2001etnica pragmatične sankcije. Dutiaj. 19. aprila 1913. Danes je preteklo 200 let, odkar je izdal cesar Karel VI. pragmatično sankcijo in pcstavil /. njo osnovni temelj za nadaljni razvoj monarhije. Zakon je bil prvotno izdan samo kot hišni zakon, pozneje pa je bil predložen tudi deželnim zborom vseh avstrijskih dežel. Nižjeavstriiski in češki stanovi so ga sprejeli leta 1720, Ogri leta 1722 in ostali deželni zbori v letih 1720—1724. nakar je bil dnc 6 decembra 1724 slovesno proglašen kot osnovni državni zakon. Piagmatična sankcija pomeni pravi rojstni dau novega razvoja avstrijske države. Z njo ni bii samo definitivno in nespremenljivo določen prestolonasledstveni red avstrijski, ampak izrečena tudi neločIjivost in nerazdeijivost vseh avstrijskih dežel za večne čase. Najvažnejša določba pragmatične sankcije je ona, ki določa, da pridejo za slučaj. če umro moški po- tomci habsburške dinastije, na prestol ženski potomci. . _ Cesar Karel VI. je dobro vedel, da bo pragmatična sankcija naletela na najhujši odpor, in v resnici je večina evropskih držav v začetku ni hotela priznati. Najprej, Jera 1725., se mu je Eosrečilo pridobiti Španijo, leta 1726 Rusijo, leta 1727 Prusijo, dočim Francija in Anglija, ki sta pridobili na svojo stran Dansko, Švedsko in Nizozemsko, pragmatične sankcije nikakor nista hoteli pripoznati. Končno se je izneverila tudi Španija in stopila na stran Karlovih sovražnikov. u Poiitiškim sporom so se končno še pridružili gospodarski. Cesar Karel je namree z vsemi močmi podpiral orientalsko trgovsko družbo v Ostende in tako le št! boli razdražil sovražnike. Da pridobi Anglijo zase, je končno cesar, četudi s težkim srcem žrtvoval orientalsko družbo. S Francijo in Španijo je prišlo končno leta 1733 po smrti poljskega kralja Avgusta II. do vojne. Avstrija in Rusija sta hotela spraviti na poljski prestol saškega kneza Avgusta III., Francija, Španija in Sardinija oa Stanislava Leščinskega, tasta Ludovika XV. Prišlo je do vojne, v kateri je bila Avstrija nesrečna. Francoz.i so okup/irali takratno avstrijsko Lombardijo in Alzacijo Lotaringijo, Španci pa Neapelj in Sicilijo. L. 1735. ie bil sklenjen mir, v katerem je cesar Karel VI. proti priznanju pragmatične sankcije in priznanju Avgusta III. poljskim kraljem, odstopil Neapolj, Sicilijo in nekaj okrajev okoli Milana,, Stanislavu Leščinskemu pa je dal za odškodnino Alzacijo Lotaringijo. S tem je cesar polagoma pridobil vse države, da so priznale pragmatično sankcijo. Umrl je 20. oktobra 1740 vsvesti, da je zasigural svoje dežele habsburški dinastiji. A zmotil se je. Komaj je zatisnil oči, že so se dvignili od vseh strani sovražniki, ki niso hoteli priznati njegove hčerke Marije Terezije za cesarico. Prišlo je do 7Ietne prestolnasiedstvene vojne, po kateri je mcrala cesarica pruskemu kralju Frideriku Velikemu, ki je najbolj prežal na Avstrijo. odstopiti sedanjo Prusko Šlezijo, Španiji Parmo. Piacenzo in Quastalo, nekaj okrajev okolo Milana pa Sardiniji. S tem si je zasigurala prestol, in pragmatično sankcijo so deiinitivno priznaie vse države. V poznejših letih si je pridobila Avstrija Bukovino, Oalicijo in Daliracijo in leta 1908 še Bosno in Herce- govino. * Z Dunaja poročajo z dne 19. t. m., da so vsi šolski in učni zavodi v državi jubilej 2001etnice pragmatične sankcije proslavili na primerne načine.