479 Letnik 45 (2022), št. 2 Katalog in razstava ponujata številne za- nimivosti, ki so na otvoritev pritegnile množico obiskovalcev. Pri tem ne gre le za suhoparno na- števanje dejstev, temveč gre za predstavitev raz- glednic, fotografij, računov, načrtov, vedut, dopi- sov ipd., ki dajo katalogu in razstavi še dodano vrednost. Sonja Jazbec »Naših 50 let« Razstava ob 50. obletnici delovanja Pokrajinske- ga arhiva v Novi Gorici Rotunda Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, januar–marec 2022 Letos Pokrajinski arhiv v Novi Gorici pra- znuje 50-letnico obstoja. Ob tej priložnosti so v arhivu otvorili nove prostore v pritličju stavbe in pripravili razstavo, ki govori o zgodovini arhivske stroke na Goriškem; od prvih skromnih začetkov do ustanovitve javnega zavoda vse do današnjih dni. Priložnostna razstava je bila postavljena ob začetku jubilejnega leta (od konca januarja 2022 do sredine marca 2022) v Rotundi Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Danes je na ogled v pritličju stavbe pokrajinskega arhiva. Razstava, ki obsega 21 panojev, je delo ar- hivistke Ivanke Uršič, medtem ko jo je oblikoval Erik Pregelj. Na temelju izbora raznovrstnega ar- hivskega gradiva iz fonda Pokrajinskega arhiva v Novi Gorici (PANG 337) je predstavljeno delova- nje najmlajšega med slovenskimi pokrajinskimi arhivi. Pozornemu obiskovalcu ne uide dejstvo, da je pot od ideje do nastanka tega javnega zavo- da prepletena s tematiko nove državne meje po drugi svetovni vojni, še posebej z gradnjo novega mesta, Nove Gorice. Razvoj od referata za arhivsko gradivo, prek Okrajnega arhiva in muzeja do Zavoda za varstvo arhivskega gradiva pri Skupščini Občine Nova Gorica je bil dolgotrajen. Pokrajinski arhiv je bil ustanovljen kot samostojni zavod z odloč- bo novogoriške občine v novembru 1971, med- tem ko je s prvim dnem naslednjega leta začel formalno delovati. V nadaljevanju je poudarjena problematika neustreznih prostorov za hrambo gradiva. Predstavljene skice arhitektov kažejo na dve rešitvi omenjene problematike: adaptacija že obstoječih starejših dvorcev na Goriškem v ar- hiv ali gradnja nove stavbe. Leta 1983 so Novo Gorico prizadele katastrofalne poplave. Večina gradiva, ki se je takrat hranila v kletnih prostorih Stavba Pokrajinskega arhiva Nova Gorica, dokončana leta 1987 (Foto: Erik Pregelj) 480 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on Publications and Exhibitions občinske stavbe, je bila poplavljena. O poplavah nam pričajo fotografije na dveh panojih, ki pred- stavljajo poplavljeno in skoraj uničeno gradivo ter reševanje skozi proces zamrznitve v hladil- nicah Kmetijskega kombinata Vipava in sušenja na raznih lokacijah na območju novogoriške ob- čine. Na pomoč pri reševanju arhivskega gradi- va so poleg novogoriških dijakov in študentov priskočili tudi arhivi nekdanje skupne države, kar izpričujejo zahvale za pomoč pri reševanju. Ta tragedija je tudi pripomogla k odločitvi za gradnjo namenske stavbe za izvajanje arhivske dejavnosti na severnem Primorskem. Slednja je konec leta 1986 že stala in naslednje leto sta sledili slovesna otvoritev in vselitev. Večno pe- reče vprašanje prostorske stiske, ki se stopnju- je vzporedno z naraščajočo količino gradiva, je arhiv reševal z dokupom prostorov v isti stavbi in s preureditvijo le-teh v arhivske depoje. Ti so omogočali arhivskim delavcem, da so lahko na- daljevali z nemotenim prevzemanjem arhivske- ga gradiva in njegovo strokovno obdelavo, kar je predstavljeno v nadaljevanju. Tehnični napredek v zadnjih petdesetih le- tih je bil očiten. Od prvega mikročitalca, pojava osebnih računalnikov ter uvajanja digitalnih po- datkovnih zbirk v delo arhivista do skorajda po- polne digitalizacije delovnega procesa. Najprej je bil leta 1989 v uporabi računalniški program Armida. Takratni direktor Drago Terpin je sode- loval v skupini za razvoj in uvajanje nove aplika- cije za popis gradiva InfoArh. V okviru projekta e-ARH.si smo razvili nova orodja, s katerimi se je uporabnikom arhivskega gradiva občutno pribli- žala želena digitalna oziroma digitalizirana vse- bina gradiva. Pokrajinski arhiv pri delu uporablja program ScopeArhiv. Arhivisti morajo biti stalno v stiku z ustvarjalci gradiva. Na temelju delova- nja ustvarjalcev izdajo pisna strokovna navodila za odbiranje gradiva. V nadaljevanju so predstavljeni zapisniki prevzemov gradiva iz let 1972, 1973 in 2003, prošnje za odkup zasebnega gradiva, izmenja- va arhivskega gradiva glede na pristojnost med arhivi ter primer izročitve gradiva Arhivu Repu- blike Slovenije. Razstava nam prikaže tudi kadro- vski razvoj arhiva. V 80. in 90. letih se je število strokovnih delavcev v arhivu bistveno povečalo. Večje število zaposlenih je omogočilo kakovo- stnejše rokovanje z gradivom, arhivisti so bili zadolženi za posamezne fonde in zbirke, stro- kovno knjižnico in članstvo v komisijah. Izme- njava izkušenj in reševanje strokovnih vprašanj na raznih področjih sta vsakodnevna praksa. Z oblikovanjem samostojne države Republike Slo- venije je število zahtevkov za pravni namen moč- Slovesnost ob odprtju nove stavbe in selitev gradiva v nove prostore. Trak sta svečano prerezala književnik Ciril Zlobec in ravnatelj Matjaž Grobler. Pri selitvi arhivskega gradiva so pomagali tudi vojaki. (Foto: Erik Pregelj) 481 Letnik 45 (2022), št. 2 no poraslo. Fotografije čitalnice, ki je dobro zase- dena z raziskovalci, in številne zahvale za pomoč pri raziskovanju in spodbude so lep prikaz dela zaposlenih. S pomočjo virtualne arhivske čitalni- ce se uporaba arhivskega gradiva vse bolj seli na digitalno raven. Arhivisti pokrajinskega arhiva so se ude- leževali evidentiranja arhivskega gradiva, ki se hrani zunaj slovenskih meja in se nanaša na Slo- vence oziroma slovensko ozemlje. Deli gradiva so bili v 80. letih prejšnjega stoletja najprej mikro- filmani, medtem ko danes arhiv razpolaga z zmo- gljivimi optičnimi čitalniki za gradivo formata od A4, A3 do večjih. To digitalizirano gradivo si je možno ogledati tudi na spletu. Zelo plodna je bila tudi razstavna dejav- nost. Na začetku so bili v novi stavbi temu name- njeni kletni prostori, ki so bili dovolj veliki tudi za sprejem večjih razstav zunanjih ustvarjalcev, kot sta bila med drugim akademska slikarja Riko Debenjak in Klavdij Tutta. Kasneje je bila raz- stavni dejavnosti namenjena vhodna avla v arhiv. Pokrajinski arhiv je na povabilo sodeloval tudi pri razstavah, ki so jih pripravile druge kulturne ustanove. Razstave so se navezovale na raznovr- stne teme, od slovenske osamosvojitve do življe- nja pomembnih kulturnikov, šolstva in gospo- darstva. Na tem mestu naj izpostavimo odmevno razstavo, ki je govorila o nastanku mesta Nova Gorica. Na razstavljenih fotografijah so izposta- vljene razstave, ki so jih gostili v Salonu Meblo, v knjižnici v Ajdovščini, v Hiši kulture v Šmartnem in na prostem pred Goriško knjižnico. Arhivisti so redno predstavljali svoje delo, pomen arhiva in vzorce arhivskega gradiva tudi šolskim skupi- nam. O tem pripovedujejo lično urejene zahvale in priložnostni strip, ki je nastal po obisku ene od šolskih skupin. Arhivisti so pri izdaji publikacij, zbornikov in monografij sodelovali tudi z drugimi ustano- vami in društvi. Razstavljena je zahvala, ki jo je arhivu podelilo Arhivsko društvo Slovenije za pomoč pri organizaciji zborovanja v Novi Gorici leta 1972, iz istega leta je prošnja pokrajinske- ga arhiva za redno članstvo v Skupnosti arhivov Slovenije. Leta 2000 je arhiv skupaj z Arhivskim društvom Slovenije v Bovcu organiziral strokov- no zborovanje. Pokrajinski arhiv je v sodelova- nju z Goriško knjižnico in Goriškim muzejem ob praznovanju sedemdesete obletnice Nove Gorice zbiral spomine na gradnjo mesta. Arhivisti so se redno udeleževali domačih in čezmejnih simpo- zijev, kulturnih prireditev in predstavitev knji- žnih izdaj. Na teh dogodkih so sodelovali tudi s svojimi prispevki. Da je resno strokovno delo še plodnejše, Široka paleta razstav, ki so jih skozi leta pripravili zaposleni, in razstav v sodelovanju z drugimi ustvarjalci (Foto: Erik Pregelj) 482 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on Publications and Exhibitions če se občasno preseka z izleti, orišejo fotografije že »tradicionalnih« pohodov v kraje, ki so povezani z območjem delovanja arhiva. Fotografije druženja ob praznovanju osebnih jubilejev zaposlenih ali v pustnem času so priča dobremu vzdušju v arhivu. Zaposleni v arhivu radi za voščilo ali v zahvalo tudi kaj spesni- jo in skupaj zapojejo ob kitarski spremljavi. Alenka Kozič Borut Batagelj: Celjski peloton: Etape razvoja cestnega kolesarstva v Celju Razstava Zgodovinskega arhiva Celje, 17. maj 2022 na Krekovem trgu v Celju in do nadaljnjega virtualno https://virtualni.zac.si/ Avtor se v razstavi ukvarja predvsem s športnimi vidiki množičnega re- kreativnega in vrhunskega kolesarstva. Kot pravi sam, pušča ob strani druge vidike, ki so pripeljali do vsakdanje uporabe koles, ki jo je kapitalistična, po- trošniška in tudi v trajno mobilnost naravnana družba zapeljala s cest na steze in brezpotja, v parke, dvorane in tudi v virtualni način doživljanja kolesarjenja. Razstavo je avtor poimenoval Celjski peloton (peloton, slov.: glavnina = glavna skupina kolesarjev, ki med etapo kolesari skupaj). Lokalno se razstava osredo- toča na Celje ter prikazuje predvsem razvojno dinamiko športnih in organiza- cijskih kolesarskih dosežkov, ki so že v preteklosti in še danes Celje kolesarsko izstopajoče in prepoznavno umeščajo na kolesarske zemljevide. Če omenimo samo zadnji primer, je posebna komisija organizatorja 28. izvedbe dirke po Slo- veniji izbrala Celje za Naj gostitelja dirke Po Sloveniji 2022. Razstava Celjski pe- loton je bila del bogatega nabora promocijskih kolesarskih dogodkov z raznoli- ko vsebino omenjene dirke, ki so v Celju doživeli vrhunec s ciljem 3. etape Dirke po Sloveniji 17. junija 2022. Razstava obsega 18 panojev, na katerih je vsebina obogatena z obsežnim fotografskim in drugim izbranim gradivom. Ob sprehodu skozi razstavo nas avtor na začetku opomni, da je bil Gradec eno izmed glavnih središč razvoja kolesarstva v avstrijskem delu monarhije, od koder so prihajali vplivi razvoja v druga mesta tedanje južne Štajerske. Prvi pio- nirski poskusi uvajanja kolesarstva v Celju so bili zaznani od osemdesetih let 19. stoletja naprej. Leta 1883 so graški kolesarji izvedli propagandni izlet v Rogaško Slatino, udeležili so se ga tudi nekateri Celjani. Istega leta v celjskem časopisju najdemo oglas o prodaji treh koles, medtem ko je bilo leto 1886 v Celju prelo- mno za kolesarstvo – organiziran je bil tečaj kolesarske vožnje in ustanovljeno je bilo kolesarsko društvo Cillier Radfahrerverein. Slovenci so v Celju svojo prvo kolesarsko sredino ustanovili leta 1891 znotraj sokolskega društva. Slovenski celjski kolesarji so se v prvih letih delovanja navezali na zagrebške kolesarje, leta 1891 so odkolesarili na odprtje dirkališča biciklistov hrvaškega Sokola, leta 1892 so tam nastopili na mednarodni dirki in sodelovali pri vzpostavljanju te- melja za jugoslovansko zvezo biciklistov. Skozi Celje je leta 1893 poteka dirka iz Zagreba v Ljubljano in leta 1897 dirka od Trsta do Celja, v izvedbi Zveze sloven- skih kolesarjev. Omenjena dirka je obeležila odprtje Narodnega doma v Celju. Tempo razvoja celjskega kolesarstva je leta 1903 pripeljal do ustanovitve Kluba slovenskih kolesarjev Celje. Kot zanimivost se je omenjeni klub odločil, da se bo udeležil ljudske veselice v Gotovljah, kjer so za popestritev pripravili posebno, tako imenovano polževo dirko, na kateri so po natančnih pravilih izvedli tek- movanje za najpočasnejšega kolesarja, po katerih je tekmovanje smelo trajati največ pol ure, pri čemer je bila prepovedana cik-cak vožnja. Klub je deloval tudi v času med obema vojnama. Že leta 1920 je pomagal