 2,4 mili" 1
jona dinarjev. S temi in z dodatnimi sredstvi iz drugih virov bodo do let»
1978 zgradili center srednjih šol v Kamniku, popolno osemletko na Duplih *
in otroške varstvene ustanove v Kamniku, na Duplici, v Smarci in v Mosta);tl
oziroma v Komendi. Wmm
F.S V
NAŠE ŠOLSKO ŠPORTNO
DRUŠTVO
P'
Naše ŠŠD vodimo s samoupravljanjem. Sestavljeno je iz vodilnega odbora in ostalih članov. Predsednik vodi ŠŠD, podpredsednik in tajnik pa mu pri tem pomagata. Blagajnik ima na skrbi vse prejemke in izdatke. V šolskih krožkih je včlanjeno premalo učencev. Zato želimo, da bi se jih čimveč prijavilo. Ob sobotah organiziramo šolska tekmovanja v rokometu, ki pa jih učenci premalo resno jemljejo. Želimb, da bi prišlo več učencev, da bi bodrili svoje ekipe.
Na občinskih prvenstvih sicer sodelujemo, vendar ni prevelikih uspehov. Pri prometnem tekmovanju in smučanju pa
a*2
si
1
: t
smo bih med prvimi
Zaenkrat delujejo samo štiri sekcije, ker ni tovarišev, ki bi; nas trenirali. Te štiri sekcije so: košarka, rokomet, atletika in orodna telovadba. Učencem moramo nuditi čimveč treninga, da bi se bolje telesno raZ; vili in morda postali dobri športniki.
Želeli bi, da bi bilo malo ve<5 zainteresiranosti za športne sek* cije, ker je telesne vzgoje v rednem pouku premalo. Imamo tudi samo enega profesorja za telovadbo, kar pa ni dovolj.
Sitar - ŠvigeJj osnovna šola Stranje
KQG84
667904
ALI SMO URESNIČILI LETOŠNJI DOGOVOR?
Ocena rezultatov o izpolnitvi resolucije o gibanju gospodarstva in tužbenega razvoja občine Kamnik za leto 1973 temelji na podatkih 1 Petmesečne realizacije gospodarstva, poročilo o izpolnitvi proračuna in tladov ter drugih poročilih in ugotovitvah.
\ Temeljni cilji in politika razvoja v letu 1973
[ Osnovni cilji, postavljeni s politiko razvoja, niso dosegli ravni, kot smo jo pčrtovali za leto 1973. Bistveni vzroki so še vedno visoka in naraščajoča topnja inflacije, neusklajenost razvojne politike in ukrepov gospodarske »litike, padanje stopnje gospodarske rasti ter realne produktivnosti dela, in nazadnje zaostajanje v strokovni vzgoji kadrov, kot tudi zaradi Skladnega razvoja infrastrukture.
|Navedene ugotovitve se kažejo tudi v prikazanih indeksnih kazalcih ob tierjavi devetmesečne realizacije leta 1973 nasproti enakemu obdobju Iteklega leta: kcelotni dohodek
Uporabljena sredstva brez amortizacije pružbeni proizvod ftlmortizacija •narodni dohodek ■Jttuto osebni dohodki ■Ostanek dohodka
119,1 122,1 114,3 115,0 114,2 120,9 78,9.
J
Ob ugotovitvi, da so navedeni kazalci skoraj enaki rezultatom, doseženim Prvem polletju, predvidevamo, da za vse 1973. leto ni pričakovati bistvenih Ptememb.
Tako lahko zaključimo, da gospodarska rast pada, z njo pa tudi ^Umulativnost našega družbenega gospodarstva. Ob povečanju celotnega Oftodka le za 19,1% so porabljena sredstva dosegla indeks povečanja za 1,4% ter sc v strukturi celotnega dohodka dvignila v primerjavi z lanskim j>dobjem od 67,7% na 69,1%. Zvišani stroški poslovanja so vplivali na tanomičnost, ki pa se je zmanjšala za 2%.
Navedena gibanja vplivajo na manjšo rast dohodka, in sicer za 14,2%, 'tetega udeležba v celotnem dohodku se je zmanjšala od 32,3% v letu 1972 * 30,9%. Ostanek dohodka za sklade je negativen zaradi že omenjene slabše *Onomicnosti ter sorazmerno visokega zvišanja bruto osebnih dohodkov —
ideks 120,9%.
Tako lahko ugotovimo, da so bila gibanja pri delitvi ustvarjenega dohodka
Meča:
Izdvojena sredstva za OD 65,3 Zakonske in pogodbene obveznosti 11,1 Ostanek dohodka 23,6
Struktura v % od I. do IV. 72 od I. do IX. 73
69,2 14,5 16,3
Nominalni sklad osebnih dohodkov se je ob povečanju poprečnega neto febnega dohodka na zaposlenega za 1 2,5%' ter ob povečanju poprečnega *vila zaposlenih za 3,9% zvišal za skoraj 17%.
Predvideno zvišanje cen življenjskih stroškov je močno naraslo in se je v Imerjavi z lanskim letom povečalo za skoraj 20%; realni osebni dohodek 'zaposlenega pa seje tako znižal pod raven 1971. leta.
Splošnin družbena potrošnja se giblje v omejenih okvirih, določenih z 'Užbenim dogovorom za SR Slovenijo, za njihovo izpolnjevanje pa so 'rejeti tudi ustrezni občinski predpisi.
Skupne investicijske naložbe v gospodarstvu občine bodo presegle . jedvidevanja za leto 1973, saj bodo dosegle višino 125,0 milijonov dinarjev. J1", strukturi vlaganj pa močno zaostaja terciarni sektor, kar ni v skladu s ""Plitiko, sprejeto z resolucijo za to leto.
" I Izvoz industrijskih proizvodov kaže zelo ugodne rezultate, saj je znašal v JVetih mesecih že 8,9 milijonov am. dolarjev, kar za 38,0% več kot v "JMeklem letu. Za leto 1974 pa lahko pričakujemo, da bo dosegel višino Pjp.O milijonov amer. dolarjev.
d|. OSNOVNA PREDVIDEVANJA RAZVOJA PO SEKTORJIH "J V LETU 1973
il>-Kmetijstvo
id Predvidevanja, izražena v resoluciji, so se v pretežni meri izpolnila; bila so aJ tudi presežena, ugotovljena pa so tudi manjša odstopanja, ki jih je v
glavnem pogojeval trg ali druge neurejene okolnosti. S v zasebnem sektorju kmetijstva se bo zvečala proizvodnja predvidoma za 1%, odkup mleka pa bo ostal enak kot lani, zato tako pričakovano : Povečanje za okoli  10% ne  bo  uresničeno.  Vzrok je vsekakor ! nesorazmerje med cenami mleka in živine, predvsem pa telet. Skupno število preusmerjenih kmetij je v letošnjem letu že 82. Začeli so Sladiti ali preurejati 16 hlevov, od katerih jih bodo letos 7 končali; tako °o vseljenih že 68 hlevov s poprečno 16 stojišči. Dokončan je tudi hlev za JJZrejo piščancev, drugega pa še gradijo.
Kmetje so zgradili poleg hlevov še 14 stolpnih silosov, ki imajo skupno Prostornino 980 m . 0 Za boljšo izrabo kmetijske mehanizacije so že organizirali 4 strojne skupnosti, od katerih sta dve registrirani, in sicer v Volčjem potoku in na Klancu.
t>a bi lahko v čim večji meri izpolnili težnje naprednih kmetov za J Preusmeritvijo in povečanjem proizvodnje, je v letošnjem letu dobilo , Posojilo 74 interesentov v vrednosti 2,6 milij. dinarjev. Občinski sklad za
kmetijstvo pa je sofinanciral reprodukcijo živine, regresiral obresti za dane ■>'. kredite, dodeljeval štipendije učencem kmetijskih šol, kril stroške O živinorejske razstave v Komendi in financiral druge pospeševalne akcije v
kmetijstvu.
Tudi stabilizacijski sklad pri gospodarski zbornici je dosegel pozitivne
V rezultate s premijami za pitanje govedi in privezovanje plemenskih telic.
V Ugotavljamo, da kmetje ravno zaradi tega ukrepa privezujejo nad 30% več A kakovostnih plemenskih telic.
Glede na navedeni obseg povečanja kmetijskih zmogljivosti in ob Upoštevanju kreditnih sredstev lahko ugotavljamo, da bodo s sredstvi kmetov znašale skupne naložbe v letu 1973 prek šest milijonov dinarjev.
Industrija, gradbeništvo, obrt
0 Ugotovitev, ki izhaja iz resolucije, da so industrija, gradbeništvo in obrt 3 °snova gospodarske moči naše občine, se kaže tudi v strukturi celotnega
dohodkin dohodka tega sektorja, s tem da smo v zadnjem obdobju
[•gotovih' rahel zastoj nasproti terciarnemu sektorju.
Rezultati poslovanja v devetmesečnem obdobju pa kažejo, da se letovi |j ?tvari spreminjajo na bolje, predvsem zaradi povečanega obsega gradbene
in obrtne dejavnosti.
		Struktura, izražena v %		
	Celotni dohodek			Dohodek
	1972	1973	, 1972	1973
- Industrija	77,6-	75,1	83,9	80,9
- Gradbeništvo	4,8	7,6	5,6	8,2
- Obrt	6,8	7,1	5,0	5,7
Skupno	89,2	89,8	94,5	94,8
- Terciarni sektor	10,8	10,2	5,5	5,2
Skupaj	100,0	100,0	100,0	100,0
Povečanje celotnegdohodka in dohodka lahko primerjamo z lanskim letom. Industrija bo na indeksu za 3 do 4 točke pod občinskim poprečjem, v večji ali manjši meri pa poprečje presegata gradbeništvo in obrt. Tudi terciarni sektor ne dosega v celoti občinskega poprečja zvišanja celotnega dohodka in tudi ne samega dohodka.
Razvojni, proizvodni in sanacijski programi že kažejo bolj zadovoljive rezultate posebno v zvezi z vlaganji, s povečano produktivnostjo, pospešenim poslovnim povezovanjem, pristopi k raznim združenjem ter z integracijami. Niso pa še izrabljene vse možnosti ali pa je premajhno zanimanje za povezovanje posameznih in sorodnih vrst industrijskih dejavnosti z močnejšimi partnerji v občini in zunaj nje. Letos se je izboljšala likvidnost, s tem da so se za 20% povečali lastni viri poslovnih sredstev, za 30%, glede na lansko leto, pa so se povečali tudi bančni krediti. ,
Boljšo likvidnost odsevajo tudi zmanjšane terjatve kupcev (7 do 8%) ter nižje obveznosti do dobaviteljev (4 do 5%).
Vse navedene ugotovitve so v zvezi z vlaganji (v objekte, osnovna sredstva). Devetmesečni podatki kažejo, da se je vrednost osnovnih sredstev sicer zvišala za 10%, kar je manj, kot se je zvišal družbeni proizvod, ugotoviti pa je potrebno, da velik del novih vlaganj (objektov, osnovnih sredstev) še ne služi svojemu namenu.
V resoluciji smo predvideli naj bi v sekundarnem sektorju skupna sredstva za investicije dosegla višino 85,0 milij. dinarjev. Zbrani podatki pa kažejo, da bodo ta sredstva letos dokaj višja ter bodo znašala okoli 120 milij. dinarjev.
V posameznih dejavnostih bodo sredstva za investicije sledeča:
V milij. din
- Industrija
- Gradbeništvo Obrt
Objekti
Delovne priprave stroji
Skupaj
54,0 2,6 6,5
53,0 2,3 1,2
107,0 4,9 7,7
Skupaj 63,1
56,5
119,6
Glede na specifičnost naložb letos odnos med investicijskimi sredstvi za objekte ter za delovne priprave in stroje ni v skladu z začrtano smerjo; ko pa bodo dokončali še nedograjene objekte, bo tudi rezultat drugačen. Resolucija navaja za 1973. leto naslednja investicijska vlaganja v podjetjih: Največja dela bodo opravili v tovarni Stol, ki bodo potrošili kar 42 milij. din, v Tovarni usnja 19,5 milij. din, Svilanit 15 milij. din, Titan 13,0 milij. din podjetje „Kamnik" pa naj bi vložilo do konca leta 6,1 milij. din, podjetje Menina, ki je resolucija ne omenja 4,4 milij. din, gradbeno podjetje Graditelj 3,5 milij. din.
V resoluciji je navedena razširitev proizvodne hale Živilske industrije, za katero bodo letos plačali 3,5 milij. din; po izdelanih sanacijskih programih pa bodo znašale investicijske naložbe v podjetju Svit 1,8 milij. din, pri rudniku kaolina pa prek 1,6 milij. din. Za novo industrijsko halo bo podjetje Alprem v letošnjem letu vložilo okoli 1,4 milij. din.
REKREACIJA V TOVARNI: TITANOVI LIVARJI V ODMORU RADI BALINAJO KAR NA TOVARNISKKM DVORIŠČU
3. Terciarni sektor
a) TRGOVINA
Skupni blagovni promet trgovine našega območja se bo letošnje leto zvišal v poprečju-za 25% in bo znašal okoli 240 milij. din. To nam dokazuje, da ob boljši založenosti trgovin in ob pestrejši izbiri kupci ostajajo doma. Na rezultat so vplivale tudi boljša urejenost trgovin in nekatere nove poslovalnice, kljub temu da se vsa predvidevanja iz resolucije niso izpolnila.
Trgovsko podjetje Kočna bo letos vložilo v gradnjo in opremo lokalov 3,1 milij. dinarjev, od katerih bodo uporabili pretežni del sredstev, in to 2,6 milij. din za" gradnjo oziroma odkup lokala v novem bloku ob Kranjski cesti. Dokončana je bila preureditev poslovnega prostora na Titovem trgu, v gradnji pa je tudi bivša Zargijeva hiša, kjer bodo uredile nove prodajne prostore. Glede na neizpremenjena programska predvidevanja letos niso začeli prenavljati skladišča v Tomšičevi ulici za namene blagovne hiše in ne trgovine v Stahovici.
Podjetje Stol je na Duplici odprlo razstavni in prodajni lokal, med drugim pa so uredili poslovalnico podjetja Delo v Kidričevi ulici, podjetje Istra-Benz pa je dogradilo novo bencinsko črpalko. S prenavljanjem zgradbe bivše 1'te še niso pričeli, izdelani pa so glavni načrti ter sklenjene ustrezne pogodbe s soinvestitorji.
b) SERVISNA OBRT
Nakazane smeri razvoja servisnih dejavnosti zahtevajo daljše prehodno obdobje, v katerem naj bi postali glavni nosilci teh služb bodisi komunalna ali stanovanjska podjetja oziroma krajevne skupnosti. Stanovanjska skupnost pa bo morala vsekakor razvijati in organizirati servisno obrt.
Če premerimo zasebno obrt v celoti, zaznamo, da ob sedanjih merilih za ugotavljanje dohodka nastaja med zasebnimi obrtniki rahla selekcija. V glavnem odpadejo obrtniki, ki so se z raznimi dejavnostmi ukvarjali le občasno ab krajši čas. V splošnem pa se obseg zasebne obrti širi, saj se bo promet v primerjavi s preteklim letom povečal v poprečju za okoli 30%. Temu primerne so tudi davčne obremenitve, ki izhajajo iz bolj stvarnih davčnih osnov, ne pa od večje obremenjenosti po merilih ostrejšega 'oziroma močnejšega davčnega pritiska z občinskimi predpisi.
. f
c) GOSTINSTVO IN TURIZEM
Ob primerjavi načrtovanj z resolucijo ugotavljamo, da je bil hotel Malograjski dvor dograjen ter že od meseca maja služi svojemu namenu. Za prenovitev hotela je bilo potrošenih 7,1 milij. dinarjev. Podjetje Viator bo tudi za pripravo smučišč, ureditev vlečnic ter druga potrebna dela za pripravo na zimsko sezono plačalo še približno 1 milij. dinarjev. V zvezi s predvideno gradnjo hotela ob spodnji postaji žičnice pa si podjetje še ni zagotovilo potrebnih posojil. V Planinki bodo začeli z razširitvenimi deli prihodnje leto, letos pa bodo izdelali potrebno investicijsko dokumentacijo. Za nadaljevanje raziskav vrelca na Vasenem je zagotovljenih 200.000 din.
d) KOMUNALA
Komunalno podjetje se je lotilo obsežne rekonstrukcije kamniškega vodovoda; prva stopnja: zajetje na Iverju in cevovod do Stranj, bo v glavnem končana. Po sklepu skupščine je to podjetje vložilo zahtevek za kredit pri pristojni banki, s čimer naj bi v prihodnjem letu dokončah izgradnjo kanalskega zbiralnika od Bakovnika do občinske meje v Smarci. Nadaljujejo tudi z izgradnjo medobčinskega sistema kanalizacije iz Domžal proti Kamniku; v ta namen ima občina zagotovljenih 400.000 dinarjev, kar tudi ustreza njenemu deležu.
V skladu s potrjenim programom vodne skupnosti so nadaljevali dela na regulaciji Pšate in Kamniške Bistrice. Očistili so regulirani del Nevljice, izdelujejo pa glavne projekte za še neregulirano Nevljico, za regulacijo Pšate od Most do izvira ter regulacijo Reke. Letos so tudi pričeli z deli na desnem obrežnem zidu pod železnim mostom, s čimer naj bi omogočili kar najhitrejši pričetek del na bodoči avtobusni postaji.
Opravili so dela pri gradnji trafo postaj v Soteski in na Češnjicah, na Pšajnovici pa bodo pričeli delati še letos. Dograjena je bila tudi TP za središče mesta, njena dokončna ureditev pa je preložena na prihodnje leto.
4. Stanovanja, ceste
Občinska skupnost za ceste še ni bila ustanovljena, iniciativni odbor pa je že pripravil vse normativne akte za ustanovitev te skupnosti.
V letu 1973 smo nadaljevali z modernizacijo ceste v Tuhinjski dolini v dolžini 1,7 km, Republiška cestna skupnost je za ta dela zagotovila 3,3 milij. dinarjev.
Med občino Kamnik in cestnim podjetjem Ljubljana je bila sklenjena pogodba o načinu financiranja dokončne ureditve ceste v Kamniško Bistrico. Cesta je že asfaltirana, skupni stroški pa znašajo 2,2 milij. dinarjev. Republiška cestna skupnost in skupščine mesta Ljubljane pa so v tem letu že prispevale udeležbo v višini 0,81 milij. dinarjev. Dokončno je bila urejena in asfaltirana cesta Kamnik-Godič. Stroški teh del so 0,7 milij. dinarjev. V letu 1973 bodo pokriti v višini 0,4 milij. din, razlika pa bo plačana v prihodnjem letu, in to iz udeležbe občine, krajevne skupnosti ter s prispevki občanov.
Za obvozno cesto bodo letos opravljene vse potrebne meritve, tako da bo idejni oziroma glavni projekt za to ceste gotov v začetku prihodnjega leta.
V resoluciji je bila nakazana tudi potreba po izboljšanju avtobusne povezave z Ljubljano novih 13 parov direktnih avtobusov, 6 dodatnih indirektnih ter še 3 avtobusi v Tuhinjsko dolino.
V letošnjem letu je bil ustanovljen solidarnostni stanovanjski sklad, do konca leta pa bo ustanovljena tudi stanovanjska skupnost.
S pomočjo in sredstvi solidarnostnega stanovanjskega sklada ter z večjo udeležbo organizacij združenega dela se je preusmeril pretežni del namenskih sredstev za blokovno izgradnjo. Skupna sredstva za stanovanjsko graditev bodo v letu 1973 znašala skoraj 20 milij. din (od tega je v solidarnostnem skladu 0,9 milij. din), od katerih bodo vsaj 70% namenili za graditev blokov.
Z gradnjo za trg, iz sredstev solidarnostnega sklada in sredstvi drugih investitorjev (OZD) je podjetje Graditelj letos že dogradilo na Grabnu stanovanjski blok s 28 stanovanji, drugi blok z enakim številom stanovanj pa je pred dograditvijo. V zaključni fazi je tudi gradnja manjšega bloka ob zdravstvenem domu z 11 stanovanji, na Zapričah pa je bil že vseljiv blok z 20 stanovanji; v pritličju pa je poslovni prostor. V tretji fazi gradiij" je drugi blok z enakim številom stanovanj ter poslovnim prostorom. To podjetje je pričelo tudi z blokovno zazidavo Bakovnika. Od šestih načrtovanih blokov biok s 36 stanovanji že gradijo, opravljena pa so tudi pripravljalna dela za pričetek gradnje drugega bloka. Na območju naše občine gradi stanovanjske bloke tudi gradbeno podietje Projekt iz Kranja. To podjetje je pričelo z gradnjo bloka na Spoci jem Perovem; blok bo imel 36 stanovanj, potekajo pa tudi pripravljalna dela za gradnjo dveh blokov na Duplici s skupno 72 stanovanji. Zasebna gradnja je bila letos omejena prvenstveno na okolico Kamni: , jn to v pretežni meri z izpolnitvijo obstoječih zazidav. Na odprtih zazi- nih območjih pa v glavnem dograjujejo v prejšnjih letih pričete indivi Ine gradnje.
V zvezi l urbanizacijo občine imamo že sprejet zazidalni načrt " ga trga, vendar z gradnjo še niso pričeli. Skupščina je letos potrd jdi dopolnitev zazidave v Komendi, razgrnjeni so bili zazidalni na^ za celotno območje Spodnjega Perovega in za Vrhpolje-Nevlje, do konc. ota pa bo tudi izdelan predlog zazidave Mekinj in Jeranovega ter za območje Duplice.
V letošnjem letu je bila tudi razgibana razprava v zvezi s spremembo urbanističnega načrta Velike planine ter z načinom zaščite in ureditve širšega področja ob vrelcu na Vasenem, za katero že pripravljajo urbanistično dokumentacijo.
5. Družbene dejavnosti
a) PREDŠOLSKA VZGOJA IN VARSTVO
Začela so se zemeljska dela za izgradnjo otroškega vrtca na Bakovniku za 150 otrok, z oddelkom za dojenčke. Izdelan je bil glavni projekt, ki je prilagojen terenu in gradbenemu okolišu. Pogodba o izvajanju del v vrednosti 3,726.461,25 dinarjev je narejena, rok dograditve pa je 30. 9. 1974, tako da bi naslednjo jesen lahko vrtec že sprejel v varstvo prve otroke.
V letošnjem letu smo sc že dogovarjali o možnostih za graditev otroških vrtcev na Duplici, v Smarci in Mostah, vendar sredstev zanje še ni; pričakujemo, da jih bomo dobili z združevanjem na podlagi referenduma. » Dnevno varstvo v osnovni šoli Stranje je bilo organizirano in to z novim šolskim letom; v varstvu je poprečno 25 otrok.
b) ŠOLSTVO
Dokončujejo se preureditvena dela osnovnih šol v Smartnem in Tuhinju. Dela v Smartnem bodo končana do konca meseca decembra, v Tuhinju pa do 15. decembra 1973: centralna kurjava pa je bila gotova 22. novembra 1973. Za srednješolski center je izbrana lokacijter pridobljeno zemljišče, izdelan je idejni načrt, do konca letošnjega leta pa bo predložen tudi glavni projekt na osnovi medsebojne pogodbe z Birojem 71 v. Domžalah, tako da bo moč z gradnjo pričeti v prihodnjem letu.
c) KULTURA
V zvezi s programom temeljne kulturne skupnosti o obnovitvenih delih na fasadi osrednje muzejske stavbe, se bodo v začetku decembra začela prva dela, in sicer snemanje ometa, z drugimi gradbenimi deli pa bodo začeli spomladi, ker se mora zidovje po odstranitvi ometa osušiti. Ljudska knjižnica v Kamniku bo odprla v mesecu decembru še pionirski in- cicibanov oddelek, preureditvena dela za podružnično knjižnico v Tuhinju so opravljena, v Srednji vasi pa so nastale težave zaradi izselitve stranke; nameravajo pa jih rešiti do konca leta, tako da bi lahko že pripravljene knjige takoj prenesli v preurejene prostore.
Ureditev dvorane nad kavarno Veronika se je zategnila, ker so naročena okna prispela prepozno, v zimskem času pa ni mogoče opravljati gradbenih del.
č) ZDRAVSTVO
Problem prostorov v zdravstvenem domu ne bo mogel biti urejen, preden ne bo zgrajen srednješolski center, preurejeni prostori pri komunalnem podjetju Kamnik, kamor se bodo preselile organizacije, ki zasedajo prostore zdravstvenega doma. Kljub stanovanjskim težavam smo uspeli izboljšati patronažno službo, ker smo v letošnjem letu na novo nastavili dve patronažni sestri, tako da zasedba ustreza poprečju, ki se zahteva na število prebivalstva v občini. Zaradi stanovanjskih problemov in pomanjkanja sredstev pav, ne moremo sprejeti še več zdravstvenih delavcev,
da bi orpnizirali več specialističnih ordinacij. ... ,   ^_ .
(nadaljevanje na 4. str.)
28
(nadaljevanje s 3. strani)
d) SOCIALNO VARSTVO .
Socialno varstvo se razvija v okviru programa razvoja socialnega varstva za našo občino. Višina socialne pomoči znaša v naši občini okoli 200,00 din in jo prejema okrog 80 občanov, tako da prejemajo občani, ki so brez kakršnihkoli sredstev, do 300 dinarjev socialne pomoči. Ker se je razširila patronažna služba, so tudi pogostejši obiski na domovih in tako dobivajo neposredno pomoč posamezni občani, ki so je potrebni. V letošnjem letu je socialna služba uspela organizirati 5 rejništev za odrasle osebe in za 10 otrok. Težave pa so s plačevanjem rejnine, ki pa jo bo po predvidevanjih moč urediti v prihodnjem letu; pripravljajo se namreč ustrezni zakoni-, ki bodo končno uredili status rejnic, ki zahtevajo, da se jim prizna to delo kot družbeno potrebno delo in se jim iz takega dela priznajo tudi določene pravice.
Tudi v letošnjem letu so bile težave z domsko preskrbo, ker smo navezani na domove v sosednjih občinah, pričakujemo pa, da bo problem domskega varstva rešen z dograditvijo Doma upokojencev. Varstvo starejših duševno prizadetih oseb bomo morali urejati skupaj z republiko, vendar pa ta akcija v letošnjem letu še ni pokazala zaželenih rezultatov.
e) TELESNA KULTURA
Letos smo že od spomladi pripravljali ustanovitev temeljne telesno kulturne skupnosti, ki je bila ustanovljena 15. 11. 1973. Vzporedno je tekla tudi akcija za izboljšanje športnih objektov v Kamniku. Dokončno so uredili stadion v Mekinjah, kjer bodo lahko tudi atletska tekmovanja. Delno je bilo urejeno tudi kopališče, tako da ga je moč uporabljati. Se vedno pa obstaja problem telovadnic, ki so samo v šolah; šolska vodstva pa nerada dovoljujejo uporabo zunanjim društvom. Z zgraditvijo srednješolskega centra s telovadnico pa bo v dokajšnji meri tudi ta problem urejen.
6. Krajevne skupnosti
Samoupravno odločanje krajevnih skupnosti dobiva v naši občini iz leta v leto večjo veljavo. To potrjujejo vse večja angažiranost in organiziranost krajevnih skupnosti, učinkovitost zasedanja zborov delegatov teh skupnosti, vedno večja finančna samostojnost in končno - načela nove ustave.
S petletnim planom predvidena sredstva prispevka 7,4 milij. din, bodo zagotovo dosegla višino preko 10 milij. dinarjev, saj bo po oceni znašal za leto 1973 že okoli 2,3 milij. din.
S temi sredstvi in ob dodatnih virih drugih dohodkov, bodo krajevnim skupnostim dane tudi možnosti, da bodo temeljiteje vplivale na urejanje socialnega varstva.
Lahko ugotavljamo, da so v resoluciji nakazani programi in dela v pretežni meri že opravljeni ali pa jih dokončujejo, kar je tudi razvidno iz poročila za devetmesečno obdobje letošnjega leta.
Dohodki od prispevka so znašali skupno s prenesenimi sredstvi iz leta 1972, dotacij SO ter prispevkov gospodarstva in občanov 4,4 milij. din; vsota pa se bo do konca leta še povečala na okoli 5 milij. dinarjev; uporabila pa se bodo glede na začrtana vlaganja: četrtina sredstev za ceste, vaška pota in mostove, nekoliko manj pa za vodovode, rezervoarje ter kanalizacijo, približno četrtina za elektrifikacijo, pokopališča, pomoč društvom in raznim organizacijam, za SLO ter druge stroške. V poprečju pa krajevne skupnosti prenašajo četrtino dohodkov na prihodnje leto z namenom, da bi varčevala za dopolnitev zahtevnejših programov.
Na splošno lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da so vse vasi in zaselki v naši občini preskrbljeni s pitno vodo, razen Zgornjega Okroga in Brezij, kjer v bližini ni primernih izvirov zdrave pitne vode. Kot nujen problem pa se vse močneje kaže vprašanje načinkomunalne ureditve Jeranovega, Vrhpolj ter skupnega področja Most in Komende.
7. Razvoj nerazvitih področij
Tuhinjska dolina, ki velja za manj razvito področje naše občine, dobiva z nadaljevanjem modernizacije ceste vse večje možnosti razvoja. Opazen je že napredek pri koncentraciji naselij z izpopolnitvami dosedanjih zazidav, urbanizacija tega področja pa bo usmerjala posebno individualne investitorje, da se bodo zazidalna območja še razširila.
Raziskave vrelca na Vasenem se bodo nadaljevale, izdelava programa ureditve in zaščite tega področja pa je tudi že v zaključni fazi. V Motniku je dograjena industrijska hala, katere investitor je podjetje Stol. Investicijska vrednost objekta znaša okoli 4 milijone din. Tovarna usnja pa predvidenega obrata usnjene konfekcije letos ne bo ustanovila.
8. Splošni ljudski odpor
Letošnje splošno stanje je potrdilo nujnost krepitve splošne ljudske obrambe sposobnosti in prikazalo stanje aktivnosti ter sposobnosti vseh dejavnikov splošnega ljudskega odpora. Se bolj temeljito bo potrebno krepiti že pričete in opravljene aktivnosti na področju izobraževanja, ustrezne informiranosti, splošne organiziranosti vseh nosilcev obrambe ter nadaljevati z usposabljanjem pripadnikov partizanskih enot.
Občinski odbor Zveze združenj borcev NOV KAMNIK vabi
na žalno komemoracijo, ki bo v nedeljo, 6. januarja 1974 ob 10. uri dopoldne pri spomeniku v Rudniku pri Radomljah v spomin padlim borcem in aktivistom Kamniškega okrožja.
C. OKVIRNA PREDVIDEVANJA ZA 1974. LETO ; Težišče politike družbenoekonomskega razvoja SFRJ Jugoslavije kot tud SR Slovenije se usmerja k skupnim ciljem in nalogam, ki zadevajo odloč r nejše izvajanje ustavnih sprememb v zvezi s krepitvijo samoupravljanja, nadaljevanjem procesa neposrednega povezovanja materialne proizvodnji in družbenih dejavnosti, z uveljavljanjem samoupravnega sporazumevanj in družbenega dogovarjanja.
Vzporedno in v odvisnosti z uresničevanjem samoupravne socialistični usmeritve naše družbe težimo k bolj učinkovitemu gospodarjenju ob po večanju produktivnosti dela; na teh osnovah naj bi se pospešila dinamik > gospodarske rasti v bolj stabilnih pogojih in ob povečanju življenjske] standarda prebivalstva.
Na osnovi teh usmeritev naj bi bili realni vrednostni okviri naslednji:
Letna stopnja rasti v odstotkih Ocena SRS_Ocena SO Kamni)
Družbeni proizvod Industrijska proizvodnja Zaposlenost Produktivnost (realna) Realni oseb. dohodki
6,5-7,5 6,0-7,0 8,0 6,0-6,5 2,0-2,5 2,5-3,0 4,0-5,0 4,0-4,5 3,5 3,0 Za uresničitev teh kazalcev pa bo potrebno:
- pospešiti vse gospodarske aktivnosti;
- zagotoviti hitrejšo gospodarsko rast, posebno v industriji ter celotne«) terciarnem sektorju;
- večja učinkovitost gospodarjenja naj prispeva k hitrejši rasti dohodi kot stroškov;
- z novim davčnim sistemom in ob upoštevanju ustavnih sprememb ni bi se z zmanjševanjem obremenitev gospodarstva zagotovila njegov večja akumulativnost in reproduktivna sposobnost.
Ob uresničitvi ciljev za povečanje akumulativnysposobnosti gospodarstv • pa ne bo mogoče izpolniti načela skladne rasti realnih osebnih dohodke s produktivnostjo dela. Tako naj bi se realni osebni dohodki povečali okoli 3% in naj bi se s tem približali ravni leta 1971. Glede na navedeno naj bi se torej nominalni osebni dohodki zvišali 90% stopnje rasti nominalnega družbenega proizvoda. Tudi nominalni izvirni dohodki za kritje splošne in skupne porabe bodi morali rasti za približno 4% počasneje kot družbeni proizvod. Zato pa tuđi potrebno za uresničevanje ciljev družbenih dejavnosti z vzajemnost]1 ter solidarnostjo še bolj uveljaviti neposredno družbeno dogovarjanje ' samoupravno sporazumevanje med delovnimi ljudmi in delavci na tel področjih ter s tem zagotoviti sredstva za uresničevanje potrebnih, pi gramskih, predvsem pa prednostnih nalog.
3
OB 50 LETNICI ETE
Pred dnevom republike je delovni kolektiv kamniške živilske industrije ETA praznoval pol stoletja obstoja podjetja. Iz skromne delaVnice za predelavo sadja in zelenjave se je po pridružitvi obrata za izdelavo testenin v Šmarci in kvasa v Mengšu razvila živilska industrija Kamnik. Kmalu so opustili proizvodnjo testetin in se usmerili le na predelavo povrtnin in proizvodnjo gorčice.
Leta 1963 so zgradili nove proizvodne prostore, ki so omogočili, da je kolektiv v teh desetih letih za več kot desetkrat povečal proizvodnjo. Povečala se je tudi produktivnost. Pred destimi leti je 60 delavcev proizvedlo 500 ton izdelkov, letos pa bo 260 delavcev predelalo kar 5200 ton povrtnin, kar bo prineslo kolektivu 4,5 milijarde starih dinarjev celotnega dohodka.
Ob letošnjem jubileju je kolektiv ETE izročil v obratovanje novo 2000 m veliko skladišče z mostno tehtnico, katerega vrednost z dovozno cesto in zunanjo ureditvijo znaša 410 milijonov starih dinarjev. Objekt je
projektiralo in zgradilo kamniško gradbeno podjetje „Graditelj". Delovni prostori ETE obsegajo danes že 7STJ0 m .
In kakšni so bodoči načrti? V prihodnjih štirih letih bomo podvojili proizvodnjo in povečali število zaposlenih za polovico, je na jubilejni slovesnosti dejal direktor ing. Iztok Juran-čič. Na trg bodo prišli z novimi izdelki, ki jih že imajo nekaj v poskusni proizvodnji.
gorčica^
SPECIAL'
Kolektivu ob jubileju tudi naše čestitke in najboljše želje za bodoče!
ODLOK 0 OBVEZNEM
SMETI
Smeti in odpadki tudi na območju naše občine že povzročajo preglavice zlasti zato, ker še nimamo povsod organiziranega odlaganja oz. odvoza.
Z odlokom, ki ga je na zadnji seji prejela občinska skupščina bo prav gotovo storjen korak naprej. Ta odlok velja za vsa območja, za katera so izdelani urbanistični in zazidalni načrti! Krajevne skupnosti pa se lahko dogovorijo in zajamejo z organiziranim odvozom smeti tudi ostala naselja.
Po odloku med hišne smeti ne spada odpadni gradbeni material, smeti z dvorišč, tekoči odpadki kakor tudi ne ogorki iz peči, centralne kurjave in kotlarn. Odvoz teh odpadkov je treba plačati posebej.
Za odlaganje smeti se lahko uporabljajo le tipski smetnjaki, ki jih uprav-ljalci zgradb nabavijo na svoje stroške pri komunalnem podjetju. Smeti sme odvažati na javna odlagališča le pooblaščeno komunalno podjetje.
Cena za odvoz smeti bo odvisna od velikosti gospodinjstva, pri poslovnih prostorih pa od površine teh prostorov.
Ker je bilo na seji postavljeno vprašanje, kako je z odvozom smeti, če je na dan, določen za odvoz, državni praznik, je komunalno podjetje odgovorilo, da v takem primeru odvažajo smeti en dan pred praznikom.
Odborniki so dobili tddi pregled cen komunalnih storitev v občinah Domžale, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Trbovlje. Ta pregled kaže, da imamo v Kamniku nekatere komunalne storive, med njimi tudi odvoz smeti, cenejši kot drugod. *
KAKO POTEKA GRADNJA KAMNIŠKEGA VODOVODA?
V letu 1972 je komunalno podjetje razpisalo licitacijo za izgradnjo cevovoda in drenaže z zajetjem na Iverju. V licitaciji — ponudbi so sodelovali trije ponudniki:
Nivo Celje
Hidrometal Mengeš — navedeni
je odstopil,
in Projekt Kranj.
Kot najugodnejši ponudnik je bilo podjetje Nivo Celje. Od skupne predračunske vrednosti 4,152.547 din je podjetje Nivo dalo ponudbo za ca milijon izpod predračunske vrednosti in tako postalo izvajalec del. Na osnovi pismene ponudbe, ki jo je omenjeno podjetje poslalo 20. septembra 1972, je bila sklenjena pogodba za izvedbo del med ponudnikom in komunalnim podjetjem Kamnik, s tem da komunalno podjetje preskrbi ves material po predračunski vrednosti 737.104 din.
Po pogodbi bi moralo podjetje Nivo Celje zgraditi cevovod v dolžini 1.942 m, premera 500 mm, in drenažo z zajetjem v dolžini 345 m, premera 800 in 900 mm, do meseca julija 1973.
Gradnja vodovoda se je pričela meseca aprila 1973 pri železobetonskem mostu v Stranjah. Med gradnjo so ugotovili, da projekt ni mogel upoštevati vseh težavnostnih del, ki so se pokazala med samo gradnjo. Glavne ovire so bile predvsem dostopi in dovozi materiala do izkopanih jarkov (salonitne cevi, težine 800 - 1300 kg) položitev cevovoda preko Kamniške Bistrice v Stahovici, ki je dosegla ob bregu globino tudi do 6 m in to v podtalnici. Vzdolž ceste Stahovica-Kam-niška Bistrica je bilo potrebno v dolžini 183 m vsekati v živo skalo kanal, globok 3 m, za položitev cevovoda. Take in podobne ovire so se pojavljale vse do opravljenega drenažnega izkopa.
Še hujše pa so bile težave pri delih od zajetja do zaključka drenaže na Iverju.
Od objekta zajetja pri Stahovici do drenažnega zajetja so^
polagali tesnilni cevovod, premera 800 mm v globini 4-7 m, dolžine 265 m, in to v podtalnici ob 70 cm globoki vodi. Ob tem je bil tako močan vzgon podtalne vode, da je dvigal že položeni cevovod. Tako je pri dolžini 200 m položenega cevovoda ob zaključku drenaže nastala višinska razlika za 75 cm, to pa ni v skladu z izdelanim projektom. Za isto višino je nastala tudi razlika v drenažnih ceveh v podtalnici. Pri pregledu del je investitor komunalno podjetje Kamnik ugotovil te razlike in zahteval poglobitev jarka. Takoj zatem se je na predlog izvajalca dela sestala strokovna komisija, in to trikrat, ki so jo sestavljali predstavniki geološkega zavoda SRS, vodnega gospodarstva SRS, hidroinženiringa Ljubljana, vodne skupnosti Savinja Celje in komunalnega podjetja Kamnik. Na zadnjem posvetu v Ljubljani 30. oktobra 1973 je bilo sklenjeno,"da je potrebno poglobiti drenažo in cevovod premera 800 mm. Izvajalec Nivo Celje je z delom pričel 12. novembra in je do 24. novembra poglobil ves cevovod, premera 800 mm, do drenaže.
Vsi stroški, nastali s poglobitvijo — dodatna dela, bremenijo izvajalca del Nivo Celje.
Obračuna stroškov gradnje cevovoda, zajetja, drenaže in odškodnin zdaj še ne moremo objaviti, bomo pa to storili takoj, ko bodo objekti zgrajeni in bo poravnana odškodnina (lastnikom zemljišč). Navajamo pa vsote, ki so predvidene v predračunu in uradnih cenitvah, ki so bile delno že plačane, delno pa obstajajo še kot obveze:
1. projekt
2. gradbena dela
3. montaža
4. material
5. drenaža
6. plačanae odškodnine
7. odkup dveh kmetijsko zemljiških zgradb
170.000,00 1,616.802,51 271.384,00 di 737.104,00 1,527.257,00 27.000,00 1,106.812,85
Skupaj
5,813.012,35 i
Zagotovljena sredstva financiranja za leto 1973:
- namensko zbrana sredstva od vodarine in kanalščine od 1. 1970-1973 1,287.000.«
- akontac.prispevka KS Kamnik za leto 1971 - 30.junija 1973 500.000,01
- LB Ljubljana - najeto posojilo 900.000,0»
Skupaj
2,687.000,0
NOVA PRIDOBITEV ZA MOTNISKO DOLINU
NOV OBRAT INDUSTRIJE POHIŠTVA STOL V MOTNIKU
Pred Dnevom republike so v dobni pod Kozjakom slavili pomembno -delovno zmago. Odprli so nov proizvodni obrat industrije pohištva Stol, v Motniku. V gradnjo obrata, v katerem je zaposlenih okrog štirideset delavcev, so vložili okrog. 400.000.000 starih dinarjev. V obratu, ki bo samostojna temeljna organizacija združenega dela, v okviru podjetja Stol, izdelujejo decimiran
les, oboje in zaboje za potrebe ma' čnega podjetja. Poleg sodobnih pij izvodnih obratov imajo delavci, j so se preselili iz zastarele obrtne dj lavnice v Motniku, na voljo moder* pomožne prostote (jedilnico, sa* tarije in drugo). Prvi industrij« obrat na tem območju, tako K poudarili ob otvoritvi, pomeni v* ko pridobitev, ne samo za Motni1 pač pa za vso Tuhinjsko dolino.
1279
Mi
KAMNIŠKI OBČAN
DECEMBER 1973
STRAN 5
J
nit
SREČNO 1974 * SREČNO 1974 i SREČNO
Lončarska obrtna zadruga Komenda
želi mnogo sreče v letu 1974 vsem delovnim ljudem
GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA OBRAT KAMNIK
Obrtno podjetje »SLOGA« Moste pri Komendi
želi srečno in zadovoljno novo leto 1974 vsem delovnim ljudem
želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto
Vsem gostom in občanom želi srečno novo leto 1974
Gostinsko podjetje »PLANINKA« Iz Kamnika
Cenjenim gostom se priporoča
Čestitkam ob novem letu 1974 se pridružuje
Industrija pohištva
■S STOL
kamnik Jugoslavija
KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK
želi vsem delovnim ljudem srečno in uspešno novo leto 1974
Obrtno    podjetje Usluga
Kamnik želi srečno novo leto 1974 vsem občanom
,0f
7
Meso  Kamnik želi srečno novo leto 1974 svojim odjemalcem in vsem delovnim ljudem
ŽIVILSKA INDUSTRIJA
KAMNIK želi vsem občanom iii poslovnim partnerjem srečno in uspešno novo leto 1974
I*
menina tovarna pogrebne opreme Kamnik—Šmarca želi ob novem letu mnogo uspeha vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem
Žito Ljubljana obrat Vesna v Kamniku želi vsem delovnim ljudem srečno novo leto 1974
Kočna Kamnik trgovsko podjetje na veliko
tn malo želi vsem delovnim ljudem srečno in uspeha polno novo leto 1974
ŽwlarSt kamnTk
Tekstilna tovarna SVILANIT KAMNIK
čestita vsem svojim kupcem srečno in uspehov polno novo
leto 1974
in priporoča svoje izdelke: -FROTIR BRISAČE
- FROTIR PLAŠČE ZA DOM IN PLAŽO
- MODNE KRAVATE
PODJETJE - -KAMNIK-
-i- KAMNIK
želi srečno in uspešno novo leto 1974
Naročnikom in kupcem nudimo:
amonitratna praškasta razstreliva, vžigalno vrvico, rudarski in lovski smodnik, razna druga vžigalna sredstva, izdelke za ognjemete, pirotehnično galanterijo in lovske patrone
ljubljanska banka
- podružnica Kamnik
čestita vsem vlagateljem hranilnih vlog, potrošnikom in vsem občanom novo leto 1974
Srečno novo leto 1974 želi
Industrijsko podjetje ALPREM Kamnik
Priporoča svoje izdelke in usluge:
— izdelovanje in montaža oken, vrat, vetrolovov
— pregradnih sten, fasad idt. iz aluminija
— opremo za samopostrežne in klasične trgovine vseh vrst
— stavbno ključavničarstvo
SploSno gradbeno podjetje »GRADITELJ« - Kamnik, Maistrova 7
želi srečno novo leto 1974 in se priporoča za naročila vseh gradbenih del
Jcuoena usnja Katntuk
želi ob novem letu 1974 mnogo delovnih uspehov kupcem, poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem
OBRTNO IN MONTAŽNO PODJETJE KAMNIK
želi srečno novo leto 1974 in priporoča usluge v svojih obratih
Opravljamo:
— elektroinstalacijska dela,
— kovinsko instalacijska,
— vodovodno-instalacijska,
— kovinsko konstrukcijska, kleparska, pleskarska, slikarska in steklarska dela
i
TITAN
K A ,M N I. K |UG(i)SLAVI)A
Tovarna kovinskih izdelkov in livarna proizvaja:
fitinge črne in pocinkane — ključavnice navadne in cilindrične, gospodinjske strojčke, ulitke za sive in tempera litine
Cenjenim odjemalcem priporočamo naše izdelke in jim želimo srečno in uspešno novo leto 1974
*
*
ALI JIH POZNAMO?
LOJZEKEBE
Večkrat smo pod tem naslovom že pisali o ljudeh, po katerih so poimenovali naše ceste, ulice in pota. Pogosto tudi stanovalci ne vedo skoraj nič o človeku, po katerem ima njegova cesta ime. Spet se vračamo k cestnim imenom, da jih pojasnimo, zabeležimo in ohranimo.
Kebetova ulica je osrednja prometna os na Zapriškem polju. Po kom ima ime, kdo je bil Kebe, ali ga poznamo?
Koje bilo v drugi polovici leta 1941 ustanovljeno pokrajinsko partijsko vodstvo za Gorenjsko, sq za sekretarja določili Toneta Dolinska, člani pa so bili Lojze Kebe in njegova žena Mira ter Tomo Brejc. Kebe je imel posebno nalogo, da vodi povezavo s partizanskim poveljstvom za Gorenjsko. Zato je večkrat potoval v Ljubljano, vračal pa se je preko Domžal. Po vrnitvi na Gorenjsko je prinesel vest Tomu Brejcu, da mora oditi na Primorsko, kamor bi šel Žagar, če ne bi padel. Po Dolinškovi aretaciji in Žagarjcvi smrti je tako ostal samo še Kebe, ker je žena med tem že drugič postala mati. Kebeta so 4. aprila 1942 imenovali za prvega komisarja prve grupe odredov Gorenjske, Gregorčiča pa za komandanta. Lojze Kebe se je izkazal kot preudaren in iznajdljiv organizator partizanstva. Bil je trezen, demokratičen in prepričevalen. Pokazal je izredne vojaške sposobnosti. Žal pa je nepričakovano padel na Jamniku nad Železniki 16. oktobra 1942. Hudo ranjen je svojemu nasledniku Vinku Hafnerju povedal vse, kar mu bo potrebno za nadaljnje delo.
Lojze Kebe se je rodil 26. junija 1908 v vasi Jezero pri Cerknici. V Trnovem pri Ljubljani se je izučil za ključavničarja, nato pa se je zaposlil v tovarni Titan v Kamniku. Tu se je brž vključil med napredne delavce, ki so se zbirali okrog Solidarnosti. Ker se je kot nepomirljiv borec za delavske pravice udeležil znane stavke leta 1928, so ga v Titanu odpustili. Kmalu nato je odšel v vojsko, po vrnitvi iz Kragu-jevca pa je delal v Tacnu. Postal je navdušen član Vzajemnosti in končno partije.
Za narodnega heroja je bil proglašen 5. julija 1951, po njem pa se imenuje tudi osnovna šola v Šentvidu pri Ljubljani.
I.Z.
Kamnik pred lOOlett
- J. Sima, učitelj druge mestne šole v Ljubljani, je imenovan za šolskega nadzornika kamniškega okraja namesto odstopivšega nadzornika Mateja Močnika. J. Sima je kot urednik Schulzeitunge že v prvi. številki pokazal roge (Danica 1873, štev. 5).
- Učitelji kamniškega šolskega okraja so imeli zbor, ki ga je sklical okrajni šolski svet. Zbor je pod vodstvom G. Sima sestavil novi šolski red za vse dvorazredne šole. Po novem četrtek ne bo več prost dan, pouk bo vseh šest dni tedna po 3 ure dopoldne. Osupnila pa nas je navedba, da bo pouk veronauka šele tretjo uro. G. Sima vrže krščanski nauk v vrsto najmanj potrebnih reči kot petje in telovadbo. Zastopnik cerkve bo gotovo kaj spregovoril pred deželno šolsko oblastjo za preganjani krščanski nauk (Slovenec, 18. novembra 1873). Dne 27. novembra pa sam okrajni šol. nadzor. Sima odgovarja, da bo četrtek še naprej prost dan in da se bodo učitelji in kateheti sami pomenili in določili ure pouka.
- Brod pri Šentjakobu na Savi je nezanesljiv. Ko se je 21. julija
utrgala vrv, so trije ljudje in dva konja splavali po vodi. Rešili so se, ker je bila voda plitva. Naj bi se zgradil most, brodar je brezvesten sebičnež! (Novice 1873, štev. 34).
- Kako neprecenljiva dobrota bi bila, če bi namesto broda postavili most, ki bi se dobro splačeval, saj bi vsak rad plačal večjo mostnino, da bi le varno in hitro vsak čas prišel čez Savo. Veliko ljudstva iz kamniške in domžalske okolice bi ga uporabljalo. Če ne bo denarja za most iz državne blagajne, naj dajo dovoljenje, da ga občine zgradijo na svoje stroške (Novice, str. 284).
- V odbor kamniške Čitalnice so bih izvoljeni Janez Murnik za predsednika, Josip Orel za blagajnika, J. Polak, Gregor Slabajna. Fr. Tominc, Pr. Prohinar, Fr. Hajek, A. Froelich in Janežič za odbornika. Vsi izvoljeni so dobri gospodarji, zato je upati, da se bodo za Čitalnico dobro potrudili in skrbeli za napredek društva (Slovenec 20. dec. 1873).
KAMNIŠKE ANEKDOTE- KAMNIŠKE
Anekdota je kratka, dovtipna zgodbica, navadno posneta iz življenja znanih ljudi, ki nam kaže značaj človeka. Grški zgodovinar in filozof Plutarh (40-120) je rekel, da ena sama anekdota kako osebo včasih veliko bolj jasno oriše kakor pa več strani zgodovinskih podatkov.
O Finžgarju je znano, da je bil nagle jeze. To nam kaže tudi naslednja anekdota.
Na Gozdu nad Kamnikom je 12. junija 1925 umrl župnik Leopold Podlogar, po rodu iz Podloga pri Velikih Laščah, kjer je bil rojen 14. novembra 1878. Bilje znan mladinski pisatelj, pa tudi zgodovinar. Kjer je služboval, je zbiral zgodovinske podatke o kraju in ljudeh. Napisal je
tudi zgodovino dobske in neveljske fare, ki je ostala v rokopisu. Na Gozdu je bil od leta 1913 župnik in učitelj. Njegovega pogreba se je udeležil tudi pisatelj Franc Finžgar. Kamniški dekan Ivan Lavrenčič je imel v cerkvi govor, v katerem je slavil zasluge pokojnika. Finžgar je ob dolgoveznem in monotonem govoru prijetno zadremal. Sedel je na stolu v vrsti pred klopmi. Eno nogo je imel iztegnjeno, drugo pa prekrižano čez koleno. Ministranti so hodili mimo in eden je stopil Finžgarju na nogo, prav na žulj, ki ga je bolel po utrudljivi in strmi poti na Gozd. Finžgar se je sunkovito prebudil iz dremavice in prisolil fantu krepko zaušnico, da je v zbrani tišini glasno odjeknilo v cerkvi med dekanovim govorom.
Pridobil si je zavezništvo oglejskega patriarha in nekaterih plemičev. Da bi se laže branil, se je preselil na strmi grad v Grebinju. Vojna je divjala dalj časa. Uporni in ropa željni plemiči so uprizarjali prave bitke, ko pa je Majnhard poslal svoje čete, da kaznujejo upornike, je bil Ulrik Vovbrski v veliki stiski. Tu mu prihiti - v marcu 1293 - na pomoč najslavnejši vitez tistih časov Viljem Ostrovrhar iz Svibna ob Savi. Končno je Viljem padel, Ulrik pa se je moral vdati vojvodu Albrehtu. Viljema Ostrovrharja je ljudstvo ovilo s pravljicami: ni ga mogel rešiti niti čudežni prstan, ki so mu ga dale vile ... Vse te dogodke je zlil v svojo prvo zgodovinsko dramo „Viljem Ostrovrhar" naš pesnik Anton Medved.
Kmalu je goriška posest tako narasla, da sta si jo Majnhard in njegov brat Albert razdelila. Majnhard je obdržal Tirolsko, vojvodstvo Koroško in upravo Kranjske. Ko je leta 1295 umrl, so dediščino vzajemno upravljali njegovi trije sinovi. Henrik se je oženil z Ano, sestro češkega kralja Vaclava, ki je bil leta 1306 umorjen. Ker je z njim izumrla rodbina Przemislovičev, je Henrik menil, da je upravičen do čeških dežel. Habsburžan Albreht pa jih je po fevdnem pravu zahteval zase. Nastala je vojna, ki je zajela tudi nase kraje.
Končno je Henrik postal češki kralj, vendar je že leta 1310 zapustil Češko, ko je bil Henrik Luxemburški izvoljen za nemškega cesarja in je Češke dežele dobil njegov sin Ivan. Henrik se je vrnil in vladal v svojih deželah. Cesarjeva pristaša sta bila grofa Vovbrski in Ortenburški, ki sta v družbi s Henrikom Goriškim zavzela Kranj in Kamnik. Ko se je Henrik Tirolski pobotal s Habsburžanom, mu je prepustil Savinjsko dolino, ki jo je Habsburžan priključil Štajerski. Lahko razumemo, zakaj je bil Albreht Habsburški močno proti svojemu' nekdanjemu zavezniku, saj ni hotel dopustiti, da bi se razvila spet močna češka država pod okriljem tirolsko-čeških grofov, ki jo je njegov oče Rudolf komaj preprečil. Za Henrika Tirolskega navajajo viri, da se je pogosto mudil v Ljubljani in Kamniku. Ko je leta 1335 umrl, brez potomcev, so njegove dežele Koroško in Kranjsko podedovali Habsbur-žani. Goriška veja grofov pa je še celih 150 let vladala. Na račun patriarhata so si pridobili v Istri veliko ozemlja, prav tako pa po Dolenjskem in Beli krajini. Ko je moral oglejski patriarh leta 1362 odstopiti Habsburžanom v dedni fevd vsa posestva po slovenskem ozemlju, so jih ovirali na poti do morja le še goriški grofi. Leta 1364 je bila Kranjska povzdignjena v vojvodino in leta 1366 so Habsburžani že dosegli morje, tako da se je Trst že leta 1382 podal pod njihovo varstvo. Ko so izumrli goriški grofi, je leta 1500 tudi njihova dediščina pripadla Habsburžanom. Tako so bili vsi Slovenci do razpada Avstrije 1918 združeni pod Habsburžani v težkem boju za svoj narodni obstoj.
Vendar pa je oblast Habsburžanov in goriških grofov naletela tudi na odpor. Ulrik Vovbrski je hotel osnovati samostojno Savinjsko Marko in tam vladati. Pridobil si je zavezništvo oglejskega patriarha in nekaterih plemičev. Da bi se laže branil, se je preselil na strmi grad v Grebinju. Vojna je divjala dalj časa. Uporni in ropa željni plemiči so uprizarjali prave bitke, ko pa je Majnhard poslal svoje čete, da kaznujejo upornike, je bil Ulrik Vovbrski v veliki stiski. Tu mu prihiti - v marcu 1293 na pomoč najslavnejši vitez tistih časov Viljem Ostrovrhar iz Svibna ob Savi. Končno je Viljem padel, Ulrik pa se je moral vdati vojvodu Albrehtu. Viljema Ostrovrharja je ljudstvo ovilo s pravljicami: ni ga mogel rešiti niti čudežni prstan, ki so mu ga dale vile ... Vse te dogodke je zlil v svojo prvo zgodovinsko dramo „Viljem Ostrovrhar" naš pesnik Anton Medved.
Kmalu je goriška posest teko narasla, da sta si jo Majnhard in njegov brat Albert razdelila. Majnhard je obdržal Tirolsko, vojvodstvo Koroško in upravo Kranjske. Ko je leta 1295 umrl, so dediščino vzajemno upravljali njegovi trije sinovi. Henrik se je oženil z Ano, sestro češkega kralja Vaclava, kije bil leta 1306 umorjen. Ker je z njim izumrla rodbina Przemislovičev, je Henrik menil, da je upravičen do čeških dežel. Habsburžan Albreht pa jih je po fevdnem pravu zahteval zase. Nastala je vojna, kije zajela tudi naše kraje.
Končno je Henrik postal češki kralj, vendar je že leta 1310 zapustil Češko, ko je bil Henrik Luxemburški izvoljen za nemškega cesarja in je Češke dežele dobil njegov sin Ivan. Henrik Tirolski se je vrnil in vladal v svojih deželah. Cesarjeva pristaša sta bila grofa Vovbrski in Ortenburški, ki sta v družbi s Henrikom Goriškim zavzela Kranj in menda Kamnik. Ko se je Henrik Tirolski pobotal s Habsburžanom, mu je prepustil Savinjsko dolino, ki jo je Habsburžan priključil Štajerski. Lahko razumemo, zakaj je bil Albreht Habsburški močno proti svojemu nekdanjemu zavezniku, saj ni hotel dopustiti, da bi se razvila spet močna češka država pod okriljem tirolsko-čeških grofov, ki jo je njegov oče Rudolf komaj preprečil. Za Henrika Tirolskega navajajo viri, da se je pogosto mudil v Ljubljani in Kamniku. Ko je leta 1335 umrl brez potomcev, so njegove dežele Koroško in Kranjsko podedovali Habsburžani. Goriška veja grofov pa je še celih 150 let vladala. Na račun patriarhata so si pridobili v Istri veliko ozemlja, prav tako pa po Dolenjskem in Beli Krajini. Ko je moral oglejski patriarh leta 1362 odstopiti Habsburžanom v dedni fevd vsa posestva po slovenskem ozemlju, so jih ovirali na poti do morja le še goriški grofi. Leta 1364 je bila Kranjska povzdignjena v Vojvodino in leta 1366 so Habsburžani že dosegli morje, tako da se je Trst že leta 1382 podal pod njihovo varstvo. Ko so izumrli goriški grofi, je leta 1500
tudi njihova dediščina pripadla Habsburžanom. Tako so bili vsi Slovenci do razpada Avstrije 1918 združeni pod Habsburžani v težkem boju za svoj narodni obstoj.
V našem sestavku smo posvetili nekoliko več pozornosti češkemu kralju Otakarju in dogodkom okoli njegovih bojev s Habsburžani. Za nas je to obdobje zelo važno, saj se v zvezi z Otakarjem leta 1271, torej pred dobrimi 700 leti, prvič v zgodovini pojavi slovensko ime Kamnik za naše mesto, medtem ko je bil doslej v vseh latinskih ah nemških listinah znan samo kot Stein ali Stain. Za Otakarja in tudi za naše kraje je bila usodna njegova bitka pri Suhih Krutih na Moravskem polju 26. avgusta 1278, v kateri je Otakar padel. Zgodovinarji opravičujejo Otakarja, češ da gaje k odločilnemu boju z nemškim cesarjem Rudolfom Habsburškim silila njegova častihlepna žena, madžarska plemkinja. Cesar Rudolf Habsburški pa je imel upravičen izgovor, ko je alpske dežele podelil v fevd svojemu sinu Albrehtu, češ da jih je priboril spet nazaj nemškemu cesarstvu. Zato pač nihče ni oporekal njegovim predlogom o usodi Avstrije, Štajerske, Koroške in Kranjske. Ostala pa je zamisel o veliki državni skupnosti, ki bi segala od Krkonošev do Jadranskega morja. Kar je neprevidni in k hitrim uspehom stremeči Otakar zasnoval, to so potem Habsburžani modro in premišljeno izpeljali. Z veliko potrpežljivostjo so krotili svojo grabežljivost, kije bila ena izmed glavnih lastnosti tega v Švici udomačenega frankovsko-Švabskega rodu. Od 1282 do 1382 so si brez bojev, zgolj z ženitnimi pogodbami utrli pot do morja in tako spretno dosegli Otakarjev sen o veliki in mogočni državi.
Ko so vladali deželni knezi in bivali stalno v svojih deželah, so tudi sami vodili vrhovno upravo in sodstvo. Po smrti zadnjega Spanheimovca Ulrika, ki ni zapustil zakonitih naslednikov, pa so Otakar, Goriško-tirolski grofi in potem Habsburžani redko prihajali v deželo. Zato so seveda morali upravo dežel poveriti svojim namestnikom, ki so se imenovali deželni glavarji-Običajno so bili iz vrst domačega višjega plemstva. Dohodke deželnega kneza pa je upravljal vicedom, kateremu so morali polagati račune tudi mesta in trgi.
Ljubljana se je razvila kot glavno mesto Kranjske, ko je postala sedež vicedomov in deželnih glavarjev. Vrsto vicedomov lahko zasledujemo že od 1255 naprej, vrsto deželnih glavarjev pa od 1261. Ob teh visokih uradih so se naselili v mestu tudi nižji uradniki. Plemiči so radi zidali v mestu svoje hiše, ki so bile za njih nekaki vikendi v današnjem pojmovanju besede, nikakor pa niso bih pripravljeni deliti z meščani tudi bremena glede gradnje in vzdrževanja mestnega obzidja. Prav iz tega razloga je leta 1320 vojvoda Henrik Tirolski izdal ukaz, da v mestih ni nobenega razločka glede bremen. Kakor vsak meščan tako je tudi plemič dolžan prispevati za utrditev mesta in vzdrževanje mestnega obzidja. (Vrhovec: Topografski opis Ljubljane, MS 1885, str. 188)
Vicedom je bil namestnik deželnega kneza in je bil le njemu odgovoren. Nadzoroval in upravljal je vse knežje imetje v deželi, posestva, gozdove, poslopja in razne pristojbine (mostnino, mitnino). Trgi in mesta so bili po takratnem pojmovanju kneževa lastnina, zato je bil vsakokratni vicedom predstojnik trgom in mestom. Vicedom je bil tudi predstojnik svobodno rojenih kmetov, potrjeval je v kneževem imenu v mestih voljene sodnike in reševal pritožbe in spore meščanov. Za opravljanje te službe so izbirali ugled-. ne člane iz vrst kranjskega plemstva. Prvi znani kranjski vicedom je bil Wcigand iz Kamnika (Weigand de Stein).
Prvi habsburški poveljnik na Kranjskem je bil Majnhard Tirolski. Ker v tem času ne zasledimo kakega vicedoma na Kranjskem, je očividno, da je bila vsa uprava združena v rokah deželnega poveljnika. Koje leta 1292 umrl cesar Rudolf Habsburški, si je njegov sin vojvoda Albreht dal od novega cesarja Adolfa Nassavskega podeliti kot fevd Avstrijo, Štajersko, Kranjsko in Dolenjsko Marko, Koroško pa vojvoda Majnhard Tirolski. Za svojega namestnika teh dežel je vojvoda Albreht določil najstarejšega sina Rudolfa. V vojni, ki jo je vojvoda Albreht začel proti svojemu bivšemu zavezniku Henriku Tirolskemu, ki je bil takrat češki kralj, sta vdrla na Kranjsko, kakor smo že rekli, grofa Henrik Goriški in Meinhard Ortenburški in v septembru zavzela tudi Kranj in Oblo Gorico (zgodovinar Dimitz trdi, da je bil to Kamnik), Ljubljano pa je obranil vicedom Henrik Gralant. Ko je bil 1., maja 1308 vojvoda Albreht umorjen, je vojvoda Henrik Tirolski sklenil ugoden mir z vojvodom Friderikom Avstrijskim, ki se je obvezal, da bo vsa mesta vrnil Henriku Tirolskemu. Morda so res Ortenburžani dobili za kratek čas v posest kamniški stari grad, vendar o tem nimamo nobenega oprijemljivega dokaza, Parapatov zapis o Ortenburžanih kot posestnikih Starega gradu pa je napačen. Očividno je to napako prevzel tudi Stiasny (Kamnik, stran 6 in 8), ko trdi, da so bili lastniki Starega gradu najprej grofje Ortenburžani, pozneje Gallenberžani, Celjani itd. Parapa'. namreč v svojih Doneskih na zgodovino Kamnika (Letopis Matice Slovenske za leto 1876 str. 127) navaja pod št. 12 sledeči podatek, v katerem po tiskovni napaki v Valvasorju namesto Kamnek imenuje Stari grad Karnek: dne 23. maja 1276 so bih na Karneku kaštelani bratje Henrik, Gottfried, Ulrik in Bertold, ki jim je Gebhard Sovneški izročil v Lokah v Tuhinjski dolini štiri zemljišča. Karnek (pravilno torej Kamnek ah Stari grad, op. I.Z.), sedaj razvaline nad mestom, so imeli grofje Ortenburški
kot fevd koroških vojvodov. Vsled pogodbe med Friderikom in Henriko !, Ortenburškim zaradi očetove zapuščine 25. aprila 1263 je pripadal „antru i et castrum Lapis" - jama (duplina) in grad Kamnik, grofu Henriku, j *j njegovi srhrti, ker je bil brez otrok, pa okoli 1271 bratu Frideriku. Bli \ gradu je bila jama-antrum, ki je bila v zvezi z gradom. Tam so se skrivah v s in obenem branih grad. Izhod iz jame je bil zazidan in okno je spušča vanjo nekoliko svetlobe. (Valvasor III, str. 548). Leta 1263 so bih o* J kaštelani ali grajski varhi Ulrik, njegov brat Markard, Rudiger mlajši 1 Majnard Ploz s svojimi družinami. ]
Tako torej piše Parapat in za njim lahko beremo v nekaterih zgodovinsM ; knjigah, da so kamniški Stari grad sezidali Ortenburžani. Ti Parapatovi zapj pa se nanašajo na grad Kamen pri Begunjah in njegovo jamo ah votlim Objavljamo torej podatek in popravek z namenom, da ljubitelji Kamnikar pisci njegove preteklosti ne bi ponavljali napak.
Kaj nam je potem znanega o našem Starem gradu, ko ga je po srnf1 vojvoda Ulrika Spanheimskega leta 1269 podedoval češki kralj Otakaf Spomnimo se, da je Neža Andeška prinesla Ulriku v zakon kot doto tudi o" kamniška gradova. Otakar pa je postal dedič naših dežel na osnovi ded^ pogodbe, ki sta jo sklenila v Podjebradu leta 1268 vojvoda Ulrik Koroški češki kralj Otakar. Verjetno je takoj po zmagi Rudolfa Habsburškega r* Otakarjem, ko je dobil Majnhard Tirolski Koroško v fevd, Kranjsko pa[ zastavo za posojilo, ki ga je dal Rudolfu Habsburškemu, dobil Stari grad fevd. Iz listine, ki je bila izdana 2. oktobra 1297 izvemo, da je patri*11 podelil patronatsko pravico Seifridu. Na Starem gradu je namreč vift Seifrid Gallenberški dal sezidati kapelo sv. Janeza Krstnika. Kamniški župDr Manfred della Turre je 15. januarja 1297 potrdil vitezu Seifridu Gallenb? škemu, svojemu faranu, ustanovljenega duhovnika pri tej kapeli, h kateri! dal deset zemljišč in desertno pod hribom, farno cerkev pa je oškodoval) zemljiščem v Nevljah - „in villa Nevel". Patronat prepusti župnik druži* Gallenberg, postavljanje kaplana pa pridržuje sebi in svojim naslednikof Patriarh Rajmund je potrdil to listino naslednje leto. Ko je bil že grad razvalinah, je bila na Sfiuem gradu še vedno na praznik sv. Janeza Krstnikaf kapeli maša, zadnjič menda leta 1749, kot trdi zgodovinar Josip Benkovij
GALLENBERŽANI USTANOVIJO SAMOSTAN V MEKINJAH
Kakor smo videli, so bili že pred letom 1300 lastniki Starega graif Gallenberžani. Prav tako so bili lastniki obširnih posestev in gradu v W kinjah. Že leta 1143 je kot priča podpisan na neki listini Viljem Mekinjski* potem spet leta 1169. Pri gradu je bila starodavna kapela Matere božj* Mekinjski vitezi so se najbrž po gradu Gallenbergu pri Litiji začeli imenov-J Gallenbergi, ali pa so samo sorodna veja istega rodu. Zgodovina je tu skop* podatki.
Leta 1300 pa so Gallenberžani ustanovili na svojem posestvu v Mekinje ženski samostan. Že leta 1287 je prosil Seifrid Gallenberški kamnišker župnika Manfreda della Turre, da mu dovoli ustanovitev kaplana pri grajs" kapeli. Ustanovi je podaril več posestev v Mekinjah. Malo pred smrtjo pat tu ustanovil samostan za 13 redovnic. Valvasor trdi, da je bila prva opatih Klara Gallenbergova hči, zato je ustanovo poklonil redu klarisinj. Milkovtf! v svojem delu o samostanih na Kranjskem temu oporeka. Navajamo nek' listin iz prve dobe samostana, ki jih ie objavil Šumi v AH II.
Gallenberg, 9. oktobra 1300. Seifried Gallenberški in njegova žena Eliz? beta ustanovita na svojem posestvu v Mekinjah ženski samostan sv. Klare k mu podarita številna posestva. Priče vitezi Konrad Gallo, Hartvik iz Mengš* Vernher iz Loke in plcmenitniki kranjski, predvsem Gallenberžanov 1r Henrik Lavan, sin Seifried, Nikolaj Limbarski, Vilhelm iz Črnelega, Ortolf' Mengša in mnogi drugi.
Iz naslednje listine vidimo, da je ustanovitelj samostana Seifrid Galle"! berški umrl med 9. oktobrom 1300 in 15. junijem 1301.
Mekinje, 15. junija 1301. Elizabeta, vdova Seifrida Gallenberškega in sj Seifrid izjavljata, da jima je dal kaplan Jurij v njihovi Marijini kapeli v M(. kinjah na svoji smrrni postelji 3 marke pfeningov, ki naj jih razdelita med \i revnih duhovnikov. Zraven tega je njej poveril štiri kmetije na oskrbnikovi' njivah, eno v Nevljah in eno na Okroglem, ki jih je bil sam kupil. Te nm poklanja Elizabeta mekinjskemu samostanu. Priče Adam in Eisenrik | Mekinj, Bertold Kolienz, Nikolaj iz Kamnika, Vilhelm iz Črnelega, Sei0, Gallenberški itd. , - Mekinje, 20. avgusta 1301. Seifried, Friedrich, VVilhelm in Oto kakor tuj njegove tri sestre, Katarina, Rihca in Meika, otroci pokojnega Seifri* Gallenberškega, ustanovitelja samostana v Mekinjah, ki ga je zgradil na sv? jem posestvu in zemljišču ob Marijini kapeli v Mekinjah, poklanjajo svoj patronatsko pravico do te kapele opatinji Klari in ženskemu samostan^ Seifrid pa po lastni volji in v soglasju z dediči to potrjuje s svojim pečato'' in pečatom Henrika Lavana, zdaj kranjskega vicedoma. Priče: Henrik Lavafjj Friderik Vranjepeški (de Rabensberch), Bertold Kolienz, Adam in Eisenrs' iz Mekinj. Papež Bonifacij VIII. je to daritev potrdil in odobril 13. decemb'j 1301. (nadaljevanje sled|
SB
B*
1791
75
67^0
2389
09
4880
PRIČAKUJEMO VEG ZANIKANJA
Več ali manj je že znano uspešno delovanje Posebne osnovne šole na Homcu, ki bo drugo leto praznovala že desetletnico svojega obstoja. Veliko je bilo že napisanega o delu in uspešnem razvoju te šole in tudi s kakšnimi problemi se mora ta šola boriti ves čas svojega obstoja. Neprestano naraščanje števila otrok na tej šoli ima za posledico tudi vsako leto večjo potrebo po novem učnem kadru, po večjih prostorih, večji porabi učnega materiala. Kolektiv te šole je obenem z vodstvom šole žc pred leti sestavil petletni perspektivni plan razvoja posebnega šolstva v domžalski in kamniški občini. Ta plan naj bi bil realiziran do leta 1975. Na žalost je perspektivni plan abležal v predalih merodajnih forumov in je z leti postal nerealen. Treba je bilo sestaviti nov srednjeročni plan, saj je število otrok naraslo preko 203 in" Število učnega kadra na 25. Ostale so kolektivu le obljube in vedno težji problemi, kam z otroki. Šola, ki bi bolj kot katerakoli druga osnovna šola rabila telovadnico, je še danes brez primernega letnega in zimskega telovadiš-5a. Vsa telesna vzgoja sedaj poteka na spodnjem hodniku šole, ki še malo ni primeren za to. Šolsko malico imajo po učilnicah. Kako izgledajo učilnice
po taki malici, zlasti v nižjih razredih, si lahko mislite. Z naraščajočim številom otrok na šoli postaja tudi dosedanja delavnica za delovno usposabljanje teh otrok iz dneva v dan premajhna. Izhoda iz teh težav pa ni videti, niti v bližnji prihodnosti. Velika opora pri vsem tem reševanju je društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam, <i ima svoj sedež na šoli. Člani tega društva so starši tuk. otrok, predstavniki podjetij in tovarn obeh občin in družbenopolitičnih organizacij. Društvo je vsa ta leta močno podprlo delo te šole tako materialno in moralno. Na zadnjem občnem zboru v tem letu je sprejelo več sklepov za nadaljnje delo. Treba bi pa bilo, da bi se število članstva pomnožilo, saj so mnogi, ki so že bili nekdaj člani tega društva, na to pozabili. Upravni odbor vljudno vabi v prvi vrsti starše otrok, ki obiskujejo to šolo in njih rejnike, da pristopijo kot redni "Člani. Želeli bi tudi več zanimanja od strani naših tovarn, ki so že doslej vsaj nekateri, pokazali veliko dobre volje.
N. Vodnik
OB 10 LETNICI OSNOVNE ŠOLE FRANA ALBREHTA
Naša šola se imenuje po našem rojaku, pesniku in publicistu Iranu Albrehtu. Letos praznujemo 10-letnico delovanja v novih šolskih prostorih, zato je prav, da vam predstavimo zgodovino te stavbe učenosti, kjer si I pridobivamo prvo znanje in se pripravljamo za uspešno življenje.
Prve razprave o zidavi novega šolskega poslopja so se začele 1955. leta na takratnem Mestnem ljudskem odboru Kamnik. 1957. so bili naročeni načrti pri inženirju arhitektu Navinšku; odobreni so bili dve leti kasneje. Gradbeno podjetje Projekt Kranj, ki je prevzelo gradnjo novega šolskega poslopja, je pričelo z delom v jeseni leta 1959. Zaradi pomanjkanja denarja se je gradnja vlekla štiri leta. Med gradnjo je gradbeni odbor ugotovil, da bo šola zaradi reorganizacije osnovnih šol v kamniški občini premajhna. Občinska skupščina Kamnik je sklenila stavbo nadzidati za eno nadstropje, tako da je bil zagotovljen prostor za dvoizmensko delo osnovne šolyin gimnazije. Poleti 1963 se je I. osnovna šola, kot se je naša šola takrat imenovala, morala izseliti iz prostorov nad pošto. V jeseni nova šola še ni bila vseljiva, zato je bil do 8. oktobra pouk na prostem, potem pa smo se vselili v I., II. in III. nadstropje, v pritličju pa so gradbeniki dokončavali svoja dela. Svečana
otvoritev je bila pred 29. novembrom. Na žalost telovadnica še do danes ni zgrajena in gostujemo v domu Slavka Slandra.
Od preselitve v nove šolske prostore pa do danes je število učencev precej naraslo in še vedno narašča, za nove razrede pa ni prostora. Šele ko bo zgrajen srednješolski center in dograjena osnovna šola na Duplici, bomo lahko prešli na enoizmenski pouk.
Tako. Predstavili smo vam kratko zgodovino naše šole. 10 let res ni dolga doba. Izgubi se kot kaplja v morju. Vendar pa je za nas to že pomemben jubilej. V teh desetih letih se je marsikaj zgodilo, marsikaj pa je tudi še pred nami. Učni uspeh se je do zdaj že precej izboljšal in je zelo dober. Pomanjkanje prostorov pa nam deltežave pri Organiziranju krožkov, dodatnega in dopolnilnega pouka, podaljšanega bivanja. Vendar upamo, da se bo tudi to, kar si vsi želimo, v nekaj letih uredilo in se bodo delovni pogoji na naši šoli še izboljšali.
Tatjana Repanšek, 8. a osnovna šola Frana Albrehta
SMRT iT. ZAJCA
Že večkrat sem bral, kako so Nemci uničili partizansko bolnišnico v gozdu pri Komcnški Dobravi. Ko sem te dni lazil okrog Komende in Komcnške Dobrave in o tem spraševal ljudi, mi nihče ni vedel povedati, kako je umrl dr. Tine Zaje, partizanski zdravnik. Kje so nekateri pisci dobili podatek, da so Nemci pri napadu na bolnišnico ujeli dr. Zajca, ga zvezali k drevesu in tako je moral gledati smrt ranjencev in bolniškega osebja. Prosim bralce, naj mi sporočijo, od kod izvirajo ti podatki, ker nameravam podrobno opisati to tragedijo.
Nadalje mi ni jasno, zakaj združenje borcev NOV Komenda dovoli, da so na spominski plošči napake. Tako na primer piše, da je bila Johanca Slanovec iz Zaloga, v resnici pa je bila iz Olševka. Za bolničarko Minko Mam piše, da je bila iz Šentvida pri Ljubljani, čeprav nikdar ni tam živela. Med ranjenci ni bilo Petra Borca, ampak Alojz Petek, ki ga ni na plošči.
Drugo leto bo minilo trideset let od tega dogodka in zato predlagam, da se to spominsko obeležje povsem prenovi in napake popravijo. Nadalje prosim vse sorodnike padlih v tej bolnišnici, da mi pošljejo njihove življenjepise in slike, ki jih bom uporabil za knjigo „Po sledovih čmorokcev". Knjiga bo izšla drugu leto. Podatke pošljite na naslov: Jože Vidic, 61000 Ljubljana, Povšetova 104/d.
Jože Vidic
KDAJ VEČ KOT 5 DELAVCEV?
Nekateri obrtniki bodo po sklepu občinske skupščine v bodoče lahko zaposlili več kot pet delavcev. Če bo obrtnik, ki opravlja popravila, vzdrževalna dela ali izdeluje posamezne izdelke po individualnih naročilih, načrtih in zahtevah naročnikov zaprosil za dovoljenje, da lahko zaposli več kot pet delavcev, mu bo ustrezen občinski organ to lahko dovolil. Vendar tudi tak obrtnik ne sme imeti zaposlenih več kot sedem delavcev.
LOVCI SO POROČALI ODBORNIKOM
Na zadnji seji občinske skupščine so naše lovske družine podale    občinski skupščini poročilo o svojem delu. V naši
občini deluje šest lovskih družin: Kamnik, Komenda, Mot-nik, Sela pri Kamniku, Stahovica in Tuhinj.
Lovišča na področju občine Kamnik so prikladna predvsem za gojitev srnadi, medtem koje ravninski del primeren za gojitev zajcev, fazanov in jerebic. Našteta divjad je edino pomembna iz ekonomskega in lovskega vidika, medtem ko je ostala divjad, kot so jeleni, mufloni, divje race, gozdni jerebi in >divji prašiči, manj pomembna. Razen za gojitev divjadi, morajo lovske družine skrbeti tudi za lovske naprave, kot so lovske visoke preže, krmišča, solnice in mahovišča. Za izboljšanje življenjskih po-
gojev divjadi je nujno, da se lovske naprave pravilno razporedijo po vseh loviščih, da se s tem zagotovi normalno krmljenje in zaščita divjadi. Ker je del lovišč tudi v visokogorskem svetu, imajo lovske družine tudi lovske koče, ki so zaradi oddaljenosti visokogorskega lovišča nujno potrebne. Poslužujejo se jih tudi gozdarji in domačini ob slabem vremenu. Prav bi bilo, da imajo vse lovske družine, ki gospodarijo z visokogorskimi lovišči, urejene lovske koče, kar pa pri vseh naših lovskih družinah še ni urejeno.
Pogoj za dobro gospodarjenje z loviščem je tudi urejena čuvajska služba. Naše lovske družine imajo pretežno to že urejeno, vendar pa imajo še vedno težave s kadrovsko zasedbo, ker je poklicnega čuvaja težko dobiti, nastane pa tudi vpra-
šanje uciianiih oicJatev za plačevanje čuvajske službe. Lovske družine rešujejo ta problem /. vključevanjem domačinov v čuvajskt) službo, katerim krijejo le najnujnejše izdatke.
Nadaljnji pogoj za uspešno delo je tudi potrebno število lovskih psov, ki so naučeni za gonjenje posameznih zvrsti divjadi. Predvsem se opaža pomanjkanje psov, ki so izvežbani za delo po krvni sledi. Take pse bi morale imeti vse lovske družine, ker se sicer zastreljena divjad izgubi in pogine. Ker se taki primeri večkrat pojavljajo, morajo v bodoče lovske družine temu vprašanju posvetiti večjo skrb.
Lovske družine zatrjujejo, da jc strokovna razgledanost njihovega članstva primerna. Vendar je potrebno zlasti številnejšim mlajšim članom posredovati strokovno literaturo, organizirali predavanja, indivi-
dualni študij in podobno. Tudi pripravnikom je potrebno nuditi organizirano pomoč in jih pripravljati na lovski izpit. Lovske družine do sedaj niso imele izdelanih natančnejših programov za pripravnike, zalo so bili ti navezani predvsem na lastno pobudo. V vsaki lovski družini bi morali biti zadolženi posamezni člani lovske družine, ki bi prevzeli skrb nad pripravniki.
Dobro gospodarjenje z lovišči ni povezano samo z dobro kadrovsko zasedbo in tehnično opremljenostjo lovske družine, ampak tudi z dobrimi odnosi z gospodarskimi in drugimi sorodnimi organizacijami, zasebnimi kmeti, gozdarji in sosednimi lovskimi družinami. Lovske družine se sicer trudijo, da morebitne spore sporazumno rešujejo, vendar še vedno prihaja do reševanja sporov pred sodišči, kar se navadno
konča v škodo obeh strank. Nastajajo namreč nepotrebni stroški, ki še dodatno obremenjujejo že tako majhna denarna sredstva, s katerimi razpolagajo lovske družine. Škodo, ki jo povzročajo na poljskih kulturah razen srnadi predvsem divji prašiči, ocenjujejo lovske družine sporazumno z oškodovanci in jim škodo tudi sproti plačujejo.
Glavni problemi, ki nastajajo . med lovskimi družinami, pa so predvsem ugotavljanje staleža divjadi in gojitveni odstrel. Divjad se namreč seli iz področja ene lovske družine v drugo ter jc večkrat težko določiti stalež posamezne divjadi in spolno razmerje, ki vpliva na gojitveni odstrel. V lovskih družinah je namreč težnja, da predlagajo /a odstrel predvsem samce, čeprav je strokovno dokazano,   da  je najugodnejše
spolno razmerje med srnadjo ena proti ena. Zato je treba v bodoče narediti tabelarni vpogled staleža posameznih divjadi po loviščih ter skupno s Zavodom za gojitev divjadi določiti gojitveni odstrel v skladu z znanstvenimi dognanji, ki veljajo za gojitev divjadi. Naša lovska zveza posreduje dovolj strokovne literature, da se lahko lovske družine sproti seznanjajo z dosežki na področju lovstva. Divjad je le naša skupna dobrina in jo moramo zato skrbno čuvati ter stremeti za tem, da se stalež divjadi v naših loviščih stalno dviga, seveda v okviru pogojev, kijih nudijo posamezna lovišča. Lovstvo ne more biti samo rekreacija za sprostitev, ampak tudi vsebuje skrb in delo, ki ga-mora vložiti vsak član lovske družine, da se uresničijo načela, ki veljajo za lovstvo.
PRIZNANJA OBLIKOVALCEM V STOLU
Na XI. med narodnem sejmu pohištva in opreme, ki je bil v Beogradu od 17. do 25,1 1.1973, je industrija pohištva STOL Kamnik prejela za sistem pohištva /.a mlade ljudi vsa možna priznanja:
najvišje   priznanje   „t. I a t i-
ključ" plaketo Društva likovnih oblikovalcev SR Srbije 'najvišje) nagrado za jugoslovansko pohištvo v letu 1973, ki jo podeljuje revija „Naš dom"
diplomo, ki jo je podelil ,,Design center" v Beogradu.
Avtorja in oblikovalca nagrajenega sistema pohištva za mlade ljudi sta:
dipl. ing. arh. Branko Uršič in ing. arh. Dušana Uršič. Za sistem sedežnega pohištva iz kromiranih okroglih cevi pa je bilo dodeljeno priznanje: - diploma,   ki  jo   je podelil
„Design center" v Beogradu. Avtorji in oblikovalci sistema sedežnega pohištva so: dipl. ing, arh. Branko Uršič, jjjpl. ing. arh. Anton Benda in Mirko Romih.
Sistem pohištva za mlade ljudi predstavlja omarasti sistem, katerega prednost je v majhnem številu osnovnih elementov (plošč), ki omogočajo sestavo najrazličnejših odprtih in zaprtih oniarastih kompozicij po širini in višini.
Omarasti sistem dopolnjujejo blazine, ki se lahko poljubno oblikujejo v ležišča, počivalnike ali fotelje.
Celoten sistem oblikuje kompo-nibilnost, enostavna montaža, več namenska funkcionalnost ter sodoben design.
Oblikovalcem „Stola" tudi naše iskrene čestitke!
KARATE KLUB KAMNIK
Spet odmevajo udarci v telovadnici Toma Brejca v Kamniku. Karateisti Budakai karate kluba Kamnik so že pred nekaj meseci začeli intenzivno vaditi, kajti v začetku oktobra jih je čakalo pomembno tekmovanje; organizirano jc bilo namreč absolutno karate prvenstvo Slovenije v Celju, ki so se ga seveda udeležili. Dosegli so pomembne uspehe. Naj omenim samo trenerja, Vlada Paradižnika, ki je postal absolutni prvak Slovenije, pa tudi drugi, predvsem zeleni pasovi, so se odlično borili.
Tudi med poletnimi počitnicami niso mirovali. Številni so se vključili v roletno Budakai šolo v Medulinu pod vodstvom priznanega mojstra, tehničnega vodje celotnega Budakai sistema, dr. Emina Topiča. Iz te šole so se vrnili preklaljeni borci, vsi s tretjimi kyuji (zeleni pasovi).
Tudi za začetnike skrbe. V začetku septembra so razpisali tečaj za začetnike, ki se ga udeležuje približno dvajset novih članov. S pridnim treniranjem in pomočjo starejših članov že obvladajo začetn? kombinacije, ki so osnova vse nadaljnje tehnike.
B.U.
ZAVOD BOREC
Zavod Borec pripravlja ponatis knjige J. Vidica ZLOČIN PRI LENARTU
v kateri pisec obravnava izredno zanimivo in resnično zgodbo o komandirju varnostno obveščevalne službe, ki je bil hkrati agent gestapa in črne roke. Posebno pozornost zbuja opis dogodkov na kam-niškc-domžalskem območju, kjer je varnostno obveščevalna služba vodila razburljiv boj z dvojnimi agenti. Knjiga obsega 523 strani in 126 fotografij; cena 160 din. Naročilnico pošljite na naslov: Zavod Borec, 61000 Ljubljana, Beethovnova 10.
Naročam knjigo
ZLOČIN PRI LENARTU..........................
Ime, priimek in toče^n naslov...........................
Knjigo bom plačal po prevzemu in to najkasneje v 90 dneh v enem ali treh obrokih.
OB PRVI OBLETNICI
Težko je ostati neprizadet ob tako iskreni izpovedi preprostega dekleta, ki je v doživeti pesmi izlila le delček gorja in bolečine, ki je prizadela družino, katere oče se je vdal pijači. Ali pa ob pripovedi kmeta, trdnega kmečkega gospodarja, ki ga je pijača pripeljala na rob propada ... Oba sta danes člana kluba in sta začela novo življenje.
Vse to in še marsikaj je bilo moč slišati na nedavni skupščini kluba zdravljenih alkoholikov v Kamniku. Eno leto je poteklo, odkar so ga ustanovili. Vsak ponedeljek zvečer se v dvorarii v zdravstvenem domu srečuje okrog 30 njegovih članov. Izpovedujejo si svoje težave in si med seboj pomagajo pri njihovem premagovanju z največjo željo, da bi se za vedno iztrgali iz klešč alkohola. Treba je reči, da je klub navzlic začetnim težavam s prostorom in kadri dosegel prve uspehe.
VZTRAJALI BOMO, SO DEJALI ČLANI KLUBA, KO SO OCENILI REZULTATE ENOLETNEGA DELOVANJA
Seveda pa brez sodelovanja vseh zainteresiranih trajnejših rezultatov ne bo, so povdarili člani kluba. Nerazumljiv jim je odnos večine delovnih organizacij do tega problema. Spraševali so, zakaj se še vedno točijo alkoholne pijače med malico, zakaj se „plavi" poračunavajo z letnim dopustom, zakaj se ponekod pijača toči na up, in še in še je bilo vprašanj, na katere morajo odgovoriti prizadeti.
Priporočili so tudi, naj bi pri občinski konferenci SZDL čimpreje ustanovili koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu, ki naj bi izboljševal napore vseh dejavnikov v občini v boju proti temu družbenemu zlu.
Člani kluba in njihovi svojci so se posebno zahvalili prizadevnemu terapevtu kluba dr. Aleksandru Dopliharju, ki ima veliko zaslug, da je delo kluba rodilo prve sadove.
V kulturnem programu so sodelovali gojenci kamniške glasbene šole.
Naj zaključimo tak zapis z vprašanjem, ki ga je na skupščini kluba zastavil kmet, ki smo ga omenili na začetku in ki ne zadeva samo njega, pač pa vso družbo: Kako naj pridem do dohodka od svojega vrta, če sadja nihče ne kupi, zato moram kuhati žganje in ga prodajati. To me boli, ker sem sam okusil gorje, ki ga prinaša alkoholize "l,,. .Tudi družba dobiva danes velike dohodke od prodaje alkoholnih pijač. Ah smo se jim pripravljeni odreči?
ZAKAJ DRAŽJE BREZALKOHOLNE PIJAČE ?
Odborniki občinske skupščine so na svojo zahtevo na zadnji seji dobili pregled cen brezalkoholnih pijač v kamniških gostiščih. Pregled so napravile občinske strokovne službe 26. novembra letos.
Zanimiv je še zlasti zaradi tega, ker občinska skupščina v začetku letošnjega leta ni predpisala 10 % prometnega davka na te pijače z namenom, da bi bile cenejše in lažje dostopne potrošnikom, zalsti mladini.
In kaj so ugotovili? Cene brezalkoholnih pijač v naših gostiščih niso prav nič nižje kot v drugih občinah, ki so predpisale ta davek. Nabavna cena kokte n.pr. znaša 0,68 din, prodajna cena pa se giblje od 1,50 do 4;00 din. Najbolj pogosta prodajna cena je trikrat višja od nabavne. Podobno je s sadnimi sokovi. Nabavna cena mareličnega soka je n.pr. 1,15 din, prodajna pa od 2,50 do 4,00 din, če ne upoštevamo bara Sušnik kjer so vse brezalkoholne pijače po 7,00 din. Prodajna cena sokov je v poprečju za 2,5 do 3-krat višja od nabavne.
Če stane liter sadnega soka 20,00 din, toliko kot liter vina, je težko govoriti o uspešnem prizadevanju v boju proti alkoholizmu s propagiranjem pitja brezalkoholnih pijač!
JE BES 0 GOSTINCIH?
Davčna služba SO Kamnik je pri odmeri davka za leto 1972 ob pregledu poslovnih knjig samostojnih obrtnikov, avtoprevoznikov in gostincev ugotovila, da so posamezniki napovedali davčno osnovo, od katere se obračunavajo družbene obveznosti v očitnem nesorazmerju z obsegom njihovega poslovanja. Glede na tako stanje smo za 28 samostojnih gostincev v smislu zakona o davkih občanov izdelali začasne odločbe in zaceli preračunavati dohodek po sistemu: porabljena količina krat pdrodajne cene.
Čeprav še nismo pregledah in preračunali vseh poslovnih knjig in druge dokumentacije, lahko ugotovimo, da so popolnoma neosnovane govorice na terenu, da je občinska davčna politika za gostince nevzdržna in da ne daje zasebnemu gostinstvu možnost za stimulativno poslovanje. Nevzdržno in nedopustno je namreč poslovanje nekaterih gostincev, ki se drznejo v našem družbenem redu ob najugodnejših pogojih poslovanja in ob ugodnih družbenih obremenitvah prikrivati dohodke in s tem prikrivati tudi davke.
Imamo primere, da so samostojni gostinci izkazali svoj neto zaslužek za leto 1972,v mesečnem znesku 400 do 500 din, pri odmeri oz. preračunavanju dohodka pa je ta mesečni dohodek do desetkrat večji. Prav ti gostinci pa grozijo, da bodo vrnili obrt in širijo glasove, da gostinci masovno odjav-ljajo obrt.
Na oddelku za gospodarstvo smo ugotovili, da je od 49 samostojnih gostincev, ki poslujejo na območju občine Kamnik, odjavil obrt samo en samostojni gostilničar, in to Ana PIRC in Godiča z utemeljitvijo, da nima zadostne delovne sile, potrebne za vodenje dejavnosti, kar ne pomeni, da v kratkem ne bodo ponovno odprli navedenega gostišča.
Davčna inšpekcija ugotavlja davčno osnovo na osnovi evidentiranega prometa po poslovnih knjigah, na osnovi lastnih ugotovitev ter na osnovi zveznih, republiških in občinskih predpisov, in ne določa davčnih osnov pavšalno niti jih samovoljno ne zvišuje.
Določeno število gostincev v svojih poslovnih knjigah ni vpisalo celotne nabave mesa, sira, salam, klobas, kave, sladkorja in drugih artiklov za priprava lirane gostom. Črni zakoli prašičev niso dovoljeni, vendar se izjemoma dovolijo podeželskim gostilničarjem, da bi lahko nudili gostom - turistom nacionalne gorenjske jedi. Taki zakoli morajo biti prijavljeni - pridobljene
količine mesa s črnimi zakoli morajo biti evidentirane v poslovnih knjigah.
Vprašamo se, kako naj davčna služba opravi odmero, če je gostilničar imel 16.000 din čistega letnega dohodka in je vzdrževal 5-č lansko družino, odplačeval stari dolg (dovoljeno mu je bilo obročno plačevanje zaostanka, ki je znašal 20.000 din) ter nabavil mesa za 37.000 din, od tega za potrebe lastne družine za 30.000 din. Imamo gostilničarje, ki so v zadnjih treh letih zaklali za potrebe gostišča 54 prašičev s poprečno težo 120 kg, in niso v svojih knjigah prijavili niti enega kilograma mesa, pridobljenega s črnimi zakoli. In kje so še druge privatne nabave ah nabave v trgovini brez računa (gotovinsko plačilo).
Niti eden izmed teh gostilničarjev se ni redno pritožil na organ, ki ima nad tukajšnjo davčno upravo nadzorstveno pravico, temveč poskušajo posredno prek določenih funkcionarjev vplivati na davčno službo, kar dokazuje, da so njihove pritožbe neutemeljene.
Tukajšnja davčna služba je imela do nedavnega na voljo majhno število strokovnih uslužbencev, in ni bila kos celotni problematiki, ki se pojavlja pri ugotavljanju dohodka oziroma zbiranju dohodkov za družbenopolitične skupnosti in druge interesne skupnosti. Zato pa je bilo v večini primerov tolerirano prijavljeno stanje posameznikov, ki pa so neupravičeno, z najgrši-mi besedami obmetavali davčno službo, čeprav jim je bil priznan napovedani dohodek.
Ker se pri takem zasebnem poslovanju nekaterih pojavljajo anemalije in kršitve naših predpisov, smo okrepili davčno službo s strokovnimi uslužbenci ter pričeli dosledneje preverjati poslovanje zasebnikov in ugotoviti, da znašajo razlike v čistem dohodku od 16.000 do 60.000 din.
Odpoved obrti ne opravičuje takega poslovanja niti ne zmanjšuje odgovornosti posameznika.
Po dokončni odmeri bo SO Kamnik - davčna uprava sklicala vse gostince ter obrtniški odbor na razgovor, ki bo brez dvoma koristen, podrobnosti pa bo tudi uradno objavila, da javnosti in občinstvu povemo, kako lažne so govorice nekaterih samostojnih obrtnikov - utajiteljev davka.
Načelnik davčne uprave Vlado Jašovič
PODATKI DRUGAČNI 00 GOVORIC
Odborniki občinske skupščine so na zadnji seji sklenili, da se v celoti objavi informacija o gibanju zasebne obrti v kamniški občini v letošnjem letu. Predvsem zaradi tega, ker se zadnji čas po Kamniku širijo govorice o tem, da gostinci zapirajo svoje obrate in podobno.
Kljub temi*, da v zadnjih letih število samostojnih obrtnikov ostaja pri starem ugotavljamo iz leta v leto, da se obseg obrtne dejavnosti močno širi. Vrednostni obseg samostojne obrti se je samo v letu 1972 v primerjavi z letom 1971 povečal za prek 30 %.
Zanimanje občanov za opravljanje samostojnih obrtnih in drugih dejavnosti ni ponehalo, saj se je v obdobju od 1. januarja 1973 do 30. novembra 1973 na novo vključilo v samostojno obrtno dejavnost 52 občanov, in sicer 16 v redno obrt, 28 občanov je priglasilo obrt kot postranski poklic, na novo so bili odprti 3 gostinski lokali, z opravljanjem avtoprevozniške dejavnosti pa je v tem obdobju pričelo 5 občanov.
V tem obdobju je prenehalo z opravljanjem obrtnih in drugih dejavnosti 46 občanov, in sicer 22 samostojnih delavnic, 14 popoldanskih obrtnikov, 6 gostinskih obratov in 4 avtoprevozniki.
Kot vzrok, da so prenehale delati obrtne delavnice, je 12 obrtnikov navedlo, da odjavlja obrt zaradi redne zaposlitve; torej so večinoma občani, ki
so se z obrtno dejavnostjo ukvarjali le krajši čas. Štirje obrtniki so obrt odjavili zaradi upokojitve, 2 zaradi preselitve poslovnih prostorov, 2 iz zdravstvenih razlogov, 1 zaradi vojaščine in 1 zaradi prevelikih dajatev.
Ko so odjavljali obrt, so občani navajali kot razlog za prekinitev opravljanja določenih del starost ali slabo zdravstveno stanje; nekaj pa jih je ustanovilo samostojno obrtno delavnico z isto obrtno dejavnostjo. Nihče od teh pa ni navedel kot vzrok odjave prevelike družbene obveznosti.
V letošnjem letu je prenehalo s samostojno gostinsko dejavnostjo 6 samostojnih gostincev. Trije od teh so se zaposlili v družbenem sektorju, dva sta prekinila s to dejavnostjo zaradi upokojitve, en gostinski obrat pa je prenehal obratovati zaradi
pomanjkanja delovne sile (gostilna Pire v Godoviču). Z opravljanjem javnega prevoza so v času od 1. januarja 1973 do 30. novembra 1973 prenehali 4 občani, od tega zaradi redne zaposlitve, zaradi odhoda v tujino, zaradi večje okvare tovornega avtomobila in en občan iz neznanega vzroka.
Pri upravnem organu je v postopku pred izdajo dovoljenja še 8 zahtevkov občanov, ki jim bo dovoljenje možno izdati, ko bodo uredili poslovne prostore oziroma predložili manjkajoče dokumente.
GIBANJE ŠTEVILA SAMOSTOJNIH OBRTNIKOV V RAZDOBJU OD 1. JANUARJA 1973 DO 30. NOVEMBRA 1973
KAMNIŠKI REZERVNI VOJAŠKI STAREŠINE 0 SVOJEM DELU
Pred dnevi so se člani kamniške organizacije ZRVS sestali na svoji redni letni skupščini in pregledali svoje delo v preteklih dveh letih.
Predsednik krajevnega združenja ZRVS Kamnik Franc Vengust je v svojem poročilu najprej na kratko orisal trenutni mednarodni vojaško politični položaj in na politična gibanja pri naših sosedih in s tem v zvezi opozoril na povečano aktivnost tuje propagande pri nas.
Pri spoprijemanju z najrazličnejšimi oblikami te propagande imajo posebno nalogo tudi rezervni starešine. Krajevna organizacija ZRVS je že prešla od zgolj teoretičnega izobraževanja na praktične vaje pri uresničevanju nalog. Za te vaje je med člani čedalje večje zanimanje, kar kaže tudi podatek, da se je prvega orientacijskega patrolnega pohoda udeležili le 10 članov, drugega 90 članov in
Obratovalnice samostoj.obrtnikov	Stanje 1.1.1973	Na novo ustanov. obratovalnice od l.jan. do 30.nov.	Odjavljene obratovalnice od l.jan.do 30.nov.	Stanje 30.nov.73	Nerešene vloge za ustanovitev obratovalnic
Obrtne delavnice	193	16	22	187	1
Obrt kot postranski poklic	88	28	14	102	3
Gostinski obrati	49	3	6	46	3
Avtoprevozniki	52	5	4	53	1
SKUPAJ:	382	52	46	388	8
tretjega že 186 članov, kar pomeni prek 90 % vsek članov.
Vsako leto pripravijo tudi streljanje z vojaško puško in pištolo; ki se ga udeleži okrog 250 članov.
Pri izvajanju teh akcij se srečujejo tudi s težavami, ker ni dosti ustrezne opreme in municije, vendar te probleme rešujejo v sodelovanju z ostalimi področji vseljudske obrambe.
Tudi predavanja o diverzantskih akcijah, predvajanja filmov in predavanja o položaju na bližnjem vzdhodu se je udeležilo veliko število rezervnih starešin.
Kamniška organizacija ZRVS je precej številna, zato so predla gali, naj bi se razdelila v dve organizaciji Kamnik - sever in Kamni* -jug.
F.S
CENE V OTROŠKEM VRTCI
Svet za šolstvo, kulturo in telesno vzgojo je dal soglasje k cenam oskrbnega dne in prispevkom staršev k tej ceni v otroškem vrtcu A. Medveda v Kamniku. O tem so na zadnji seji seznanili odbornike občinske skupščine. O predlogih novih cen smo sicer v našem glasilu že pisah, vendar je prav, da sedaj, ko so cene za leto 1973 sprejete (doslej so starši plačevali akontacije!), seznanimo občane z njimi.
Na splošno se je polna cena oskrbnega dne le za 2 % zvišala in znaša 23,75 din na otroka.
Novost pri novih cenah so različni prispevki staršev glede na njihove osebne dohodke. Za razliko do polne cene ima občinska skupščina v proračunu rezerviranih 60.000,00 din. Če bo to premalo, naj skupščina po priporočilu sveta, zagotovi še dodatna sredstva.
Kakšni so prispevki staršev glede na mesečni dohodek na družinskega člana?
Za predšolskega otroka plačujejo starši na mesec: - če imajo do 500,00 din dohodkov na člana, plačujejo 150,00 din, j-pri dohodku od 500,00 do 700,00 din je prispevek 240,00 din,
- z dohodkom od 700,00 do 900,00 din je prispevek 270,00 din m
- nad 900,00 din dohodka znaša prispevek 300,00 din.
Prispevek za režijo v primeru odsotnosti otroka je prav tako odvisen od osebnih dohodkov in se giblje od 1,44 do 2,89 din na dan.
Podobno je glede na osebne prejemk\družine urejeno plačevanje prispevkov za dojenčka.
Starši z dohodki do 500,00 din na družinskega člana na mesec plačajo 250,00 din, pri dohodku od 500,00 do 700,00 din 350,00 din mesečno, pri dohodku od 700,00 do 900,00 plačajo 450,00 din in pri dohodku nad 900,00 din plačjo poln prispevek 500,00 din na mesec. Dnevna režija pa se giblje od 4,81 din do 9,62 din.
Te cene veljajo torej s 1. januarjem letos, poračunane bodo z akontacijami Torej tisti, ki so glede na nove cene plačah preveč, jim bodo to upoštevali pri obračunu prispevkov v prihodnjih mesecih.
-fs
N
IZVAJANJE ZELENEGA PLANA P!!! rSSJETJU EMONA LJUBLJANA
Hranilno-kreditna služba Emona Ljubljana je poslovna banka, ki je organizirana po zveznem zakonu o bankah in kreditnih poslih ter po določilih republiškega zakona o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb pri kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacijah.
Namen naše hranilnice je, da zbira hranilne vloge od delavcev našega podjetja in tudi od drugih občanov - predvsem od kmetov in da daje investicijska posojila kmetom za povečanje kmetijske proizvodnje.
Naša hranilnica je registrirana pri gospodarskem sodišču v Ljubljani, pri Službi družbenega knjigovodstva, ima svoje organe upravljanja, vodjo službe in poseben pravilnik o poslovanju.
Iz samega republiškega zakona je razvidno, daje ena glavnih nalog hranilno- kreditne službe, pomagati zasebnim kmetijskim proizvajalcem z investicijskimi posojili za povečanje kmetijske proizvodnje. Take hranilne službe se lahko formirajo samo pri delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. To so predvsem kmetijske zadruge in kmetijski kombinati ter delovne organizacije, ki se ukvarjajo poleg drugih gospodarskih dejavnosti tudi s kmetijsko ali gozdarsko dejavnostjo. Med take organizacije spada naše ■>odjetje Emona Ljubljana. V Sloveniji je trenutno organiziranih 78 hranil-"io-kreditnih služb. Delovanje hranilno-kreditnih služb v Sloveniji kaže nad-Ivse ugodne rezultate. Po stanju 30.6.1973 so te hranilnice dale kmetom investicijske kredite v skupnem znesku okoli 208 milijonov dinarjev, hranilne vloge pri teh hranilnicah pa znašajo 214 milijonov dinarjev. Koristi od teh hranilnic imajo tudi njihovi ustanovitelji, ki imajo od hranilnic okoli 85 milijonov dinarjev kreditov za potrebe njihovega obratovanja.
Uspehi tega sodelovanja so že vidni v večji proizvodnji kmetijskih pridelkov. Predvsem dobiva naš trg večje količine govejega, perutninskega in svinjskega mesa, več mleka, krompirja in drugih pridelkov. S pomočjo kreditov gradi kmet hleve za 20 do 30 glav živine, silose in druge gospodarske objekte, hleve za piščance, dalje goji sadovnjake in vinograde i.p. Pri tem si pomaga z modernejšo tehniko in strojno mehanizacijo. Stroj mu nadomešča delovno silo, poleg tega pa mu stroj časovno hitreje opravlja dela v hlevu, na polju v gozdu in drugod.
Emona Ljubljana ima enoto, ki sodeluje s kmeti pri kmetijski proizvodnji. To je naša TOZD kooperacija, ki deluje s kmetijskimi proizvajalci na območju občine Domžale in na območju občine Kamnik, v manjšem obsegu pa tudi drugje. TOZD kooperacija Emona opravlja v bistvu funkcijo kmetijske Zadruge za ta območja.
Sodelovanje TOZD kooperacija in hranilno-kreditne službe Emona s kmeti je od druge polovice 1971 intenzivno in uspešno, tako pri dodeljevanju investicijskih kreditov na eni strani ter s povečanimi odkupi kmetijskih proizvodov na drugi strani. Tako je dala naša hranilnica do danes 347 kmetom posojila v višini 10,566.000 dinarjev. Od tega za mehanizacijo 4,518.000 dinarjev ali 42,8 %, za gradnjo živinorejskih objektov in za razširitev kmetijskih zemljišč pa.6,048.000 dinarjev ali 57,2 % (od tega za gradnjo hlevov Za vzrejo brojlerjev 785.000 dinarjev).
Naša hranilnica je zbrala denarna sredstva, ki smo jih posodili kmetom iz naslednjih virov:
- denarna sredstva od naše hranilnice 2,709.000 din,
- denarna sredstva od podružnic Ljubljanske banke 5,044.000 din, Domžale, Kamnik, Ljubljana
- denarna sredstva od'republike Slovenije - preko Zveze HKS1,113.000 din,
- denarna sredstva od občine Domžale 900.000 din,
- denarna sredstva od občine Kamnik 70.000 din,
- denarna sredstva od delovnih organizacij 730.000 din
>v ,
y. - skupaj
10,566.000 din.
Krediti so dodeljeni kmetom-kooperantom po območju takole:
- območje občine domžale
- območje občine Kamnik
- območje drugih občin -poslovno sodelovanje
s tremi kmetij, zadrugami in s TOZD perutnina-Emona
Skupaj '
dodeljeni krediti kmetom
5,221.000 din 4,022.000 din 375.000 din
948.000 din
število kmetov-kooperantov
199 138 10
10,566.000 din
347
Kmetje so prispevali k tem investicijam svoja lastna sredstva v obliki materiala, dela in denarja in sicer skupaj 1.8,435.000 dinarjev, to je 70 % od predračunske vrednosti teh investicij (26,361.000 din).
Naši napori za povečanje kmetijske proizvodnje v zasebnem kmetijstvu z pa zahtevajo poleg kreditne pomoči kmetom še vrsto drugih akcij, ki so ' tesno povezane z napori za povečanje te proizvodnje. Med te akcije spada predvsem strokovno sodelovanje s kmeti po kmetijskih strokovnjakih, izobraževanje kmečke mladine v strokovnih kmetijskih šolah in tečajih, gradnja vaških cest in raznih komunalnih naprav kot so vodovodi, elektrifikacija, kanalizacija up. Kmet mora biti pri svojem proizvodnem delu rentabilen, Cene za njegove proizvode morajo biti stabilne in ne labilne, kot se to največkrat pojavlja.
sti o-
in to
emona|ljubljana
POČASTITEV JUBILEJA ZVEZE SLEPIH: PRED DNEVI SO ČLANI ZVEZE SLEPIH IZ KAMNIKA POČASTILI 25-LETNICO SVOJE ORGANIZACIJE IN DAN REPUBLIKE. PREDSTAVNIKI DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ SO JIM ZAŽELELI USPEŠNEGA DELA TUDI V PRIHODNJE
Upravni in strokovni organi občine Domžale so v teh akcijah zelo aktivni in tudi uspešni. Občina Domžale pomaga strojnim skupnostim z denarno pomočjo, pleg tega je prispeval sklad za pospeševanje kmetijske proizvodnje za zasebno kmetijstvo do danes 900.000 dinarjev kreditov za te namene.
V 1972 je delovala pospeševalna služba TOZD kooperacija Emona na območju občine Domžale in na območju občine Kamnik po smernicah srednjeročnega programa razvoja zasebne kmetijske proizvodnje za območje teh dveh občin. Ta program predvideva od 1972 do 1976, da bo na območju občine Domžale dokončno usposobljenih za tržno proizvodnjo od 60 do 80 kmetij, na območju občine Kamnik pa od 60 do 70 kmetij. Glavni tržni viški bodo mleko, pitanje goved in brojlerjev. Nekaj kmetij pa bo usposobljenih za večjo proizvodnjo krompirja, žita in prašičev. Računamo, da bodo imele te kmetije letno proizvodnjo od 30 do 40 tisoč litrov mleka in do 5.000 kg pitanih govedi. Poleg tega pa javnost (vrtnarstvo, možnost je tudi za kmečki turizemj.Povprečna letna finančna realizacija kmetije bo od 150 do 200 tisoč dinarjev bruto prometa, računano po današnjih cenah. Vzporedno s temi kmetijami pa pospeševalna služba vključuje v razvoj tudi ostale kmetije, ki imajo že sedaj in tudi v bodoče perspektivo za povečano tržno proizvodnjo. Že v 1971 je pospeševalna služba pričela s svojim delom. Z ustanovitvijo hranilno-kreditne službe Emona pa je pospeševanje doseglo tak razmah, da danes s povečanim strokovnim kadrom komaj uspeva kriti vse potrebe pri sodelovanju z zasebnimi kmeti. Danes pa že lahko ugotavljamo, da sredstva, ki so bila vložena za razvoj kmetijstva dajo dokaj vzpodbudne rezultate. Danes je že več kot 10 kmetij na območju občine Domžale in prav toliko kmetij na območju občine Kamnik, ki imajo nad 100 tisoč dinarjev denarne realizacije pri prodaji kmetijskih proizvodov.
Prikaz najvažnejših tržnih viškov v 1972 in do 30.9.1973, kijih je odkupila TOZD kooperacija Emona od svojih kmetov-kooperantov:
- odkup v197? mleko
govedo
- odkup do 30.9.1973 mleko
govedo
območje občine Domžale   območje obč. Kamnik
1,030.000 litrov 520 ton
1,123.395 litrov 532.378 kg
1,120.000 litrov, 230 ton,
985.312 litrov, 292.536 kg.
Poleg tega kmetje-kooperanti kupujejo vsako leto več umetnih gnojil, zaščitnih sredstev in kvalitetnih semen. Že v 1972. letu je bilo prodanih
1.400 ton umetnih gnojil na območju občine Domžale in 1.150 ton na območju občine Kamnik. V letošnjem letu pa je ta prodaja porasla za 20 %. Približno z enakim procentom narašča poraba zaščitnih sredstev in semen. Niso redke kmetije, ki porabijo že do tisoč kg umetnih gnojil na hektar.
Nove živinorejske objekte je do danes začelo graditi na območju občine Domžale že okoli 100 kmetov, na območju občine Kamnik pa 75 kmetov. Gradijo nove hleve za govejo živino z več kot 20 stojišči.
Danes je že nanovo zgrajenih ali adaptiranih 21 hlevov s 450 stojišči na območju občine Domžale, na območju občine Kamnik pa 26 hlevov s 540 stojišči. Prav tako je do sedaj zgrajenih na domžalskem območju 25 silosov od 50 do 100 m , na območju občine Kamnik pa 31 silosov od 60 do 110 m . Za vse kmetijske investicije je pospeševalna služba posredovala načrte in tudi spremljala gradnjo teh kmetijsko gospodarskih objektov.
Na območju občine Domžale je že registriranih 14 strojnih skupnosti, na območju občine Kamnik pa 6 strojnih skupnosti. Te strojne skupnosti imajo in uporabljajo skupinsko stroje kot na primer kombajne za žito, silokom-bajne, cisterne za gnojevko, trosilec za hlevski in umetni gnoj, sejalnice, sadilce za krompir i.p. Na podlagi teh investicijskih vlaganj ter na podlagi drugih akcij, da se poveča kmetijska proizvodnja na teh omenjenih območjih računamo, da se bo proizvodnja kmetijskih dobrin do 1976 predvidoma povečala na naslednje količine hrane:
- mleko
- pitanje telet in vzreja goveje živine
- krompir
- bojlerji
območje občine Domžale 2,025.000 litrov
824 ton 300 ton 500 ton
območje občine Kamnik 1,966.000 litrov
540 ton 500 ton 300 ton
Predvidevamo, da bo reahzacija tudi dosežena. Vsi podatki iz dosedanje realizacije kažejo, daje plan realen.
V zadnjem času je pričela TOZD kooperacija s proizvodnjo prašičereje. Kooperanti imajo interes, da bi pričeli z ureditvijo pitališč za prašiče in hlevov za vzrejo mladih pujskov. Trenutno še ne moremo dati konkretnih številk o obsegu te proizvodnje, lahko pa z gotovostjo trdimo, da bodo sedanje cene prašičev pospešile razvoj prašičereje. Predvidevamo, da bo dosegla do 1976 nekaj sto ton pitanih prašičev.
Ernest Krume, ing. Janez Hren
V SKUPNOSTI CELUTNA KMETIJSKA POLITIKA?
Zakaj ne bi občinski sklad za pospeševanje kmetijstva in zadeve, ki jih je doslej obravnaval občinski svet za kmetijstvo, prenesli v pristojnost kmetijske zemljiške skupnosti? Ah bomo našo kmetijsko politiko obravnavali po več tirih in še bolj razdrobljeno?
Taka in podobna vprašanja so postavljali odborniki na zadnji seji občinske skupščine, ko so govorili o ustanovitvi kmetijske zemljiške skupnosti. Čeprav zakon o kmetijskih zemljiščih pravi, naj se kmetijska zemljiška skupnost ukvarja le z zadevami, ki so v zvezi s prometom in obdelavo kmetijskih zemljišč, so bili odborniki mnenja, naj bi ta skupnost oblikovala program razvoja kmetijstva v občini, skratka oblikovala naj bi celotno kmetijsko politiko.
Te dni imajo krajevne skupnosti in temeljne organizacije združenega dela v kmetijstvu in gozdarstvu v javni razpravi predlog družbenega dogovora o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti.
V razpravi bo prav gotovo zbudil pozornost predlog, naj bi v primeru, če se kmetijsko zemljišče pozida, koristnik tega gradbenega zemljišča plačal kmetijski zemljiški skupnosti Za 1 m njiv, sadovnjakov in travnikov od 1. do III. razreda 10,00 din, za ostale njive in sadovnjake po 6,00 din, za druge travnike, pašnike in gozdove pa po 2,00 din od m . Prav tako je predvideno, da bi od izkopanega gramoza in mivke v gramoznicah in rečnih nanosih koristniki plačah po 1,50 din za m v korist kmetijske zemljiške skupnosti.
Občinska skupščina naj bi zemljiški skupnosti odstopila tudi polovico davka na promet s kmetijskimi zemljišči.
Ta sredstva bo kmetijska zemljiška skupnost namenila za pridobivanje novih kmetijskih površin oziroma za pospešeno in boljšo kmetijsko proizvodnjo na obstoječih kmetijskih zemljiščih.
\ -U-
MARI LUKANG V SPOMIN
Mara LUKANC je bila rojena 1925 v majhni obrtniški družini v Vogljah, v občini Kranj. Zelo zgodaj je spoznala in sama občutila neenakost in krivico do revnih kmetov^ delavcev in majhnih obrtnikov. '
Svoje napredno mišljenje o potrebi izboljšanja socialnega položaja delavcev in odpravo vseh krivic je nedvomno povzela po napredno usmerjenih starših. Oče in mati sta bila po svojem mišljenju in pogledih napredna Slovenca. .
Z družino se je še kot otrok preselila v Mlako pri Komendi, kjer se njeno delo prične že v naprednih društvih, posebno v Sokolu. Že kot otrok se je torej usmerila za trnjevo, toda pravično pot.* Prijatelji in znanci še iz otroških let vedo povedati, da je imela veliko željo postati nekaj, s čimer bo lahko koristila in pomagala delovnim ljudem. V času, ki je bil odločujoč za slovenski narod, jo najdemo že v vrstah mladinskih aktivistov 1942. leta v Komendi. Čez leto dni je že na čelu mladinske organizacije. Njeno delo in delo njenih sodelavcev je bilo v tem, da so obveščali partizanske enote o premikanju okupatorjev, pre-skrbovanju z raznim materialom, še posebno s hrano, saniteto in pri mobihzaciji mladih ljudi v partizanske enote. Seveda delo mladinske organizacije in tudi Marino delo ni ostalo tajno, zato je morala že 1943. leta v ilegalo, ko so nekateri mobiliziranci v partizanske enote le-te zapustili in okupatorja obvestili, kdo je pri mobiliziranju sodeloval. 1944. leta pa je stopila v partizanske vrste. S partizani se je sicer prvič srečala že 1941. leta. Kot udeleženko NOB jo najde-
mo na Štajerskem, kot člana okrožnega komiteja KP Celje, nato na Gorenjskem v tržiškem okrožju, kot aktivistko OF. Povsod je delovala preudarno, pogumno, tako, kot je od nje zah-tevlala organizacija KP in OF.
Skupina aktivistov, v kateri je bila tudi Mara, je bila izdana in zato je takoj v letu 1945 bila hudo ranjena in se zdravila v bolnici pod Stolom.
Še po osvoboditvi se je zdravila ter nato na svojo lastno odgovornost in željo zapustila zdravljenje ter službovala v Komendi, na okrajnem ljudskem odboru Kranj, v občim Vodice in v občini Kamniška Bistrica. Zelja po izobraževanju se ji je izpolnila šele leta 1959, ko se je vpisala v Višjo upravno šolo in jo uspešno zaključila 1961. leta. Do upokojitve 1972. leta je delovala kot upravnik v zavodu za socialno zavarovanje Kamnik.
Tovarišica Mara se je kot mnogo žena v revoluciji, kovala in vzgajala ter rasla tako kot se je krepila in razvijala KP Slovenije in OF. Predana borbi za pravico delovnih ljudi in socializmu je po vojni opravljala številne odgovorne družbene dolžnosti v občini, kot odbornica in kot poslanka v republiški skupščini. Se sedaj je bila predsednik občinskega zbora skupščine občine Kamnik. Na to dolžnost je bila izvoljena že drugič, kar je dokaz, da so ji delovni ljudje in občani naše občine zaupali. Zadnje leto je prevzela tudi vodstvo konference za družbeno aktivnost žensk pri socialistični zvezi občine Kamnik. Področje zdravstva in socialne politike ter varstva otrok je tisto področje, kateremu je posvetila ves svoj prosti čas. Skrb za človeka je bil moto njenega življenja.
Omahnila je prav v času, ko bomo delovni ljudje Kamnika odločali neposredno, na referen-■ dumu, o pomembnem programu del na področju varstva in izobraževanja za obdobje 1974-78. Kot bi slutila, da je njeno zadnje delo, se je v priprave programa investicij v šole in varstvo 1974-78, v razprave vključila tako, kot da žeh s tem svojim delom kronati vsa njena prizadevanja v revoluciji in v povojni izgradnji naše domovine.
V občini in širši Gorenjski smo izgubili revolucionarko, aktivno ženo, ki se je kalila v najhujših dneh zgodovine slovenskega naroda. Za njeno prizadevanje in za njeno delo smo ji hvaležni.
Slava njenemu spominu!
Vinko Gobec
GRADNJA DOMA OPOKOJENCEV
Zgradba kamniškega doma upokojencev, ki jo gradi gradbeno podjetje Graditelj, je pod streho. Po pogodbi mora biti dom vseljiv do konca avgusta prihodnjega leta (1974, da ne bo pomote!)
Po projektu je dom namenjen 99 oskrbovancem, vendar sedaj predvidevajo 137 ležišč, od tega je 34 sob z eno posteljo, 38 sob z dvema posteljama, v 9 sobah pa so 3 postelje, ki so namenjene za bolniško nego. Vsaka soba bo imela lastne sanitarije.
Računajo, da bodo gradbena in obrtniška dela brez opreme zahtevala najmarij 1,300.000.000 starih dinarjev. Za opremo pa bo potrebno še okrog 700.000.000 starih dinarjev.
Kot investitor nastopa Stanovanjsko podjetje Kamnik. Društvo upokojencev pa je imenovalo posebno komisijo, ki spremlja potek gradnje, vodi pa jo Ivan GOLOB.
Občinska skupščina je sklenila ustanoviti zavod Dom upokojencev v izgradnji in razpisati delovno mesto upravnika zavoda.
Komisija meni, da bi bilo treba čimpreje izdelati načrte za opremo iri jo naročiti, da ne bi bila ovira pri dokončanju doma. Take primere smo v Kamniku namreč že imeli. _ j.'
GRADNJA DOMA UPOKOJENCEV NAGLO NAPREDUJE
Naše razglabljanje v poletni dvojni številki ,.Občana" o kamniškem obrambnem zidu v zvezi z razkritjem temeljev okroglega stolpa v Tomšičevi ulici, je vzbudilo precej razumljivega zanimanja med občani. Nekateri so še pravočasno prišli gledat ostanke kamnitih temeljev, na katerih je še pred 150 leti stal mogočen trdnjavski stolp, drugi pa so to priložnost že zamudili. Medtem so namreč velike kamne, ki so bili že prej vidni v cestišču, razbili, cesto pa posuli z gramozom in s tem prekrili to našo zgodovinsko znamenitost. Seveda jo bodo ob uravnavi ceste primerno označili.
V našem sestavku smo izrazili domnevo, da je od stolpa potekal zid pod hišo štev. 2 v Gregorčičevi ulici, vendar smo pri raziskovanju zemljišča na vrtičku pred hišo videli, da so temelji zidu kak meter od hiše. Res je na Valvasorjevi upodobitvi Kamnika videti, da je obzidje šlo od stolpa v loku ne pa naravnost in je tudi podrti zid pri bivšem Pol-čevem vrtu stal na temelju kamniškega obrambnega mestnega obzidja.
Valvasorjeva upodobitev Kamnika, ki smo jo objavili v poletni dvojni številki Občana, ' kaže obrambni zid kakor ga je slavni kronist videl s pobočja Starega gradu. Zdaj pa si oglejmo kamniško obzidje z zahodne strani, s hriba nad železniško progo, kakor nam ga prikazuje votivna slika iz leta 1779 v Zakalu. Na tej sliki vidimo tudi, kakšen je bil kamniški glavni trg pred 200 leti, torej komaj dobrih sto let po Valvasorjevi upodobitvi mesta. Slika je sicer neredno delo samouka in nam predstavlja požar, kije leta 1779 zajel Graben. Nad Grabnom, ki je zavit v dim, pa nebeški gasilec sv. Florjan z golido gasi goreča poslopja. Napis „ex voto" (iz zaobljube) na sliki pomeni, da se je nekdo ob požaru zaobljubil, da bo podaril cerkvi sliko, najbrž v slučaju, če bo njegovi hiši ali pa vsemu mestu požar prizanesel, ali v takratnem pojmovanju, če bo sv. Florjan mesto rešil ognja. Sliko je podaril cerkvi v Zakalu (? ) ali pa je tja prišla od kod drugod. Napis Stadt Stein 1779 -mesto Kamnik pa govori za to, dajo je najbrž dalo napraviti mestno starešinstvo. Taki sliki, ki je podarjena ex voto - iz zaobljube, pravimo tudi votivna slika. V nekaterih cerkvah v kamniški občini imamo po zidovih take votivne slike. Na naši "votivni sliki je slikar narisal tudi nemogoč položaj Kalvarije, ki jo je postavil nekje pred Nevljami, čeprav jo je med slikanjem imel za hrbtom. Pred seboj vidimo severno in zahodno polovico obrambnega obzidja, ki oklepa mestno jedro.
pric, ker so bili mnenja, da bo Turek, ko osvoji Zaprice, lahko stra-hoval mesto. Ker niso mogli preprečiti zidanja Zapric, so radi večje varnosti sezidali turn ali stolp, ki ima v tlorisu obliko zoženega osmeroko-tnika, streha pa se proži na vse stranice. Ima dva vhoda, portala pa sta zanimiva kot ostanek stavbe iz 16. stoletja.
Od graščine se je obzidje obrnilo navzdol po bregu, kjer so že zadeli na njegove temelje. Odkrili so tudi vhod v podzemeljski rov, ki je služil meščanom, da so tajno hodili iz mesta. Od vrha hriba se vlečejo ostanki ob meji Podgorškovega vrta do železniškega sveta. Tu je staro mestno obzidje še skoro meter visoko, pri Podgorškovem vrtu pa je zid malo nad dva metra debel, vendar so temelji deloma prekriti z nasadi. Tudi samostansko gospodarsko poslopje je naslonjeno na nekdanje obzidje, v njem pa sta se ohranila dva poznogotska podboja s porezanimi robovi. Nedaleč od teh podbojev je bila vzidana nekakšna kamenita krogla s premerom 35 cm.
Obrambni stolp, ki ga vidimo v desnem spodnjem koncu slike, je stal na bregu, saj ga je tudi Valvasor upodobil z nasprotnega brega. Kako se je obzidje vleklo skozi samostanski vrt, lahko samo ugibamo, vendar pa so tu in tam pri kopanju zadeli na njegove temelje. Gotovo pa je današnje samostansko obzidje zlasti proti severu precej pomaknjeno izven nekdanjega mestnega obzidja. Poznogotska vrata, ki so zdaj v severnem zidu samostanskega vrta, so bila prej gotovo na drugem mestu, na naši sliki bi jih zaslutili blizu hiše, ki z vogalom sega v mestno obzidje. Od Grabcnskih vrat poteka zid naravnost do severnega obrambnega stolpa, na sliki pa dobro vidimo, da se je zidovje že začelo krušiti. Bela črta, ki poteka od obrambnega stolpa vodoravno po sredi slike, pa ni mestno obzidje ampak razpoka v deski. Obzidje za stolpom, ob njem pa lahko domnevamo pomožna ali zasilna vrata, o katerih govori tudi Valvasor. Ko bodo kopali temelje za hotelske naprave v severnem delu samostanskega vrta, bodo naleteli na temelje obrambnega zidu, zato je vsako ugibanje zdaj odveč. Tudi ob zidanju nove veleblagovnice na prostoru dosedanjega skladišča trgovskega podjetja Kočna bodo lahko zanesljivo ugotovili potek obzidja.
Že Valvasor hvali stari Kamnik, da je imel lepe trdno zidane hiše s klesanim kamenjem in železnimi balkoni. Plemstvo se je v turških časih zatekalo v mesto in skrbelo za lepo zunanjost hiš. Posebej omenja dvorec grofov Turjaških (Auersper-gov), ki so ga pred njimi imeli grofi
Medvedovo ulico) je bil tako ozek kot nekdaj vrata. Avtobus je zaprl ves prehod. V oktobru leta 1941, pod okupacijo, so hišni vogal, ki je stal pravokotno na pročelje hiše, odstranili in razširili cestišče. Naša slika nam kaže hišo po odstranitvi vogala, ki je stal na temelju nekdanjih vrat. V zemlji so bile velike skale, ki so jih morali razstreliti. Na sliki je v široki odprtini že nakazan vhod in izložbeno okno trgovine Železnina.
Današnja Gregorčičeva ulica se je takrat imenovala Zadnja ulica, nato pa štirnska ulica, ker je bil za hišo hotela, ki zdaj nosi številko 2 na Titovem trgu, mestni vodnjak. Šele nedavno so izravnali rob vodnjaka, da so napravili parkirni prostor. Naslednja hiša je sedanje uradno poslopje štev. 1 na Titovem trgu. Leta 1855 so jo podrli do tal in zgradili novo stavbo, med okupacijo pa je dobila sedanjo obliko.
Hiša štev. 23 na Titovem trgu ima pomol (erker) na kamenitih konzolah preko ogla. Dr. Štele ugotavlja, da je to arhitektonsko najbolj bogata hiša sedanjega Kamnika. Po tradiciji in pripovedovanju naj bi bil to prvotno dvorec grofov Thurnov, ki ga je kupil kasneje grof Turjaški (Auersperg) in je bil v Valvasorjevem času še njegov lastnik. Vemo, da je stal prvi Auerspergov dvorec zraven frančiškanskega samostana, ki so ga podrli, da so kamenje porabili za zidavo novega samostanskega poslopja. Drugo Auerspergovo hišo so skupno z dvema Butaličevima hišama prezidali v samostansko suk-narno, kjer so izdelovali sukno za 14 frančiškanskih samostanov. To je sedanja dr. Pucljeva hiša. V sobi pod pomolom hiše štev. 23, ki je danes prezidana v trgovino KONFEKCIJA, so v preteklem stoletju pod beležem odkrili slikarijo z lovskimi prizori. Pod okni so znamenite reliefne podokenske police iz druge polovice 15. stoletja. Trije reliefi gledajo na trg, dve sta pod oknoma pomola, tretje okno pa je zazidano in ne vemo kam je prešel relief, vendar pa poznamo njegov opis. Stiasnv trdi, da so okenski reliefi iz bivše mestne hiše.
Oglejmo si zdaj hišo št. 23! Na sliki zanesljivo vidimo tisto okence pod pomolom, ki so ga odkrili v zidu med prezidavo v trgovski lokal. Sicer je na naši sliki nekam visoko, vendar je to slikarjeva napaka. S hriba ni mogel videti trga kot na dlani, zato domnevamo, da je narisal hiše kar na trgu in jih podaljšal v višino. Ne smemo pa prezreti dejstva, da ima danes kamniški glavni trg dober meter višje cestišče kot pa pred 200 leti. Pri večini hiš so zato vrata zdaj pomaknjena višje, pri hiši, kjer je
NA VOTIVNI SLIKI IZ ZAKALA JE UPODOBLJEN KAMNIŠKI GLAVNI TRG LETA 1779
Neznanemu slikarju samouku moramo biti hvaležni, da nam je ohranil podobo mestnega središča od Grabenskih pa do Šutenskih vrat vrh Klanca. Dr. France Štele sicer meni, da je mesto Šutenskih vrat nedoločeno, to se pravi, da ne vemo točno, kje so stala na prehodu med Malim gradom in Žalami. Vendar pa na tej sliki na skrajnem desnem robu zanesljivo vidimo vzhodni podboj Šutenskih vrat, črna pokončna črta pa je del vratnega krila v vdolbini, kakor jo kažejo tudi Grabenska vrata. Mestno obzidje se je od Bričev-skih vrat, ki jih dobro vidimo na Valvasorjevi sliki, pri sedanji Pola-kovi hiši in Berlečevi garaži povzpelo po strmi skali Malega gradu in je pri Šutenskih vratih doseglo Klanec. Od študenskih vrat je šlo zidovje po južnem pobočju hirba proti osmerokatni graščini, ki se je takrat imenovala ..kljubovalni stolp" (Trutzturn) ali samo turn. Valvasor pripoveduje o njem (XI. str. 550), da so ga sezidali kamniški meščani sredi 16. stoletja kot odgovor na zidanje gradu
Thurni in pa Lambergovo hišo na trgu zraven rotovža. Kakor vidimo na sliki, je še sto let po Valvasorjevih zapiskih Kamnik prav tak. Slikar je sicer nekoliko stisnil hiše in jih podaljšal v višino, vendar je zanesljivo označil položaje vrat in število oken. Tudi pomole na hišah je verno nakazal. Še danes so kljub prezidavam na istih mestih. Število hiš in njihovo zaporedje lahko točno zasledujemo na vzhodni strani trga, ki je obrnjen proti gledalcu.
Poglejmo zdaj mestno središče. Zelo točno lahko vidimo, kje so stala Grabenska vrata. Hiša, ki se dotika vrat, sodi sedaj k hotelu Planinka, pred tem pa je bil tu zdravstveni dom. Po prezidavi so prostor, kjer so bila mestna vrata, priključili k tej stavbi in jo povezali, da ima danes šest oken, na sliki pa so samo tri. Pomol je ostal. Na nasprotni strani pa so prostor zahodnega zidanega dela vrat porabili za vogal Albrehtove hiše, ki je do okupacije segal blizu tri metre v cestišče. Prehod med trgom in Grabnom (zdaj
Bachus bar pa se moramo po stopnicah spustiti do vhoda. Seveda je s prezidavo hiša štev. 23 izgubila starinski značaj, čeprav so arhitektonske značilnosti v glavnem ohranjene.
Naslednja Pogačarjeva hiša, sedaj štev. 22, je bila pred 200 leti last mesarja Janeza Majhniča. Današnjemu poštnemu poslopju so pred 200 leti rekli „mala vojašnica". Morda je to označeval tudi napis, ki ga vidimo nad vrati. Leta 1882 so ,,malo vojašnico" podrli in zgradili osnovno šolo, ki se je leta 1963 iz mestnega vrveža umaknila v novo šolsko poslopjcna Šutni.
Maistrova ulica je imela takrat ime Velika ulica. Na južnem vogalu ulice je stala mestna hiša ali rotovž. Kot vidimo na sliki, je bil dvonadstropen i. dvema oknoma proti trgu. Rotovž je leta 1804 pogorel in ga niso več pozidali. Nizka hiša s stolpičem v sredini je bila last grofa Lamberga, ki jo je prodal mestu. Tu so bile še v tem stoletju štiri trgovske lope. Ko so jih podrli, je trg do-
bil današnjo razsežnost, ki pa je za avterbusno postajo postal že premajhen. Sosednjo bivšo Aignerjevo hišo, ki je podaljšana v današnjo Prešernovo ulico, je zadnji lastnik Janko Koschier razširil z zazidavo proti trgu, tako da poslopje danes s širokim pročeljem nudi gostoljubnost trgovini OBLAČILA.
Na nasprotni strani je trgovsko podjetje Kočna pravkar spravilo pod streho vogalno hišo nekdanje Ža-garjeve trgovine. Hiša se bo lepo vključila v današnjo podobo mesta.
Turki. Vendar pa nikjer ne zasledimo o tem kakega poročila. Da so se Kamničani neradi ločili od tega spomina, nam dokazuje vdolbina, ki so jo vgradili v zid današnje semenarske poslovalnice Emone in so ji zato pravili „bohkov kevder". Vendar Štele nikjer ne omenja križa iz vdolbine na „bohkovem kevdru". Ta zgodovinski spomenik bi že zaradi prisotnosti na naši sliki sodil v muzej, vendar ga je kak brumen občan uničil v očiten dokaz svoje ideološke preobrazbe.
Samostanska kronika navaja, da so ga kotalili po strmini Bergantove gore z Bergantovega gradu (tako so takrat imenovali Stari Grad) in da je kamenje padalo v strugo Nevljice pri mostu, ki vodi čez Nevljico v Mekinje. Gotovo so izbirah predvsem oklesano kamenje stopnic, vratnih podbojev in oken. Meščani pa so za svoje potrebe spuščah kamenje s sta-rograjskih razvalin tudi po žlebu, ki vodi naravnost navzdol in med hišama štev. 4 in 5 v Novem trgu doseže cesto.
V OKTOBRU 1941 SO PODRLI VOGAL ALBREHTOVE HIŠE NA GLAVNEM TRGU. DELAVEC STOJI PRED IZLOŽBENIM OKNOM DANAŠNJE ŽELEZNINE, NA MESTU, KJER JE BIL PRED 200 LETI ZAHODNI PODBOJ GRABENSKIH VRAT
lina najstarejših kamniških hiš, v kateri je zdaj Bacchus bar, po prezidavi nima na pročelju hišne številke (Titov trg 18) kakor jih nimata tudi sosednji dve. Znameniti poznogotski portal je v prvotni obliki ohranjen, le vrata so steklena. Na zunaj je hiša obdržala obliko, kakor jo ima na naši sliki, ko je bil lastnik baron Leopold Rastem, od 1798 pa tkalec Anton Šubelj. Sosednja hiša štev. 1 7 je obdržala obliko s slike in je z drugo stranjo obrnjena proti Japljevi ulici, ki se je še pred 150 leti imenovala Židovska ulica. To je pač znak, da je bil Kamnik premožno mesto, saj so se Židje naselili le v bogatih krajih. Poslopje, kjer je zdaj kavarna Veronika, je bilo dolgo dobo središče prosvetnega dela v Kamniku v okviru Čitalnice in Lire, ki ga je okupator zatrl leta 1941. Na sedanjem parkirišču pod Malim gradom je stala, kakor vidimo na sliki, dvonadstropna Skalova hiša (Titov trg štev. 16), ki se je podrla leta 1965. Z njo je bil združen tudi del sosednje hiše, ki so jo skupaj z zadnjo hišo pred Sutenskimi vrati podrli, ko so leta 1882 znižali klanec med mestom in predmestjem Šutno. Tako je nastal tako imenovani Samčev predor, ki je danes postal že pretesen za promet. Ob pogledu na votivno sliko si lahko mislimo, po kaki strmini so se z obeh strani morali vzpenjati do Šutenskih vrat.
Na drugi strani trga lahko ločimo hiše in ulice. Seveda so v 200 letih nekatere od starejših hiš prezidali ali celo podrli. Na sliki je levo od frančiškanske cerkve mestni spital (nad črko V pri VOTO) po katerem je sedanja Šlandrova ulica imela ime Špitalska ulica. Ko je leta 1804 špi-tal pogorel, ga niso več pozidali. Zemljišče so spremenili v vrt, ki je zdaj last samostana. Nizko hišo, ki jo tudi vidimo levo od samostana nad črko T, so tudi po požaru odstranili, da so razširili ulico. Lastniku Urbanu Čerinu so dali drugo hišo, ki je stala na mestu, kjer je zdaj spomenik generala Maistra. Slikar je na zahodni strani izpustil vrsto hiš v Špitalski ulicf! da je bolj poudaril hiše, ki so obrnjene proti* trgu. V ozadju pa je lepa vidna vrsta hiš v sedanji Maistrovi ulici. Tudi Mali grad je nekoliko potegnil v višino, na Kalvariji pa vidimo namesto sedanjih kapeli križevega pota lesene križe.
Poglejmo še izven Grabenskih vrat po sedanji Medvedovi ulici. Tu je plamen zajel vse hiše in dim se ob vetru z zahoda vali proti strugi Bistrice. Ob robu pa zasledimo nejasno vrsto hiš. Pozornost vzbuja visoki leseni križ, ki stoji izven mestnega obzidja. Zakaj so ga postavili meščani lakcle na samem? Brez dvoma zato, da se tam lahko zbere večja množica ljudi h kaki spominski svečanosti. Morda je bil postavljen v spomin na srečno rešitev mesta pred
KAJ BI POVEDALI O REŠITVI MESTA PRED TURKI
O turških napadih na slovensko ozemlje je veliko napisanega. V drugi polovici 15. in prvi polovici 16. stoletja so bili ti napadi posebno hudi. Znano je, kako so Turki nenadno pridrveli na svojih hitrih konjih, po-žigali domove in pobijali vse, kar jim ni utegnilo pobegniti v hribe. Leta 1471 je pred Ljubljano prihrumela vojska lzak-bega. Turki so v treh skupinah zdirjali proti Gorenjski. Ena je oplenila velesovski samostan, druga se je usmerilproti Kamniku, vendar pa mesta ni uspela osvojiti, ker je imel trdno obrambno obzidje, pač pa je do tal razdejala mekinjski samostan.
Pred turškimi napadi so bili tudi graščaki za utrjenimi zidovi svojih gradov stalno na preži. Turki so sicer nerado napadali utrjene gradove, saj niso imeli s seboj oblegovalnih naprav. Seveda so lestve lahko našli po kmečkih gospodarskih zgradbah ali pa jih sami na hitro napravili, vendar so se neradi mudili dalj časa tam, kjer si niso obetali naglega uspeha. Graščaki so organizirali stalno čuječnost in pritegnili k obrambi gradov tudi svoje podložnike. Po zapisih v urbarju kriške in kamniške gosposke iz leta 1571 so morali pod-ložniki iz Buča in Loke v Tuhinjski dolini ter Briš takoj prihiteti na Stari grad, ko so zaslišali topovske strele kot znak, da se bhžajo Turki. Po vnaprej določenem vrstnem redu sta morala vsako noč po dva podložnika stražjti na gradu. Ob veliki nevarnosti pa so se vsi podložniki kamniške gosposke in sodišča morali zbrati za obrambo gradu. Podložniki z gradu Križa iz Mengša in Križa pa so seveda opravljali to dolžnost na kriški graščini. (Urbar kamniške gosposke iz 1571, DAS, Vic. arh. I. 57, fol. 135)
PRVA KANALIZACIJA V MESTU
V frančiškanski cerkvi so leta 1732 k prvotnim dvem kriptam za pokopavanje redovnikov zgradili še dve kripti za meščanske pokojnike. K podzemskim votlinam pa se je stekala voda po propustnem zemljišču in povzročala nadležno vlago v cerkvi, zato so sarhostanci hoteli zgraditi od cerkve proti Bistrici prekop (kanal), ki bi odvajal vodo. Meščani so se temu uprli, ker niso hoteli, da bi prekopavali trg in Veliko (sedanjo Maistrovo) ulico. V nastalem sporu je vlada leta 1752 razsodila v korist samostanu, ki je nato naslednje leto dal zgraditi vodni odtok skozi mesto. Kamenje za gradnjo kanala so dobili iz razvalin Starega gradu.
SPOMIN NA PURGARJE
Tako smo si zdaj ogledali obe sli-ki, Valvasorjevo iz leta pred 1680 In neznanega risarja iz leta 1779. Nai obeh slikah smo videli staro kam-| niško obzidje. Če smo se posebej! zanimali za njegovo usodo in mu posvetili več prostora, smo to storili tudi zato, ker je danes težnja zal ohranitev starih spomenikov in do-j kazov naše preteklosti povsod prisotna. Tisti del mestnega obzidja, kij je viden z Žal nad železniškim pre-' dorom, bi lahko vsi obiskovalci opažih, če bi posekah nekaj nepotrebnega grmovja, ki prerašča zidovje.i Ob novih deli in razkrivanju zem-! Ijišča pa bi povsod tam, kjer bi naleteli na ostanke temeljev obzidja, zarisali njegov potek v tlorisu mestnega ozemlja.
Pogled na Kamnik pred 200 leti pa nam tudi vzbuja spomin na tisto zabavljico o kamniških purgarjih, ki je bila svojčas zelo znana po vseh slovenskih krajih, danes pa je nihče več ne pozna. V tej zabavljici nekaj i verzov omenja tudi mestno obzidje, ki mu pravijo šance, ringmaver ali I cvingar. To zidovje so stružili čuvaji)
- vratarji, za topove - štuke pa so imeli stare metle. Mesto je. imelo svojega sodnika — rihtarja in ponosni meščani - purgarji, ki bi še vedno radi veljali za ugledne in bo-l gate, so obubožali. Čeprav se hvalijo, da so jedli malo - en pisel mesa, se jim pozna na obleki koruzni močnik, jed siromakov. Sploh je glavni' povdarek" v pesmi revščina nekdaj bogatih meščanov, saj imajo :epne ure - zokure iz repe, njihove ;ospe
- frave imajo pajčevine za ol ras cir. V Podgorju in Stranjah elajo dolgove, še celo bezačem ie lljejo njihovo premoženje - coke ipok. Kakor je videti iz zabavljice, je r njej precej nemških spakedranih iz izov. Začudil sem se pred skoro ] etde-setimi leti, ko mi je neki mo ak iz Stične povedal, skoro vse ver; jaz pa nisem znal niti enega. Pes m so sredi preteklega stoletja zab leži', razni zapisovalci na Dolenjskem (Josip Jurčič), v okolici Celja, v| Motniku (Gašpar Križnik) itd., ponekod s pripombo, da je zelo priljubljena.
Zabavljico o kamniških purgarjih najdemo v Štrekljevi zbirki (št. 8558), Kamniški zbornik pa jo je leta 1959 dopolnil z novo ugotovljenimi verzi in inačicami. Zdaj objavljamo to pesem spet z novimi inačicami, zadnji štirje verzi pa nam sploh niso bih znani in nas je na to opozorila požrtvovalna bralka Kamniškega občana. Če bi kdo našel doma še kak zapis zabavljice o kamniških purgarjih, ga vljudno prosimo, naj bi ga poslal uredništvu Občana. Kakor vsako starino, je vredno ohraniti tudi Zabavljico o kamniških meščanih v kolikor mogoče izvirni in popolni obliki. Seveda je nastala še v času, ko je Kamnik obdajalo zidovje, to pa je bilo konec 18. in začetek 19. stoletja.
ZABAVLJICAO KAMNIŠKIH PURGARJIH
Pisana Loka, črn je Kranj, z močnikom Kamnik je ves ocmokan. Bejži Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud Kamniku gliha nič ni.
Kamniško mesto šance ma hde, Za štuke imajo stare metle. Cvinger, ringmaver s trnjem grade, Zato da berači po plac ne lete.
Kamniške dekleta se lahko može, kravo z teletom za doto dobe.
V Kamnik imajo en strgan svinjak, berače zapirajo notri večkrat.
V Kamnik imajo štacune nove, notri prodajajo stare metle. Kamniški purgar po placu leti,
iz ta velkim trebuhom k en mernik drži.
Kamniški purgar je lahko bogat, ma tri sto beračev še sam gre peklat. Kamniški purgar na prešiču sedi, šetine mu ruje, cigaro kadi.
Kamniško mesto je grozno lepo, škrici po lojterc na rotovž gredo. Kamniški purgarji so vsi bosi, sam rihtar po placu v coklah leti.
Sovražnika bati se v Kamniku ni, en purgar prav lačen na vahti stoji. Po placu špancirata purgarja dva, iz repe imata zokure oba
In eden popraša: „Kaj kosla sta vdva, al kašo, al močnik, al tud kaj mesa? " „Kosila oba sva en pisel mesa!" Obema na suknji se močnik pozna.
Dva žlahtna gospoda hodta po plac, obema pa mahajo srajce iz hlač. En paver ju sreča, pozdravi tako: „Kedaj pa plačala mi bosta proso? "
En purgar prav šepast na pragu stoji, iz fajfe bezgove suh bukove kadi. Več žlahtnih gospodov je šlo žabe lovit, da mogli za močnik so moke kupit.
Tud rihtar jih prosi: Naj grem še jaz z vam! Verjamete žiher, da žabe poznam. En purgar po placu cigaro kadi, za njim pa orehovo listje smrdi.
Tud kamniške frajle gredo na špancir, po gvantu pa pajčne imajo za cir.
Kamniške trave v Podgorje gredo in kislega mleka za en krajcar snedo.
fantje iz Kamnika nimajo slamnika, sam rihtarjev sin ga ima iz pasjih kocin. Se kamniški fantje "si skupaj zbero žganja en frakel za malco spijo.
Se kamniški fantje vsi skUpaj zbero na rotovž za močnik neslan se stepo. En purgar je žlico v močnik vtaknil, pa koj ga je rihtar v trebuh bacriil.
Pa enkrat je purgarjem teklo trdo, ne dnarja ne moke za močnik ni blo. Berača nplac policaj dva dobi in z velikim veseljem na rotovž podi.
Pa vzel so beračem ves cokenpok, en purgar za močnik postavil je krop. Ko bilo pa treba je močnik solit, ncslanga so morali djati hladit.
Enga purgarja frava je soli šla iskat, nazadnje spodil so jo špeha peklat. Močnik vroč je en purgar zajel, pa drug mu je žlico iz roke vzel.
„Počakaj, o goltnež, da se pohladi, al vidiš da iz kanclije še rihtarja ni!"-To purgarja zdraži, si pljune v roke in z močnikom drugim okida glave.'
Se ravfanje vname, da konca ni blo, po placu od močnika vse blo je drzno. Z motikami močnik strgah so vsi, po hlačah hzal so dol jim ga psi.
So frave tko prale vsak svojga moža, da šajspoh zagostil se je od soka. In kamniške frave so rekle tako: „Sam Bog nas obvari pred tako vojsko!"
Pedentar polizal je rihterjev lonc, pa v močniku čika dobil je en konc. Po forštat pritekel eden jo bos v Stranjah prifehtal je kruha on kos.
Ga v močnik razdrobil, ki redek je bil, samo bil je od moke skoro mal siv. En purgar bol nobel pa kofe je pil, muštace rujave prav moško je vil.
On cajtenge bere in pravi tako, da letos bo zopet za močnik trdo. Tam doli na Turškem je letos suho, Podgorci na upanje več ne dado.
Sam rihtar ga vpraša: „Kje turški je krej, al to je še daleč od Palovč naprej? " „A1 nisi študiral, da tega ne veš? Glavo imaš narobe, da tako poveš!"
„Sem dolgo študiral, kaj misliš, ni špas, osem let hodil v prvi sem klas." Enga žlahtnega purgarja vščipnil je rak, Kako bi ga štrafal, zdaj tuhtajo, spak.
En purgar se melda in pravi tako, da vrgli naj bi ga v globoko vodo. Se žlahtni gospodje vsi skupaj zbero in raka v paradi v žajspoh neso.
Za frajmana zvoljen en purgar je mlad, ki moral je raka v žajspoh zagnat. Čez šance prilezel en polž je enkrat, je vahtarja splašil, je mislil daj gad.
Na rotovž priteče in s strahom pove, da čudna zverina čez šance not gre. Ko rihtar to shši, se vstraši hudo, da koj mu je nekaj u hlače ušlo.
En purgar je rekel: Ti hntvern je, na gmah ga pustimo, požrl bo vse. Od tistih mal šanc niso več popravljal, ker steklega polža preveč so se bal.
ZAZIDAVA NEVELJ
Občinska skupščina je sprejela sklep o arhitektonskem delu zazidalnega načrta stanovanjske soseske Nevlje. Na zemljišču nad cesto Kamnik-Motnik in neveljsko cesto, ki obsega 21 ha, je predvidena gradnja 51 stanovanjskih hiš. Rezerviran je tudi prostor za trgovino, otroško igrišče in za povečano zgradbo osnovne šole.
MLETNE ZELJE * NO
lit   -5 k
LtUt
Ob koncu starega leta, v katerem je vsak izmed nas marsikaj doživel v krogu svojih domačih, na delovnem mestu in kot občan sploh, in na pragu novega leta, za katerega spet kujemo načrte in izražamo najboljše želje, smo povprašali nekaj občanov, kako so doživeli leto, ki je za nami in kaj si želijo v letu 1974.
Marija ZUPANČIČ, delavka iz Motnika
Letošnje leto pomeni za mene osebno in za vso našo dolino velik napredek. Dobili smo prvo moderno industrijsko zgradbo - obrat industrije pohištva Stol. Kaj to pomeni za mene, ki sem petnajst let delala v stari mizarski delavnici, se dobro zavedam. Kot noč in dan. Sedaj smo v novih svetlih in toplih delovnih prostorih. Zato bomo lahko bolje delali. Prepričana sem, da bo tudi kolektiv na Duplici z nami zadovoljen. Za občane v dolini pod Kozjakom pomeni ta obrat, da se jim ne bo treba več seliti in iskati dela drugod.
Želim si, da bi naša dolina spet zaživela, da bi se tudi moji otroci, ki so sedaj zaposleni, fanta v Ljubljani, dekleti pa v Kamniku, zaposlili bliže doma. Ker grem leta 1974 v pokoj, si seveda želim čimboljše pokojnine in mirnega življenja.
Tone SMOLNIKAR - vojak
Tudi našega sodelavca, ki je pred meseci odšel na odluženjc vojaške obveznosti, smo povprašali kaj meni o pretečenem in o željah za prihodnje leto. Na „novem delovnem mestu" mu sodelavci Kamniškega občana želimo veliko uspehov. Dajemo mu besedo.
Težko je vojaku ocenjevati leto, ki ga zaključujemo, torej uspehe, ki smo jih dosegli v naši občini. Kljub temu, da sem iz svojega rojstnega kraja in občine, v kateri sicer živim, odšel šele pred dvema mesecema, pa se je zame življenje precej spremenilo. Misli so vseveč tam, kjer je treba, ob orožju, toda res je, da se spomin vrača nazaj, na dni in dogodke, pomembne in manj pomembne, ki smo jih p.rcživljali.
Če ugotavljam, kaj smo v naši občini letos spremenili ali uresničili, > potem lahko rečem, da je vrsta stvari odločilno vplivala, oziroma bo imela svoj vpliv v prihodnjem razvoju občine. Tu imam predvsem v mislih pomembnost javnih razprav o občinskem statutu, o novih republiški in zvezni ustavi, pa seveda šte-
vilne akcije in razprave, ki so zajele kar najširši krog občanov. Prav omenjene spremembe, o katerih smo v naši občini govorili in jih uresničevali že prej (n.pr. zbor delegatov krajevnih skupnosti in podobno) kažejo na zavzetost in zavest naših delovnih ljudi, in vodstev družbenopolitičnih organizacij, ki se zavedajo pomembnosti nalog za naš nadaljnji, razvoj. Žal pa moram ob tem kritično oceniti delo mladinske organizacije. Ta ima premajhno družbenopolitično vlogo, oziroma se je člani vodstva ne zavedajo, kljub temu, da smo ga letos na novo izbirali na „demokratski" način.
Toliko o letošnjem letu. Kaj pa za prihodnje? Preživel ga bom na novem delovnem mestu, izven svojega kraja, zato bom sigurno čakal dan, ko bo minila obveznost. Kot vsak vojak, pa bom seveda najbolj vesel dneva, ko nam bodo prebrali odločitev o skrajšanju vojaškega roka. O tem je pri vojakih največ govora, zato moramo biti optimisti iz dneva v dan. Na ta način bodo dnevi minevali hitreje, ne le dnevi, tudi leto. Upajmo, da bo prihodnje še uspešnejše!
Tone GALJOT, kmet iz Podgorja
Z letino smo kar zadovoljni, da bi bila še prihodnje leto zatorej. Ker si vsak, ki se je odločil za kmetovanje, želi čimbolj mehanizirati, sem si tudi jaz letos nabavil nekaj strojev. Sam sem kupil nakladalno prikolico, skupaj z drugimi kmeti pa traktorsko škropilnico.
Letos sem dobil tudi posojilo za gradnjo hleva in silosa. Pet starih milijonov za deset let, vračal pa ga bom s 3 7< obrestmi. Sedaj je že precej bolje, ker dobiš posojilo. Treba bi bilo še urediti kolikor toliko stalne cene kmetijskih pridelkov, da bi tudi večja posojila brez težav vračali.
Ker sem član kmečke sekcije pri SZDL v Kamniku, dosti slišim o uspešnem delu strojnih skupnosti. Mislim, da je to zelo pametno, saj slehernega stroja sam ne moreš polno izkoristiti. Stroji so dragi. Zato sem predlagal, da bi tudi v Podgorju ustanovili tako strojno skupnost.
Za prihodnje leto si želim poleg dobre letine tudi, da bi dogradil silos, ki sem ga letos zastavil in da bi spravil pod streho nov hlev za 20 glav živine.
Vida BALNTIC - prodajalka iz Žuapnjih njiv
Letos sem doživela velike spremembe v svojem življenju.
Zaposlila sem se kot prodajalka pri podjetju TOBAK in delam v kiosku na Titovem trgu. Tu imam tudi boljše osebne prejemke. Življenje v domaČem okolju in širše se je v preteklem letu precej spremenilo. Živimo boljše. Toda vseeno nismo vsi zadovoljni.
Manjka družbenega in kulturnega življenja. Zakaj sameva kulturni dom na Vegradu?
Letos smo razvili tudi društveni prapor in organizirali devet izletov, ki so bili dobro obiskani. Želimo pa urediti še en prostor, kjer bi člani kluba lahko v miru prebirali časopise, igrali šah in podobno. Želimo, da bi se naših izletov udeleževali tudi člani iz drugih krajev in da bi le-ti tudi več prihajali v naš klub.
Moja največja želja za prihodnje leto je, da bi v Kamniku končno dogradili Dom upokojencev. Tudi v mestu bi bilo treba marsikaj urediti, med drugim Prešernovo ulico, ki danes res ne dela časti pesnikovemu imenu.
Za prihodnje leto posebne želje nimam. Sprejela bom, kar bo prineslo življenje. Želim pa si mir na svetu, ker le tako bomo vsi lahko živeli, čeprav eni boljše, drugi slabše.
Se to, želim, da bi v Kamniku čimpreje zgradili novo avtobusno postajo. Turistično mesto jo nujno potebuje. Pa tudi središče mesta bi bilo lepše brez natrpanih avtobusov.
Anton KORBAR — gospodar Kluba upokojencev
Največji dosežek v preteklem letu je vsekakor ureditev našega kluba upokojencev, v zadnjem času
Mavricij KVEDER - šofer Viatorja Pri viatorju sem šofer štiri leta. S pretekhm letom sem kar zadovoljen,
smo opremili tudi kuhinjo. Spomladi pa nameravamo zgraditi balinišče in obnoviti pročelje kluba.
ker nisem doživel nobenega karambola, čeprav moram reči, da so naše ceste „kurje gase", ne pa ceste za tako gost promet. Največ vozim na relaciji Ljubljana-Kamnik-Smreč-je. Najtežji del na tej progi je Sutna in Samčev predor, posebno takrat, ko gredo ljudje na delo in iz dela.
Kaj naj bi si želel za prihodnje leto drugega kot srečno vožnjo.
To mu želimo tudi mi!
'W» ^ti^ANJE0 POLOŽAJU NA BLIŽNJEM
Občinska organizacija ZRVS v Kamniku je pred dnevi pripravila za vse rezervne vojaške starešine v naši občini predavanje o položaju na Bližnjem vzhodu. Zelo izčrpen komentar o vojno-političnih gibanjih, o oborožitvi in taktiki arabske in izraelske vojske v zadnji vojni na Bližnjem vzhodu je zbranim starešinam orisal podpolkovnik Ivo Tomincc iz Ljubljane, ki je znan kot vojnopolitični komentator na ljubljanski televiziji in v dnevnem tisku.
V veliki dvorani kina DOM v Kamniku seje zbralo preko 350 rezervnih vojaških starešin, ki so z velikim.zanimanjem sledili res kvalitetnemu predavanju.
Žal, da zanimivi opisi naših orožij, uporabljenih v zadnji vojni in sploh gibanje na bojiščih ni bilo prikazano s slikovnimi ponazorili.
REZERVNI STAREŠINI, SO Z ZANIMANJEM POSLUŠALI PREDAVANJE O POLOŽAJU NA BLIŽNJEM VZHODU
69
USlANOiiLJENA JE TELESNO KULTURNA SKUPNOST
Zavzeti se moramo za hitrejši razvoj telesne kulture v naši občini. Pogoj za to so poleg uspešnega delovanja telesnokulturne skupnosti, urejeno financiranje te dejavnosti in še posebej strokovni kadri.
To so sklenih delegati iz delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in iz športnih društev ob ustanovitvi temeljne telesnokulturne skupnosti. Skupščino te skupnosti sestavlja 25 delegatov športnih klubov, 15 delegatov delovnih organizacij in 10 delegatov krajevnih skupnosti. Na prvi seji so izvolili tudi vodilne funkcionarje. Za predsednika skupščine so izbrali Marjana NOVAKA iz Svila-nita, za podpredsednika pa Janeza MALEŠA, predsednika občinskega sindikalnega sveta.
Izvršni odbor bo vodil Marjan BOVHA, dosedanji predsednik občinske zveze za telesno kulturo, za podpredsednika pa so izbrali Ivana KOZJAKA iz Tovarne usnja Kamnik.
JMa seji so izvolili tudi več odbornikov za posamezna področja kot so tekmovalni šport, šolska športna društva, športni objekti itd.
Po poročilu Marjana BOVHA, predsednika iniciativnega odbora, ki je orisal potek priprav za ustanovitev, pri katerih sta sodelovala tudi socialistična zveza in sindikati, se je razvila živahna razprava.
nameravamo ustanoviti športne dejavnosti, je vprašal predsednik te skupnosti. Delegati so bili mnenja, da je v kamniških športnih društvih dovolj mesta tudi za študente in nobene potrebe po ustanavljanju posebnih klubov za študente. To bi bilo samo drobljenje sil in sredstev.
Precej polemike je zbudila ugotovitev tovariša ROSTANA, da osnovna šola v Stranjah ne dovoli športnim klubom, da bi vadih v njeni telovadnici. Tovariš Šteblaj, ravnatelj osnovne šole Stranje in delegat skupščine, je pojasnil, da so se zadnji čas pokazale na zidovih telovadnice določene razpoke, zaradi česar so prepovedali tudi šolskim otrokom telovaditi na južni strani telovadnice. V telovadnici imajo prednost šolsko športno društvo in mladina iz Stranj, Stahovice in Črne, saj je bila telovadnica grajena predvsem zanjo. Uporabniki, ki so doslej uporabljali telovadnico, niso poravnali stroškov, saj je vedno gorelo 50 žarnic po 200 W, potrebno je čiščenje itd. Telovadnice nismo zgradili zato, da se bo nekaj kamniških „malomeščanov" podilo po njej, je še dejal tov. Šteblaj.
Nadaljnja razprava je pokazala, da je problem pomanjkanja telovadnic za delo športnih klubov res ovira in da je edina rešitev v gradnji novih objektov. V sedanjem polo-
upravtjanje občinski telesnokulturni skupnosti.
Posebno pozornost delegatov je pritegnilo vprašanje financiranja. Letos je kamniški šport dobil iz proračuna okrog 35 milijonov starih dinarjev. Sem niso všteta sredstva, ki jih dajejo za šport posamezni delovni kolektivi. Npr. kolektiv Svila-nita izdatno financira kamniško odbojko itd.
V bodoče naj bi TKS dobivala sredstva iz samostojnih virov. Predlog je, da bi znašala stopnja prispevka za telesno kulturo 0,66 % od bruto osebnih dohodkov. Vprašanje pa je, če bo gospodarstvo to stopnjo lahko sprejelo, zato je bil dan tudi predlog, da bi se dogovorili za 0,40 %. Kakorkoli že bo, dejstvo je, da kamniški šport potrebuje za svoj uspešen razvoj več sredstev, kot jih je bil deležen doslej. Za zdrav rod pa smo zainteresirani vsi, mar ne?
Med investicijami velja omeniti gradnjo dveh telovadnic in sicer bo v Kamniku večja telovadnica, zgrajena pri centru srednjih šol do leta 1976, pri osnovni šoli na Duplici pa do leta 1978. Med ostalimi objekti pa bo najprej na vrsti kamnišk'o kopališče, ki je nujno potrebno novih garderob in temeljite obnove. Potrebnobo dati večjega poudarka tudi razvoju športa v ostalih večjih središčih občine. Npr. v Komendi je med mla-
TELESNOKULTURNA SKUPNOST BO SKRBELA TUDI ZA GRADNJO IN VZDRŽEVANJE ŠPORTNIH
Planinci so predlagali, da bi imeli glede na veliko število članov, v skupščini TTKS več delegatov, ne samo enega. Po pojasnilu iniciativnega odbora, da bi pri upoštevanju števila tega obsegal sedanji kriterij, ki ga večina podpira, da mora imeti vsak klub ah društvo svojega delegata. Zato so podprli predlog, da naj ima vsako društvo po enega delegata v skupščini, predlog planincev pa so upoštevali pri sestavi odborov.
Zakaj skupnost študentov ni dobila nobenega vabila za sejo, čeprav
žaju pa je treba več medsebojnega razumevanja, zlasti pa upoštevati, da so bila v telovadnico vložena velika sredstva, da so zanje prispevali vsi občani in da ima domača mladina vsekakor pri uporabi telovadnic prednost. Vsi uporabniki morajo bolj paziti na ravnanje z drago športno opremo.
Več skrbi je treba posvetiti vzdrževanju športnih objektov. Zato so sklenil;, da bi dom TVD Partizan v Mekinjah, ki je sedaj last republiške zveze TVD Partizan prenesli v
dino veliko zanimanja za športne dejavnosti. Tako so že ustanovili nogometni klub, razvijajo hokej itd., čeprav nimajo nobenih športnih objektov.
Pri gradnji športnih naprav je potrebno tudi več sodelovanja športnikov samih, ker se s prostovoljnim delom da marsikaj storiti. To so zadnji čas dokazali tudi kamniški smučarji pri gradnji smučarske vlečnice v Tunjicah.
-fs
UPOKOJENCI OBČINE KAMNIK!
Upravni odbor društva upokojencev v Kamniku želi vsem članom društva, drugim upokojencem in občanom občine Kamnik mnogo zdravja in zadovoljstva v novem letu 1974.
Društvo si prizadeva v prihodnje še bolj poživeti delo v korist naših članov in ne stati ob strani prizadevanj naše družbe. Kot nekdaj tudi sedaj dokažimo voljo do djsla. Zaradi tega vabimo, da vstopijo v naše vrste vsi občani, ki uživajo pravice po določilih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tistih iz delovnega razmerja, samostojnih obrtnikov ali pa kmetov.
V kolikor vas v mesecu januarju 1974 ne bodo obiskali naši poverjeniki, prosimo in vabimo vse člane in druge upokojence naše občine, da se zglase v društveni pisarni v Kamniku, Kolodvorska ul. št. 5, vsak torek in petek od 9. do 12. ure.
Članarina je tudi za prihodnje leto enaka kot letos - 10 din, prispevek za vzajemno samopomoč velja 30 din, torej se ni povečal.
Na splošno željo upokojencev Slovenije je republiški odbor Društva upokojencev SR Slovenije sklenil s, skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije, republiškim svetom sindikatov Slovenije in uredništvom Delavske enotnosti pravice po določilih pokojninskega in invalidskega zavarovanja, tistih iz delovnega vprašanja (verjetno pod imenom Vzajemnost). List bo izhajal enkrat mesečno v drugi polovici vsakega meseca. Cena bo 18 din letno. Vabimo vse, ki se zanimajo za časopis, naj se zglasijo-v društveni pisarni zaradi naročnine.
Naj ne bo upokojenca občine Kamnik, ki ne bi bil član Društva upokojencev. Vstopite v naše vrste! V slogi je moč! Pomagajmo si med seboj!
Upravni odbor Društva upokojencev Kamnik
DELO
Odborniki   občinske skup-ščine so na zadnji seji prejeli j poročilo kamniškega avtomoto I društva v preteklih dveh letih. | Povzemamo nekatere podatke, j ki gotovo zanimajo širši krog, predvsem pa motorizirane občane.
Avto moto društvo v Kamniku je začelo poslovati v letu 1972 po novem programu, ki razen organiziranja in udeležbe na raznih tekmovanjih vključuje tudi avto šolo in teoretične tečaje za voznike motornih vozil. Njihovo redno dejavnost pa so spremljale tudi težave, ki so jih imeli s poravnavo terjatev, ki so nastale prejšnjih letih zaradi slabega poslovanja pod prejšnjim vodstvom. Do konca leta 1973 predvidevajo, da jim bo z veliko prizadevnostjo vseh članov vendarle uspelo poravnati stare obveze.
Ustanovitev avto šole v lanskem letu se je glede na potrebe pokazala povsem utemeljena. V letu. 1972 in 1973 so imeli po 6 tečajev s 30 tečajniki, kar pomeni, da so bili vsi tečaji polno zasedeni. Društvo ima za učenje praktične vožnje 3 avtomobile ZASTAVA 750 in 3 inštruktorje, ki uspešno poučujejo kandidate za šoferski izpit. Starostni sestav mlajših in starejših tečajnikov se giblje v razmerju 50 : 50. Zanimivo je, da kandidati naredijo povprečno med 15-20 ur praktične vožnje, iz česar lahko sklepamo, da inštruktorji za praktično vožnjo dokaj uspešno posredujejo svoje znanje kandidatom.
Cena teoretičnega tečaja je bila do oktobra letos 200 dinarjev. Sedaj je bila na podlagi med-društvenega sporazuma povišana na 250 dinarjev, prav tako pa se je dvignila cena za uro praktične vožnje od 50 dinarjev na 60 dinarjev.
Navedena dejavnost je trenutno tudi edina glavna in pridobitna dejavnost, s katero si avto moto društvo ustvarja dohodek. Razen vzgoje in šolanja kandidatov za vozniški izpit ima avto moto društvo tudi med-društveno povezavo s komisijo za vzgojo mladine ter organizira tečaje o prometnih predpisih za osnovnošolsko mladino. S tem opravlja društvo pomembno preventivno dejavnost na področju varnosti prometa in zagotavlja naši mladini osnovno poznavanje prometnih predpisov, kar povečuje varnost vseh udeležencev v prometu in zmanjšuje število prometnih nesreč.
Avto moto društvo aktivno sodeluje z drugimi društvi pri organizaciji avto rallvev in drugih tekmovanj. Vsako leto sodelujejo pri organiziranju cestno hitrostne etape na mednarodnem avto rallvu ADAC. Lani so se polnoštevilno udeležili proslave aktivistov na Gorenjskem v Tuhinju. Sodelujejo tudi z avto moto društvom Travnik iz Bosne in so z njimi v zelo tesni povezavi, ker je ta občina pobratena s Kamnikom.
Konec lanskega leta je bilo finančno stanje društva takole: dohodek je znašal skupaj 298.772,15 din, izdatki so znašali 288.852,20 din, razliko pa predstavlja dohodek v višini 9.919,95 din.
Po izvršeni inventuri decembra 1972 razpolaga društvo s sledečimi osnovnimi sredstvi, osnovnim in drobnim inventarjem: upravna zgradba z garažami in učilnico 220.000 din, trije osebni šolski avtomobili Z-750 42.228 din, poslovni inventar za učilnico 17.724 din in drobni inventar 5.184 din. Društvo razpolaga torej s skupnim premoženjem 285.137 din.
Društvo ima v načrtu adaptacijo vseh prostorov. Prav tako nameravajo nabaviti še dodatna učila in strokovno literaturo za izboljšanje pouka.
Društvo si je zadalo tudi nalogo, da poveča število članstva in da vključi vse voznike motornih vozil s področja občine Kamnik.
ZA KUMROVEC iN KOZJANSKO
ZA KUMROVEC IN KOZJANSKO
so prispevali v času od 10.11.1973 do 12.12.1973:
Štebe Maks, Žeje
„METALKA" KAMNIK
„PLANINKA" KAMNIK
Avguštin, Suhadole 5
JAGODIC Janez, K.Medvedova ul.
Obč.odbor ZRVS KANNIK
Obč.odbor ZRVS KAMNIK
Podjetje STOL KAMNIK
Majhen Franc, ključ. Kamnik
Zveza borcev NOV Duplica
OOS „VESNA" KAMNIK
OOS „VESNA" KAMNIK
Grčar Fani, gost. Kamnik
Zveza borcev NOV Črna pri Kamniku
500 din 230 din 900 din 100 din 200 din * 21.000 din 300 din 21.000 din 100 din 904 din 400 din 800 din 100 din 487 din
Skupaj
Že prej vplačani prispevki in objavljeni v Kamniškem občanu
26.021 din
131.716,70 din
Skupaj
157.737,70 din
Odbor za zbiranje sredstev za gradnjo doma v KUMROVCU in izgradnjo KOZJANSKEGA se zahvaljuje za nakazane prispevke in tiste, ki še niso prispevali prosi za nakazilo.
!
ŠAH
Novembrskega občinskega brzopoteznega turnirja v Komendi so se udeleži igralci iz Domžal, Kamnika, Duplice in Komende. Zmagal je Zupančič (Domžale), drugi je bil Karnar (Duphca), tretji pa Vi petič (Domžale).
Peter Plev
Splošno gradbeno podjetje »GRADITELJ« Kamnik, Maistrova 7
• Priporoča svoja kvalitetna gradbena dela, ki jih opravlja hitro, solidno in poceni!
ZAHVALA
• Ob bridki izgubi našega dragega moža, brata in strica
JOŽETA PANČURJA
upok. podjetja Kamnik in borca NOV
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste kakorkoli počastili njegov spomin in ga pospremili do preranega groba.
Zahvaljujemo se tudi dr. Pucclj Francu za zdravstveno skrb. Lepa hvala obema govornikoma od podjetja „Kamnik" in od zveze vojaških vojnih invalidov. Enako velja tudi zahvala praporščakom ZB, SZDL, VVI in upokojencem ter godbi in pevcem „Solidarnost".
Vsem še enkrat hvala, žena Štefka, sestra Ani Sirota in ostalo sorodstvo. Kamnik, dne 10.12.1973
POROKE:
Janez Burja iz Lok, delavec, star 34 let, in Cecilija Pogačar iz Okroga, delavka, stara 31 let;
Ivan Cevka iz Laniš, mizar, star 24 let, in Frančiška Berlic iz Tunjic, šivilja, stara 21 let;
Bogdan Janežič iz Gore, prodajalec, star 22'let, in Ivanka Kepic iz Mlake, ekonomski tehnik, stara 21 let;
Mirko Kadunc iz Zg. Tuhinja, delavec, star 20 let, in Anica Osol-nik iz Raven, delavka, stara 20 let;
Janez Kočar iz Laniš, km. delavec, star 30 let, in Marjeta Zabavnik iz Kosiš, prodajalka, stara 22 let;
Jože Mojstrovič iz Orehovca, ključavničar, star 22 let, in Veronika Us iz Gabrovnice, delavka, stara 25 let;
Janez Šlebir iz Stolnika, delavec, star 25 let, in Anamarija Hribar iz Kamnika, frizerka, stara 28 let;
Damijan Vidmar iz Zaloga, kmetovalec, star 36 let, in Suzana Urh iz Motnika, km. delavka, stara 17 let;
Ciril Vinšek iz Tunj. mlake, kovinostrugar, star 29 let, in Jožefa Čimžar iz Tunj. mlake, gospodinjska pomočnica, stara 26 let;
Marko Zavasnik iz Markovega, delavec, star 20 let, in Marija Vido-vič iz Kamnika, šivilja, stara 18 let.
SMRTI:
Mihca Glušič iz Kamnika, osebna upokojenka, stara 66 let; Karol Golob iz Nevelj, kmet, star 73 let;
Frančiška Grčar iz Brega pri Komendi, kmečka upokojenka, stara 77 let;
Edvard Horvat iz Duplice, delavec, star 21 let; Ana Kovačič iz Kamnika, gospodinja, stara 70 let; Katarina Orešnik iz Kamnika, gospodinja, stara 66 let; Ivana Perhavec iz Kamnika, gospodinja, stara 82 let; Pavla Potočnik iz Kamnika, os. upokojenka, stara 88 let; Franc Svetic iz Vrhpolja, osebni upokojenec, star 67 let; Klara Vrankar iz Lasenega, gospodinja, stara 72 let.
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo SZDL občine Kamnik — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj — Tehnični urednik Jana Lazar — Izhaja enkrat mesečno — Uredništvo in uprava: Občinska konferenca SZDL Kamnik, Ljubljanska 1 (zdravstveni dom), telefon 831-315 - tekoči račun 50140-678-57156 - Tiska tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.
D80D
76
3311