UNIVERZA V LJUBLJANI FILOZOFSKA FAKULTETA Oddelek za slovanske jezike in književnosti Peter Weiss TEORIJA IN PRAKSA SLOVENSKEGA NAREČNEGA SLOVAROPISJA Primer govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami Doktorska disertacija Ljubljana 1994 3 Predgovor Potem ko sem leta 1990 dokončal delo Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: Glasoslovje, oblikoslovje in skladnja, kar je bila moja magistrska naloga, si še naprej prizadevam prikazati del zgornjesavinjskega narečja, ki se govori v spodnji Zadrečki dolini, to je v dolini reke Drete, med Gornjim Gradom in Nazarjami. Za izdelavo narečnega slovarja sem si moral izdelati teoretična izhodišča, ki jih navajam v prvem delu in ki so nastajala tudi še ob samem pisanju slovarja. Drugi del — vzorec slovarja — je praktična uresničitev teoretično zastavljenega. Zahvale se pišejo čisto na koncu, zato pa stojijo toliko bolj na začetku. Akademika prof. dr. Franc Jakopin in prof. dr. Tine Logar sta mi svetovala in me spodbujala pri delu. Kot član komisije za izdelavo slovarskega dela novega Slovenskega pravopisa sem si od julija 1990 dalje na sejah pod predsedstvom prof. dr. Jožeta Toporišiča ob začetnih delih za pravopisni slovar pridobil marsikatero dragoceno izkušnjo. Vodstvo Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani ter vodstvo ZRC SAZU sta imeli z menoj veliko potrpljenje. Mag. Primož Jakopin je izdelal odličen računalniški program STeve, s katerim sem lahko na računalniku atari sorazmerno preprosto pisal, uredil in natisnil to v nekaterih pogledih zahtevno delo. Sodelavci z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU so mi določili tiste rastlinske vrste, ki jih sam nisem znal. Na tehle straneh je mnogo ur dela, ki ga je namesto mene opravila moja žena Manca. (Je že tako. Človek piše slovar iz svojega življenja, potem pa nekoč opazi, da se mu je slovar neizbrisno zapisal v življenje.) Brez mojih domačih, ki so bili vsi po vrsti informatorji, in drugih Zadrečanov, prav tako posredovalcev številnih podatkov, vzorca slovarja ne bi bilo. Knjižni jezik predstavljajo knjige, govore zgornjesavinjskega narečja na obravnavanem področju pa ti ljudje. Hvaležen sem tudi vsem drugim, ki so mi kakor koli pomagali in jih ne morem imenovati, se pa v tej zahvali lahko prepoznajo. Večje ali manjše ovire, ki se vedno znova pojavljajo pred slovaropiscem, so rodile že kar nekaj izrekov, ki poudarjajo sizifovstvo njegovega početja. Eden od takih, ki - se mi zdi - velja tudi za tukajšnji vzorec slovarja, je uspel Georgu Christophu Lichtenbergu (1742-1799), nemškemu razsvetljencu in piscu izvrstnih aforizmov: »To je delo, pri katerem bi si, mislim, celo potrpežljivost pulila lase.-»: Ljubljana, decembra 1994 5 Kazalo Uvod........................... 8 Teorija .......................... 9 1 Kaj je narečno slovaropisje................. 9 2 Namen in korist narečnega slovarja.............. 9 3 Izbor besed ....................... 10 k Gradivo......................... 11 5 Tipi narečnih slovarjev .................. 12 6 Sestava gesla ...................... 13 7 Iztočnica (in podiztočnica) ................. 14 8 Glasoslovni podatki.................... 18 9 Slovnični podatki ..................... 20 9.1 Besednovrstni podatki................. 20 9.2 Oblikoslovni podatki ................. 21 9.3 Slovnična pojasnila.................. 21 10 Slovarska razlaga .................... 22 11 Ponazarjalni primeri .................. 2k 12 Večbesedno izrazje in frazeologija .............. 25 12.1 Večbesedno izrazje.................. 25 12.2 Frazeologija .................... 25 13 Sopomenke in dvojnice................... 26 lh Besedotvorni podatki ................... 28 15 Etimološki podatki in dokumentiranost besede ......... 28 15.1 Etimološki podatki.................. 28 15.2 Potrditev besede v slovenskem knjižnem jeziku ....... 30 15.3 Dokumentiranost narečne besede............. 30 16 Komentar........................ 31 17 Označevalniki...................... 32 17.0 Splošno ...................... 32 17.1 Krajevni označevalniki ................ 33 17.2 Citatnostni označevalnik................ 34 17.3 Izrazijski (terminološki, funkcijskozvrstni) označevalniki ... 3^ 17.4 Formalnostni označevalnik............... 3^ 17.5 Socialnozvrstni označevalniki.............. 35 17.6 Čustvenostni označevalniki ............... 35 17.7 časovni označevalniki ................. 35 17.8 Pogostnostni označevalniki............... 36 17.9 Posebni označevalniki ................. 36 18 Označevalniška pojasnila.................. 37 19 Ilustracije v slovarju................... 37 20 Viri in literatura .................... 38 21 Slovarski uvod...................... 39 22 Seznami ........................ 40 23 Lastna imena v narečnem slovarju .............. 4l 6 KAZALO 24 Računalnik pri izdelavi narečnega slovarja........... 43 24.1 Kartoteka in gradivo................. 43 24.2 Računalniška izdelava predloge slovarja za natis ...... 44 25 Meje narečnega slovaropisja................. 45 26 Načrti in perspektive slovenskega narečnega slovaropisja ..... 47 Literatura......................... 48 Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A—H). . 57 1 Vsebina slovarja..................... 57 2 Obravnavano področje ................... 58 3 Zbiranje gradiva in informatorji............... 59 3.1 Zbiranje gradiva ................... 59 3.2 Informatorji..................... 59 4 Sestava gesla ...................... 62 4.0 Splošno....................... 62 4.1 Glava........................ 62 4.2 Iztočnica...................... 62 4.3 Zaglavje....................... 63 4.4 Razlagalno-ponazarjalni razdelek............. 63 4.5 Razdelek z večbesednimi izrazi ............. 64 4.6 Frazeološki razdelek.................. 64 4.7 Vodilka....................... 67 4.8 Sopomensko-variantni razdelek.............. 67 4.9 Komentar...................... 67 4.10 Dokumentarni razdelek................. 68 4.11 Kazalka....................... 69 5 Pravila za poknjiženje iztočnic in podiztočnic (ter frazeologemov) . . 69 6 Besednovrstni in slovnični podatki.............. 70 6.1 Besednovrstni podatki................. 70 6.2 Slovnični podatki................... 70 7 Označevalniki ...................... 71 7-1 Krajevni označevalniki................. 71 7-2 Lastnoimenski označevalniki............... 72 7.3 Citatnostni označevalnik................ 72 7.4 Izrazijski (terminološki) označevalniki........... 72 7.5 Formalnostni označevalnik................ 73 7.6 Socialnozvrstna označevalnika.............. 73 7.7 Čustvenostni označevalniki ............... 73 7-8 Časovni označevalniki ................. 74 7.9 Pogostnostni označevalniki................ 74 7-10 Posebna označevalnika................. 74 8 Glasoslovje....................... 75 8.0 Splošno....................... 75 8.1 Samoglasniki..................... 76 8.2 Soglasniki...................... 77 8.3 Variante in zvenečnostne premene............. 78 8.4 Preglednica glasov .................. 79 7 9 Oblikoslovne preglednice.................. 81 9.0 Splošno....................... 81 9.1 Samostalnik..................... 82 9.1.1 Moški spol................... 82 9.1.2 Ženski spol .................. 87 9.1.3 Srednji spol .................. 92 9-2 Pridevnik (ter pridevniški zaimek in izpridevniški povedkovnik) . 96 9-3 Glagol....................... 102 9.4 Ostalo....................... 109 10 Literatura ....................... 109 11 Tisk ......................... 111 12 Seznam krajšav in označevalnikov .............. 112 13 Znaki in simboli..................... 113 Slovar .......................... 115 Odzadnji seznam....................... 337 Zaključek......................... 359 Prilogi (pred zadnjim veznim papirjem) Slovenija z občino Mozirje Občina Mozirje 8 Uvod Glede na veliko narečno razčlenjenost slovenskega jezika in glede na raziskanost posameznih jezikovnih ravnin v slovenskih narečjih besedišče posameznih narečij doslej ni bilo predstavljeno z rezultati, ki bi šli v korak recimo z izsledki predvsem v glasoslovju in tudi v oblikoslovju. V pričujočem delu so predstavljena teoretična izhodišča, nakazane pa so tudi praktične poti, ki vodijo do narečnih slovarjev. Treba je namreč ugotoviti, kaj mora biti zapisano v narečnem slovarju, da zadosti zahtevam jezikoslovja in da upošteva tudi zahteve drugih strok. Praktični del predstavlja uresničitev teoretičnih izsledkov z vzorcem slovarja govorov zgornjesavinjskega narečja, in sicer s področja spodnje Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami. Načela, ki veljajo v vzorcu narečnega slovarja, so zapisana v uvodu k slovarju. 9 Teorija i Kaj je narečno slovaropisje »Narečno slovaropisje je praksa pisanja slovarjev na področju narečij. V narečnem slovaropisju so uporabljena teoretična in metodološka spoznanja in izsledki dialektologije.« (Kühn 1982: 703) Ta razlaga zahteva nekaj pojasnil. Izraz narečni slovar je treba razumeti široko, saj lahko zajema manjše jezikovno ozemlje z enim ali več narečji (to je (eno- ali več)narečni slovar) ali celo en sam govor ali več govorov (slovar enega govora ali slovar več govorov), večje ozemlje (to bi bil pokrajinski (narečni) slovar) ali pa celotno ozemlje enega jezika (za slovenščino bi to bil vseslovenski narečni slovar), s tem da se pri navajanju zemljepisnega področja pridevnik slovenski dodaja, kadar bi lahko prišlo do nejasnosti, npr. na jezikovno mešanih področjih. (Zato npr. Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem.) Slovensko narečno slovaropisje (dialektalna leksikografija) mi pomeni pisanje slovarjev, v katerih je opisano in kodificirano vsaj eno od narečij slovenskega jezika; pri tem ni pomembno, kolikšno ozemlje je obravnavano in kateri opisni jezik je uporabljen v slovarju. Zato med slovenske narečne slovarje ni mogoče šteti npr. kočevarskega narečnega slovarja (Tschinkel 1973- 76), ker opisuje nemški govor, čeprav je to govor s slovenskega jezikovnega prostora, vendar pa ne pripada slovenskemu jezikovnemu diasistemu. 2 Namen in korist narečnega slovarja V tuji literaturi so veliko pisali o namenu, pomenu in koristi narečnih slovarjev. Nemški dialektologi so prišli do tehle glavnih ugotovitev, ki upravi-čujejo pisanje narečnih slovarjev. (1.) V narečnem slovarju je zapisan samostojen jezikovni podsistem. Narečje je »samostojna, knjižnemu jeziku enakovredna jezikovna oblika, ki izkazuje posebne značilnosti in opravlja svojo funkcijo« (Dietrich 1975» nav. po Friebertshäuser 1976a: 8). Seveda narečje ni enakovredno knjižnemu jeziku — čeprav je tudi knjižni jezik samo podsistem jezikovnega diasistema — glede zemljepisne razširjenosti, števila govorcev, ki ga (lahko) govorijo in glede iz tega izhajajočih vlog, ki jih opravlja. (2.) Poleg čisto jezikovnih podatkov vsebujejo narečni slovarji tudi izvenje-zikovne podatke za zgodovinarje, družboslovce, etnologe, krajevne zgodovinarje idr. (Kühn 1982: 703)- Za narečne slovarje, ki jih pišejo jezikoslovci, je razumljiv jezikoslovni (filološki) pristop, zato drugih pristopov, npr. etnološkega, v njih ni mogoče pričakovati. To stališče uveljavlja tudi Slovar slovaških narečij (Slovnik slovenskych nareči = SSN) (Ripka 1984: 154). (3.) Narečni slovarji skrbijo za jezik in narečje (Kühn 1982: 703). Slovarji s svojo organiziranostjo omogočajo, da ostane v zavesti ljudi pojmovni in izrazni svet, ki je sicer, če ni zapisan in kodificiran, obsojen na (hitrejši) propad. 10 TEORIJA (4.) Narečni slovarji so uporabni kot jezikovnodidaktično pomagalo (Kühn 1982: 703), ker jih je na ozemlju, ki ga zajemajo, mogoče uporabiti npr. za kontrastiv-ni knjižno-narečni prikaz. Narečje se loči od knjižnega jezika v glasoslovju, oblikoslovju, besedišču in skladnji. V osnovni šoli je mogoče na vsaki od teh ravnin s poznavanjem in upoštevanjem njihovega narečja omogočati učencem, da hitreje in lažje obvladajo knjižni jezik in da vzpostavijo odnos do njega (Karni-čar 1993/94). (5.) Kodifikacija narečnega besedišča služi nadaljnjemu jezikoslovnemu raziskovanju (npr. etimologom ali zgodovinarjem jezika) kot zbirka gradiva (Kühn 1982: 703; Friebertshäuser 1976a). V narečnem slovarju sta v središču prikaza besedišče in pomenskost, pri vsaki besedi so zapisani tudi podatki o glasoslovju in oblikoslovju, medtem ko je podatkov o skladnji manj, ti, ki so, pa so večinoma shematski. Opazovana enota v slovarju je namreč beseda, za pridobitev skladenjskih podatkov pa je treba poseči po besedilih. 3 Izbor besed Pri izdelavi narečnega slovarja je eden od največjih problemov, ki ga ni mogoče zadovoljivo rešiti vnaprej, izbira besed, ki spadajo vanj. Za del besedišča — s stališča narečja gre predvsem za prevzete besede — je nemogoče natančno določiti, ali je beseda ali besedna zveza že narečna (in bi si torej zaslužila sprejem v slovar) ali pa še ne. V narečnem slovaropisju ne manjka poskusov, s katerimi bi pisci radi določili t. i. narečno besedo, vendar končne rešitve še vedno ni (Šojat 1985: 3^9; Ripka 1984: 151). Ruski narečni slovar (Slovar' russkix narodnyx govorov = SRNG) je diferencialen glede na ruski knjižni jezik: vanj niso sprejete narečne besede, ki so glasovno enake knjižnim. V SSN bo sprejet celoten avtohtoni besedni fond slovaških narečij, vendar pa v njem ne bo najnovejših besed, ki so prišle v besedišče v zvezi z bistvenimi spremembami življenja v današnji dobi tehnizaci-je, izposojenk iz obrtniškega izrazja in tistih besed, ki so znane le posameznikom. Tako gledanje na izbor besed za pripravljajoči se slovar hrvaških kajkav-skih govorov s pridržki zagovarja tudi Šojat (1985: 3^9—352). Poljski narečni slovar (Slownik gwar polskich = SGP) je še širši: vanj so sprejete vse besede, znane v narečjih. Toda tudi najbolj odprt narečni slovaropisec bo naletel na primere, ko se bo le težko odločil, ali bo v slovar uvrstil novejše izposojenke iz slovenskega knjižnega ali pogovornega jezika (na posameznih zemljepisnih področjih, kjer se govori slovenski jezik, lahko tudi iz italijanskega, nemškega in madžarskega, povsod pa tudi iz angleškega jezika), ki so v narečje prišle s spremembami v načinu življenja v zadnjem času. To vprašanje je še posebej težko rešljivo v slovenskih narečjih na področjih, ki so v neposrednem stiku z drugimi jeziki. Narečni diferencialni slovarji ne vsebujejo iztočnic, ki so enake kot v knjižni zvrsti jezika, kateremu pripada narečje; vprašanju, kaj je narečna beseda, se tudi v takem slovarju ni mogoče izogniti. Odločitev za izbiro besed je torej presejalna: če kaka beseda obstaja že v knjižnem jeziku, je v narečnem slovarju ni. Upoštevano je le oblikovno merilo drugačnosti, pri besedah, ki se Izbor besed 11 pojavljajo v knjižnem jeziku, pa je zanemarjeno prav vse, od obstoja besede dalje. Če neka beseda obstaja v knjižnem jeziku, je v narečnem slovarju ni zato, (1.) ker je ni v narečju ali (2.) ker je enaka kot v knjižnem jeziku. Take besede v diferencialnem slovarju ne morejo imeti razčlenjenih pomenov, pa tudi sopo-menski prikaz je praktično nemogoč. V slovarjih knjižnega jezika, pa najsi bodo eno- ali večjezični, sta med naj-pomembnejšmi merili za sprejem ali neuvrstitev besede v slovar njena sorazmerna pogostnost in tudi časovna neoznačenost. Pri narečnem slovarju je treba sorazmerno veliko pozornost nameniti časovno označenemu, torej starinskemu in zastarelemu besedišču, kajti posamezni arhaizmi »lahko predstavljajo izredno redkost v zgodovinsko-jezikovni in ozemeljski razprostranjenosti« (Šojat 1985: 352); tu mora biti zajetje čim širše, in to ne glede na pogostnost pojavljanja posameznih besed, ki pa morajo biti ustrezno časovno in pogostnostno označene. 4 Gradivo Slovaropisec je na ravni zbiranja narečnega gradiva zapisovalec narečja (narečjepisec, dialektograf). Pri zapisovanju pride do različnih rezultatov. Dobra in raznovrstna narečna besedila so za izdelavo slovarja zelo pomembna, saj je v njih osnovno besedišče postavljeno v različna sobesedila, ki lahko služijo kot ponazarjalni primeri, predvsem pri nepolnopomenskih besedah (predlogih, vezni-kih, medmetih), po katerih ciljno navadno ne sprašuje. Pri zapisovanju narečnih besedil je mogoče naleteti na različno dobre pripovedovalce: nekateri dobro pripovedujejo, spet drugi posredujejo zanesljive podatke. Objavljena narečna besedila izkazujejo preveč idealno podobo, saj so največkrat zapisana v obliki, ki izdaja premočne zapisovalčeve posege, tj. brez napak (npr. ko se pripovedovalcu zareče), zamolkov, označitve smeha (pripovedovalca in sodelujočih), premorov ipd. (Primer za drugačen zapis ponujata Hafner — Prunč 198O: 308—321 in Weiss 1990: 180—244.) Vsaj na besedni ravni mora biti zapis besedila kar se da natančen, dobro pa je, da so pripisani še izvenbesedilni podatki, čeprav se lahko zdijo komu, ki je vajen tekoče zapisanih besedil, odvečni. Najbolj običajen način zbiranja narečnega besedišča je vodeno spraševanje, katerega rezultat so lahko besedila, lahko pa tudi posamezne besede, ki jih je najbolje pisati na listke. (Tudi pri spraševanju po posameznih besedah je mogoče snemati, saj s tem postanejo zbrani podatki veliko bolj zanesljivi, vendar pa se poveča tudi poraba časa. Zapisovalec se mora pametno odločiti med eno in drugo možnostjo.) Če slovaropisec zapisuje na listke, naj si (neposredno, ob prvem zapisovanju) zapiše besedo v sobesedilu ter razlago in ime informatorja, če je teh več (če je en sam, to ni potrebno takoj). Nato je treba čim prej dopolniti razlago ali dopisati okoliščine, v katerih je bilo izgovorjeno zapisano besedilo, razlago je treba včasih še dešifrirati (če je informator npr. kako rastlino opisal preveč na splošno), dopisati je treba še ime informatorja, če ga že nismo, in datum, lahko pa tudi še kraj, če ga ne moremo razbrati iz podatka o informatorju. Na 12 TEORIJA tej stopnji je tudi dobro sestavljati zbirne sezname, ki pozneje olajšajo samo pisanje slovarja (npr. sezname sort jabolk, vrst plevelov ipd.). Tako opremljen listek lahko razvrstimo v kartoteko, najbolje pa ga je v ustrezni obliki takoj prepisati v računalnik. (0 njegovi uporabi gl. tule točko 24.) Narečno besedišče je mogoče zbirati s pomočjo vprašalnic ali brez njih, torej prosto. Mnenja o tem so v strokovni literaturi zelo različna. Vsekakor so na mnogih področjih priporočljive in skorajda nujne vprašalnice, predvsem slikovne (Šojat 1985: 342); s tem se zmanjša tudi možnost, da bi zapisovalec kaj izpustil. Vendar pa vprašalnica lahko tudi omejuje, saj zapisovalec zapisuje odgovor za odgovorom in ni pozoren na posebnosti; če je preobsežna, je lahko muka za spra-ševalca in za informatorja. Sploh pa je nemogoče spraševati po nečem, za kar sploh ne vemo, da v narečju obstaja. Izkušnja kaže, da zapisovalec na mnoge redke in starinske ali zastarele lekseme, ki so v narečju avtohtoni in jih drugod (v knjižnem ali pogovornem jeziku in v drugih narečjih) ne poznajo, naleti slučajno; pri njih bi mu vprašalnice komajda lahko pomagale ali pa mu sploh ne bi. (Primer slovenskih etnoloških vprašalnic je ETSEO 1—11.) Pri sestavljanju slovarja, ki obsega več kot en sam govor, je treba izdelati mrežo informacijskih točk, kjer se zbira gradivo. Mrežni načrt je toliko pomembnejši, kolikor večje je področje, ki ga zajema narečni slovar. 5 Tipi narečnih slovarjev Pri različnih tipih narečnih slovarjev je bistven način organiziranja predstavljenega gradiva, zato tu niso upoštevana različna zemljepisna področja, ki jih lahko zajema slovar (vsejezični, pokrajinski, narečni v ožjem pomenu besede ali slovar posameznih govorov ali enega samega govora). Najbolj razširjena ureditev iztočnic v slovarjih nasploh je še vedno abecedna razvrstitev. Na ta način je sicer olajšan dostop do drugih iztočnic in podiztoč-nic v istem slovarju (npr. zaradi iskanja sopomenk), vendar pa je otežen dostop do množice podatkov v njem, ker je v abecednem slovarju nemogoče hkrati tudi združiti gesla, ki jih združujejo podobni pojavi; tako je na primer nemogoče predvideti, na katerih mestih se pojavljajo npr. poimenovanja za 'omejen, neumen moški' ali poimenovanja za vrste obličev (v lesarstvu). (Reichmann 1986: 174; prim. Reichmann 1983, 1990; Zajceva 1989.) Narečni slovaropisci so zato ponudili še druge možnosti razvrstitve in prikaza narečnega gradiva v slovarju. Tako je mogoče v tematskem slovarju prikazati in povezati posamezna predmetna ali pojmovna področja. (Tu je npr. težje predstaviti področje čustvenostnega v jeziku.) Besede so razvrščene v tematske skupine. (Matejčik (1975) jih ima npr. šest: 1. narava, 2. delo, 3- stanovanjska hiša, 4. fizično življenje človeka, 5« duhovno in psihično življenje, 6. vas in družabno življenje.) Veliko težavo predstavlja uvrstitev besed v posazmezne skupine in njihova razvrstitev v posameznih skupinah, saj je k ustreznemu samostalniku velikokrat treba na istem mestu pripisati še glagol, pridevnik ali prislov. Na nepričakovanih mestih je mogoče najti (pač s pomočjo abecednega seznama, ki je obvezna sestavina tematskega slovarja) npr. nepolnopomenske besede. Tudi tu so lahko pripisane sopomenke. Homonimi in besede z več različ- Tipi narečnih slovarjev 13 nimi pomeni so razvidni iz abecednega seznama k tematskemu slovarju. Zelo koristne so dodane risbe, saj so v tematskem slovarju besede, ki so v zvezi z določenim predmetom, zbrane na enem mestu, kar je tudi najbolj očitna prednost tovrstnega slovarja pred golim abecednim, medtem ko so v slikovnem navadno našteti le samostalniki in zelo redko tudi glagoli (tak je npr. Bildwörterbuch Deutsch 1973)- (0 sestavi tematskega slovarja piše Matejčik (1977: 51—56); vzor za tovrstne slovarje je nemški (Dornseiff 1970), ki je doslej izšel že v več izdajah.) Ena od poti k tematskemu narečnemu slovarju je lahko tudi narečni atlas. Tako so že bili objavljeni nekateri zemljevidi za slovenski narečni atlas oz. za Slovenski lingvistični atlas (Benedik 1990, 1992; Smole 1988), za katerega je gradivo večinoma že zbrano. Uporabnost abecednega slovarja se zelo poveča z dodanimi tematskimi zbiri (da so torej besede zbrane po tematskih področjih) in s slikovnim gradivom. Oboje je lahko slovarju dodano ali pa, kar je boljše, vanj vključeno. Napredek slovenskega narečnega slovaropisja bi bilo mogoče doseči s tematskimi slovarji za posamezna strokovna področja — to bi bili narečni izrazijski (terminološki) slovarji. Tak slovar bi moral predstaviti predvsem strokovna področja, ki so značilna za določeno obravnavano ozemlje, npr. poljedelstvo, gozdarstvo, splavarstvo, čipkarstvo ali pletarstvo. (Tematsko področje ni preširoko, je obvladljivo in daje piscu osnovo za obširnejši narečni slovar, ki se ga lahko loti za tem slovarjem. Primer za monografsko predstavitev je delo o mlinih na Koroškem z obsežno etnološko dokumentacijo in zgodovinskimi zapisi posameznih besed Herte Maurer-Lausegger (Lausegger 1980), ki je pripravila tudi videofilm z naslovom Narečje pod Vrtačo [v Podnu]: Mlini in žage, kar priča o možnosti za medijsko razširitev tematskega slovarja.) Prav tako je lahko na posamezno stroko omejen slikovni slovar, ki je lahko objavljen samostojno ali pa vključen v abecednega oz. mu dodan. Seveda se tematski in slikovni slovar lahko močno dopolnjujeta. (Prim, tule točko 19-) Predvsem za jezikoslovno rabo so bili izdelani poskusi gnezdovnega besedotvornega slovarja (npr. Panteleeva 1992), ki so sicer zanimivi, vendar pa bi bili prepotentni za slovenski jezikovni prostor, kjer nam manjka še veliko čisto osnovnih del. (0 še nekaterih vrstah želenih slovarjev — predvsem za prikaz nebesednega sporazumevanja — gl. točko 25-) 6 Sestava gesla Izraz geslo mi pomeni to, kar SSKJ I: XIII imenuje geselski članek; pri tem — tako kot pri pojmovanju iztočnice in podiztočnice — torej upoštevam utemeljitve pri Gjurinu (1984: 183-184). V slovenskih narečnih slovarjih je opisni jezik lahko slovenski, predvsem na področju izven Republike Slovenije pa lahko nemški (Thesaurus 1982—92; Karničar 1990), italijanski (za slovenska narečja v Italiji), angleški (Steenwijk 1992: 237—338), ruski (Baudouin de Courtenay 1966) ipd. Sestavine gesla v narečnem slovarju so tele (bolj natančno so obdelane v navedenih točkah): 14 TEORIJA • poknjižena iztočnica (in podiztočnica) (točka 7)> • glasoslovni podatki (z dvojnicami) (točka 8), • besednovrstni in oblikoslovni podatki (točka 9). • slovarska razlaga (točka 10), • ponazarjalni primeri (točka 11), • večbesedno izrazje in frazeologija (točka 12), • sopomenke in dvojnice (točka 13), • besedotvorni podatki (točka 14), • etimološki in jezikovnozgodovinski podatki (točka 15), • komentar (točka 16), • označevalniki (točka 17), • označevalniška pojasnila (točka 18), • ilustracije (točka 19). Vse sestavine seveda niso obvezne in tudi zaporedje razdelkov je lahko drugačno od tukaj navednega. 7 Iztočnica (in podiztočnica) Če naj bi bil slovar izdelan kot abecedno urejen seznam besed nekega narečja, je geslo, v katerem je obdelana beseda, najbolj primerno nasloviti s poknji-ženo (standardizirano) iztočnico (ali podiztočnico). Poknjiženje iztočnice (in podiztočnice) največkrat pomeni naslonitev na že zapisano obliko v slovarjih slovenskega knjižnega jezika (SSKJ, SP, Plet.) in njen prevzem v narečni slovar — lahko gre tudi za prilagoditev knjižni obliki ali pa za oddaljitev od nje —, v primerih, ko pojavitev narečne besede ali besedne oblike v knjižnem jeziku nima ustreznice, pa je treba izdelati jasna pravila, po katerih se posamezne narečne besede ali besedne oblike poknjižijo (Ripka 1984: 154). — Poknjiženje iztočnice je zaradi običajno dodanega abecednega seznama najboljša rešitev tudi za tematski narečni slovar (prim, točko 5). V slovenskih narečnih slovarjih je glede poknjiženja mogoče srečati različne rešitve. V slovarskem delu knjige Narodno blago iz Roža (Šašel — Ramovš 1936) so iztočnice zapisane v narečni obliki. Tominec (1964) se je pri pomenih naslanjal na Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar in je iz njega prevzel poknjižene iztočnice (ki jim potem tudi ni posebej pripisoval razlage, kadar se — bolj ali manj — ujema s tisto v Pleteršnikovem slovarju; stopnja pomenskega ujemanja s Pleteršnikom je pri Tomincu nejasna). V Ključu k Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Thesaurus 1982: 33_34) so navedena pravila poknjiženja, ki jih prevzema tudi Karničar (1990); ta ima v besednem seznamu poknjižene in torej združene pojavitve narečne besede ali besedne oblike iz objavljenih besedil (Karničar 1990: 373-420). V Slovarju beltinskega prekmurskega govora Franc Novak (1985) iztočnic ne poknjižuje, temveč jih zapisuje - tako kot tudi neprve slovarske oblike — »bolj ali manj fonološko« (Greenberg 1988: 453). V nekaj geslih je zapisano navodilo, kako je treba brati narečno gradivo, kadar pride do fonemske premene. Tako npr. v geslu včakati se piše: »v pred č se izg. f«, v geslu vkäniti: »v pred zvenečimi soglasniki izg. f« - tu bi moralo stati »pred nezvenečimi sogla- Iztočnica (in podiztočnica) 15 sniki«, kot je ugotovil že ocenjevalec slovarja Marc L. Greenberg (1988: 454) —, v geslu vsakdenešnji pa: »v pred s, š, t izg. f«, kar je nepotrebna omejitev glede na obe prejšnji trditvi, saj zavaja, ker se očitno nanaša le na nezveneče nezvoč-nike do konca abecede. Pripombo o premeni bi pričakovali tudi v geslih vceple-ni in vpelävanje, kjer pa je ni. Če bi zapis upošteval fonemske premene, bi seveda prišlo do porušenja abecednega zaporedja, kar bi rabo Novakovega slovarja še otežilo. Vse besede, ki se začnejo na v + nezveneči nezvočnik, bi potem bilo treba iskati pod /. Besede, ki se premenjujejo in so v Novakovem slovarju zapisane nepremenjene — fčela itd., f kaniti itd. in f toploti itd. —, bi morale stati pod v. Sestavljavec in urednik nista bila dovolj pazljiva pri izpeljavi pravil, ki sta si jih izdelala, tako da sta v slovarju para gesel fküp in vküp ter ftäplati in vtäplati — gre za isto besedo, čeprav so pripisane knjižne ustreznice različne; toda podgeslo fküp vdoriti (pod fküp) in geslo vküp vdäviti imata obe pripisano knjižno ustreznico 'razbiti', kar priča o spregledu. Francka Benedik je v magistrski nalogi z naslovom Škofjeloški govor (Bene-dik I98I: 109-149) objavila tudi diferencialni slovar (»Pri izboru besed so bili upoštevani predvsem izrazi in pomeni, ki jih Pletersnikov slovar in Slovar slovenskega knjižnega jezika ne navajata« (Benedik 1981: 4; podobno še na str. 108)). Njen način poknjiženja, ki je v narečnem slovaropisju običajen, je kritiziral Jože Toporišič (1987: 254): »V slovarju negospodarni dvojni zapisi, npr. aksa 'a:ksa (prav bi bilo äksa, z možnostjo opustitve naglasnika kot v knjižnem jeziku); prim, še cungel 'cungel [. . .].« Očitek glede dvojnega zapisa ni upravičen: pri poknjiženi obliki ni odvečnosti, kajti upoštevati je treba uporabnika in to, da je v narečnem slovarju (sploh pa v slovarju, ki bi obsegal več narečij) vsaj v slovenščini zaradi dvoglasnikov, zaradi različnih refleksov za prvotne glasove in zaradi redukcije nemogoča abecedna razvrstitev narečnih besed, ki si v slovarju knjižnega jezika (in tudi v narečnem slovarju, ki ima poknjižene iztočnice) sledijo v zaporedju, kot so ga uporabniki vajeni, recimo takole (odlomek — poknjižena iztočnica z vsakokratno osnovno slovarsko narečno obliko — je iz Tominca (1964)): do: da dobex: düabar dobiček: dabičk dobiti: dgpt' Brez poknjiženih iztočnic bi bile abecedno razvrščene iztočnice popolnoma nepregledne. Obširnejši slovar bi ob upoštevanju sopomenk in z večjim številom kazalk postal komajda uporaben, saj bi se narečne besede pojavljale na mestih, ki jih uporabnik ne more predvideti (pri poknjiženih iztočnicah jih večinoma lahko); nepričakovanega bi bilo naenkrat preveč. (V slovarskem delu knjige Narodno blago iz Roža (Šašel — Ramovš 1936) je v geslu Baci — z veliko začetnico je iztočnica pisana zato, ker je prva od vseh, ki se začnejo na b, ne morda zato, ker bi šlo za lastno ime — pojasnilo »otroški izraz za ahne«, vendar pa gesla ahne v slovarju ni.) Po strogi abecedni razvrstitvi bi bilo zaporedje narečnih iztočnic v odlomku takole: 16 TEORIJA d? dabičk o dgpt' düabar Težave bi se pojavile tudi pri iztočnicah, ki se poknjižene začnejo na v-; tako si zdaj v Tominčevem slovarju sledijo (tule z označenimi izpusti; tale in naslednji odlomek imata iztočnice izjemoma oštevilčene): 1 voz: ües 2 vozel: wgzu [...] 3 voziček: wažičk [. . .] 4 vpletati: upliatat 5 vprašanje: prašaine Po abecedni razvrstitvi narečnih iztočnic bi bil navedeni odlomek takle (iztočnice imajo pripisane zaporedne številke iz prejšnjega odlomka): 5 prašaine 1 Ü9S 4 upliatat 3 wažičk 2 wgzu Celo v zelo poenostavljenem (npr. fonološkem) zapisu lahko nastopijo težave. Tako v Novakovem Slovarju beltinskega prekmurskega govora (Novak 1985) npr. črka ü stoji za u, ne pa skupaj z njo (kot predvideva SP 1990: 9: »črke z ločevalnimi znamenji [. . .] po abecedi uvrščamo, ko da ne bi imele teh znamenj«), zato nizu gesel od dublenje do dužnost sledi niz od diij do dilpliški. (Podobno je v tem slovarju z ö.) Če se slovaropisec že odloči za tako zaporedje, ki res ni običajno, mora v uvodu opozoriti na posebnost. — V slovarskem delu knjige Narodno blago iz Roža (Šašel - Ramovš 1936) stojijo gesla, ki vsebujejo črko/glas q na mestu, kjer bi pričakovali k. Poknjiženje iztočnic mora biti v narečnem slovarju dosledno in toliko večje, kolikor obsežnejše je ozemlje, ki ga zajema slovar (npr. za celotno narečno skupino). Do odstopanj od knjižne iztočnice v slovarjih, ki zajemajo manjše ozemlje, lahko pride zaradi posebnih refleksov za posamezne glasove pri konkurenčnih dvojnicah, npr. pri prvotnih in v novejšem času iz knjižnega jezika sprejetih (v govoru Kras den proti dan v stalni zvezi dober dan) ali pri posameznih besedotvornih morfemih (v govoru Kras je npr. nepredvidljiva razporeditev -nek proti -nik, npr. kočnek 'koičnek -a 'zajčnik |zajčji hlevček|' proti Kočnik "koičnek -a (in -ni-) '|ime gospodarja v Bočni|'). Seveda pa je dobro na taka mesta pokazati še s kazalkami (teh morda ni treba pisati le v primerih, ko bi kazalka in iztočnica stali ena ob drugi). Postopek poknjiženja iztočnice je težaven predvsem v slovarjih narečij z močno redukcijo (tu je slovaropiscu lahko v veliko pomoč poznavanje etimolo- Iztočnica (in podiztočnica) 17 ških podatkov) in v slovarjih narečij, v katerih je veliko prevzetega iz nemščine, italijanščine ali madžarščine. V takih primerih je treba pač zapisati iztočnico tako, kot bi se pisala v slovenskem knjižnem jeziku, če bi bila vanj sprejeta, pa naj je za slovaropisca, ki obvlada tudi tuji jezik, to še tako nenavadno, in tudi z dvojnicami, če obstajajo. V Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem so npr. navedene poknjižene iztočnice cajtejnga, cajtenge, cajtinga in caj'tunga (Thesaurus 1987: 6—7)» pač glede na narečno obliko posameznih besed. Pojave enake vrste pa je seveda treba reševati enako. (Francka Benedik je npr. ustrezno poknjižila narečne lekseme 'caiitnge v cajtenge, 'u:rnga v ovenga in 'raiifnk v vajfenk, vendar pa ima za obliko 'va:ser'la:itnga poknjiženo iztočnico vasevlajtunga namesto ustreznejše in prejšnjim primerom vzporedne vasevlaj-tenga (Benedik I98I).) Besedne oblike, ki so nastale z disimilacijo (razlikovanjem) in podobnimi pojavi, je predvsem zaradi gospodarnosti mogoče navajati kot dvojnice k nedisi-miliranim oblikam (seveda v geslu s poknjiženo iztočnico), poknjižena iztočnica iz disimilirane oblike pa je kazalka. (Kazalke v SGP so Ankohol (k ALKOHOL), Ankoholik (k ALKOHOLIK) ter Ankoholnik in Ankolnik (oboje k ANKOHOLNIK) (SGP 1: 130). Seveda je pri kazalkah mogoče ravnati bolj gospodarno, kot ravna SGP, namreč brez zapisovanja izpeljank, saj bi pri kazalki ankohöl lahko stalo opozorilo in podobno.) Vendar pa se v tem primeru lahko zaplete pri pogostnostnem označevanju dvojnic. Kljub prostorski omejenosti narečnega slovarja je priporočljivo, da je prepletov in kazalk čim več. — Disimilirana oblika lahko (sploh v manjših slovarjih, tj. v slovarjih posameznih govorov ali enega samega narečja) nastopa tudi kot samostojno geslo, ki pa ga je seveda treba povezati z iztočnico iz nedisimilirane oblike. Slovaropisec mora problematična mesta rešiti čim bolje in na ta način omogočiti splošno uporabnost narečnega slovarja, ob tem pa naj upošteva dosedanje temeljne slovarje slovenskega knjižnega jezika (Thesaurus 1982: 33)- V poknjiženih iztočnicah naj ne bo naglasnih znamenj, temveč naj se enakopi-snice razlikujejo s pripisanim besednovrstnim podatkom ali z indeksom ob iztočnici, če enakopisnici spadata v isto besedno vrsto (oz. če sta pri samostalniku istega spola). Tako je tudi najmanj težav pri kazalkah in prikazu sopomenk. Iztočnica pri kazalčnih geslih je lahko natisnjena s kakim drugim tipom črk kot iztočnica pri geslih, ki vsebujejo podatke o narečni besedi. Ta hierarhiza-cija ni nujna, toda če se slovaropisec zanjo odloči, jo mora izpeljati dosledno. Pisanje iztočnice s samimi velikimi črkami (tako kot npr. v SGP — tu so kazalke pisane z veliko začetnico — ali v SSN — tu so kazalke pisane s samimi malimi črkami) ni dobro; veliko začetnico kot razlikovalno prvino v iztočnici je treba prihraniti za lastna imena. V narečni slovar komajda spadajo t. i. orientacijske iztočnice, in sicer deli zloženk (npr. belo..., ...o...), končaji (npr. -ač, -an (Šašel — Ramovš 1936)) in tudi končnice (npr. -a, -ana pri samostalnikih). Če so v slovar uvrščene končnice, bi bilo treba potemtakem vanj na ustrezna mesta po abecedi uvrstiti tudi ničte končnice, kar pa je problematično. Morfeme je bolj primerno uvrstiti v besedotvorni slovar (Weiss 1993/9^: 3^7). Podiztočnica pride v poštev pri glagolu (kjer je podiztočnica lahko glagol s prostim morfemom ali deležnik na -n/-t), pri pridevniku (kjer je podiztočnica 18 TEORIJA lahko prislov, povedkovnik ali posamostaljeni pridevnik), pri prislovu (kjer je podiztočnica lahko povedkovnik) in pri samostalniku (kjer je podiztočnica lahko povedkovnik). Če so v slovarju upoštevana lastna imena, nastopajo kot podiztoč-nice izpeljanke iz iztočnice. — Podiztočnica mora biti v geslu zapisana poudarjeno, po možnosti z drugim tipom črk kot iztočnica. (Dober primer za to je SSKJ.) Poleg tega je lahko zapisana v novi vrsti, vendar pa naj bo izbočeno ali — kar je slabše — vbočeno natisnjena le iztočnica. (Primera za izbočeno natisnjene iztočnice sta Plet. in SP 1962, primer za vbočeno natisnjene pa SSKJ.) 8 Glasoslovni podatki Ena od značilnosti, po kateri se narečni slovar bistveno razlikuje od npr. knjižnih enojezičnih slovarjev (pri teh bi bili izjema le pravorečni ali izgo-vorni), je natančen glasovni zapis opisovanega gradiva v slovarju, torej narečne iztočnice, pa tudi njenih neprvih osnovnih slovarskih oblik in glasovnih dvojnic ter ponazarjalnih primerov. Zaradi tega je nemogoče med narečne šteti slovarčke, zbirke ali sezname povsem poknjiženih zapisov izvorno sicer narečnih besed. (Ti seznami se imenujejo tudi npr. malo besedišče (»malo prleško besedišče« — Baukart 1968: 310), slovarček (Slovenske ljudske pesmi 1: 391) ali zbirka narečnih izrazov (Vršnik 1978: 140), gre pa za diferencialne slovarčke, torej sezname glede na knjižni jezik opaznih besed s knjižnimi ustreznicami.) SSKJ z označevalnikom nar. označuje prvotno narečne besede, ki so prešle v slovenski knjižni jezik (Benedik 1992a, 1994; prim. Torkar 1991, Hajnšek-Holz 1989). Pri narečnem zapisovanju ravnamo po načelih in v skladu z dosežki dialekto-logije. Tako je za zapisovanje najprimernejši način s črkami in znaki, ki so predstavljeni v Fonoloških opisih (I98I) in se je v slovenski dialektološki literaturi v zadnjem času dobro uveljavil. Zapisovalec narečja se mora pri pisanju slovarja odločiti za vrsto narečnega zapisa, pravzaprav za strogost do samega sebe pri zapisovanju. Priporočljivejši je fonetični zapis (in sicer široka transkripcija, saj bi ob upoštevanju ozke bilo treba zapisovati vse alofone — Simeon II: 628). Fonetični zapis se res že približuje fonološkemu, medtem ko strogo fonološki zahteva več pozornosti in natančnosti od zapisovalca in od bralca — možnosti za nedosledno zapisovanje ni nič manj kot pri fonetičnem zapisu, možnosti za napačno branje pa je več, saj je pri tem neprestano treba imeti v mislih pravila, ki so zapisana kje v uvodu. 0 nedoslednem fonološkem zapisovanju v Novakovem Slovarju beltinskega prekmurskega govora (Novak 1985) piše Greenberg (1988). (Glede zapisa v iztočnici prim, točko 7-) Vendar pa je prav fonološki zapis v tem slovarju Jože Toporišič (1986) pohvalil: »Prav je tudi, da slovarnik nezvočnike piše kot v knjižnem jeziku, npr. brejg (ne brejk, in tudi v tako, kakor se izgovarja pred samoglasnikom [. . .]. Tega načela bi se lahko držali naši narečjeslovci v narečnih besedilih, ki jih prilagajo svojim delom, ne pa da sebe mučijo (in kako šele stavce) z mednarodnim zapisovanjem, ki ga lahko bere le strokovnjak.« (Nevarnosti napačnega branja se je Novak očitno zavedal: geslo ves ima pripisano obliko (f)sš s knjižnima ustreznicama 'popolnoma' in Ves'. Prislov, ki bi moral biti z upoštevanjem ustreznih zapisanih pravil (»v pred s, š, t izg. f« — Novak 1985: 125) zapisan kot vsš, kar je v knjižnem jeziku mogoče brati tudi kot [use] (SP 1990: 142), to Glasoslovni podatki 19 pa za prekmurski govor najbrž ne pride v poštev.) V narečnih besedilih in tudi v narečnih slovarjih je zvenečnostno premeno pri zvenečih nezvočnikih na koncu besede seveda treba prikazati — v horjulskem narečju je na primer ni —, kajti le tako je mogoče povedati, da pri pravih predlogih pred samoglasniki in zvočniki do nje ne pride (v slovenskem knjižnem jeziku je npr. [d] v zvezah od očeta, od njega in od groze, nezveneči [t] pa v od koga). Mešanje dveh načel ni dobro, ker zahteva preobširne komentarje, sploh pa knjižni jezik za slovenska narečja ne more predstavljati splošnega vzorca. V slovarskem uvodu mora biti v kratkem glasoslovju naveden seznam uporabljenih posebnih črk in znakov, morda tudi z navodilom za branje v primerjavi z glasovi slovenskega knjižnega jezika. Prikaz glasoslovja je v slovarju potreben kljub morebitnemu obsežnejšemu prikazu npr. v slovnici ustreznega narečja. V narečnem zapisu se je priporočljivo odreči veliki začetnici pri lastnih imenih in na začetku povedi, torej v vseh položajih, kjer bi jo pisali v knjižnem jeziku. Velike začetnice namreč otežijo zapisovanje, če se na teh mestih pojavijo npr. polglasnik (a), gama (7), drsnik i, trdi 1 (£) ali zložni zvočnik (npr. r, 1) in kar je še črk z nad- in podpisanimi znamenji, dvoumno pa postane v prepisu tudi branje koroškega zadnjejezičnega (t. i. jezičkovega) r, ki se je zapisoval kot R (npr. Lausegger 1985: 224). Tominec (1964) piše začetnice narečnih oblik lastnih imen zelo neenotno, npr. Jänes (pod Janez), iara (pod Jeva) in jernač (pod Jernej), hišna imena (na str. 65) pa sploh piše samo z malo začetnico. Thesaurus (1982a—92) ima narečne oblike lastnih imen zapisane z malo ali z veliko začetnico tako, kot so zapisane v izpisanem delu (s tem da velike začetnice izvirajo večinoma iz prejšnjega stoletja), medtem ko jih Karničar (1990) piše z veliko začetnico. Tudi v narečnih zapisih lastnih imen sicer je glede velike začetnice več nihanj: Sonja Horvat piše mikrotoponime z veliko začetnico, le na tehnično težavnih mestih s polgla-snikom, gamo itd., jih piše z malo (Horvat 1991)» medtem ko dosledno z malimi začetnicami piše hišna imena Nartnik (1991/92), ki pa seveda piše z veliko poknjižene oblike imen. — Izgovor v oglatih oklepajih — in temu bi ustrezal narečni zapis — je v slovarjih praviloma vedno zapisan s samimi malimi črkami. S posebnim znakom je v ponazarjalnih primerih vendarle dobro označiti lastna imena, pri katerih naj uporabnik za posebnim znamenjem razume veliko začetnico, medtem ko posebno označevanje velike začetnice pri prvi besedi v povedi ni potrebno. (Problematično bi postalo predvsem pri iztržku, ki bi ga bilo mogoče brati kot poved, iztržek pa se v slovarjih tako ali tako le redko piše z veliko začetnico.) Na dvoumnih mestih, ko se ne da z gotovostjo reči, ali gre za občno besedo ali za lastno ime, je mogoče znamenje, ki naj bi opozarjalo na veliko začetnico, preprosto dati v oklepaj, to pa bi bilo pri pisanju velike začetnice veliko bolj zapleteno. (Iz govora Kras v Zadrečki dolini je besedilo, v katerem je pojasnjena besedna igra z enakozvočnico (■)'lo:čan — »u "Io:kex ja 'be:u 'ja:dn, k ja 'be:u t'rikrt (')'lo:čan — se je 'lo:ču, ka ga ja 'bä:ba pas'tila, pa pa da'ma:ča se ja 'rie:kla pr "loičane, pa z "lo:k ja 'be:u 'duoime, ja pa 'tut' 'be:u *'Io:čan.«) Pri zapisu lahko narečni slovaropisec (in tudi zapisovalec narečja) uporablja vsa ločila, ki so običajna v knjižnem jeziku. Običajna dvopičja se lahko razliku- 20 TEORIJA jejo od znaka za označevanje dolžine v fonetičnih zapisih (prvo znamenje je :, drugo :). Dvopičje, ki v narečnem zapisu označuje dolžino samoglasnika ali so-glasnika, je na koncu napovednega spremnega stavka pred dobesednim navedkom v premem govoru ali pri naštevanji vedno treba nadomestiti, najbolje s pomišlja-jem, ker lahko sicer pride do dvoumja. — Namesto samih dvojnih zgornjih narekovajev pri navedku premega govora je bolje uporabljati dvojne srednje (»—«) ali vsaj dvojne narekovaje spodaj—zgoraj („—")> da ne pride do motečega kopičenja podobnih znamenj in do nerazvidnosti naglasnega mesta, kot bi bilo v temle primeru: '"fa:jn ga s'toica," ja 're:ku. 9 Slovnični podatki 9.1 Besednovrstni podatki V slovarskem uvodu mora biti navedeno, katere besedne vrste so upoštevane v slovarju. Le tako lahko uporabnik že vnaprej izve za slovaropiščevo delitev na besedne vrste, ki je lahko negotova predvsem pri povedkovnikih in členkih, saj ti doslej v slovenskih slovarjih niso bili izrecno navedeni. (V SSKJ-ju so kot členki označeni deli drugih besednih vrst, sami členki, kot jih pojmuje današnje oblikoslovje, pa so v njem označeni kot prislovi (Černelič 1991: 80). Danes pojmovani povedkovnik! imajo v SSKJ-ju predvsem pri pridevnikih in prislovih označevalniško pojasnilo v povedni vabi.) Tako pridejo v poštev za prikaz v slovarju naslednje besedne vrste: (1.) samostalniška beseda: (a) samostalnik (b) samostalniški zaimek (2.) pridevniška beseda: (a) pridevnik (b) števnik (c) pridevniški zaimek (3.) glagol (4.) povedkovnik (5.) prislov (6.) predlog (7.) veznik (8.) medmet (9-) členek Pridevnik v slovarskem delu novega slovenskega pravopisa besednovrstno ne bo posebej označen (SP 1990: 104), ker ga bo določala imenovalniška oblika ednine za vse tri spole; označen ni bil že v SP 1962, medtem ko je v SSKJ-ju bil. Ker lahko ima enako obliko tudi povedkovnik (npr. vad -a -o), je priporočljivo izrecno označevati tudi pridevnik, saj je slovar tako dosleden (označene so vse besedne vrste, obenem pa ne silijo med pridevnike oblike deležnika na -Z, če so prikazane z oblikami v vseh treh spolih). Tako je omogočeno natančnejše besed- Slovnični podatki 21 novrstno ločevanje pri kazalkah, kadar je potrebno zaradi enakopisnosti (lep H fajn prid., lepo H FAJN prisi.), pa tudi morebitno iskanje z računalnikom po besednih vrstah. 9.2 Oblikoslovni podatki V slovaropisju so bili zaradi gospodarnosti prikaza — in tudi zaradi varčevanja s prostorom — že zgodaj izdelani mehanizmi, ki omogočajo okrajšane zapise neprvih osnovnih slovarskih oblik, npr. rodilnika ednine (ali množine pri samomnožinskih samostalnikih) pri samostalniku ali obliko 1. os. ednine v sedanjiku pri glagolu. Najbolj dosledno so bili v slovenskem slovaropisju doslej izpeljani v SSKJ-ju. Okrajšani zapis je mogoč tudi v narečnem slovarju, vendar mora biti narečni slovaropisec pri tem pazljiv; bolje je, da zapiše več kot premalo, zapis pa mora biti dosleden. Tako je recimo treba enotno zapisovati drugo osnovno slovarsko obliko pri samostalniku, še posebej pri spremembi osnove (lahko tudi zaradi izpada polglasnika), ali drugo in tretjo osnovno slovarsko obliko pri pridevniku (prav tako po izpadu polglasnika). (Novak (1985) kaže ne osamljeno nihanje, ki ga je kritiziral Toporišič (1986). Prvo osnovno slovarsko obliko pri glagolu ima npr. različno zapisano v dveh geslih, ki bi morali biti zapisani enkrat samkrat: fkäniti -nin in vkäniti -änin.) Za besede, ki se ne pregibajo z glasovnimi končnicami, se namesto druge osnovne slovarske oblike zapisujeta dva vezaja (pri pridevniku in povedkovniku dvakrat po dva), kar doslej v slovarjih še ni bilo izpeljano, predvideno pa je za slovarski del novega slovenskega pravopisa (SP 1990: 104). Pri samomnožinskih samostalnikih iz 2. ženske sklanjatve, ki imajo rodilnik enak imenovalniku ali ki se ne pregibajo z glasovnimi končnicami, rodilnik ne sme biti zapisan z dvema črticama, ki bi komu na prvi pogled lahko nadomeščali ničto končnico, temveč mora biti izpisan, in sicer s končniškim samoglasnikom (v knjižnem jeziku npr. pvsi -i, saj je daj. prsim) ali z zadnjim oz. edinim zlogom (npr. vilice -lic oz. hlače hlač). Zapis hlače — bi pomenil, da je rodilnik hlače', napaka te vrste je močno zavajajoča (prim. Toporišič 1992: 33 pod geslom tri pike, kjer je rod. zapisan neustrezno kot -eh —) in jo je v knjižnem jeziku zaradi zapisa istega v več slovarjih in s ponatisi istih slovarjev mogoče hitreje popraviti (čeprav je seveda ni mogoče tolerirati), zapisana v narečnem slovarju pa komajda lahko upa na popravek. 9.3 Slovnična pojasnila Odprta skupina slovničnih pojasnil opisuje posebne rabe besede, ki jih ni mogoče zajeti s slovničnimi podatki (temu na ravni označevalnikov ustrezajo označevalniška pojasnila — gl. točko 18), in dopolnjuje pomenske ali slovnične razlage, lahko pa tudi označevalnike; v tem primeru je slovnično pojasnilo navedeno za označevalnikom. 22 TEORIJA 10 Slovarska razlaga V narečnem slovarju so razlage v geslih običajno zapisane s sredstvi istega jezikovnega diasistema, kot mu pripada narečje, vendar pa drugega podsistema, tj. knjižnega jezika. V teh primerih gre za enojezične slovarje (Gjurin 1984: 187). Taka sta npr. slovar črnovrškega narečja Ivana Tominca (Tominec 1964), kolikor sploh ima zapisane razlage, in beltinski slovar Franca Novaka (Novak 1985). Razlage so lahko navedene tudi v drugem jeziku. Pri Steenwijku (1992: 237—338) so zapisane v angleščini, pri Karničarju (1990) v nemščini, v Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Thesaurus 1982a—92) pa so povsod navedene v nemščini in ponekod izjemoma tudi v slovenščini. Dosedanje razlage v enojezičnih slovenskih narečnih slovarjih — namreč pri Tomincu (1964) in Novaku (1985) — izkazujejo veliko nepotrebnih slabosti. — Tako Tominec prepisuje iztočnice iz Pleteršnikovega Slovensko-nemškega slovarja, pri tem pa ni povsem jasno, katere pomene iz Pleteršnika je treba upoštevati tudi v črnovrškem narečju. (V geslu jahač je pri Tomincu navedena samo narečna oblika besede, v Plet. I: 335 pa so našteti pomeni: »1) der Reiter; — der Bereiter der Pferde [. . .] 2) konj j., das Reitpferd [. . .] 3) = konjederec [. . .] 4) der Ritterfisch [. . .].«) Razlaga je zapisana neskladno z današnjim knjižnim jezikom in neskladno z virom, na katerega se naslanja. (Tominec ima v geslu janec razlago 'jagnec' in v geslu janček (katerega iztočnica ni označena z zvezdico, torej bi morala biti zapisana v Plet., kjer pa tega gesla ni) razlago 'dem.[inutiv] k jänc', torej skli-cevalno razlago k narečni obliki, ki jo je le teoretično mogoče najti pod po-knjiženo iztočnico. Iztočnici janec sta v Plet. dve, današnja knjižna ustreznica prve pa je v Plet. navedeni gagnjec (poleg janjec), ki ga edinega pozna tudi SP 1962.) — Pri Novaku (1985) so razlage navedene sicer povsod, vendar so pomeni nezadovoljivo razčlenjeni. Že navedena primerjava navedenih dvojnih gesel — do dvojnosti je prišlo zaradi spregleda — fkaniti (s pripisano razlago 'prevarati, ogoljufati; ukaniti') in vkäniti ('ukaniti, prekaniti') ter fküp (s pripisano razlago 'skupaj') in vkiip ('skupaj, vkup') nam pokaže eno od najtežjih mest v vsakem (ne samo narečnem) slovarju, ki jih je zelo težko rešiti zadovoljivo. V Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Thesaurus 1982a—92) so razlage prepisane iz izpisovanih del v nemščini, pa tudi v slovenščini, če so tako zapisane že v izpisovanem delu; nemške razlage, ki jih je prispevala redakcija, so posebej označene. — Pri Karničarju (1990) v slovarskem delu »[p]re-vladuje ekspresivna stran leksike, semantična stran pa je manj diferencirana« (Karničar 1991: 106). Pri pisanju pomenskih in slovničnih razlag v slovenskem narečnem slovarju se lahko slovaropisec opre na razlage v SSKJ-ju, ki je prvi slovenski enojezični slovar z dosledno razlago vseh vanj uvrščenih besed, in jih kar se da upošteva. (Pleteršnikov slovar je dvojezičen, Glonarjev (Glonar 1936), ki je sicer enojezični slovar, pa ima pripisane razlage le pri posameznih iztočnicah.) Način razlaganja v narečnem slovarju se razlikuje od tistega v SSKJ-ju, čeprav stil razlag, kadar so polne, ostaja isti. Predvsem pri polnopomenskih besednih vrstah je mogoče ravnati gospodarno, saj slovaropiscu ni treba navajati celotnih razlag, temveč se lahko omeji na bistvene in razločevalne razlagalne prvine, upoštevati Slovarska razlaga 23 pa mora nekatere posebnosti. Pri nepolnopomenskih besednih vrstah, predvsem pri predlogih in veznikih, je možnosti za krajšanje razlag iz SSKJ-ja manj. Kadar v slovenskem knjižnem jeziku (in torej večinoma tudi v SSKJ-ju) ne bo našel ustreznice, bo moral razlago izdelati sam. Tedaj bo prisiljen ravnati tako, kot so pisci in uredniki SSKJ-ja. Pri tem mu bodo lahko v pomoč tipkopisni priročniki, ki so bili v Leksikološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC) SAZU v Ljubljani izdelani kot pripomočki za enotno redakcijo SSKJ-ja; to so Splošne informacije 1981 (delno), Silvester (1978) in Napotki I98I. Pomensko so razlage različne (prirejeno po Napotki I98I: 9)» (1.) Sopomenska razlaga, (a) Beseda je razložena z eno ali več knjižnimi ustreznicami; če jih je več, morajo biti sopomenke, (b) Beseda je razložena z eno ali dvema knjižnima ustreznicama, ki ima(ta) razločevalnorazlagalno zamejitev. (c) Označena beseda ima pripisano razlago in knjižno ustreznico. (2.) Razvezovalna razlaga. To je »razlaga besede z besedami, ki jo sestavljajo« (SSKJ 4: 425), v narečnem slovarju pa jo — kadar ni mogoča sopomenska razlaga — uporabimo pri zloženkah in sestavljenkah (Napotki 1981: 16). (3-) Sklicevalna razlaga. »Med posredne ali sklicevalne razlage spadajo razlage z osnovnimi razlagalnimi besedami, kot so: nanašajoč se na ..., glagölnik od ..., manjšalnica od ..., ženska oblika od ..., ter (svojilni) pridevnik od ...« (Silvester 1978: 47). Pri narečnem slovarju se je treba včasih sklicevati na knjižne, drugič pa na neknjižne besede. (Ti dve vrsti sklicevanja se v natisnjenem besedilu grafično ločita.) Sklicevalni del je mogoče skrajšati tako, da besed nanašajoč se na ... ipd. sploh ne pišemo (ker so zajete že v besednovrstnem podatku), besedo manjšalnica pa okrajšamo. (4.) Prave razlage. Prevzamemo ali povzamemo jih po SSKJ-ju, sploh pri označenih besedah, kjer lahko stojijo pred tudi v knjižnem jeziku označeno sopomenko. Če jih krajšamo, naj bodo okrajšane enotno. Kadar jih je treba še napisati, se ravnamo po tem, kar je bilo doseženo v SSKJ-ju, in to tako, da stil razlag kar najmanj odstopa od siceršnjih. Po mestu razlage ločimo glavne in stranske razlage (SSKJ 1: XIV, XVI): glavne stojijo neposredno za geselskim oglavjem ali za poknjiženim frazeologemom (v SSKJ-ju so stalne besedne zveze pojasnjene s stransko razlago), stranske, ki pojasnjujejo pomenske odtenke, pa za posameznimi ponazarjalnimi primeri v narečnem zapisu. Nekatere iztočnice nimajo pripisanih razlag, ker nastopajo samo v stalnih besednih zvezah (v SSKJ 1: XVI, 177 npr. Bosna). Pomeni so grafično ločeni z arabskimi števkami in črkami (npr. na način 1, la, lb, 2a, 2b, 3)> lahko pa tudi z desetiškim sistemom členjenja (npr. na način 1, 1.1, 1.2, 2.1, 2.2, 3)- Na te člene se je mogoče sklicevati v sopomenskem razdelku. 24 TEORIJA 11 Ponazarjalni primeri Ponazarjalni (ali ponazorilni) primeri (tudi ponazarjalno ali ponazorilno gradivo, ponazorila, zgledi ali zgledje) naj pokažejo, kako funkcionira iztočnica v kombinaciji z drugimi besedami (Zgusta 1991: 248). Zbrano narečno gradivo mora slovaropisec ustrezno okrajšano prikazati v slovarju pri posameznih iztočnicah. Tu se narečnemu slovaropiscu še najbolj razkrijejo morebitne pomanjkljivosti zbranega gradiva, ki ga ima na voljo, saj je gradiva, ki je na voljo slovaropiscu za izdelavo posameznega gesla, skoraj vedno premalo in skoraj vedno je tudi nepopolno, pri kaki besedi pa bo zgled včasih sploh težko najšel. Vsekakor so ponazarjalni primeri obvezna sestavina narečnega slovarja. Opustimo jih lahko le pri posameznih pomenskih skupinah. (SSKJ jih npr. nima pri nekaterih strokovnih izrazih.) Ponazarjalni primeri vsebujejo več vrst podatkov: (1.) podatke o skladnji posamezne iztočnice (vezljivostne podatke, npr. bati se koga/česa, bati se za koga/kaj), (2.) podatke o tipičnih besednih zvezah (stalne besedne zveze so prikazane v frazeološkem gnezdu) in (3-) ponazarjalne primere v obliki stavkov, (a) ki jih skonstruira slovaropisec sam ali (b) ki izvirajo iz konkretnih besedil — to so citati (po Harras 1989: 608). Resnično stanje bi izražal le citat, vendar pa v slovaropisju ne gre brez odločanja za bistveno in s tem marsikdaj za črtanje in krajšanje izvirnega sobesedila. V slovarju lahko proučevalec skladnje najde le bistvene podatke (če so v slovarju specifični sploh navedeni), medtem ko mora za bolj natančne poseči po natančno zapisanih besedilih in po slovnici. Zapisovalec narečja lahko registrira tudi pripovedovalčeve napake, napačno začete ali na sredi prekinjene besede ipd. (Hafner — Prunč I98O: 308—321 in Weiss 1990: 180—244). V narečnem slovarju bi tako zapisano narečno besedilo delovalo moteče, zato je obvezno, da slovaropisec tu s krajšanjem oblikuje iztržke. (Prim. SSKJ 1: XVII.) V ponazarjalnih primerih je nemogoče prikazati vse položaje obravnavane besede — omejiti se je treba na najbolj tipične. Kadar ima iztočnica več pomenov, je ponazarjalne primere seveda treba uvrstiti k posameznim pomenom (Zgusta 1991: 248-249). Priporočljivo je, da so ponazarjalni primeri pri posameznih besednih vrstah razvrščeni po skladenjskih merilih. (Za vzor lahko služi SSKJ 1: XVII—XVIII.) Tudi frazeologemi naj imajo za razlago (ali za posameznimi pomeni) naveden vsaj po en ponazarjalni primer. Včasih ima narečni slovaropisec za ponazoritev iztočnice na voljo dvoumen ponazarjalni primer - v običajnih slovarjih takega ponazarjalnega primera praviloma ni mogoče najti — ali pa zanimivo besedilo, ki ga zaradi dolžine ne more uvrstiti med ponazarjalne primere. Dvoumne ponazarjalne primere (besedne igre) in daljša besedila naj uvrsti v poseben razdelek pri geslu, in sicer v komentar. (0 tem gl. točko 16.) Pozornost mora slovaropisec posvetiti tudi naštevalnim skupinam, kakršna je v SSKJ-ju vrsta pridevnikov dedna, nalezljiva, poklicna bolezen v geslu bolezen. Take primere je dobro grafično ločevati na način dedna (: nalezljiva : poklicna) bolezen, ki je bolj enoumen, sploh če se med naštetimi prvinami znajdejo dvobe-sedni členi (npr. glagol s prostim morfemom). Morebitne sopomenke so tu lahko povezane z enačajem. Večbesedno izrazje in frazeologija 25 12 Večbesedno izrazje in frazeologija 12.1 Večbesedno izrazje Enobesedni izrazi (termini) so obdelani pri posameznih pomenih, kjer imajo pripisan ustrezen izrazijski označevalnik, večbesedne pa zberemo v posebnem geselskem razdelku, zato da so obravnavani tako kot frazeologemi; tudi tu naj bo pripisan označevalnik, in sicer tako v razloženih kot pri kazalčnih večbesednih izrazih. Večbesedni izraz naj bo razložen pri jedrni besedi, sicer pa v zaporedju, ki velja tudi za frazeologeme (prim, točko 12.2): zveza pridevnik + samostalnik je razložena pri samostalniku, zveza samostalnik + samostalnik pri prvem samostalniku itd. 12.2 Frazeologija V zadnjem desetletju je teorija predstavljanja frazeologemov (stalnih besednih zvez, frazemov) v slovarjih doživela nekaj tehtnih prispevkov (prim. Burger 1989). Slovensko slovaropisje je tu še največ pridobilo s kritikami SSKJ-ja (Jakopin 1964: 168-169; Kržišnik 1987/88; Kržišnik-Kolšek 1988; Petermann 1988), v katerem je frazeologija sicer ustrezno izpostavljena, vendar pa frazeološko gradivo ni obdelano tako, kot zahtevajo novejša slovaropisna dognanja. V SSKJ-ju je marsikdaj nejasno, kaj sploh je frazeologem (ki zahteva uvrstitev v frazeološko gnezdo, ne pa npr. med ponazarjalne primere), katere sestavine frazeologema so obvezne, katere fakultativne in kaj je njegovo sobesedilo, ne vedno jasno pa je tudi mesto, kjer naj bi bil prikazan frazeologem; v SSKJ-ju bi moral biti zapisan na vseh mestih s polnopomenskimi besednovrstnimi sestavinami frazeologema (z omejitvami, navedenimi v SSKJ 1: XVII). Tako je v SSKJ-ju ustrezno naveden pogovorni frazeologem nositi glavo v torbi s pripisano razlago 'biti v smrtni nevarnosti', slabo pa frazeologem ta ima pa slamo v glavi — slovarska oblika frazeologema bi bila imeti slamo v glavi, pripisana razlaga pa bi morala biti 'nič ne vedeti ali ne znati'. — Vzor za ureditev frazeološkega gradiva ponuja npr. Frazeološki rječnik hrvatskoga ili srpskog jezika (Matešič 1982). V slovenskih narečnih slovarjih je frazeologija upoštevana šele v nazadnje izšlih, in sicer avstrijskih dveh. V Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Thesaurus 1982-92) je prikazana ločeno od sintagmatskih in morfemat-skih besednih in pojmovnih tvorb tipa križ božji ali božji dar. (Te je včasih le težko ločiti od frazeologemov in nemški enojezični slovarji take zveze večinoma prikazujejo združene.) V slovarskem delu knjige Obirsko narečje na Koroškem je Karničar (1990) v geslu za posebnim znakom ustrezno prikazal frazeologeme, in sicer v narečnem zapisu v osnovni obliki, ki ji je ponekod dodan še ponazarjal-ni primer (prim, geslo božji). Narečni slovaropisec naj torej pri prikazu frazeologemov upošteva tale načela: 26 TEORIJA (a) Frazeologem naj bo v frazeološkem gnezdu zapisan poknjiženo v osnovni obliki. Če osnovna oblika ne more biti zapisana v nedoločniku ipd., ker je raba drugačna, naj bo zapisana oblika, ki je najpogostejša. (b) Frazeologem naj bo uvrščen le na eno mesto, in sicer pod tisto iztočnico, ki nastopa v frazeologemu kot prva —lahko tudi samo polnopomenska — sestavina iz zaporedja samostalnik (ali povedkovnik iz njega), pridevnik (ali povedkovnik iz njega), glagol, prislov (ali povedkovnik iz njega), števnik, medmet (po Matešič 1982: VII). Na vseh drugih mestih, kjer so zapisane polnopomenske sestavine frazeologema, naj stojijo kazalke. (c) Po potrebi naj bo frazeologem ustrezno označen. (č) Ustrezno naj bo prikazana vezljivost. (d) Frazeologemu naj bo pripisana razlaga (lahko tudi z več pomeni). (e) Pri posameznem pomenu mora biti naveden vsaj en ponazarjalni primer. (f) V oklepajih naj bodo navedeni fakultativni deli frazeologema (ki jih je mogoče izpustiti) ali pa posamezne sestavine, ki so lahko že v osnovni poknji-ženi obliki prikazane sopomensko (na način dobiti (= fasati) eno (= ene tri = jih) (ta) za bučo). Vendar pa je upoštevanje fakultativnih delov pri frazeologe-mih v slovenščini še slabo preverjeno. (g) Na koncu prikaza frazeologema naj bodo pripisane sopomenke in dvojnice frazeologema, ki morajo biti prikazane na ustreznih mestih (tako kot v Thesaurus 1982-92). (h) Več frazeologemov v frazeološkem gnezdu (tudi če nastopajo le kot kazalke) razvrščamo po abecedi, pri tem pa ne upoštevamo fakultativnih in vezljivo-stnih sestavin. Če frazeologeme grafično izpostavljamo (tj. če so zapisani v polkrepkem tisku), so lahko kazalčni frazeologemi grafično prikazani drugače. To je zaradi vzporednosti priporočljivo predvsem takrat, kadar so iztočnice, ki vsebujejo podatke o narečni besedi, grafično ločene od kazalčnih iztočnic, tako da so prave iztočnice recimo polkrepke, druge pa navadne. Med seboj naj bodo frazeologemi ločeni s posebnim ločilom. 13 Sopomenke In dvojnice Velika pomanjkljivost abecedne razvrstitve iztočnic v slovarju je nepreglednost pomensko sorodnih besed (ali pomenskih polj). Raba vsakega slovarja se močno poveča, če so v njem prikazane in ustrezno povezane sopomenke (sinonimi), ki so pravzaprav blizupomenke in lahko imajo različne stilno-zvrstne ozna-čevalnike. Vendar pa sopomensko-dvojnični prikaz ni obvezna sestavina narečnih slovarjev. V slovarju knjižnega jezika so sopomenke lahko navedene kar v razlagi pri manj pogosti ali stilno-zvrstno označeni iztočnici (tako je npr. v SSKJ-ju, kjer pri neoznačenih iztočnicah ni podatkov o označenih sopomenkah), v narečnem slovarju pa mora biti prikaz sopomenk ločen od razlage, ki je zapisana v opiso-valnem jeziku. (0 težavnosti tovrstnega prikazovanja in rešitvah v izrazijskem (terminološkem) slovarju prim. Weiss (1991/92: 240).) V slovenskih narečnih slovarjih imata sopomenke predstavljene Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Thesaurus 1982-92) in slovarski del knjige Obirsko narečje na Koroškem (Karničar 1990), medtem ko v drugih Sopomenke in dvojnice 27 narečnih slovarjih sopomenke niso posebej prikazane in povezane, čeprav sopomenske iztočnice v njih so. (Tominec (1964) ima npr. gesli »nezmasen: nazmasn 'nezmeren'« in »nezmeren: nazmirn«, ki pa sta ostali nepovezani.) Prikaz sopomenk v narečnem slovarju je zaželen, sploh v obsežnejših slovarjih. Če je prikazana sopomenskost, naj bo pri najbolj nevtralni iztočnici ali pri najbolj nevtralnem pomenu navedena stilno-zvrstno označena sopomenka (lahko jih je tudi več). Pri stilno-zvrstno kakor koli označeni iztočnici naj bo navedeno le, katera je neoznačena sopomenka (če obstaja). V primerih, ko gre za skoraj popolne sopomenke, torej ko se ni mogoče odločiti za neoznačeno iztočnico, naj bodo sopomenke prikazane pri besedi, ki stoji bolj proti začetku abecede. Težaven je prikaz sopomenk predvsem pri nepolnopomenskih besedah, npr. pri veznikih ali predlogih in tudi pri medmetih. Sopomenke k iztočnicam ali podiztočnicam ali k njihovim posameznim pomenom je mogoče prikazati v geslu na dveh mestih, namreč na koncu gesla v posebnem razdelku ali za razlago oz. za posameznimi pomeni. Prva možnost ima pomanjkljivost, ker je ločena od razlag oz. pomenov, pri drugi pa lahko pride do motečih ponavljanj pri posameznih pomenih, sploh pri neoznačenih iztočnicah in pomenih, kjer bi bil pri vsakem od pomenov naveden cel niz (lahko tudi istih) sopomenk; zato je vendarle boljša možnost s sopomenskim razdelkom. (V tem pogledu je odličen Thesaurus (1982—92), ki ima sopomenskost oz. dvojničnost prikazano tudi pri frazeologemih. Karničar (1990) je manj dosleden; v geslu drnjavs s pripisano ustreznico 'Gedränge' ima sopomenke (tule jih pišem poknji-žene) muškanje, butanje, tlačenje. V slovarskem delu je pri butanje zapisana kazalka k drnjavs, medtem ko kazalčnih iztočnic muškanje in tlačenje v slovarskem delu ni, navedeni pa sta v besednem seznamu na koncu knjige.) Vabljiva je možnost, da bi bile v geslih prikazane tudi nadpomenke, kar lahko najdemo v nekaterih sopomenskih slovarjih, npr. v nemškem Die sinn- und sachverwandte Wörter iz zbirke Duden (Müller 1986), kjer lahko v geslu Gebäck 'pecivo' najdemo cele spiske na različne načine pripravljenih vrst peciva. Tovrstni prikaz je vendarle boljši v specializiranem, tematskem slovarju (gl. točko 5). Sopomenke so lahko navedene tudi pri ponazarjalnih primerih z navedenimi stranskimi razlagami (tu je križna sopomenska povezava težja, zato na drugih mestih ni nujna navedba sopomenk, ki bi kazale k tistim za stranskimi razlagami) in pri frazeologemih. Predvsem pri zadnjem bo narečni slovaropisec sorazmerno težko vedno zapisal pravo in najboljše, saj nima na voljo sopomen-skega slovarja slovenskega (knjižnega) jezika in sploh ne sopomenskega frazeolo-škega slovarja. Na istem mestu kot sopomenke so lahko navedene tudi dvojnice, in sicer (1.) pri frazeologemih (ki so lahko sopomenski ali dvojnični), (2.) pri lastnih imenih in (3.) pri posameznih besedah (kot sta besedi alkohol in ankohol, ki sta dejansko dvojnici, ne sopomenki). Označene ali manj pogoste dvojnice lastnih imen so navedene (naštete) pri neoznačeni, označenost posameznih pa je razvidna iz označevalnikov v geslih. Zato je upravičeno obravnavati sopomenke in dvojnice hkrati in slovaropisec se lahko odloči za en sam (enoten) uvajalni znak za ta razdelek. V enojezičnih slovarjih so prikazane tudi protipomenke (antonimi), in sicer največkrat kot dopolnilo k razlagi (SSKJ 1: XV; v SSKJ-ju prim, geslo bel). Tak prikaz je na tej ravni mogoč tudi v narečnem slovarju, vendar je popoln prikaz 28 TEORIJA protlpomenskosti za slovenski jezik sorazmerno težek, saj še ni izdelan ustrezen slovar za knjižni jezik, s katerim bi si pomagal narečni slovaropisec. (Na pasti prikaza protlpomenskosti v enojezičnih slovarjih jezikov z veliko daljšo slova-ropisno tradicijo opozarja Müller (1989), teoretične osnove pa predstavlja nemški protipomenski slovar (Agricola - Agricola 1984).) 14 Besedotvorni podatki Edini besedotvorni podatek, ki pride v poštev za narečni slovar, je opozorilo na manjšalnost, ki je potrebno in koristno pri razlagi. Drugi besedotvorni podatki (tj. podatki o besedni družini) bi bili v narečnem slovarju pomembni predvsem za jezikoslovce, manj pa za druge uporabnike. Zaradi teh podatkov bi obseg slovarja (slovarji majhnega obsega jih praviloma ne vsebujejo) dodatno narastel. To sta tudi dva poglavitna razloga, zaradi katerih besedotvorne podatke v slovarjih nasploh redko najdemo. Besedotvorni podatki v narečnem razlagalnem slovarju le delno nadomeščajo veliko natančnejše podatke v posebnem, besedotvornem slovarju in jih je treba ustrezno šele hierarhizirati. Za prikaz bi bila namreč primerna drevesna ali podobna zgradba, ki pa je geselski članek ne omogoča. Zato se je treba v teh primerih zadovoljiti s prikazom v tekočem besedilu, s tem da je mogoče uporabiti različna ločila, dalo pa bi se uporabiti tudi hierarhizacijske številke in črke. Doslej je edini slovenski narečni slovar, ki prinaša besedotvorne podatke, Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Thesaurus 1982—92). Za posebnim znakom npr. v geslu bogat prinaša izpeljanke bogastvo, bogatija, bogatin, *bogatinov, bogattnec, 'bogatinčev, "bogataš, bogatati, "bogateti, obogatiti (se), obogateti. (Besede z znamenjem * — tako v 1. zvezku — oz. * so v Tezavru redakcijske in se ne pojavljajo kot iztočnice.) V geslu bogatija npr. najdemo vodilko k bogat. Iz tega je mogoče zelo natančno videti, kolikšno besedno družino je v narečnem besedišču, opisanem v slovarju, razvila katera od podstav. Ker še ni izdelan besedotvorni slovar slovenskega knjižnega jezika, narečni slovaropisec ne bo vedno brez težav določil, kaj vse je še treba pripisati iztočnici, ki je podstavna beseda, in česa ne več. Zato se še toliko lažje odpove razdelku z zbranimi besedotvornimi podatki (tj. prikazu besednih družin) v narečnem slovarju, čeprav je po drugi strani tudi malo verjetno, da bi bili ti podatki v celoti urejeni in objavljeni kdaj pozneje. Manjkajoče eksplicitno navedene besedotvorne podatke v narečnem slovarju lahko delno nadomešča odzadnji seznam iztočnic in podiztočnic (gl. točko 22). 15 Etimološki podatki in dokumentiranost besede 15.1 Etimološki podatki Narečni slovarji drugih jezikov vsebujejo različne količine etimoloških podatkov: nekateri jih navajajo, drugi pa sploh ne. Od slovenskih narečnih slovarjev jih Tominčev in Karničarjev skorajda nimata, na redkih mestih pa ven- Etimološki podatki in dokumentiranost besede 29 darle: Tominec (1964): »guncvot [. . .] (prim. nem. Hundsfott)«; Karničar (1990): »grmovš [. . .] eig. ramovš, Čeh. ramus, Lärm«, »kvezelj [. . .] (dt. Kröse, Halskrause)«, »kvezob [. . .] (Plet. škrbozob, ohne Zähne, skr. krezub)«. Novak (1985) ima etimološke podatke navedene le pri izposojenkah iz nemščine in madžarščine, nič pa ni navedeno, katera strokovna literatura je bila v ta namen pritegnjena in pregledana (Greenberg 1988: 456). Vendar je marsikaj nedorečeno, npr. pri besedi p6lda, kjer je nejasno, ali je prevzeta iz nemščine ali iz madžarščine, pri tem pa je nemška beseda zapisana narobe (v obliki Bield). (Urednik tega slovarja Vilko Novak je v predgovoru zapisal, da je bilo treba »pri germanizmih ter hungarizmih najti izvirno obliko, ki pri prvih seve ni vselej v današnji nemščini, marveč v nje starejših oblikah (srednjevisoki nemščini iz srednjega veka, v bavarsko-avstrijskih narečjih), kar ni bilo — zavoljo delne neraziskanosti tega področja v našem jezikoslovju — lahko delo in je zato gotovo še marsikaj ostalo nerazrešeno« (Novak 1985: VI).) Tu je tudi mogoče videti, v kako težkem položaju bi se znašel slovenski narečni slovaropisec, ki bi se odločil v slovarju predstavljati etimološke podatke. Bezlajev ESSJ je trenutno na voljo šele do vključno črke 0, drugih sodobnih etimoloških del, na katera bi se pisec slovarja lahko oprl, pa skorajda ni. V poštev bi prišlo še delo Deutsche Lehnwörter im Slowenischen H. Striedter--Temps (1963). v katerem pa je zbrano gradivo predvsem iz slovarjev, medtem ko za neknjižni govorjeni jezik marsikdaj manjkajo besede, ki so v slovenskih narečjih sorazmerno pogoste, npr. cug, fejst, fveh, lagšta ali plavšati. Tako je najbolj priporočljivo izdelati narečni slovar brez opozoril na etimološke podatke in vzporednice (sam narečni slovar bo nudil gradivo za nadaljnje etimološke raziskave), dobro pa je, če si jih slovaropisec vsaj pri besedah, pri katerih etimološkega podatka ni mogoče najti v katerem od slovarjev ali drugih priročnikov (npr. Plet. I—II, ESSJ I—II, Striedter-Temps 1963)» pripiše v osnovno ali posebno kartoteko, in sicer v listkovno ali računalniško. (Pri zadnji naj se oskrbi z dovolj veliko količino znamenj, ki so potrebna za zapis ustreznic in vzporednic v različnih jezikih.) Izbirno navajanje etimoloških podatkov v narečnem slovarju bi bilo nevarno, kajti področje je tako široko, da bi vzelo preveč časa, nezanesljivega in površnega etimologiziranja pa si tako ne želi nihče. Etimološka dognanja je smiselno objaviti v posebnih razpravah ali morda tudi monografsko. Njihova vključitev v narečni slovar bo smiselna, ko bo ESSJ izdelan do konca, saj bo potem mogoče v narečnem slovarju etimološko prikazati le besede, ki jih v ESSJ-ju ne bo. Etimološki podatek narečnemu slovaropiscu koristi pri določanju poknjižene iztočnice ali podiztočnice. (Leksem iz govora Kras 'veltat (koga) 'marati (koga)' je mogoče poknjižiti v iztočnico vdltati le s podatkom, da pride beseda iz nem. walten — brez poznavanja tega podatka bi lahko bila poknjižena oblika vsaj še vdltati. V istem govoru oblika 'žanft 'sok |tekoča sestavina sadeža|' le ob upoštevanju nem. Saft da poknjiženo iztočnico žanft. (Prim, točko J.) Pri nekaterih iztočnicah je vendarle priporočljivo zapisati ne etimologijo, temveč pojasnilo k izvoru besede, ki ga ne bi bilo mogoče najti v drugih priročnikih. (Pojasnilo bi potrebovala npr. v govoru Kras šaljiva idiolektična beseda 'seundar 'moški spolni ud'. V eni od dveh trgovin v Šmartnu ob Dreti je bil še pred dvema desetletjema poslovodja Aleksander (Brie) - ime se v narečju glasi 'alek'säindar ali "saindar. Ker se razporku pri hlačah poleg nevtralnega š'lic šaljivo reče tudi sta'cuna (kar je nevtralno sicer 'trgovina'), ima nevtralno 30 TEORIJA opozorilo 'za:prs se š'lic šaljivo vzporednico 'zaipra se sta'cuns, idiolektično razširjeno v 'za:prs se sta'cuns, da te 'sä:ndar na u'ide. Priporočljivo je, da narečni slovaropisec tovrstne podatke s širšim pojasnilom zapiše v komentar, saj pričajo o živi jezikovni tvornosti.) Če se narečni slovaropisec odloči za navajanje etimoloških podatkov, naj v slovarskem uvodu navede literaturo, ki jo je pri tem uporabil (Greenberg 1988: 456). 15.2 Potrditev besede v slovenskem knjižnem jeziku Potrditev besede v slovenskem knjižnem jeziku, torej podatek o tem, ali je v knjižnem jeziku beseda že bila zapisana, je neobvezna sestavina narečnega slovarja, vendar pa jo je obvezno navajati v vseh geslih in podgeslih, če se odločimo zanjo. (Ta podatek govori tudi o odločitvi za obliko iztočnice.) Pri tem je treba upoštevati SSKJ, SP 1962 in Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, druga dela pa po presoji. Tako je mogoče hitro videti, katere iztočnice se v narečnem slovarju pojavljajo na novo in torej v knjižnem jeziku doslej še niso bile zapisane, pa tudi, katera dela so služila pri oblikovanju iztočnice v narečnem slovarju. V kratki obliki je mogoče v narečnem slovarju prikazati druge oblike in opozoriti na pomensko različnost iztočnic v narečnem slovarju in v navedenih slovarskih delih. (Vse to ima dobro zastavljeno in rešeno v Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Thesaurus 1982: 30—32).) 15.3 Dokumentiranost narečne besede Količine jezikovnih podatkov o posamezni besedi za pretekla obdobja so lahko različne, saj jih je z nekaterih zemljepisnih področij zaradi knjižne tradicije pokrajinskega jezika lahko veliko (tako je npr. v prekmurščini, čeprav zgodovinskega slovarja knjižna prekmurščina še vedno nima), drugod pa je tovrstnih podatkov lahko zelo malo. Priporočljivo je upoštevati vsaj morebitne narečne zapise iz preteklih obdobij. V narečni slovar jih je smiselno vključevati v omejenem obsegu, s tem da mora biti v uvodu k narečnemu slovarju razloženo, katere vire je slovaropisec izčrpal. (To je mogoče storiti s kratkim orisom zgodovinskih zapisov na določenem področju ter z navedbo upoštevane in pregledane literature v slovarskem uvodu.) Kratkost je še posebej nujna zaradi nevarnosti, da bi ob upoštevanju vsega razpoložljivega gradiva jezikovnozgodo-vinski podatek preveč narastel. Če ima narečni slovaropisec z zemljepisnega področja, ki ga obravnava v narečnem slovarju, na voljo kaka rokopisno zbirko narečnih besed (ali celo narečni slovar, kakršen je npr. Rožanski narečni besednjak Josipa Šašla iz leta 1957» ki je predelan glede na slovarski del knjige Narodno blago iz Roža (Šašel - Ramovš 1936)), ki bi jo želel upoštevati v svojem slovarju, je smiselno, da poskrbi za natis (ali faksimilirani ponatis) zbirke, ki jo lahko komentira; potem se bo lahko preprosto in na kratko skliceval na že objavljeno delo. Tako Etimološki podatki in dokumentiranost besede 31 mu ne bo potrebno posegati v tuje delo, ki ga ni mogoče brez škode preurediti, zainteresirana javnost, predvsem znanstvena, pa bo na ta način lahko dobila vpogled v spremembe zapisov, oblik ali pomenov (tj. v pomenske premike). 16 Komentar V shematskih slovarskih geslih marsikdaj o iztočnici ni mogoče povedati vsega, kar bi bilo potrebno, saj bi s tem lahko (npr. v razlagah) prišlo do moteče neuravnoteženosti. Zato je v komentarju, ki je neobvezna sestavina gesla in ki naj stoji čim bolj na koncu gesla, da se ne poruši njegova sestava, mogoče zapisati: (1.) enciklopedične podatke, in sicer pri besedah, ki v knjižnem jeziku nimajo ustreznice, predvsem pri predmetih iz izginjajoče materialne kulture in pri etnološko zanimivih predmetih in pojavih, (2.) pojasnila k opaženim premikom v stilno-zvrstni označenosti besede, saj so npr. nekatere besede pri govorcih iz starejše in srednje generacije lahko še nevtralne, pri mlajših pa že postajajo slabšalne, (3.) opozorila na dvoumnosti (besedne igre), (4.) krajša besedila, ki dobro osvetljujejo besedo in jih zaradi dolžine ni mogoče vključiti v ponazarjalno gradivo (najdaljša še sprejemljiva so taka kot besedila iz Kras v Zadrečki dolini, ki jih objavlja Logar (1993: 86—87)), (5-) pojasnila k izvoru besed (lahko tudi ljudske etimologije), ipd. Daljša besedila ne spadajo v slovar, temveč jih je treba objaviti ločeno, kot sta jih npr. Karničar (1990: 283~367) in Steenwijk (1992: 189-229). Narečni slovar je zaradi tega razdelka lahko veliko zanimivejši, kot bi bil sicer; to dejstvo govori o tem, da je komentar zaradi že tako omejenega kroga uporabnikov narečnega slovarja treba dobro izkoristiti. Stilno-zvrstno pojasnjevanje v komentarju je upravičeno zato, ker lahko tako slovaropisec prikaže premike (dinamiko) v označenosti besede, ki jih ni mogoče prikazati z označevalniki in označevalniškimi pojasnili na drugih, pričakovanih mestih. (Tu gre torej za oddaljevanje od načela, da naj bo v narečnem slovarju opis sinhron. Vendar pa povsem sinhron tudi npr. v SSKJ-ju ni, saj je do označe-valnikov raba peša in raba narašča mogoče priti le s primerjavo pogostnosti rabe besede v dveh časovnih točkah.) V slovarjih knjižnega jezika tovrstna pojasnila niso mogoča, vendar pa je tudi res, da ti slovarji izhajajo pogosteje. Če je besedišče v slovarjih knjižnega jezika označeno, bodo morebitna dinamika označenosti besede vidna iz slovarjev, ki bodo izšli v različnih časih. S tega stališča bo mogoče primerjati označevalnike v slovarskem delu novega slovenskega pravopisa s tistimi SSKJ-jem. V komentarjih so lahko zapisane tudi samo vodilke k ustreznemu komentarju v drugem geslu. Vsekakor se mora slovaropisec tudi v komentarjih izražati na kratko in izčrpno. Poleg tega mu bo največ težav povzročalo odločanje in tehtanje, kdaj naj kaj zapiše v komentar. 32 TEORIJA V slovarskem uvodu je lahko naveden seznam gesel, ki vsebujejo komentarje (ali vsaj tistih, ki imajo v komentarjih zapisana narečna besedila), kar je za uporabnika koristno. Slovaropisec ga bo izdelal čisto preprosto s pomočjo računalnika. 17 Označevalniki 27.0 Splošno Izraz označevalnih povzemam po Marjeti Humar (1993); v SSKJ 1: XVIII je uporabljen izraz kvalifikator, v SP 1990: 132 pa izraz oznaka. Preširoka pomenskost glagola označevati (nasproti kvalificirati) še vedno kliče po boljši rešitvi. V to smer je bilo narejenih več poskusov, izraz označevalnik pa se mi med vsemi dosedanjimi zdi najboljši. — Težave z izrazjem za označevanje imajo npr. tudi v nemščini. (Hausmann (1989a: 649) navaja za označevalnik izraza Markierungsetikette in Markierungsprädikat, v zadnjem času pa se uveljavlja izraz Marker. Celotno problemsko področje se imenuje Markierung, priložnostno pa se pojavijo še drugi izrazi, npr. Indizierung.) V širšem pomenu so označevalniki v slovarju tisti podatki, ki pri jezikovnih prvinah po navadi v okrajšani obliki prikazujejo in pojasnjujejo (1.) slovnične (in besedotvorne) podatke ter (2.) zvrsti, stil, izrazje, čustvenost, časovno označenost glede na sedanjost, pogostnost ipd., v ožjem pomenu pa vse, kar je navedeno v drugi točki, torej brez slovničnih in besedotvornih podatkov. Za pojav iz prve skupine uporabljam izraz slovnični (ali besedotvorni) podatek (obširnejši slovnični podatek je slovnično pojasnilo), za pojav iz druge pa izraz označevalnik. Označevalniško pojasnilo (prim, točko 18) je označevalnikom »podobno, v daljši enoti izraženo opozorilo« (SSKJ 1: XXII). (Pri Toporišiču (1992: 172) je oznakovno pojasnilo razloženo kot »[d]oločitev pomena oznake«, kar pa je je dejansko razlaga besede označevalnik.) Od slovenskih narečnih slovarjev Tominec (1964) in Novak (1985) nimata ozna-čevalnikov, navaja pa jih Karničar (1990, seznam na str. 9)- Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem ima zapisane nekatere označevalnike, ki so - tako kot nasploh gradivo v Tezavru, ki je konkordanca narečnih zapisov — večinoma prevzeti iz upoštevanih dialektoloških del (Thesaurus 1982: 102—104), ob tem pa s pripisanimi indeksi pri iztočnicah še »leksikalno-semantične kvalifikatorje« (nekvalificirano — beseda je v splošni rabi, 1 — beseda s strokovnega področja, 2 — beseda iz nemške šole in administracije, 3 — citatna beseda, 4 — individualni neologizem, 5 — beseda ne spada v nobeno od naštetih skupin) (Thesaurus 1982: 35—37; Karničar 1991: 100). Tovrstni način se zdi posrečen, vendar pa je tudi pomanjkljiv: nasproti si stojijo več povedni črkovni in slabo obvestilni številski označevalniki, pri čemer mora številski marsikdaj vendarle imeti pripisan še kak podatek; indeks 1 npr. zahteva še pojasnilo o stroki, če ni razvidna iz nemške ustreznice. V slovaropisju se odmiki od normalne, nevpadljive, neoznačene ali nezaznamo-vane rabe opisujejo z označevalniki šele v zadnjem času — v slovenskem slovaropisju od izida prve knjige SSKJ-ja leta 1970 dalje. Merilo normalnega, neozna- Označevalniki 33 čenega, nezaznamovanega in nevpadljivega se v slovaropisju nanaša na povprečnega govorca. Povprečni pojav je neoznačen, jezikovna prvina, ki je označena — gre lahko za besedo in besedno zvezo, za pomen, obliko, glasovno dvojnico ali sopomenko —, pa ima v slovarju pripisan ustrezen označevalnik (Hausmann 1989a). Natančnejši pregledi tujih enojezičnih slovarjev knjižnih jezikov so pokazali na neenotnost v označevanju kakor koli označenega besedišča, čeprav so primerjave težke zaradi različnih sistemov označevanja. Vendar pa to še ne sme biti razlog, da bi v njih opustili označevanje — »kaže le, da označevalnikom ne moremo pripisovati absolutne, temveč relativno vrednost« (Hausmann 1989a: 65O). (0 dosledni izpeljavi označevalnikov v SSKJ-ju pričajo seznami označevalnikov, ki so bili pripravljeni v Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.) Za narečni slovar pridejo v poštev naslednje skupine označevalnikov (prirejeno po SSKJ 1: XVIII-XXII in po SP 1990: 133-138) - v oklepaju je pripisana vrsta označevanja (po Hausmann 1989a: 65I): (1.) krajevni označevalniki (diatopično), (2.) citatnostni označevalnik (diaintegrativno), (3.) izrazijski (terminološki, funkcijskozvrstni) označevalniki (diatehnično, diatekstualno), (4.) formalnostni označevalnik (diafazično), (5.) socialnozvrstni označevalniki (diastratično), (6.) čustvenostni označevalniki (diaevalvativno), (7.) časovni označevalniki (diahronično), (8.) pogostnostni označevalniki (diafrekvenčno), (9.) posebni označevalniki. Tu nista upoštevani (1.) prenosniška zvrst (vrsta označevanja je diamedialna, označeno okolje pisno ali govorno), ker je prenosniška zvrst v narečju vedno govorna (pisna je omejena na posebno, jezikoslovno rabo) in (2.) normativnost (vrsta označevanja je dianormativna, označeno okolje pa nepravilno), ker nepravilno v narečnem slovarju ni zapisano, saj je kvečjemu vsebovano v drugih ozna-čevalnikih (npr. kot beseda ali oblika, značilna za posameznika) ali pa v slovarju sploh ni upoštevano. V narečnem slovarju v primerjavi s slovarji knjižnega jezika ni socialnozvr-stnih označevalnikov (razen dveh - slengovsko in žargonsko), funkcijskozvrstnih označevalnikov nestrokovno, -pesniško, publicistično in praktičnosporazumevalno ter čustvenostnega označevalnika vzneseno. 0 slovničnih in besedotvornih podatkih gl. točki 9 in 14. 17.1 Krajevni označevalniki Navadno narečni slovar upošteva več kot eno samo informacijsko točko (več kot en sam kraj ali govor); če se v različnih informacijskih točkah obravnavanega področja pojavljajo izključujoče se dvojnice in sopomenke, pa tudi leksemi in pomeni, ki jih v drugih krajih na opisovanem področju ni, so za opisovanje v 34 TEORIJA slovarju potrebni krajevni označevalniki. Jezikovna prvina je krajevno neoznačena, če je znana na celotnem obravnavanem področju, vse druge možnosti pa opisujejo krajevni označevalniki. (Torej se označevalnik lahko uporablja tudi za izhodiščni kraj, če je jezikovna prvina znana samo v njem.) — Če bi bila kdaj količina krajevnih oznacevalnikov pri posamezni jezikovni prvini tolikšna, da bi bilo moteče, se je mogoče odločiti za negativno označevanje (na način važen v ...). Na to mora biti opozorjeno v slovarskem uvodu. 17.2 Citatnostni označevalnik Besedne in predvsem besednozvezne inovacije iz drugih socialnih zvrsti slovenskega jezika (navadno iz knjižnega ali pogovornega, lahko pa tudi iz drugih narečij, kar je redkejše) ali iz drugih jezikov v obravnavanem narečju označuje citatnosti označevalnik. Pri besedah in besednih zvezah, ki naj bi jih označeval, naj bo slovaropisec strog; v slovar jih je smiselno zapisati, če so postale sestavina narečja in če so sorazmerno pogoste. Pri tem je treba upoštevati omejitev, da »[c]itatne besede in besedne zveze niso sestavni del slovenskega jezika oz. slovenskega knjižnega jezika« (Toporišič 1984: 105). Včasih jih je le težko ločiti od prevzetih besed in besednih zvez, ki pa jih v slovarju ne označujemo — njihova prevzetost je lahko vidna iz etimološkega podatka. 17.3 Izrazijski (terminološki, funkeijskozvrstni) označevalniki Mednje v narečnem slovarju spadajo označevalniki za posamezna strokovna področja, tudi za uradovalne jezikovne prvine, medtem ko označevalniki za publicistične, pesniške in praktičnosporazumevalne jezikovne prvine zagotovo ne pridejo v poštev. Veliko težavo v narečnem slovarju predstavlja določitev in zamejitev strok, ki naj jih zajemajo označevalniki. V slovarju knjižnega jezika spada jezikovni pojav npr. v etnografijo ali etnologijo (označevalnik etri. v SSKJ 1: LX) s stališča stroke, to stališče pa za narečje ne velja, tako da ta označevalnik v narečnem slovarju sploh ne pride v poštev. Podobnih primerov iz drugih strok je v narečnem slovarju še več, tako da je oznacevalnikov za posamezne stroke pravzaprav zelo malo. Tu naj narečni slovaropisec upošteva krajevne razmere in večjo koncentracijo nekaterih strok in obrti v posameznih pokrajinah in na posameznih zemljepisnih področjih. 17.4 Formalnostni označevalnik Označeno okolje pri formalnostnem označevalniku je formalno. (V označevanju knjižnega besedišča je označeno okolje neformalno. To so npr. besede, ki so v rabi v družini za razmerja med družinskimi člani — mami, tati, babi.) Tovrstno označevanje je v narečnem slovarju upoštevano le delno, ker gre pri z narečnega Označevalniki 35 stališča formalnem za prestop v nadnarečnost, te pa pisec v narečnem slovarju ne more upoštevati. Izjema so le posamezne besede, ki jih govorci uporabljajo v uradnih položajih, npr. v pogovoru z zdravnikom. 27.5 Socialnozvrstni označevalniki V narečnem slovarju lahko od teh upoštevamo pravzaprav le slengovske in žargonske jezikovne prvine, s tem da je žargonsko omejeno na šolsko rabo. (Označevanje drugih žargonskih prvin v posameznih strokah ne pride v poštev, saj je v narečju ločnica med strokovnim in žargonskim v primerjavi s knjižnim jezikom popolnoma zabrisana.) 17.6 Čustvenostni označevalniki V narečnem slovarju lahko uporabimo vse čustvenostne označevalnike, ki jih predlaga SP 1990: 135—136. Praksa kaže, da bi v narečju le težko našli nedvoumne primere za olepševalno (kar je težko ločiti od omiljevalnega, zato lahko za oboje uporabimo kar ta označevalnik) in za vzneseno. Glede na SSKJ je potrebno še posebej poudariti rabo natančnejših čustvenostnih označevalnikov, če obstajajo, tako da označevalnik čustvenostno uporabimo le, če vrste čustvenosti ni mogoče določiti natančneje (SP 1990: 135)- Splošno spoznanje dialektologov je, da je delež čustvenostno označenega v narečjih večji kot v knjižnem jeziku (Oravec 1980), in sicer tudi pri dvojnicah (variantah) osebnih imen (Kolafik 1980: 76). To se seveda pokaže tudi v narečnem slovarju. 17.7 Časovni označevalniki S časovnimi označevalniki glede na neoznačeno izhodišče določimo starinske in zastarele jezikovne prvine ter take, katerih novost se v jeziku še čuti. V narečnem slovarju je kot zastarela označena jezikovna prvina, kar se ne govori več, jo pa (predvsem starejši) govorci še poznajo; kot starinsko je označeno tisto, kar govori starejša generacija, ne pa tudi govorci srednje in mlajše generacije. (Pripadniki mlajše generacije večinoma še nimajo otrok, pripadniki starejše pa večinoma nimajo več živih staršev; pripadniki srednje generacije večinoma torej že imajo otroke in še vedno žive starše.) Novota ni vezana na govorce določene starosti ali generacije, čeprav jo največkrat vendarle pričakujemo pri mlajših govorcih, in mora biti dovolj razširjena, a še vedno občutena kot novost. Velikokrat so časovni označevalniki natančneje določeni v kombinaciji s pogostnostnimi. 36 TEORIJA 17.8 Pogostnostni oznacevalniki Med pogostnostne označevalnike lahko poleg označevalnika redko uvrstimo še nekatere označevalnike, ki jih SP 1990: 137 uvršča med posebne. (Priložnostnih jezikovnih prvin v narečnem slovarju ne zapisujemo.) Tako sta lahko tu hierar-hizacijska označevalnika in in tudi ter označevalnika za jezikovno dinamiko pešajoče in naraščajoče. Marsikdaj je težko določiti mejo med oznacevalniki pešajoče in starinsko ali redko in med označevalnikoma naraščajoče in novota. V narečnem slovarju, sploh če je obravnavano zemljepisno področje manjše, se kaže tudi potreba po označevanju idiolektizmov, in sicer v narečnem slovarju predvsem besed, ki so značilne za posameznega govorca ali — redkeje — za posamezno družino; drugi govorci iz okolja imajo nekatere besede pri posameznem govorcu ali pri posamezni družini za opazne. (Tovrstno označevanje je izpeljal Karničar (1990).) Nekatere jezikovne prvine (npr. glasovne asimilacije, disi-milacije), ki so značilne za enega samega govorca ali eno samo družino, namreč velikokrat vsebujejo za jezikoslovca zanimive podatke. Za slovar je treba pojem idiolekt omejiti na tvorbene procese in zanemariti procese razumevanja, značilne za posameznika. (0 drugačnem stališču v novejšem proučevanju idiolekta prim. Oskaar (1987: 294).) Označevalnik za idiolektične pojave je priporočljivo kombinirati s krajevnim. 17.9 Posebni oznacevalniki Sem spadajo kratice in simboli (npr. ipd, itd, -*■ v pomenu 'glej, primerjaj'), ki se lahko uporabljajo tudi neslovarsko, v slovarju pa imajo na določenih mestih posebne pomene. Označevalnike je treba razložiti v slovarskem uvodu, okrajšane pa je dobro zbrati in na kratko razložiti na enem, lahko dostopnem mestu, v knjigi npr. na sprednjem ali zadnjem spojnem papirju, in jim morda pripisati podatek, kje so razloženi bolj natančno (tako kot je v SSKJ 1: LX—LXI). Pri pisanju slovarja predstavljajo posebno težavo kombinacije označevalnikov. Na neposrečeno kombinacijo s številkami (indeksi) zapisanih označevalnikov v Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Thesaurus 1982—92) je bilo že opozorjeno. Pri eni označeni enoti naj jih ne bo preveč (v nizu naj nikoli ne bodo več kot trije, pri čemer so krajevni izvzeti), med seboj se ne smejo izključevati, v nizu pa si morajo slediti v določenem zaporedju (najboljše je razporejanje po skupinah označevalnikov, kot so navedene v slovarskem uvodu); naenkrat načeloma ne smeta biti navedena dva označevalnika iz iste skupine, razen npr. pri izrazijskih označevalnikih. (Take rešitve ima že SSKJ 1: XVIII—XIX.) Predvsem pri označevalnikih je v enojezičnih slovarjih veliko nepotrebnih nedoslednosti, kar kaže na površnost pri končnih pregledih. (Neustrezno kopičenje označevalnikov, ki niso navedeni v stalnih nizih, v Aničevem slovarju hrvaškega jezika (Anic 1991) je kritiziral Jakopin (1991/92: 214). Za ponazorilo sta navedeni besedi larmadšija 'razgrajač, rogovilež', kjer so oznacevalniki razg. deprec. iron. pejor. - deprec. je 'omiljevalno' -, in kvepati v pomenu 'umreti', kjer so označe- Označevalniki 37 valniki pejor. žarg. razg. iron. — označevalnik šarg. pri Aniču pomeni naše 'žargonsko' in 'slengovsko'. Pri besedi kurac sta označevalnika šarg. vulg., pri pička pa samo vulg. Še več motečih nedoslednosti je v tem slovarju pri označevanju sopomenk.) Če je slovaropisec tudi govorec narečja, bo poleg pomenov pri posameznih enotah lahko zapisal tudi označevalnike; za zapisovalca, ki izhaja z drugega govornega področja, bo to veliko težja naloga. 18 Označevalniška pojasnila Kadar označevalniki sami ne zadoščajo — z njimi je namreč mogoče opisati le del pojavov v zvezi z besediščem -, je treba uporabiti označevalniška pojasnila, ki lahko dopolnjujejo pomensko razlago. Označevalniška pojasnila stojijo predvsem ob polnopomenskih besedah, slovnična pa ob nepolnopomenskih, predvsem pri veznikih (prim, točko 9)- »Z zaprtim inventarjem predikatnih izrazov [tj. označevalnikov — P. W.] se ne da zajeti raznovrstnih odtenkov v besedni rabi. Zato se zahteva odprto opisno besedišče, ki dopušča tudi opise ad hoc.« (Püschel 1989: 698) Označevalniško pojasnilo naj stoji za označevalniki pred razlago. Slovaropisec (tudi narečni) mora za enake pojave uporabljati ista ali podobna označevalniška pojasnila. 19 Ilustracije v slovarju Z ilustracijami (risbami in redkeje fotografijami), torej s slikovnimi pojasnili, se zelo poveča sporočilnost vsakega slovarja; ilustracija skupaj z razlago in preostalim geslom dopolni informacijo o iztočnici (Hupka 1989: 707). Ilustracija v razlagalnem slovarju ne more nadomeščati razlag, jih pa močno dopolnjuje. Žal je v enojezičnih razlagalnih slovarjih nasploh možnost te popestritve in dodatne informacije še premalo izrabljena. Slovenski narečni slovarji niso bili ilustrirani; ilustracije lahko vidimo v tujih, npr. v nemških (Tschinkel 1973-76; Reichmann 1983: 1297-98), v slovaškem (Matejčik 1975) ali hrvaškem (Mardešič-Centin 1977= priloga za str. 321), pa tudi v drugih, predvsem etnoloških delih (npr. Vukovič 1988: 501-505)- V vprašalnicah za kmečke mline na Koroškem je uporabila ilustracije Herta Lausegger (I98O). Odločitev za gostoto ilustracij je težavna. V narečnem slovarju naj jih ne bo preveč, saj uporabnik v njem ne pričakuje narisanih splošno znanih predmetov, kot sta npr. avto ali pes. Narečni slovaropisec se bo za ilustracije odločal predvsem pri izginjajočih predmetih iz materialne kulture in na tistih zemljepisnih področjih, ki imajo v narečju močneje razvito strokovno izrazje; tu bodo navedene sestavine posameznih predmetov, podpomenke ipd. Zaradi spoštovanja avtorskih pravic morajo biti ilustracije izvirne, torej ne prerisane ali prekopirane iz drugih del, pa čeprav bi bile potem primerno obdelane in urejene. Izvirno risbo ali fotografijo je treba vnesti v računalniško obliko z bralnikom slike (skenerjem), jo primerno obdelati in opremiti s pripadajočim besedi- 38 TEORIJA lom. Pri morebitnem namiznem urejanju je treba ilustracijo umestiti na želeno mesto in jo natisniti tako kot besedilo slovarja. Pri odločitvi med risbo in fotografijo je, če upoštevamo dostopnost, na prvi pogled v prednosti fotografija, vendar je z nje nemogoče odstraniti nebistveno ozadje, ki ga pri risbi sploh ni. Za risbo pa je težko dobiti dobrega risarja; če je risarjev več, so lahko risbe neenotne. Idealno bi seveda bilo, da bi risanje obvladal sam pisec, tako kot ga npr. etnolog Janez Bogataj, ki je za svojo knjigo Domače obrti na Slovenskem (Bogataj 1989) izdelal nekaj odličnih risb, saj bi tako bilo še najmanj napak. Risba naj bo brez sivih tonov. Priporočljivo je, da je ilustracija čim bližje (nosilnega) gesla, ki ga dopolnjuje, vendar pa jo je mogoče umestiti tudi na vrh strani, na kateri se pojavlja geslo, ki mu pripada (tako ravna med enojezičnimi slovarji npr. nemški Sprach--Brockhaus 1979)» ali pa, kar je slabše, vendar tehnično morda manj zahtevno, v prilogo (tako Mardešič-Centin 1977)» čim krajše in enoumno je treba označevati posamezne ilustracije v geslih, saj se je treba sklicevati na ilustracijo in poimenovanja ob njej pri posameznih iztočnicah oz. pri posameznih pomenih. Ilustracijo dopolnjujejo poknjižen naslov, ki naj se po možnosti ujema s poknjizeno iztočnico, in prav tako poknjižena poimenovanja za posamezne predmete, sestavine ipd. Sestavine predmeta, ki ga prikazuje ilustracija, je mogoče označiti s številkami, ki so pojasnjene v legendi ob robu, ali z besedami kar v ilustraciji sami, čeprav je to lahko moteče. (V ilustraciji torej ni narečnih zapisov.) Sopomenke k besedam, zapisanim v ilustraciji ali ob njej, so navedene v vsakokratnem geslu v sopomenskem gnezdu. Po Hupkovi razdelitvi ilustracij po funkciji pridejo za narečni slovar v poštev unikatne ilustracije (prikazujejo en sam predmet), naštevalne ilustracije (tu so narisani različni tipi — dejansko podpomenke — predmeta, ki ga označuje iztočnica) in strukturne ilustracije (na teh so prikazane sestavine predmeta, ki ga označuje iztočnica) (Hupka 1989: 7H—713)- Kazalo ilustracij je lahko navedeno v slovarskem uvodu. 20 Viri in literatura Ustni vir so informatorji, ki so navedeni v slovarskem uvodu z vsemi potrebnimi podatki. Drugi vir so objavljeni ali neobjavljeni narečni zapisi z obravnavanega področja, ki jih narečni slovaropisec lahko upošteva v slovarju v posameznih geslih. Priporočljivo je, da je v slovarskem uvodu zapisano, kaj je v slovarju v posameznih geslih upoštevano kot primerjalno narečno gradivo, kaj kot primerjalno poknjizeno gradivo npr. z etnološkimi podatki, kaj pri pisanju morebitnih etimoloških podatkov in kaj kot vir za določanje knjižne ali poknjižene oblike iztočnice. Ti viri (dejansko tudi literatura), ki se (okrajšano) navedeni pojavljajo v geslih, morajo biti našteti v posebnem razdelku v slovarskem uvodu, okrajšave zanje pa razrešene. Preostala literatura, s katero si pisec pomaga pri sestavljanju narečnega slovarja, je raznovrstna; obsega lahko splošne in specialne slovarje in leksikone, priročnike, etnološka dela itd. Pisec narečnega slovarja mora ta dela kar se Viri in literatura 39 da izrabiti za pomoč, posebej še tam, kjer odpovejo splošni slovarji. Teh del v slovarskem uvodu ni potrebno navajati, ker bi jih bilo preveč. Narečni slovaropisec lahko uporabi pri določanju npr. rastlinskih imen kar nekaj del. (Vsaj nekatera, predvsem tista z dobrimi ilustracijami, mu lahko koristijo tudi pri zbiranju narečnega gradiva pri informatorjih.) Vendar pa mora biti pazljiv, kadar se narečno poimenovanje za določeno rastlino razlikuje od knjižnega, in ne sme prepisovati iz knjig. Naletel bo na informatorje, katerih poimenovanje se bo razlikovalo od splošnega. Priporočljivo je, da najde narečne informatorje, ki dobro poznajo rastlinska imena in se spoznajo npr. na zdravilne rastline ali na sadno drevje. Če ima slovaropisec težave z določanjem rastlinskih imen, naj se obrne na botanika, ki bo rastlino znal določiti (in ji bo poleg slovenskega pripisal tudi nedvoumno latinsko poimenovanje). 21 Slovarski uvod Poleg seznama iztočnic z gesli je v vseh tipih slovarjev obvezna sestavina uvod (Herberg 1989: 7^9). V slovenskem slovaropisju nasploh je bil prvi obsežnejši slovarski uvod (sem ne štejem npr. uvoda v Glonarjev Slovar slovenskega jezika, ki je predvsem esejistični in ponekod polemični predgovor (Glonar 1936: V—XVI)) objavljen v SSKJ 1 leta 1970 (čeprav v njem in v SSKJ-ju nasploh ni bil objavljen npr. seznam izpisanih del, kot je bilo z delnim pridržkom obljubljeno v uvodu (SSKJ 1: X)). Črnovrški dialekt Ivana Tominca (1964) že v podnaslovu (Kratka monografija in slovar) napoveduje razdelitev na dva dela. V Uvodni besedi (Tominec 1964: 5—6) je opisal zgodovino zbiranja gradiva za svoj slovar, obseg črnovrškega narečja in način poknjiženja iztočnic. V Seznamu uporabljenih posebnih znakov (str. 7) navaja posebne črkovne znake. Monografijo (str. 11—58) je mogoče brati in uporabiti kot slovarsko slovnico za izvajanje oblik pri posameznih geslih, ki imajo v oglavju navedene osnovne (in včasih razširjene) slovarske oblike. Zaključujejo jo razdelki Iz slovarskega gradiva s kratkim besedilom (str. 5&-62), Pripombe k besedotvorju (str. 63-64) in Izbor hišnih imen (str. 65); popravki so dodani na posebnem zganjenem listu (na 3 straneh). Prvi slovenski narečni slovar, ki v uvodu vsebuje zadovoljivo količino podatkov, je Tezaver slovenskega ljudskega jezika na Koroškem, ki je začel izhajati leta 1982; širše pojmovanemu uvodu je posvečen celoten ničti zvezek Tezavra — Ključ k Tezavru (Thesaurus 1982), vendar — pač zato, ker je Tezaver konkordanca narečnih zapisov — nima oblikoslovnih preglednic. Slovar beltinskega prekmurskega govora Franca Novaka ima poleg predgovora urednika Vilka Novaka (Novak 1985: V—VII), v katerem so podatki o piscu in načinu zbiranja besedišča in o značilnostih beltinskega govora, objavljena pa sta še odlomka iz ocene slovarja za založbo recenzentov Janka Jurančiča in Tineta Logarja. Na strani 9 so navedene kratice. Širše od zahtev slovarskega uvoda sega Karničar (1990), saj je v njegovem delu slovar le del monografskega prikaza, ki v celoti obsega fonologijo, oblikoslovje, mikrotoponimijo, hišna imena, besedišče in besedila, kot je navedeno v podnaslovu h Karničarjevemu delu (Karničar 1990: 1). 40 TEORIJA Če upoštevamo sestavine uvoda, pojmovanega v širšem smislu, kot jih navaja Herberg (1989: 750), pridejo za narečni slovar v poštev tele (zaporedje seveda ni obvezujoče): (a) Kazalo k slovarskemu uvodu. (b) Predgovor (ali uvodna beseda, tj. uvod v ožjem smislu). V njem je na kratko naveden namen narečnega slovarja in opisana zgodovina njegovega nastajanja. Tu je tudi mesto za morebitne zahvale. (c) Zemljepisni položaj v slovarju obravnavanega področja in zapisovalne točke. (Zelo poveden je zemljevid z označenimi zapisovalnimi točkami.) (č) Navodila za branje in uporabo. Biti morajo kratka in jasna (dober primer za to je Thesaurus 1982: 5—32) ter ne smejo ničesar zanemariti. (d) Seznam označevalnikov z razlago in primeri (tako kot je npr. v SP 1990: 129-138 in v SSKJ 1: XVIII-XXII). (e) Slovarska slovnica. V njej morata biti predstavljeni glasoslovje in oblikoslovje, in sicer v obliki preglednic, iz katerih je mogoče enoumno izvesti oblike, ki niso zapisane v slovarju v geselskem oglavju, hkrati pa je na ta način mogoče kar najbolj zmanjšati količino podatkov, zapisanih v geslih. (f) Seznam informatorjev in sodelavcev. Informatorji so lahko razvrščeni tudi po zapisovalnih točkah in po starosti. (g) Seznam (npr. rokopisnih) virov in literature (obvezno vse tiste literature, ki je navedena v slovarskem delu, in tiste, ki je uporabljena za morebitne etimološke podatke). (h) Seznam krajšav in simbolov. Krajšave naj bodo urejene po abecedi, simboli (s posebnimi ločili vred) pa v smiselnih skupinah. (i) Seznam besedil v komentarjih (prim, točko 16), seznam morebitnih ilustracij (prim, točko 19) in odzadnji seznam iztočnic (prim, točko 22). (j) Pri obsežnejšem uvodu je lahko dodano tudi stvarno kazalo k uvodu (Thesaurus 1982: 107-109). 22 Seznami V abecedno urejenem narečnem slovarju potreba po dodatnem seznamu (registru) ni tako velika kot v nekaterih drugih tipih slovarjev, kjer šele seznam omogoči rabo osrednjega dela slovarja (npr. v slikovnem) ali kjer zelo poveča pregled nad podatki (npr. v etimoloških slovarjih). Ker je danes sezname k besedilnim delom slovarja mogoče izdelovati z računalnikom (z delno preurejenim gradivom in ustreznim programom), je seveda vabljiva izdelava seznama (ali seznamov), ki služijo slovaropiscu že med samim pisanjem slovarja kot delovno sredstvo in uporabniku kot sredstvo za nadaljnje raziskave (Kirkness 1989: 770). Tominec (1964: 257—266) v Dodatku narečnih sinonimov h knjižnim besedam poleg knjižno-narečnih kazalk navaja še gesla, ki bi dejansko spadala v slovarski del (tam jih je očitno pozabil navesti), in še nekatere zbirne sezname, npr. pod peč dele kmečke (krušne) peči ali pod posoda vrste posode (Tominec 1964: 26l, 262). Knjižno-narečne kazalke bi bilo bolje uvrstiti v slovarski del, kjer bi jih bilo mogoče grafično ločiti od narečnih iztočnic. Upoštevati je treba uporabnika, ki najbrž že pri prvem iskanju v slovarju želi najti, kar želi, ne pa Seznami 41 da v slovarju Išče dvakrat, posebnega smisla pa ločeni seznam knjižno-narečnlh kazalk tako nima. Seznam besed Ima naveden tudi Karničar (1990: 373—420), vendar pa ne toliko kot seznam k slovarju, temveč bolj zato, da je lahko v njem zbral tudi poknjižene oblike besed iz obsežnega dela z narečnimi besedili. V natisnjenem abecedno urejenem narečnem slovarju je za jezikoslovno rabo mogoče dodati odzadnji seznam iztočnic (in podiztočnic, ki jih je mogoče grafično ločiti od iztočnic); ta omogoči pogled na pripone in tudi na posamezne dele zloženk in ter delno nadomesti besedotvorne podatke, ki v slovarskem delu običajno manjkajo. — Če bi bili v narečnem slovarju upoštevani tudi etimološki podatki, bi se dalo besedno gradivo iz posameznih jezikov smiselno urediti in ga navesti v seznamu kot kazalo. V narečnem tematskem slovarju je obvezna sestavina seveda abecedni seznam, v katerem morajo biti iztočnicam pripisane strani, na katerih je zapisano določeno geslo. (Primer za tak slovar je Matejčik (1975) _ prim, točko 5-) Abecedno urejenemu slovarju je mogoče dodati še tematski seznam k iztočnicam, ki je ustreznik tematskega slovarja in zelo poveča uporabnost; vključen je lahko v sam slovarski del (prim, točko 5)- Na stopnji pisanja slovarja delno ustrezajo takemu seznamu zbirni seznami k posameznim skupinam pojmov. 23 Lastna Imena v narečnem slovarju V splošnem narečnem slovarju so praviloma prikazane in razložene občne besede. Vendar pa je vanj priporočljivo vključiti tudi lastna imena, in to v obsegu, v kakršnem so v njem navedene in prikazane občne besede (Neumann 1974), na določenem ozemlju pa jih je dobro zbrati v celoti. (Če naj bi npr. pri zemljepisnih imenih poleg narečnih oblik in identifikacijskih razlag bile v slovarju še njihove zgodovinske oblike in drugi podatki, bi bilo bolj priporočljivo izdelati poseben, ločen slovar lastnih imen, kakršna sta recimo Gansleweit (1982) in Eichler - Walther (1984).) Za združitev občnih besed in lastnih imen v en sam slovar govori lažje prikazovanje sopomenk iz obeh skupin in vzporeden prikaz lastnih imen in izimenskih občnih besed (kakršni sta v govoru Kras npr. Jaka v pomenu 'posebnež, nenavadnež, čudak' ali idiolektična sandev 'moški spolni ud'). — V govorih Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami npr. se na posameznih področjih za 'pokopališče' poleg bvitof ipd. govorijo nekdanja ledinska imena, in sicer glede na to, kje kdo pokopava svojce (Weiss 1993: 74—75): v župniji Šmartno ob Dreti Bakove grebljice, v župniji Bočna Novšekova njiva in v župniji Rečica ob Savinji Kosmačev travnik. Šaljivi frazeologem iti na \ Bakove grebljice (\ : Novšekovo njivo [ : Kosmačev travnik) pomeni 'umreti'. Vsakokratni frazeologem govorijo predvsem starejši; posamezno ledinsko ime govorijo in tudi razumejo navadno le v določenem okolju in že v Bočni le redkokdo ve, kaj bi pomenilo iti na Bäkove grebljice, čeprav se zadnje govori v sosednji župniji, v kake 3 kilometre oddaljenem Šmartnu. — Podobno v slovarjih knjižnega jezika niso prikazana npr. krajevna imena Polje (ali Studenec) in Bokalce, ki se vsaj v Ljubljani govorijo npr. v zvezah biti v Polju (ali biti na Studencu) 'biti v bolnici za duševno bolne' in biti na Bokalcah 'biti v domu za ostarele'. Res je ta raba znana le v Ljubljani in okolici. V SSKJ-ju je v geslu magistrat s pripisanim 42 TEORIJA označevalniškim pojasnilom v Ljubljani mogoče najti frazeologem iti na magistrat 'poročiti se', v geslih bel in hiša pa zvezo Bela hiša s pripisano razlago 'sedež predsednika Združenih držav Amerike v Washingtonu'. — Slovar lastnih imen (ali lastna imena, vključena v narečni slovar) je kulturološka slovaropisna kategorija (Bratanič 1991: 87)» ki močno podpira občne besede in je ne bi smeli zanemarjati, čeprav je trenutno v slovarjih še vedno zelo poudarjeno občno besedišče. (Tudi iz prevladujočega ukvarjanja z občnim besediščem v slovarjih izvirajo težave pri prikazu slovenskih krajevnih imen v slovarjih knjižnega jezika, o čemer piše Majdič (1994).) Nekaj lastnih imen je v slovarskem delu knjige Narodno blago iz Roža (Šašel - Ramovš 1936), tista, ki jih ima v svojem slovarju Tominec (1964), pa so prikazana zelo neenotno: niso označena z zvezdico, to pa pomeni, da naj bi bila zapisana že v Pleteršnikovem slovarju, kjer pa jih ni (npr. Jakob, Janez, Jeva, Jernej), narečne oblike niso dosledno poknjižene {Jernej ima npr. ustreznico jernač), posamezne oblike nastopajo na dveh mestih (Jusšk pod Jožef in pod jožek — tu s pripisom »krstno ime« —; juašk je, kot je navedeno na str. 65, tudi hišno ime najbrž v Črnem Vrhu), za Judež ni jasno, katere vrste ime naj bi bilo, itd. — Novak (1985) ima navedenih nekaj imen (čeprav bi ob goričanec 'prebivalec Goričkega' in gorički 'prid. od Goričko' pričakovali tudi lastno ime Goričko), vendar pa je pri krajevnih imenih oblik včasih preveč in hkrati premalo (v geslu Grad 'vas v Prekmurju' so navedene predložne pri Gradi, od Grada, h Gradi — zadoščala bi ena sama - in pridevnik grački, ni pa imena za prebivalca) ali pa je pripisana identifikacijska razlaga neustrezna (pri Grädec Gräca identifikacija »nem. Graz« glede na to, da gre za slovar s slovenskim razlagalnim jezikom, ni najbolj ustrezna). Nekaj vzrorcev, ki se jih je treba držati, lahko tovrstne napake povsem odpravi. — Karničar (1990: 71—H0) ima zapisana ledinska in hišna imena v posebnem poglavju (z navedbo zgodovinskih zapisov in ponekod z etimologijami), Thesaurus (1982a—92) pa le navaja narečne zapise iz upoštevanih del, ker je pač konkordančnega tipa. (0 neprimernosti velike začetnice v narečnem zapisovanju lastnih imen prim, točko 8.) Natančnejše načine predstavljanja lastnih imen v narečnem slovarju bo treba še izdelati. Pri krajevnih imenih je npr. k identifikacijskim razlagam dobro pripisovati podatke iz priročnikov, kakršen je npr. Atlas Slovenije, in z natančnejših zemljevidov. V slovarju ne sme priti do nevarnih zbližanj razlag občnih besed in identifikacijskih razlag; lastna imena je od občnih besed najlažje ločiti s posebnimi lastnoimenskimi označevalniki glede na tele kategorije, ki pridejo v poštev: (1.) imena bitij: (1.1) osebna imena: (a) rojstna imena (s polnimi, ljubkovalnimi, manjšalnimi in klicnimi oblikami), (b) priimki (kot se govorijo v narečju), (c) (slabšalni) vzdevki; (1.2) veroslovna in bajeslovna imena; (1.3) (slabšalna) imena prebivalcev (vključno s slabšalnimi imeni); (1.4) živalska imena (imena krav, konj, volov, koz, psov . . .); Lastna imena v narečnem slovarju 43 (2.) zemljepisna imena (tu je povsod potrebna identifikacijska razlaga): (a) naselbinska imena (ojkonimi, imena naselij in zaselkov) s predložnimi zvezami in izpeljankami, (b) hišna imena s predložnimi zvezami in izpeljankami, (c) ledinska imena (mikrotoponimi) s predložnimi zvezami, (č) imena večjih področij (horonimi) s predložnimi zvezami in izpeljankami, (d) gorska imena (oronimi) s predložnimi zvezami, (e) vodna imena (hidronimi), (f) jamska imena (speleonimi), (g) imena nebesnih teles in ozvezdij (kozmonimi); (3.) stvarna lastna imena. 24 Računalnik pri izdelavi narečnega slovarja 24.2 Kartoteka in gradivo Pri današnjem stanju strojne in programske računalniške opreme si je nemogoče predstavljati izdelavo narečnega slovarja kako drugače kot z računalnikom. Seveda lahko posamezna pripravljalna dela še vedno potekajo na klasičen način. (Prim, točko 4.) Če pri zbiranju gradiva za slovar dovolj zgodaj začnemo uporabljati računalnik, je iz zbranega gradiva seveda najbolj priporočljivo oblikovati računalniško kartoteko. Ročno izdelano obširnejšo kartoteko je najbolj priporočljivo ohraniti (ali pa jo postopoma vnašati v računalnik) in vse novejše gradivo sproti vnašati v računalnik. Lahko pa seveda kartoteke izdelujemo ročno in podatke iz njih vnašamo v računalnik pozneje, ko izdelujemo slovar. (0 tovrstnih izkušnjah pri nemških pokrajinskih slovarjih, kjer imajo večino zapisanega na listkih, pišeta Scheuermann (1986) in Post (1986), ki na vprašanje »listek ali računalnik« odgovarjata z »listek in računalnik« (Scheuermann 1986: 114).) Največja korist računalniške kartoteke je razvrščanje po abecedi, seveda pa slovaropiscu na tej stopnji koristijo še drugi postopki, ki jih z računalnikom izvede veliko lažje in hitreje, kot bi jih pri ročno izdelani kartoteki. Tako npr. lahko s primerno urejeno podatkovno bazo tako rekoč v trenutku poišče ali izbere zapise iz določenega kraja, zapise določenega informatorja, zapise iz določenega obdobja (iz določenega leta ali iz izbranih let), zapise z določenega stvarnega področja (npr. rastline ali sorte hrušk) ali zapise, v katerih išče želeno zaporedje glasov. V kartotečno obliko lahko narečni slovaropisec preuredi tudi že v računalnik vnesena daljša besedila. Iz njih lahko izdela konkordanco, torej seznam besednih oblik (ali pojavitev) z levim in desnim sobesedilom, ki so jim pripisani podatek o kraju in informatorju, vrstica, v kateri se pojavlja besedna oblika, narečni besedni obliki pa lahko pripiše tudi poknjiženo; izdela lahko tudi preprost seznam besednih oblik, v katerem je dobro ohraniti podatek o kraju, informatorju in — zaradi poznejšega lažjega iskanja v viru — številko vrstice v določenem besedilu. Tako urejena konkordanca bo narečnemu slovaropiscu zelo koristila pri pisanju ponazarjalnih primerov, in to predvsem pri nepolnopomen- 44 TEORIJA skih besedah, ki jih narečnemu slovaropiscu vedno primanjkuje. — Narečni slo-varopisec si lahko konkordanco natisne, lahko pa jo pusti v računalniški obliki, od koder lahko primere preprosto kopira v računalniški rokopis slovarja. (Ta način se je npr. izkazal primeren za ozemlje Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami, potem ko je bilo zapisanih šest besedil iz treh krajev (Weiss 1990: 180—221). V njih je 13 528 besednih oblik (oblika pa se recimo pojavi 991-krat), od katerih je 2644 različnih (tu je pa štet le enkrat), leksemov pa bi bilo seveda še manj.) 24.2 Računalniška izdelava -predloge slovarja za natis Tu bodo navedene le posamezne tehnične stopnje pri vnašanju besedila narečnega slovarja v računalnik. Tako vneseno besedilo predstavlja tudi že osnovo za predlogo za natis z laserskim tiskalnikom ali za fotoosvetlitev (fotostavek) v tiskarni. V strojni opremi naj bodo po možnosti osebni računalnik z vsaj štirimi megabajti delovnega pomnilnika in trdim diskom (za hitro shranjevanje vnesenega besedila), priporočljiv pa je tudi laserski tiskalnik (ali brizgalnik črnila, ki daje slabše rezultate), da je mogoče sproti opravljati korekture; iglični tiskalnik za to ni primeren, ker je tiskanje z njim veliko prepočasno. Programska oprema predstavlja večjo težavo kot strojna. Na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je bil preizkušen in izpopolnjen izredno prilagodljiv računalniški program STeve, ki ga je izdelal mag. Primož Jakopin in ki ima veliko možnosti za različne vrste tiska, z njim pa je med drugim mogoče tudi urejati podatkovne zbirke, abecedno razvrščati in izdelovati kon-kordance. (Z varianto 3-^3 tega programa je - na računalniku atari z 2 megabaj-toma spomina brez trdega diska — napisano tudi celotno tole delo.) Ker pa ta program deluje le na računalniku atari, ki razvojno, z zmogljivostjo in cenovno ne more več iti v korak z osebnim računalnikom (PC-jem), ga avtor ne bo več razvijal. Za delo na osebnem računalniku isti avtor razvija program Eve, ki naj bi imel vse dobre lastnosti programa STeve, vendar pa bo omogočal — kar je za dialektologa še posebej vabljivo - rabo več kot 65 000 različnih znakov. (Program STeve jih na računalniku atari nudi le okrog 200 — šele zadnje verzije programa zaradi možnosti kombiniranja nad- in podpisanih znamenj z osnovnimi omogočajo nekajkrat več, kar pa je za pisanje raznovrstnih narečnih besedil marsikdaj še vedno premalo.) Za računalniški vnos rokopisa slovarja mora pisec še pred začetkom dela izbrati (ali si izrisati, in to za zaslon in za natis s tiskalnikom) posebne znake, s katerimi bo zapisoval narečje in spremljevalni aparat (npr. etimologije), simbole in vrste tiska (za iztočnice, podiztočnice, razlage, označevalnike, sopomenke ali dvojnice ipd.). Računalnik zelo poenostavi pisanje označevalnikov, kar je treba kar se da izkoristiti. Tako recimo ni potrebno vsakič znova natančno odtipkavati m živ. (za samostalnik moškega spola s podspolom živosti), k čemur spadajo še ukazi za ustrezno vrsto tiska, temveč je dovolj, da vnašalec odtipka besedilo mž ali MŽ (lahko tudi mž ali Mž) in s pritiskom na tipko za razvezovanje kratic dobi ustrezen rezultat, ki mora biti vedno isti, in sicer z ukazi za vrsto tiska vred in v tem primeru z razmikom za zadnjim znakom. Računalnik pri izdelavi narečnega slovarja 45 Program STeve na računalniku atari pri redakcijskem delu omogoča sprotno pregledovanje in iskanje enakih ali podobnih mest, pri izdelovanju slovničnih preglednic izbere iztočnice, ki imajo enake besednovrstne označevalnike, izbere pa tudi iztočnice z enakimi označevalniki (zadnja dva izbora lahko opremi še s statistiko) ter pomaga pri izdelavi odzadnjega seznama iztočnic (in podiztočnic). Z njim je sorazmerno preprosto izdelati sezname (registre) k besedilnim delom slovarja. Težave pri prehodu na računalniško stavljenje predloge za natis (do tedaj so jih izdelovali s pisalnim strojem) so omenjene v Tezavru slovenskega ljudskega jezika na Koroškem (Thesaurus 1987: II). Tudi Karničarjev slovar (Karničar 1990) je že postavljen računalniško. Pri izdelavi predloge za tisk (oz. predloge za razmnoževanje) narečnega slovarja se je komajda še mogoče zanašati na običajen postopek (Scheuermann 1982: 746), kamor je treba šteti tudi izdelavo klasičnega rokopisa in stavljenje v tiskarni. Najboljša možnost je, da je računalniško besedilo oblikovano v nami-znouredniškem postopku, s tem da so prej opravljene vse potrebne korekture; zadnjo korekturo je treba opraviti pač po lomljenju v strani (do težav lahko pride predvsem zaradi deljenja besed, ki je v narečnem slovarju še posebno zapleteno). Z laserskim tiskalnikom je mogoče doseči sorazmerno zadovoljivo kakovost predloge za tisk. Druga, oblikovno sicer boljša, vendar pa tudi dražja in bolj zapletena možnost je oddaja disket z besedilom v tiskarno, kjer posamezne znake ustrezno prekodirajo, nato pa s fotostavkom izdelajo predlogo za tisk, ki mora pred natisom seveda vsaj še v eno korekturo. V tem primeru je treba s tiskarno sodelovati že na prejšnjih stopnjah računalniške priprave besedila, da je korektur kar se da malo. (Glede pomoči računalnika pri pripravi seznamov prim, točki 16 in 22 ter pri pripravi ilustracij točko 19.) 25 Meje narečnega slovaropisja Poleg tega, kar je potrebno in mogoče zapisati v (narečnem) slovarju, je še veliko jezikovnih pojavov, ki bi zahtevali posebne načine prikaza. V slovarjih uporabnik marsikdaj pogreša jezikovnopragmatične opise, ki bi podpirali ponazarjalne primere ter dopolnjevali pomene, označevalnike in ozna-čevalniška pojasnila. Toda težava je v tem, da je treba šele oblikovati postopke za opis pojavov, saj niso izdelani niti za knjižni jezik. V slovarju bi jezikovno-pragmatični podatki sicer močno povečali obvestilo o besedi, vzeli pa bi tudi veliko prostora. Tako bi recimo stalna zveza Ali imaš rep (ali kaj)? zahtevala širši opis okoliščin in pogojev, ki morajo biti izpolnjeni, da retorično vprašanje deluje kot želja ali ukaz 'zapri (: zapiraj) vrata': sodelujoča v pogovoru morata biti družbeno ipd. vsaj enaka ali pa mora biti govorec nad naslovnikom (npr. starejši od njega); naslovnik je ravnokar pustil vrata odprta ali pa jih pri hoji iz enega prostora v drugega pušča odprta; izrek običajno ne more stati v pretekliku ali prihodnjiku. Ukaz Zapri (: zapiraj) vrata je v obliki vprašanja Ali imaš rep (ali kaj)? rahlo omiljen, mogoče pa tudi gre samo za variiranje ukaza. Tu se potem postavi vprašanje gospodarnosti slovarske predstavitve oz. njena izčrpnost na eni in reprezentativnost na drugi strani (Wiegand 1981; Holly 1989). 46 TEORIJA Narečni slovar ne more nastati brez zapisanih narečnih besedil, ki slovar hkrati tudi dopolnjujejo; smiselno jih je izdati posebej, poleg slovnice in slovarja. (Prikaz knjižnega jezika v slovarju temelji predvsem na zapisanih, ne toliko na ustnih (govorjenih) virih.) Vendar pa bi narečni slovaropisec moral poskrbeti tudi za to, da bi vsaj zainteresiranim posameznikom bili na voljo še zvočni (tonski, zaenkrat predvsem magnetofonski) zapisi, ki bi ustrezno dopolnjevali podatke v slovarju (in slovnici). Premalo povedni in povsem nezadostni so goli opisi posebnih stavčnih intonacij ali njihovi grafični poteki, predstavljeni v obliki risb v slovnici, saj bi lahko bili ustrezno dokumentirani s tonskim zapisom. (Tovrstni pojavi v narečnem slovarju ne morejo biti zapisani, so pa potrebni za proučevanje skladnje, ki je v slovarju skrčena na posamezne vzorce.) V slovarju je v središču pozornosti beseda (ki je največkrat enačena z jezikom), torej to, kar služi besednemu sporazumevanju. Besednemu zapisu v narečnem slovarju se izmikajo nekateri sorazmerno pogosti medmeti (npr. z zaprtimi usti zabrundani mhm, ki izraža pritrjevanje) in nebesedna sporočila (npr. žvižg, ki izraža navdušenje nad čim). Te pojave bo treba obdelati tudi še v slovenskem knjižnem jeziku. V različnih medijih (v knjigi z besedili in ilustracijami, na video- in tonskem posnetku) je sploh vprašljiv prikaz sopomenskosti, ker ni jasno, kako bi ga v različnih medijih sploh bilo mogoče prikazati in uskladiti. — V SSKJ 5 je npr. medmet, ki izraža nejevoljo, prezir, zapisan kot ts z izgovorom [tss], kar ne ustreza dejanskemu stanju, saj gre v tem primeru za tlesk, čeprav bi ga lahko našli zapisanega še kje drugje, npr. pod c (Toporišič 1984: 386, 394). Vendar — kot že rečeno — slovar in slovnica knjižnega jezika temeljita predvsem na pisnih virih, tako da je vprašljivo, ali naj bo ta medmet kot iztočnica ts sploh uvrščen v narečni slovar. Slovenska slovnica ostaja na stopnji ugotovitve, da se >>[g]lasovi medmetov [. . .] dostikrat le približno tako izgovarjajo kot glasovi drugih besednih vrst« (Toporišič 1984: 386) in se v bolj natančen zapis ne spušča. V narečnem slovarju je tehnično sicer mogoče zapisati npr. cmokljaj, tj. glas, ki nastane pri poljubu (v mednarodni fonetični abecedi se zapiše kot [©]) in ki je v Zadrečki dolini, če je namenjen konju, sopomenski klicu dija 'naprej'. Vendar je vprašanje, kdo bo take zapise v narečnem slovarju, pa čeprav so usklajeni z mednarodno fonetično abecedo, znal ustrezno prebrati in reproducirati. (Med velelnicami za živino Alenka Šivic-Dular (1984/85) nebe-sednih ne omenja.) Tu je tonski zapis (in najbrž tudi videoposnetek) za identifikacijo tako rekoč nepogrešljiv. Narečni slovaropisec lahko zbere tovrstne primere za svoje narečje, vendar mora pri tem računati na težave pri obdelavi in urejanju ter zapisovanju, na nejasno možnost objave in na veliko manjši krog uporabnikov slovarja, kot bi bil pri opisu pojavov na ravni knjižnega jezika, kjer pa — kot že rečeno — tovrstni pojavi niti še niso obdelani. Poleg besednega sporazumevanja je v jeziku, pojmovanem v najširšem pomenu, pomemben tudi delež nebesednega sporazumevanja, tu pa sta obsežni področji kinezika in proksemika. Prvo je mogoče prikazati slovarsko, vendar pa je ustreznih del tudi v drugih jezikih še malo. Sorazmerno dobro je mogoče opisati npr. kretnje (ali geste), vendar pa kretenjski slovar manjka tudi še za slovenski knjižni jezik, tako da bi narečni slovaropisec, ki bi želel zapisati Meje narečnega slovaropisja 47 narečne kretnje, pri tem oral ledino. (0 tovrstnih slovarjih prim. Meo Zilio 1990.) Za dokumentiranje kinemov pridejo v poštev tudi videoposnetki. (Najdalj so pri videodokumentiranju prišli dialektologi pri zapisovanju slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem (prim, točko 5)- 0 potrebi po tovrstnem zapisovanju folklornega gradiva piše Marija Stanonik (1993: 36-37)-) 26 Načrti in perspektive slovenskega narečnega slovaropisja Razpravo o prvih slovenskih narečnih slovarjih je objavila Sonja Horvat (1991a, 1991b), ki je prispevala tudi dva pregleda nastajajočih narečnih slovarjev (Horvat 1982/83, 1988/89). (Ta avtorica končuje slovar kostelskega govora, ki ga je zasnoval pokojni Jože Gregorič.) Slavistično društvo Slovenije je leta 1993 začelo akcijo za zapisovanje besednega zaklada govorjenega jezika v posameznih krajih slovenskega jezikovnega ozemlja, ki je na zborovanju v Krškem oktobra 1994 dobilo potrditev pod delovnim imenom sodobno besedno bogastvo. Zapisovanje bo torej zajelo ne samo posamezne govore in narečja, temveč tudi pokrajinske pogovorne jezike. Akcijo za zbiranje je spodbudil Milko Matičetov (Matičetov 1992), vendar je doživela zavrnitev (Benedik 1992a, Weiss 1992) zaradi zamisli, da naj bi zbiranje na celotnem slovenskem (jezikovnem) ozemlju in pisanje nemudoma začeli delavci iz Leksikološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki so ravno takrat končali zadnjo knjigo SSKJ-ja. (Odgovor Matičetova (1992a), predvsem njegov vzorec »nenavadnih besed« besed, ki bi ga bilo treba še preveriti ali dopolniti, kaže, da bi po tej zamisli težko nastal narečni slovar.) Za nastanek vseslovenskega narečnega slovarja - zanj se pojavljajo tudi imena narečni leksikon, slovar živega (narečnega, slovenskega) jezika, slovenski tezaver in novi Pleteršnik — bi potrebovali nekatera predhodna dela (vsaj vprašalnice, temeljne teoretične raziskave, ki jih tako rekoč ni, slovenski narečni atlas), več usposobljenih dialektologov in ustanovo, ki bi vodila in usklajevala zbiranje gradiva in kjer bi zbrano gradivo uredili v slovar; pri sedanjem pomanjkanju dialektologov je npr. v Dialektološki sekciji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša utopija že dokončanje slovenskega narečnega atlasa. (0 vseh teh zadregah je pisala Vera Smole (1992/93)-) Zato se zdi, da je najprimernejša pot k vseslovenskemu narečnemu slovarju pisanje slovarjev posameznih govorov in narečij, potrebna pa bi bila tudi močna spodbuda za dokončanje tistih, ki že nastajajo. Vendar danes narečni slovaropisec težko upa na kaj več kot na moralno podporo, na strokovno pomoč dialektologov in slovaropiscev ter na obljubljeno pomoč pri natisu že sestavljenega narečnega slovarja. 48 Literatura Agricola — Agricola 1984 = Christiane Agricola - Erhard Agricola, Wörter und Gegenwörter: Antonyme der deutschen Sprache, Leipzig: VEB Bibliographisches Institut, 51984. Anic 1991 = Vladimir Anic, Rječnik hrvatskoga Jezika, Zagreb: Novi Liber, 1991- Baudouin de Courtenay 1966 = Jan Baudouin de Courtenay, Rez'janskij slovar': pod redakciej N. I. Tolstogo, v: L. E. Kalnyn' (ur.), Slavjanskaja leksikografija i leksikologija, Moskva: Nauka, 1966, str. 183—226. Baukart 1968 = Jan Baukart-Hongapaj, Štorije viljeca Balaša no druge, Murska Sobota: Pomurska založba, 1968. Benedik 1981 = Frančiška Benedik, Škofjeloški govor: Magistrska naloga, Ljubljana, 1981 (tipkopis). Benedik 1990 = Francka Benedik, Poimenovanje gozda in refleksi e v besedi sneg v slovenskih govorih, v: Tine Logar (ur.), Razprave razreda za filološke in literarne vede 13, Ljubljana: SAZU, 1990, str. 213-220. Benedik 1992 = Francka Benedik, Veliki šmaren, v: Traditiones: Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje 21, Ljubljana: SAZU, 1992, str. 233—239 + pril. Benedik 1992a = Francka Benedik, Samo otrokom je dovoljeno, da začnejo hišo zidati pri strehi, Delo — Književni listi 1992, 20. febr., str. 14—15. Benedik 1994 = Francka Benedik, Slovar slovenskega knjižnega jezika in narečne besede, Ramovšev zbornik (Obdobja 12) = Slavistična revija (Ljubljana) 42 (1994), št 2-3, str. 261-266. Bergmann 1964 = Gunter Bergmann, Mundarten und Mundartforschung, Leipzig: VEB Bibliographisches Institut, 1964. Bezlaj 1965 = France Bezlaj, Ivan Tominec, Črnovrški dialekt. Kratka monografija in slovar, Jezik in slovstvo 10 (1965). št. 2-3, str. 101. [Ocena; =* Tominec 1964.] Bildwörterbuch Deutsch 198I = Bildwörterbuch Deutsch: Mit 200 Text- und Bildtafeln, davon 8 mehrfarbig, sowie alphabetischen Verzeichnissen der Substantive und Verben, Leipzig: VEB Verlag Enzyklopädie, "1981. Bogataj 1989 = Janez Bogataj, Domače obrti na Slovenskem, Ljubljana: DZS, 1989. Bratanič 1991 = Maja Bratanič, Rječnik i kultura, Zagreb: Filozofski fakultet, 1991 (Biblioteka SOL 1). Burger 1989 = Harald Burger, Phraseologismen im allgemeinen einsprachigen Wörterbuch, v: => HSK 5.1, str. 593~599. Černelič 1991 = Ivana Černelič, Členek kot besedna vrsta v slovenskem knjižnem jeziku, v: Jezikoslovni zapiski: Zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 1, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1991, str. 73-85. Čupič 1982 = Drago Čupič idr. (ur.), Leksikografija i leksikologija: Zbornik referata, Beograd - Novi Sad: Srpska akademija nauka i umetnosti idr., 1982. Čupič 1989 = Drago Čupič, Dijalekatski rječnici u odnosu na druga leksikograf-ska djela, v: Hrvatski dijalektološki zbornik 8: Dijalekatska geografija, leksikografija i leksikologija, Zagreb: JAZU, 1989. str. 33-40. Dornseiff 1970 = Franz Dornseiff, Der deutsche Wortschatz nach Sachgruppen, Berlin - New York: Walter de Gruyter, 71970. 49 Eichler - Walther 1984 = Ernst Eichler - Hans Walther, Untersuchungen zur Ortsnamenkunde und Sprach- und Siedlungsgeschichte des Gebietes zwischen mittlerer Saale und Weißer Elster, Berlin: Akademie-Verlag, 1984 (Deutsch-slawische Forschungen zur Namenkunde und Siedlungsgeschichte 35). ESSJ I-II = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I-II (A—0), Ljubljana: SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1977-1982. ETSEO 1—11 = Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja: vprašalnice 1—11, Ljubljana: Raziskovalna skupnost slovenskih etnologov, 1975-78. Finka 1985 = Božidar Finka, 0 rječniku Jure i Pere Dulčiča i o njegovu jeziku, v: Hrvatski dijalektološki zbornik 7, zv. 2, Zagreb: JAZU, 1985, str. 373-380. Finka 1989 = Božidar Finka, 0 našoj dijalektskoj geografiji i dijalektološkoj leksikografiji: Uvodno izlaganje, v: Hrvatski dijalektološki zbornik 8: Dijdle-katska geografija, leksikografija i leksikologija, Zagreb: JAZU, 1989, str. 7_ 11. Fonološki opisi 198I = Fonološki opisi srpskohrvatskih/hrvatskosrpskih, slove-načkih i makedonskih govora obuhvačenih opšteslovenskim lingvističkim atlasom, Sarajevo: Akademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine), 1981 (Posebna izdanja LV, Odjeljenje društvenih nauka 9). Friebertshäuser 1976 = Hans Friebertshäuser (izd.), Dialektlexikographie: Berichte über Stand und Nethoden deutscher Dialektwörterbücher, Wiesbaden, 1976 (Zeitschrift für Dialektologie und Linguistik, Beih. N. F. 17). Friebertshäuser 1976a = Hans Friebertshäuser, Relevante Aspekte der Dialektlexikographie, v: =* Friebertshäuser 1976, str. 5—10« Friebertshäuser 1983 = Hans Friebertshäuser, Die großlandschaftlichen Wörterbücher der deutschen Dialekte. Areale und lexikologische Beschreibung, v: =o HSK 1.2, str. 1284-1295. Friebertshäuser 1986 = Hans Friebertshäuser (izd.), Lexikographie der Dialekte: Beiträge zu Geschichte, Theorie und Praxis, Tübingen: Niemeyer, 1986 (Reihe Germanistische Linguistik 59). Gansleweit 1982 = Klaus-Dieter Gansleweit, Untersuchungen zur Namenkunde und Siedlungsgeschichte der nordöstlichen Niederlausitz, Berlin: Akademie-Verlag, 1982 (Deutsch-slawische Forschungen zur Namenkunde und Siedlungsgeschichte 34). Gjurin 1984 = Velemir Gjurin, Register 1584 kot slovaropisni dosežek, Slavistična revija (Ljubljana) 32 (1984), št. 3, str. 183-208. Gjurin 1986 = Velemir Gjurin, Načela sodobnega izrazijskega slovarja, v: Ada Vidovič-Muha (ur.), Slovenski jezik v znanosti 1: Zbornik prispevkov, Ljubljana: Filozofska fakulteta, 1986 (Razprave Filozofske fakultete), str. I5I-I87. Glonar 1936 = Joža Glonar, Slovar slovenskega jezika, Ljubljana: Umetniška pro-paganada, 1936. Greenberg 1988 = Marc L. Greenberg, Slovar prekmurskega govora, Slavistična revija (Ljubljana) 36 (1988), št. 4, str. 452-456. [Ocena; =* Novak 1985.] Hafner - Prunč I98O = Stanislaus Hafner - Erich Prunč (izd.), Lexikalische Inventarisierung der slowenischen Volkssprache in Kärnten: Grundsätzliches und Allgemeines, Graz: Institut für Slawistik der Universität Graz, I98O (Slowenistische Forschungsberichte 1). Hajnšek-Holz 1989 = Milena Hajnšek-Holz, Narečne prvine v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, v: Franc Jakopin (ur.), Zbornik razprav iz slovanskega jezikoslovja: Tinetu Logarju ob sedemdesetletnici, Ljubljana: SAZU, 1989, str. 79-100. 50 LITERATURA Herberg 1989 = Dieter Herberg, Wörterbuchvorwörter, v: ■=*> HSK 5.1, str. 749-754. Holly 1989 = Werner Holly, Die Beschreibung sprachhandlungsbezeichnender Ausdrücke im allgemeinen einsprachigen Wörterbuch, v: ■=> HSK 5«1» str. 814—822. Horvat 1982/83 = Sonja Horvat, Dileme ob zajetju in obdelavi slovenskega narečnega leksikalnega gradiva, Jezik in slovstvo 28 (1982/83), št. 4, str. 123—127- Horvat 1988/89 = Sonja Horvat, Jože Gregorič in njegov Slovar kostelskega govora, Jezik in slovstvo 34 (1988/89), št. 3, str. 73~76. Horvat 1991 = Sonja Horvat, Mikrotoponimi na Vrheh in v dolini Rase, v: Jezikoslovni zapiski: Zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 1, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1991, str. 147-154. Horvat 1991a = Sonja Horvat, 0 slovenski narečni leksikografiji, Celovški Zvon, št. 31 (1991), str. 84-87. Horvat 1991b = Sonja Horvat, 0 slovenski narečni leksikografiji: Nadaljevanje, Celovški Zvon, št. 33 (1991), str. 82-84. HSK 1.1 = Werner Besch — Ulrich Knopp — Wolfgang Putschke — Herbert Ernst Wiegand (izd.), Dialektologie: Ein Handbuch zur deutschen und allgemeinen Dialektforschung, 1. Halbband, Berlin — New York: Walter de Gruyter, 1982 (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft 1.1). HSK 1.2 = Werner Besch — Ulrich Knopp — Wolfgang Putschke — Herbert Ernst Wiegand (izd.), Dialektologie: Ein Handbuch zur deutschen und allgemeinen Dialektforschung, 2. Halbband, Berlin — New York: Walter de Gruyter, 1983 (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft 1.2). HSK 3.1 = Ulrich Ammon — Norbert Dittmar — Klaus J. Mattheier (izd.), Sociolin-guistics — Soziolinguistik: An International Handbook of the Science of Language and Society — Ein internationales Handbuch zur Wissenschaft von Sprache und Gesellschaft, 1. Halbband, Berlin — New York: Walter de Gruyter, 1987 (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft 3-1)- HSK 5-1 = Franz Joseph Hausmann — Oskar Reichmann — Herbert Ernst Wiegand — Ladislav Zgusta (izd.), Wörterbücher — Dictionaries — Dictionnaires: Ein internationales Handbuch zur Lexikographie — An International Encyclopedia of Lexicography — Encyclopedie internationale de lexicographie, 1. Teilband, Berlin — New York: Walter de Gruyter, 1989 (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft 5'1)' HSK 5-2 = Franz Joseph Hausmann — Oskar Reichmann — Herbert Ernst Wiegand — Ladislav Zgusta (izd.), Wörterbücher — Dictionaries — Dictionnaires: Ein internationales Handbuch zur Lexikographie — An International Encyclopedia of Lexicography - Encyclopedie internationale de lexicographie, 2. Teilband, Berlin - New York: Walter de Gruyter, 1990 (Handbücher zur Sprach- und Kommunikationswissenschaft 5-2). Humar 1993 = Marjeta Humar, Slovarsko normiranje glede na predpise in rabo, v: Inka Štrukelj (ur.), Jezik tako in drugače: Zbornik, Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije, 1993» str. 374—384. Hupka 1989 = Werner Hupka, Die Bebilderung und sonstige Formen der Veranschaulichung im allgemeinen einsprachigen Wörterbuch, v: ={> HSK 5-1, str. 704-726. Jakopin 1964 = Franc Jakopin, Slovar slovenskega knjižnega jezika: Ob izidu poskusnega snopiča, Jezik in slovstvo 9 (1964), št. 6, str. 161-170. Jakopin 1982/83 = Franc Jakopin, Prvi zvezek koroškega slovarja, Jezik in slovstvo 28 (1982/83), št. 6, str. 202-204. [Ocena; =fr Thesaurus 1982, 1982a.] Jakopin 1991/92 = Franc Jakopin, Aničev hrvaški slovar, Jezik in slovstvo 37 (1991/92), št. 7, str. 212-215. [Ocena; =!> Anic 199L] 51 Jurišič 1966 = Blaž Jurišič, Rječnik govora otoka Vrgade I: Uvod, Zagreb: JAZU, 1966 (Biblioteka Hrvatskoga dijalektološkog zbornika 1/1). Jurišič 1973 = Blaž Jurišič, Rječnik govora otoka Vrgade, usporeden s nekim čakavskim i zapadnoštokavskim govorima II: Rječnik, Zagreb: JAZU, 1973 (Biblioteka Hrvatskoga dijalektološkog zbornika 1/2). Karničar 1990 = Ludwig Karničar 1990, Der Obir-Dialekt in Kärnten: Die Mundart von Ebriach/Obirsko im Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/Sele und Trögern/Korte (Phonologie, Morphologie, Mikrotoponymie, Vulgonamen, Lexik, Texte), Graz 1986, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1990 (Philosophisch-historische Klasse, Sitzungsberichte 551)- Karničar 1991 = Ludvik Karničar, Obirsko narečje v luči graškega raziskovalnega projekta, v: => Orožen — Orel-Pogačnik 1991. str. 96—109. Karničar 1993/94 = Ludvik Karničar, Koroška narečja kot most do slovenskega knjižnega jezika, Jezik in slovstvo 39 (1993/94), št. 6, str. 219-228. Kirkness 1989 = Alan Kirkness, Wörterbuchregister, v: =* HSK 5.1, str. 767-77I. Kolafik I98O = Josef Kolarik, Expresivita v narečnim lexiku na vychodni Moravč, v: Jazykovedny zbornik 5 (1979) = Dialektologicky zbornik I, Bratislava, 1980, str. 71-76. Kotnikov zbornik 1956 = Kotnikov zbornik: Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega in Kozjanskega, Celje: Mestni muzej, 1956. Kržišnik 1987/88 = Erika Kržišnik, Frazeološko gradivo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Slava: Debatni list 2 (1987/88), št. 2, str. 143-162. Kržišnik-Kolšek 1988 = Erika Kržišnik-Kolšek, Frazeologija v moderni: Magistrska naloga, Ljubljana, 1988 (tipkopis). Kühn 1982 = Peter Kühn, Typen lexikographischer Ergebnisdarstellung, v: =* HSK 1.1, str. 702-723. Lausegger I98O = Herta Lausegger, Die Terminologie der Bauernmühle in den slowenischen Dialekten in Kärnten: Eine volkskundlich-lexikalische Bestandsaufnahme — Inaugural-Dissertation, Graz, I98O (tipkopis). Lausegger 1985 = Herta Lausegger, Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem, Slavistična revija (Ljubljana) 33 (1985), št. 2, str. 223-230. Logar 1964 = Tine Logar, Ivan Tominec, Črnovrški dialekt. Kratka monografija in slovar, Naši razgledi 13 (1964), št. 22 (22. nov.), str. 439- [Ocena; => Tominec 1964.] Logar 1993 = Tine Logar, Slovenska narečja: Besedila, Ljubljana: Mladinska knjiga, 21993 (Cicero). (Z zemljevidom in kasetami.) Majdič 1994 = Viktor Majdič, Slovaropisne pasti in zagate priročnika Slovenska krajevna imena, Slavistična revija (Ljubljana) 42 (1994), št. 1, str. 51-79. Mardešič-Centin 1977 = Pavao Mardešič-Centin, Rječnik komiškoga govora, v: Hrvatski dijalektološki zbornik 4, Zagreb: JAZU, 1977, str. 265-321 + [15] pril. Matejčik 1975 = Jan Matejčik, Lexika Novohradu: Vecny slovnik, Banska Bystrica: Osveta, 1975. [311 str. + pril.] Matešič 1982 = Josip Matešič, Frazeološki rječnik hrvatskoga ili srpskog jezika, Zagreb: Školska knjiga, 1982. Matičetov 1992 = Milko Matičetov, Te knjige so nastajale v tišini desetletnega trdega dela: Beseda ni konj, lepa še celo ne, Delo — Književni listi 1992, 30. jan., str. 13—15- Matičetov 1992a = Milko Matičetov, Smešenje resnih prizadevanj z otročjo metaforo, Belo - Književni listi 1992, 2. jul., str. 14. 52 LITERATURA Meier 1986 = Jürgen Meier, Grammatische Kategorien im Dialektwörterbuch, v: ■=i> Friebertshäuser 1986, str. 151-172. Moguš 1985 = Milan Moguš, Načrt za rječnik čakavskog narječja, v: Hrvatski dijalektološki zbornik 7, zv. 1, Zagreb: JAZU, 1985, str. 319~336. Müller 1989 = Wolfgang Müller, Die Antonyme im allgemeinen einsprachigen Wörterbuch, v: =0 HSK 5.1, str. 628-635- Napotki 1981 = Napotki za redakcijo samostalnika, pridevnika in glagola v SSKJ, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik SAZU, 1981 (tipkopis). Nartnik 199V92 = Vlado Nartnik, Oblikovne posebnosti hišnih imen v Vnanjih Goricah, Jezik in slovstvo 37 (1991/92), št. 6, str. 157~l60. Neumann 1974 = Isolde Neumann, Namen im Wörterbuch der obersächsischen Mundarten, Namenkundliche Informationen, št. 24 (1974), str. 6-I5. Novak 1985 = Franc Novak, Slovar beltinskega prekmurskega govora, Dopolnil in uredil Vilko Novak, Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. Oravec 1980 = Jan Oravec, Expresivna slovnä zäsoba v nareči, v: Jazykovedny zbornik 5 (1979) = Dialektologicky zbornik I, Bratislava, I98O, str. 67-70. Orožen — Orel-Pogačnik 1991 = Martina Orožen — Irena Orel-Pogačnik (ur.), Zborovanje slavistov ob stoletnici rojstva Frana Ramovša, Ljubljana 1990, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1991 (Zbornik Slavističnega društva Slovenije [1]). Oskaar 1987 = Eis Oskaar, Idiolekt, v: ■=» HSK 3.1, str. 293-297. Ossoveckij 1969 = I. A. Ossoveckij (ur.), Slovar' sovremennogo russkogo narodno-go govora: d. Deulino Rjazanskogo rajona Rjazanskoj oblasti, 1969. Ossoveckij 1982 = I. A. Ossoveckij, Leksika sovremennyx russkix narodnyx govorov, Moskva: Nauka, 1982. Panteleeva 1992 = E. M. Panteleeva (ur.), Opyt dialektnogo gnezdovogo slovodbra-zovatel'nogo slovarja, Tomsk: Izdatel'stvo Tomskogo universiteta, 1992. Plet. I—II = Maks Pleteršnik (ur.), Slovensko-nemški slovar I—II, Ljubljana: Kne-zoškofijstvo, 1894-95. Post 1986 = Rudolf Post, Zettel und EDV: Methodische und praktische Probleme beim Einsatz von EDV in einem laufenden Dialektwörterbuchunternehmen, v: =* Friebertshäuser 1986, str. 115-123. Prunč 1986 = Erich Prunč, Der »Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten« als Informationsquelle und Forschungsinstrument, Anzeiger für sla-vische Philologie 17 (1986), str. 101-123. Püschel 1989 = Ulrich Püschel, Evaluative Markierungen im allgemeinen einsprachigen Wörterbuch, v: ■=* HSK 5.1, str. 693~699- Reichmann 1983 = Oskar Reichmann, Untersuchungen zur lexikalischen Semantik deutscher Dialekte: Überblick über die theoretischen Grundlagen, über die Sachbereiche und den Stand ihrer arealen Erfassung, v: <=& HSK 1.2, str. 1295-1325. Reichmann 1986 = Die onomasiologische Aufbereitung semasiologischer Dialektwörterbücher: Verfahrenvorschlag und Nutzen, v: =:> Friebertshäuser 1986, str. 173-184. Reichmann 1990 = Oskar Reichmann, Das onomasiologische Wörterbuch: Ein Überblick, v: =0 HSK 5.2, str. 1057-1067- Ripka 1984 = Ivor Ripka, Z problematiky narečovej lexikologie a lexikografie, v: => Jerkovič 1984, str. 151-155- Scheuermann 1982 = Ulrich Scheuermann, Automatische Lexikographie, v: >=& HSK 1.1, str. 736-749. 53 Scheuermann 1986 = Ulrich Scheuermann, Zettel oder EDV? Probleme bei der Materialaufbereitung zu einem Dialektwörterbuch, v: =0 Friebertshäuser 1986, str. 103-114. SGP 1—3 = Slownik gwar pölskich 1: A—Baga, ur. Mieczyslaw Karaš — Jerzy Reichan, Wroclaw itd.: Wydawnictwo Polskiej akademii nauk, 1982; 2: Bak—Brzöd, ur. Jerzy Reichan — Stanislaw Urbanczyk, 1983—1986; 3: Brzodzga—Choreczka, ur. Jerzy Reichan — Stanislaw Urbanczyk, 1989—1991« Silvester 1978 = Marta Silvester, Pribočnik za tehnično stran redakcije gesel [v SSKJ], Ljubljana: [Inštitut za slovenski jezik SAZU], 1978 (tipkopis). Simeon I—II = Rikard Simeon, Enciklopedijski vječnik lingvističkih naziva I—II, Zagreb: Matica hrvatska, 1969-Slovenske ljudske pesmi 1 = Zmaga Kumer idr. (ur.), Slovenske ljudske pesmi 1: Pripovedne pesmi 1, Ljubljana: Slovenska matica, 1970. Smole 1988 = Vera Smole, Poimenovanja za cvetnonedeljsko butaro, v: Traditiones: Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje 17, Ljubljana: SAZU, 1988, str. 327-335. Smole 1992/93 = Vera Smole, Vseslovenski narečni slovar: da ali ne, Jezik in slovstvo 38 (1992/93), št. 6, str. 233-235. Sorokoletov 1981 = F. P. Sorokoletov, Oblastnye slovari i dialektnaja leksikolo- gija, Voprosy jazykoznanija 1981, št. 3> str. 3_ 14. Sorokoletov — Kuznecova 1987 = F- P. Sorokoletov - 0. D. Kuznecova, Očerki po russkoj dialektnoj leksikografii, Leningrad: Nauka, 1987-SP 1962 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1962. SP 1990 = Slovenski pravopis 1: Pravila [1. izd.], Ljubljana: SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1990. Splošne informacije I98I = Splošne informacije za redaktorje SSKJ, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik SAZU — Leksikološka sekcija, I98I (tipkopis). Sprach-Brockhaus 1979 = Der Sprach-Brockhaus von A—Z: Deutsches Wörterbuch, Wiesbaden: Brockhaus, 81979' SRNG 1—24 = F. P. Filin (ur.), Slovar' russkix narodnyx govorov 1—24, Moskva: Nauka, 1965-88. SSKJ 1-5 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1 (A-H, 1970), 2 (I-Na, 1975), 3 (Ne-Pren, 1979), 4 (Preo-Š, I985), 5 (T-Ž, 1991), Ljubljana: SAZU (izd.) - DZS (zal.). SSN = Ivor Ripka (ur.), Slovnik slovenskych noreči: Ukäzkovy zväzok, Bratislava: Veda, 1980. Stanonik 1993 = Marija Stanonik, Slovstvena folklora v domačem okolju, Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, 1993-Steenwijk 1992 = Han Steenwijk, The Slovene Dialect of Resia: San Giorgio, Amsterdam - Atlanta, GA: Rodopi, 1992 (Studies in Slavic and General Linguistics 18). Striedter-Temps 1963 = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slowenischen, Wiesbaden: Harrassowitz, 1963 (Veröffentlichungen der Abteilung für slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der Freien Universität Berlin 27). Šašel - Ramovš 1936-37 = Josip Šašel (zbral) - Fran Ramovš (priredil), Narodno blago iz Roža, Maribor: Zgodovinsko društvo, 1936—37 (Arhiv za zgodovino in narodopisje II). Šivic-Dular 1984/85 = Alenka Šivic-Dular, Slovenske delovne velelnice za živino, Jezik in slovstvo 30 (1984/85), št. 5, str. 147-152. 54 LITERATURA Šojat 1985 = Antun Šojat, Zasade rječnika hrvatskih kajkavskih govora, v: Hrvatski dijalektološki zbornik 1, zv. 1, Zagreb: JAZU, 1985, str. 337-361. Thesaurus 1982 = Stanislaus Hafner - Erich Prunč (izd.), Schlüssel zum »Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten^, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1982 (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Thesaurus 1982a = Stanislaus Hafner — Erich Prunč (izd.), Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1: A- bis B-, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1982 (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Thesaurus 1987 = Stanislaus Hafner — Erich Prunč (izd.), Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 2: C—dn, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1987 (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Thesaurus 1992 = Stanislaus Hafner — Erich Prunč (izd.), Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 3: do—F, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1992 (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Tominec 1964 = Ivan Tominec, Črnovrški dialekt: Kratka monografija in slovar, Ljubljana: SAZU, 1964 (Dela razreda za filološke in literarne vede 20). Toporišič 1984 = Jože Toporišič, Slovenska slovnica: Pregledana in razširjena izdaja, Maribor: Obzorja, 1984. Toporišič 1986 = Jože Toporišič, Janoš z Micikov po domače: Jezikovni kotiček 77, 7D 1986 (21. avg.), str. 36. [Ocena; =i> Novak 1985.] Toporišič 1987 = Jože Toporišič, Portreti — razgledi — presoje: K zgodovini slovenskega jezikoslovja ob 400-letnici Trubarjeve smrti, Maribor: Obzorja, 1987. Toporišič 1992 = Jože Toporišič, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992 (Leksikoni Cankarjeve založbe, Zbirka Sopotnik). Torkar 1991 = Silvo Torkar, Nekaj opazk k osvetlitvi cerkljansko-tolminskega besedišča v SSKJ, v: Jezikoslovni zapiski: Zbornik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša 1, Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, 1991, str. 173-179. Tschinkel 1973-76 = Walter Tschinkel, Wörterbuch der Gottscheer Mundart 1-2, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1973_76 (Studien zur österreichisch-bairischen Dialektkunde 1/1—2). Vršnik 1978 = Joža Vršnik, Preproste zgodbe s solčavskih planin, Celje: Mohorjeva družba, 1978. Vukovič 1988 = Gordana Vukovič, Terminologija kuče i pokučstva u Vojvodini, Novi Sad: Filozofski fakultet — Institut za južnoslovenske jezike, 1988. Weiss 1990 = Peter Weiss, Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarja-mi: Glasoslovje, oblikoslovje in skladnja — Magistrsko delo, Ljubljana, 1990 (tipkopis). Weiss 1991/92 = Peter Weiss, Poskusni snopič novega gozdarskega slovarja, Jezik in slovstvo 37 (1991/92), št. 8, str. 239-242. Weiss 1992 = Peter Weiss, Beseda ni konj, lepa še celo ne (kakršen ogovor, takšen odgovor), Delo — Književni listi 1992, 13- febr., str. 18. Weiss 1993 = Peter Weiss, Izvenjezikovni vzroki vplivov na govore Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami, v: Miran Hladnik (ur.), Seminar slovenskega jezika, literature in kulture (Ljubljana) 29 (1993), str. 69—83. 55 Weiss 1993/94 = Peter Weiss, Katere slovarje smemo pričakovati po izidu Slovarja slovenskega knjižnega jezika, Jezik in slovstvo 39 (1993/94), št. 7—8, str. 346-350. Wiegand I98I = Herbert Ernst Wiegand, Pragmatische Informationen in neuhochdeutschen Wörterbüchern: Ein Beitrag zur praktischen Lexikologie, v: Herbert Ernst Wiegand (izd.), Studien zur neuhochdeutschen Lexikographie I = Germanistische Linguistik 3_4/79> Hildesheim — New York: Georg 01ms, 1981, str. 139-271. Zajceva 1982 = Svetlana Zajceva, Dijalekatski rečnici kao baza za savremena lingvistička istraživanja, v: <=» Čupič 1982, str. 69—76. Zajceva 1989 = Svetlana Zajceva, Tematski princip obrade grade u dijalekatskim rečnicima, v: Hrvatski dijalektološki zbornik 8: Dijalekatska geografija, lek-sikografija i leksikologiga, Zagreb: JAZU, 1989, str. I7I-I79. Zgusta 1991 = Ladislav Zgusta, Priručnik leksikografije, Sarajevo: Svjetlost, 1991-(Prevod dela Manual of Lexicography (1971).) 57 Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami (A-H) i Vsebina slovarja Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami obsega občno besedje (s stalnimi besednimi zvezami) z obravnavanega področja — ki obsega 14 vasi s skoraj 2300 prebivalci — po stanju ob koncu osemdesetih in v začetku devetdesetih let 20. stoletja govori srednja generacija. Izhodiščen (in neoznačen) je sistem, ki je v rabi pri srednji generaciji govorcev. V prvem delu so zaenkrat obdelane besede, ki se začnejo s prvimi devetimi črkami slovenske abecede (A-H, gesla od a do hvaljenje). Slovar je enojezičen; narečno besedje prikazuje z ustreznicami slovenskega knjižnega jezika. Pri prikazu in obdelavi besedja je poudarjen predvsem jezikovni (jezikoslovni) vidik. V slovarju ni lastnih imen in njihovih izpeljank, razen kadar se uporabljajo v stalnih besednih zvezah. (Lastna imena bodo predstavljena v posebnem slovarju, ki bo mogoče združen z občnobesednim.) V njem tudi ni občnih besed, ki so prešle v narečje v zadnjem času in še niso postale sestavina narečnega besedišča. V narečno besedišče že sorazmerno vključeno izposojeno novejše besedje (s frazelogijo vred) je v slovar sprejeto in v njem ustrezno označeno. V geslu je pod poknjiženo iztočnico (ali podiztočnico) poleg narečne oblike besede pri pregibnih besednih vrstah mogoče najti še neprvo osnovno slovarsko obliko (ponekod, kadar to ne zadošča, tudi razširjeno v t. i. zaglavju), kar vse s pomočjo oblikoslovnih preglednic v slovarskem uvodu omogoča tvorbo preostalih besednih oblik. Prikazane so dvojnice besed in razmerja med njimi. Besedje (s posameznimi zvezami in pomeni) je opremljeno z besednovrstnimi podatki, ob tem pa je še krajevno, izrazijsko, socialnozvrstno, čustvenostno, časovno, pogo-stnostno in drugače označeno. Razlage so naslonjene na tiste v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Beseda je predstavljena v ponazarjalnem sobesedilu, prikazane pa so tudi sopomenke k posameznim pomenom in k frazeologemom. V nekaterih geslih je zapisan komentar, tj. besedilo, ki ga ni mogoče vključiti v geslo sicer. V vsakem geslu je prikazana izpričanost besede v treh osnovnih slovenskih slovarjih knjižnega jezika in še v drugih delih, če besede ni v nobenem od teh slovarjev. Poleg gesel, ki imajo vse ali večino teh razdelkov, so v slovarju navedene še (1.) knjižno-narečne kazalke, ki kažejo od samo knjižne iztočnice k poknjiženi in omogočajo lažje iskanje predvsem uporabniku, ki narečja ne obvlada (blagosloviti =o žegnati, bonbon =:> cuker), (2.) dvojnice poknjiženih iztočnic, ki omogočajo lažje iskanje predvsem uporabniku (tudi tistemu, ki narečje obvlada), ki bi se lahko znašel v dvomih pri iskanju poknjižene iztočnice (bitumen =o betumen, fijst =o fejst, fosfoter =*> favšfoter, federbati >=» frderbati), in (3.) gesla, v katerih je samo zapis narečne besede v literaturi, in sicer v objavah Franca Lekšeta v letih 1888—93» v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju in v delu Josipa Tominška Narečje v Bočni in njega sklanjatev (1903). Za lažjo uporabo je predvsem za jezikoslovne potrebe dodan odzadnji seznam poknjiženih iztočnic in podiztočnic, ki naj delno nadomesti manjkajoče besedotvorne podatke. Ko bo slovar dokončan, bosta vanj predvidoma vključena (ali mu dodana) še slikovni del (z risbami) in tematski (stvarni) seznam, kar bo omogočilo predvsem lažjo pot od predmeta k besedi. 58 SLOVARSKI UVOD 2 Obravnavano področje Glavna zapisovalna točka je vas Kraše, gradivo iz vasi Bočna in Kokarje je izčrpano, iz vasi Čreta pri Kokarjah, Dobletina, Lačja vas, Pusto Polje, Rovt pod Menino, Šmartno ob Dreti in Volog pa upoštevano. Podatki o številu prebivalcev so navedeni v oklepaju takoj za imenom naselja v zaporedju po popisih v letih 1961 in 1971 (Meze 1976) ter I98I (Popis 1984) in 1991 (Popis 1991). Položaj naselij (tule na kratko naveden po Meze 1976) je mogoče primerjati na zemljevidu občine Mozirje, ki se nahaja pred zadnjim ovitkom. Bočna (678 — 682 - 67O - 692), 400-630 m n. m., obcestna gručasta vas v glavnem na severnem vznožju Menine; iz Bočne vodi gozdna cesta v zaselek Nad-bočna in naprej na Menino, skoz zaselek Otok pa na Homce in v Grušovlje v dolino Savinje. Brdo, 375—465 m n. m., vas, ki je leta 1994 nastala iz nekdanjega zaselka vasi Homec-Brdo (147 — l40 — 142 — 131) na slemenu in severnem pobočju razvod-nega gričevja med Dreto in Savinjo; dostop iz Šmartna ob Dreti ter s Home in z Zgornjih Pobrež. Čreta pri Kokarjah (31 - 28 - 23 - 27), 425-885 m n. m., razloženo naselje samotnih hribovskih kmetij na severozahodnem pobočju Dobroveljske planote; dostop po gozdnih cestah iz Potoka in iz Žlabra ter z braslovških Dobrovelj. Dobletina (157 — 186 — 107 — 108; podatki se tako razlikujejo zato, ker je bil del Dobletine leta 1973 priključen Nazarjam), 346—375 ni n. m., naselje južno od Nazarij na levi strani Drete in ob cesti Mozirje—Gornji Grad proti Kokarjam. Ker se Nazarje hitro večajo, se je z njimi skorajda že zlil tudi del Dobletine južno od njih. Kökarje (I69 - 182 - 167 - 184), 350-380 m n. m., gručasta vas v glavnem na desni strani Drete in delno tudi ob cesti Mozirje—Gornji Grad; ena od stranskih cest vodi v Potok, druga pa v Žlabor. Kraše (uradno Spodnje Kraše) (176 - 165 — 154 - l4l), 366—450 m n. m., gručasta vas v glavnem na levi strani Drete ob cesti Mozirje—Gornji Grad. Lačja vas (88 - 110 - 100 - 105), 355-410 m n. m., obcestna vas na levi strani Drete; z glavne ceste vodi odcep skozi zaselek Gorica na Trnovec, čez Seče pa gozdna cesta na Zgornje Pobreže. Potok (135 - 125 - 121 - 128), 355-380 m n. m., razpotegnjeno naselje na desni strani Drete proti Dobroveljski planoti; dostopno je po cestah, ki se odcepita od ceste Mozirje—Gornji Grad in se potem združita v eno, ki vodi naprej na Čreto in Korošico; eden od odcepov pripelje do Kokarij. Pusto Polje (98 — 98 - 105 - 95). okoli 36O m n. m., obcestna gručasta vas na desni strani Drete; od tod vodi cesta na Čreto in Korošico. Rovt pod Menino (I63 — l4l — 125 — 120), 450—940 m n. m., naselje samotnih hribovskih kmetij na severnem pobočju Menine in podaljška Dobroveljske planote; dostop iz Šmartna ob Dreti in iz Vologa ter prehod čez preval Lipa v Vologo in naprej na Vransko in čez preval Slopi v Tuhinjsko dolino. Šmartno ob Dreti (275 - 262 - 275 - 279), 370-450 m n. m., obcestna gručasta vas na obeh straneh Drete; ena od cest vodi v Rovt pod Menino (in naprej na Vransko in v Tuhinjsko dolino), druga na Brdo (in naprej na Homce in na Zgornje Pobreže). Volog (153 - 129 - 138 - 143), 378-402 m n. m., obcestna gručasta vas na desni strani Drete in ob vznožju Menine; cesta, ki se odcepi od glavne ceste Mozirje—Gornji Grad, vodi naprej v Rovt pod Menino. Zavodice (52 - 4l - 48 - 49), 430-545 m n. m., razloženo naselje predvsem hribovskih kmetij na severozahodnem apneniškem pobočju Dobroveljske planote jugovzhodno od Nazarij; dostop iz Kokarij, Žlabra, Dobletine in Nazarij; od tod vodita cesti dalje na Čreto in Dobrovlje pri Mozirju. Obravnavano področje 59 Žlabor (116 — 105 — 113 — 133)> 345—380 m n. m., razpotegnjena vas na desni strani Drete ob vznožju Dobroveljske planote med Nazarjami in Kokarjami; dostop iz Kokarij, skozi Zavodice iz Nazarij in iz Dobletine. Po razdelitvi Slovenije na 147 novih občin, ki jo je sprejel državni zbor Republike Slovenije v začetku oktobra 1994 in začne veljati 1. januarja 1995. spada Bočna v občino Gornji Grad, vsi drugi kraji z obravnavanega področja pa v občino Nazarje. 3 Zbiranje gradiva In Informatorji 3.1 Zbiranje gradiva Narečno besedje zapisujem od leta 1979> intenzivno pa od leta 1986. Doslej sem s terenskim delom zbral nad 30 000 izpisov, ki so urejeni v listkovno kartoteko, posnel sem blizu 45 ur besedil, ki so mi služila kot vir za dodatne karoteke — te so shranjene v računalniški obliki -, izčrpano pa je tudi gradivo, ki je zbrano v magistrski nalogi, še posebej 40 strani besedil (s 13 528 besedami v 2644 besednih oblikah) in nad 20 gosto tipkanih strani komentarjev k njim. Sam obvladam govor Kras, ki je tudi osnova, iz katere izhajam v slovarju, tako da sem zapisal sam sebe, gradivo pa sem pridobil tudi z vodenim intervju-vanjem predvsem pri informatorjih iz Kras, Bočne in Kokarij. 3.2 Informatorji V prvem seznamu je po abecedi navedenih 40 glavnih informatorjev. Posamezne podatke sem dobil tudi pri nekaterih tu neimenovanih informatorjih, in sicer tudi na drugih zapisovalnih točkah (npr. v Rovtu pod Menino in na Čreti pri Kokarjah), zato se na ustreznih mestih v slovarju pojavljajo tudi ti kraji (njihove krajšave so navedene v točki 7-1)- Imenu in priimku informatorja sledijo ime (s hišnim imenom, tudi v narečnem zapisu), kot ga uporabljajo informatorjevi vrstniki (z morebitnim vzporednim imenom), letnica njegovega rojstva (z morebitno letnico smrti) in naslov z obravnavanega področja (pri nekaterih z vzporednim novim zaradi preselitve); v Bočni je bil konec leta 1991 uveden ulični sistem, ki upošteva imena zaselkov. Nazadnje je navedena skica morebitnih bližnjih sorodstvenih odnosov med navedenimi informatorji. V oglatem oklepaju so navedena nadomestna (ali prvotna) hišna imena, ki se za informatorje uporabljajo v okolici; nove hiše namreč marsikdaj (še) nimajo imen. Sledita še seznama informatorjev po kraju bivanja in po starosti. Peter BASTELJ, Cirejev (= Cirajev) Peter ("ceirajo "pe:t9r), roj. 1953; Volog 10 (= Šokat 2, 63342 Gornji Grad) Franc BIDER, Sečki Fräncelj C'se:čke "f'ram'c'l), roj. 1909, u. 1993; Lačja vas 23; brat Frančiške BIDER Frančiška BIDER, Sečka Franca ("seička "f'räinca), roj. 1907; Lačja vas 23; sestra Franca BIDRA Franc ČEPLAK, Harižev Franc ("xa'rizo "franc), roj. 1900, u. 1991; Bočna, Otok 8; oče Vere L0ČIČNIK Ana FALE, Zobejeva Ana ("zo:bejova "'äina), roj. 1926; Kraše 36; žena Jožeta FALETA Jože FALE, Zobejev Joža ("zoibejo *'j6:ža), roj. 1924; Kraše 36; mož Ane FALE 60 SLOVARSKI UVOD Franc GLUK, Änzov (= Glükov) Franc ("äinzo (= "g'Iuko) "franc), roj. 1920, u. 199*1; Šmartno ob Dreti 70; m°ž Jožefe GLUK Jožefa GLUK, Änzova (= Glükova) Zefa ("äinzova (= "g'lukova) "zieifa), roj. 1923; Šmartno ob Dreti 70; žena Franca GLUKA, sestra Petra WEISSA st. Milan GROS, Grosov (= Krigljev) Milan ("g'roiso (= "k'riglo) "milan), roj. 1947; Do- bletina 8 Antonija IRMANČNIK, Vrtačka Tončka ("var'täicka "tomčka), roj. 1918; Kraše 42; sestra Franca in Rudolfa IRMANČNIKA Franc IRMANČNIK, Vrtački Franc ("var'taicke "franc), roj. 1908, u. 1991; Kraše 42; brat Antonije in Rudolfa IRMANČNIKA Rudolf IRMANČNIK, Vrtački Rüdelj ("var'taicke "rud'1), roj. 1931; Kraše 42; brat Antonije in Franca IRMANČNIKA Marija KOLAR, Kovačeva Micka ("ka'vaicova "'mic'ka), roj. 1933; Bočna, Otok 30 Anton LEVAR, Tinčkov Tona ("tin'cko "töma), roj. 1904, u. 1982; Kraše 1; mož Antonije LEVAR, oče Jožice WEISS, stari ata Renate in Petra WEISSA ml. Antonija LEVAR, Tinčkova Tončka ("tin'ckova "'tomčka), roj. 1908, u. 1984; Kraše 1; žena Antona LEVARJA, mati Jožice WEISS, stara mama Renate in Petra WEISSA ml. Jože LOČIČNIK, Skončki Joža ("s'komcke "joiža), roj. 1920; Bočna, Otok 8; mož Vere LOČIČNIK Vera LOČIČNIK, Skončka Vera ("s'komcka "veira), roj. 1929; Bočna, Otok 8; žena Jožeta LOČIČNIKA, hči Franca ČEPLAKA Ana POTOČNIK, Grmova Ana ("gairmova "äma), roj. 1923; Kraše 4; mati Mirka POTOČNIKA Mirko POTOČNIK, Grmov Mirko ("gairmo "meirko), roj. 1948; Kraše 4; sin Ane POTOČNIK Ana RAJTER, Vorhova Ana ("voirxova "ama), roj. 1928; Kraše 7; sestra Pepe RAJTER Pepa RAJTER, Vorhova Pepa ("'voirxova "peipa), roj. 1931, u. 1991; Kraše 7; sestra Ane RAJTER Ana REMIC, Žoljeva Ana ("žoilova "ama), roj. 1906, u. 1992; Bočna, Otok 28; mati Franca REMICA, stara mama Mance in Francka REMICA Franc REMIC, Žoljev Franc ("žoilo "franc (= f räm'c'l)), roj. 1932; Bočna, Otok 28; mož Olge REMIC, sin Ane REMIC, oče Mance in Francka REMICA Franček REMIC, Žoljev (= Franceljnov) Franček ("žoilo (= "f räm'c'lno) "f ramček), roj. 1966; Bočna, Otok 25; sin Olge in Franca REMICA, brat Mance REMIC, vnuk Ane REMIC Manca REMIC, Žoljeva (= Fränceljnova) Mänca ("žoilova (= "f rain'c'lnova) "mäinca), roj. 1959; Bočna, Otok 25 (= Polanškova 35» 61231 Ljubljana Črnuče); žena Petra WEISSA ml., hči Olge in Franca REMICA, sestra Francka REMICA, vnukinja Ane REMIC Olga REMIC, Žoljeva Olga ("žoilova "oilga), roj. 1936; Bočna, Otok 28; žena Franca REMICA, mati Mance in Francka REMICA Jernej RIGA, Jurčkov Neča ("jurčko "ne:ča), roj. 1939; Kokarje 21; sin Marije RIGA Marija RIGA, Jurčkova (= Tonačeva) Micka ("jurčkova (= "ta'näicova) "mic'ka), roj. 1908, u. 1994; Kokarje 21; mati Jerneja RIGA Ivan STRAD0VNIK, Hosnikov Ivan ("xois'neko "ivan), roj. 1927; Bočna, Otok 38 Marija STRGAR, Mežnerjeva Micka ("'meižnerjova "mic'ka), roj. 1926; Kokarje 31; sestra Zofke T0MINŠEK Janez ŠPORIN, Blekačev Jänez ("ble'kaico "jaines), roj. 1910; Kraše 33; mož Marije ŠPORIN Marija ŠPORIN, Blekačeva Micka ("ble'käicova "'mic'ka), roj. 1908; Kraše 33; žena Janeza ŠP0RINA Frančiška TEVŽ, Čepljakova Fränca ("cep'läikova (in "ča-) "framca), roj. 1905, u. 1993; Kraše 38 Zofka T0MINŠEK, Mežnerjeva Zofka ("meižnerjova "zoifka), roj. 1923; Kokarje 31; sestra Marije STRGAR Informatorji 61 Jožica WEISS, [Tinčkova Joža (■'tin'ckova "jo:ža)], roj. 1942; Kraše 46; žena Petra WEISSA st., hči Antonije in Antona LEVARJA, mati Renate WEISS in Petra WEISSA ml. Peter WEISS (ml.), [Tinčkov Pero ("tin'cko "peiro)], roj. 1959; Kraše 46 (= Polan-škova 35» 61231 Ljubljana Črnuče); mož Mance REMIC, sin Jožice WEISS in Petra WEISSA st., brat Renate WEISS, vnuk Antonije in Antona LEVARJA Peter WEISS (st.), [Fränceljnov Peter ("f'räin'c'lno "'pe:tar)], roj. 1939; Kraše 46; mož Jožice WEISS, oče Renate WEISS in Petra WEISSA ml. Renata WEISS, [Tinčkova Renata ("'tin'ckova "re'näita)], roj. 1964; Kraše 46 (= Gotska 9, 61117 Ljubljana); hči Jožice WEISS in Petra WEISSA st., sestra Petra WEISSA ml., vnukinja Antonije in Antona LEVARJA Marija ZAVOLOVSEK, Bižonkova Marija ("be'žo:nkova "ma'rija), roj. 1930; Bočna, Otok 29 Franc ŽUNTER, Remcev France ("reimčo "f'ranče), roj. 1915, u. 1991; Kraše 22 3.2.1 Informatorji po kraju bivanja Bočna (11) Franc ČEPLAK, Marija KOLAR, Jože LOČIČNIK, Vera LOČIČNIK, Ana REMIC, Franc REMIC, Franček REMIC, Manca REMIC, Olga REMIC, Ivan STRADOVNIK, Marija ZAVOLOVSEK Dobletina (1) Milan GROS Kokarje (4) Jernej RIGA, Marija RIGA, Marija STRGAR, Zofka TOMINŠEK Kraše (19) Ana FALE, Jože FALE, Antonija IRMANČNIK, Franc IRMANČNIK, Rudolf IRMANČNIK, Anton LEVAR, Antonija LEVAR, Ana POTOČNIK, Mirko POTOČNIK, Ana RAJTER, Pepa RAJTER, Janez ŠPORIN, Marija ŠPORIN, Frančiška TEVŽ, Jožica WEISS, Peter WEISS (ml.), Peter WEISS (st.), Renata WEISS, Franc ŽUNTER Lačja vas (2) Franc BIDER, Frančiška BIDER Šmartno ob Dreti (2) Franc GLUK, Jožefa GLUK Volog (1) Peter BASTELJ 3-2.2 Informatorji po starosti 1900 (u. 1991) ~ Franc ČEPLAK 1904 (u. 1982) - Anton LEVAR 1905 (u. 1993) - Frančiška TEVŽ 1906 (u. 1992) - Ana REMIC 1907 - Frančiška BIDER 1908 (u. 1991) - Franc IRMANČNIK 1908 (u. 1984) - Antonija LEVAR 1908 (u. 1994) - Marija RIGA 1908 - Marija ŠPORIN 1909 (u. 1993) ~ Franc BIDER 1910 - Janez ŠPORIN 1915 (u. 1991) - Franc ŽUNTER 1918 - Antonija IRMANČNIK 1920 (u. 1994) - Franc GLUK 1920 - Jože LOČIČNIK 1923 - Jožefa GLUK 1923 - Ana POTOČNIK 1923 - Zofka TOMINŠEK 1924 - Jože FALE 1926 - Ana FALE 1926 - Marija STRGAR 1927 - Ivan STRADOVNIK 1928 - Ana RAJTER 1929 - Vera LOČIČNIK 1930 - Marija ZAVOLOVSEK 1931 - Rudolf IRMANČNIK 1931 (u. 1991) - Pepa RAJTER 1932 - Franc REMIC 62 SLOVARSKI UVOD 1933 - Marija KOLAR 1936 - Olga REMIC 1939 - Jernej RIGA 1939 - Peter WEISS (st.) 19^2 - Jožica WEISS 1947 - Milan GROS 4 Sestava gesla 4.0 Splošno 1948 - Mirko POTOČNIK 1953 - Peter BASTELJ 1959 - Manca REMIC 1959 - Peter WEISS (ml.) 1964 - Renata WEISS 1966 - Franček REMIC Geslo (SSKJ I: XIII ga imenuje geselski članek, geslo pa je v njem to, kar je tule poimenovano iztočnica — prim. Gjurin 1984: 183—184) obsega glavo, zaglavje (neobvezno), razlagalno-ponazarjalni razdelek z razdelkom z večbesednimi izrazi in s frazeološkim razdelkom, temu pa sledijo vodilke (neobvezno), sopomensko--dvojnični razdelek (neobvezno) in dokumentarni razdelek (v katerem je podatek o dosedanjih narečnih zapisih neobvezen). Ožjemu geslu je lahko dodano podgeslo (teh je lahko tudi več). Beseda je lahko uvrščena v podgeslo kot podiztočnica pri glagolu (tu nastopajo oblike s prostim morfemom in deležniki na -n/-t, pri iztočnici, kjer je običajnejši glagol s prostim morfemom, pa je kot podiztočnica navedena oblika brez njega), pri pridevniku (podiztočnice so prislov, povedkovnik in posamosta-ljeni pridevnik), pri prislovu (podiztočnica je povedkovnik) in pri samostalniku (podiztočnica je povedkovnik). 4.1 Glava Glava sega od začetka iztočnice (ali podiztočnice) do vključno besednovrst-nega podatka. V njej so navedeni: (1.) (poknjižena) iztočnica in za znakom ► (2.) njena narečna ustreznica, nato (3-) pri pregibnih besednih vrstah ena ali dve neprvi osnovni slovarski obliki, (4.) v nekaterih primerih tudi izgovorne dvojnice, ki so lahko hierarhizirane z označevalniki, in (5.) besednovrstni podatek (lahko z bolj natančno določitvijo, npr. za kategorijo živosti ali pri števniku); pri besedah, ki nastopajo samo kot sestavina (polcitatnega) frazeologema, lahko besednovrstni podatek tudi manjka. V nekaterih primerih je z levim zgornjim kotnikom ([) označeno, da se podatek o dvojnici nanaša samo na tisto, kar je navedeno desno od tega znaka, in z njim je treba kombinirati podatek v okroglem oklepaju (prav tako za znakom \), ki velja do podpičja oz. do zaklepaja. 4.2 Iztočnica Iztočnica (ali podiztočnica) je zapisana poknjiženo, praviloma brez naglasov in vedno brez pripisanega posebnega izgovora. Pravila za poknjiženje iztočnice (in podiztočnice) so navedena v točki 5- Enako pisanim poknjiženim iztočnicam, ki spadajo v isto besedno vrsto (pri samostalniku pa so istega spola), je pripisan indeks. Uporabljen je tudi pri kazalkah in vodilkah ter pri sopomenkah in dvojnicah Neposredno za iztočnico je v polnih geslih navedeno ločilo ► (v desno usmerjen črni trikotnik), ki napoveduje narečno osnovno slovarsko obliko. V kazalčnih Sestava gesla: Iztočnica 63 geslih je neposredno za poknjiženo iztočnico navedena puščica, ki kaže na geslo, kjer je obdelana beseda. 4.3 Zaglavje V zaglavju (vedno zapisano v širokokotnem oklepaju med ( in ) — glava in zaglavje skupaj tvorita oglavje (SP 1990: 205)), navedene oblike pri pregibnih besednih vrstah natančneje določajo osnovne slovarske oblike (za uvrstitev v ustrezno oblikoslovno preglednico, predvsem pri samostalniku, pridevniku in glagolu), v njem zapisana slovnična pojasnila pa lahko tudi natančneje opisujejo rabo, npr. glede zvenečnosti (brez) ali glede rabe posameznih oblik (bable, bavbav). Kadar je v zaglavju — pri predponskih glagolih in pri podiztočnicah, predvsem pri glagolih s prostim morfemom se ali si — pokazano na drugo iztočnico, je treba podatke iz obeh gesel smiselno kombinirati; pri bosti se je treba npr. prosti morfem dodati vsem oblikam, ki so zapisane v zaglavju pri glagolu bosti, pri dodajati pa je treba upoštevati oblike, ki so zapisane pri glagolu dajati. V (pod)geslih, ki v zaglavju nimajo podatkov, stoji znak <>. 4.4 Razlagalno-ponazarjalni razdelek Ta razdelek sledi neposredno zaglavju (oz. zadnjemu delu topokotno lomljenega oklepaja) in obsega vse besedilo (vključno z morebitnim razdelkom z večbesednimi izrazi in s frazeološkim razdelkom) do znaka |, za katerim so navedeni vodilke, sopomensko-dvojnični razdelek, komentar in dokumentarni razdelek. V razlagalno-ponazarjalnem razdelku so jezikovne prvine lahko krajevno označene, lahko imajo označevalnike ali oznacevalniška in slovnična pojasnila, v posameznih primerih so navedeni podatki o glagolski vezljivosti in pri posameznih podpomenih tudi sopomenke. 4.4.1 Razlage Razlage in razvrstitve pomenov se opirajo na tiste v Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Iztočnica (ali frazeologem) ima naveden vsaj en pomen. Večpomensko geslo je razdeljeno na več pomenov: glavni so nakazani z arabskimi številkami (1. ipd., lahko tudi a), podpomeni pa se začnejo s črko b. V pomensko zelo razčlenjenih geslih je hierarhična delitev pomenov takale: 1., 1.1., a, aa, ab, b, 1.2. itd. Če ima iztočnica nevtralno knjižno ustreznico, je navedena ta (torej nepolna razlaga z morebitno zamejitvijo v pokončnem oklepaju); včasih je nevtralnih knjižnih ustreznic lahko več. Če za iztočnico ni na voljo nevtralne knjižne ustreznice, je pripisana polna oz. funkcijska razlaga. V nekaterih geslih so navedene posredne razlage, in sicer z nanašanjem na besedo, ki je ni v knjižnem jeziku, se pa pojavlja v slovarju; v teh primerih razlago (lahko tudi njeno zamejitev) uvaja levi ostrokotno lomljeni oklepaj oz. znak za manjše od (<), za njim pa stoji v ležečih kapitelkah zapisana beseda, na katero se sklicuje razlaga ali njen zamejevalni del; če je ob tem pripisana pokončna številka in/ali črka, se nanaša na pomen v navedenem geslu. Ob glavnih razlagah so lahko navedene še stranske, ki so pripisane posameznim zgledom. 64 SLOVARSKI UVOD V nekaterih primerih je (z a, b) zaradi lažjega prikaza sopomenk delitev na podpomene le nakazana, razlage pa ji niso pripisane. 4.4.2 Ponazarjalni primeri Ponazarjalni primeri stojijo za večino razlag pri posameznih pomenih in podpomenih (tudi frazeologemov). Če je ponazarjalnih primerov več, so ločeni z dvignjenim kvadratkom. Za nekaterimi ponazarjalnimi primeri so (v okroglem oklepaju) lahko pripisane stranske razlage in sopomenke k iztočnici oz. podiz-točnici, pri kateri je naveden ponazarjalni primer. 4.5 Razdelek z večbesednimi izrazi V njem so navedeni večbesedni izrazi iz posameznih strok (termini). (Enobe-sedni izrazi so uvrščeni v siceršnji razlagalno-ponazarjalni razdelek.) Tako pred razloženim kot pred kazalčnim večbesednim izrazom je naveden izrazijski označevalnik, ki uvršča večbesedni izraz v določeno stroko. (Gl. tukajšnjo točko 7.4.) Večbesednim izrazom so lahko pripisane sopomenke, pri katerih veljajo enaka načela kot v sopomensko-dvojničnem razdelku. Praviloma je večbesedni izraz polno prikazan pri sestavini, ki je samostalnik, nato pa pridejo po vrsti v poštev pridevnik, glagol in prislov. (Gl. tukajšnjo točko 4.6.1.) Pri hierarhično nižjih sestavinah je večbesedni izraz naveden kot kazalka. Polno prikazani večbesedni izrazi so zapisani v polkrepkem tisku, kazalčni večbesedni izrazi pa v navadnem. Znak ♦ uvaja razdelek z večbesednimi izrazi, med več večbesednimi izraz pa stoji znak ♦. To velja tako za razložene kot za kazalčne večbesedne izraze. V kazalčnem večbesednem izrazu (pred njim vedno stoji puščica) je geslo (ali podgeslo), v katerem je večbesedni izraz razložen, natisnjeno s kapitelkami. 4.6 Frazeološki razdelek V tem razdelku so navedeni (1.) polno prikazani frazeologemi (z razlago ter z morebitnimi označevalniki in sopomensko-dvojničnimi opozorili) in (2.) frazeolo-gemske kazalke. Frazeologemska kazalka ne more biti knjižno-narečna, kar pomeni, da knjižni frazeologem ne more kazati k drugačnemu narečnemu frazeologemu. Razvrstitev in prikaz frazeologemov povzemam po Matešič 1982. Frazeologem je najprej naveden poknjižen v slovarski obliki; glede poknjiže-nja veljajo enaka načela kot pri poknjiženju iztočnice (gl. točko 5)- Znak • uvaja frazeološki razdelek, znak • pa stoji med več frazeologemi. To velja tako za razložene kot za kazalčne frazeologeme. Označevalnik ali označevalniško pojasnilo sta lahko zapisana le ob razloženem frazeologemu. Kadar je pomenov pri frazeologemih več, so označeni tako kot pomeni v siceršnjem razlagalno-ponazarjalnem razdelku. Sestava gesla: Frazeološki razdelek 65 4.6.1 Razvrstitev frazeologemov (1.) V frazeološkem razdelku so frazeologemi navedeni po abecedi, pri čemer se ne upoštevajo (a) vprašalnice tipa koga/česa, tj. podatki o glagolski vezljivosti, (b) dvojnice, ki so navedene v oklepajih za enačajem (ki stoji pred sopomenko) ali dvopičjem (ki stoji pred drugačno pomenko glede na zadnjo besedo pred oklepajem), in (c) okrajšava ipd. Frazeologem je (lahko tudi kot kazalčni) zapisan v vseh geslih, kjer so predstavljene njegove posamezne polnopomenske besede in medmeti, torej razen pri predlogih, veznikih in členkih. (2.) Če frazeologem vsebuje samostalnik (ali povedkovnik iz samostalnika), je razložen (in z morebitnim označevalnikom ter z razlago in ponazarjalnim primerom opremljen) v geslu, kjer je obdelan (prvi) samostalnik (ali povedkovnik iz samostalnika) v frazeologemu: • dati ga na zob (pod zob) • bog vama daj dosti otrok pa malo nadlog (pod bog) (3.) Ce frazeologem ne vsebuje samostalnika, je razložen v geslu, kjer je obdelan prvi pridevnik (lahko tudi povedkovnik, oblikovno enak pridevniku) v frazeologemu: • je (tako) brihten, da mu ipd. (že) narobe hodi (pod brihten) • biti si dober s kom (pod dober1 povdk.) (4.) Če frazeologem ne vsebuje samostalnika in pridevnika, je razložen v geslu, kjer je obdelan prvi glagol v frazeologemu: • dati komu kaj za povrh (pod dati1) • dajati koga v nič (pod dajati) (5.) V tem zaporedju so obdelane še naslednje besedne vrste: prislov (lahko tudi povedkovnik, oblikovno enak prislovu): • pa fertik (pod fertik prisi.) števnik: • do enega drugega (pod eden) medmet: • ajdi ga (pod ajdi) Primerjalni frazeologemi (tipa piti ko krava, leteti, da se kav kadi) so - v nasprotju z zgornjim pravilom — obdelani pod besedo, ki stoji za veznikom; v slovarski obliki frazeologema je zapisan veznik ko (v narečni obliki ka in 'ka) - namesto njega se včasih uporablja kakor (v narečni obliki 'kakar): • glavo imam ko čeber (pod čeber) • kofije je tako ko gruševa voda (pod voda) (V tem delu slovarja so pri glagolu biti2 navedeni le frazeologemi, ki ne vsebujejo samostalnikov in pridevnikov, torej tisti, ki morajo biti polno prikazani na tem mestu. Frazeologemi, ki poleg samostalnikov in pridevnikov vsebujejo tudi glagol biti sem, niso navedeni niti kot kazalka. Seznam kazalčnih frazeologemov z glagolom biti sem je namreč tako dolg, da bi bil komaj še smiseln, obenem pa bi bil pred dokončanjem slovarja zagotovo nepopoln.) 66 SLOVARSKI UVOD 4.6.2 Prikaz frazeologemov (1.) Obvezne sestavine slovarske (in poknjižene) oblike frazeologema (z edino ali prvo od več neobveznih sestavin v oklepaju) pri polno prikazanem frazeologemu so zapisane v polkrepkem tisku, kazalčni frazeologem in neprve neobvezne sestavine (te stojijo v oklepaju za znakom = ali :) pa v navadnem. V kazalčnem frazeologemu je beseda, pod katero je frazeologem polno predstavljen, natisnjena v kapitelkah. Kadar bi bilo nejasno, v katero geslo spada kazalčni frazeologem (ker se beseda v frazeologemu zelo razlikuje od iztočnice), ali kadar je enako pisanih poknjiženih iztočnic več (tako da imajo pripisane indekse), je za kazal-čnim frazeologemom ali sopomensko-dvojnično obliko v oklepaju in za puščico v kapitelkah navedena konkretna iztočnica (ali podiztočnica): • ■=*> ajdi v rit (=*> rit2) • => biti v bezgu -=o bezeg, bezgo) • =o črno se mi je delalo (pred očmi) (=o črno s) • => pri belem dnevu (=o den) 0 pomeriti od oka (=* oko1-2) (2.) Pri posameznih pomenih so za ponazarjalnim primerom lahko pripisane še sopomenke in dvojnice. Pri njihovem hierarhiziranju (tj. navajanju s puščicami ali brez njih in s sopomenkami oz. dvojnicami frazeologemov, zbranimi na enem mestu) veljajo enaka načela kot v sopomensko-dvojničnem razdelku. (3.) Pri razloženem frazeologemu so fakultativni deli zapisani v okroglem oklepaju: • biti (naret) na cigumigu, kar je mogoče prebrati kot biti naret na cigumigu ali kot biti na cigumigu. (4.) Dvojnični deli razloženega frazeologema so navedeni v oklepaju za enačajem (sopomenski del glede na besedo ali zvezo, navedeno pred oklepajem) ali dvopičjem (drugačnopomenski del): • na (= redk. v) ta (: moj ipd.) am, kar se bere kot na ta am, na moj am (na tvoj am, na njegov am, na njen am itd.) ali — to so glede na prvi niz redkejše možnosti — kot v ta am, v moj' am (v tvoj' am, v njegov am, v njen am itd.). Sopomenska sta seveda samo frazeologema na ta am in v ta am ali na moj am in v moj am itd. — Drugačnopomenski dvojnični deli iz oklepaja v razlagi niso upoštevani. (5.) Glede rabe zgornjega levega kotnika \ veljajo enaka načela kot pri sopo-menskih in drugačnopomenskih dvojnicah, navedenih v ponazarjalnem razdelku gesla: • T pokazal ti bom (r = videl boš) bogeca, kar se bere kot pokazal ti bom bogeca ali kot videl boš bogeca. (6.) Podatek o glagolski vezljivosti tipa koga/česa — ta ni del frazeologema, temveč le nakazuje prosto mesto za ustrezni samostalnik (ali za samostalniško besedno zvezo) ali za zaimek — je naveden tako v razloženem kot v kazalčnem frazeologemu. V ponazarjalnem primeru ga nadomešča ustrezna oblika samostalnika ali zaimka: • imeti koga na hrani dajati komu redne dnevne obroke: st'rica 'mäima na x'räine, o * Sestava gesla: Frazeološki razdelek 67 kjer namesto st'rica — jezlkovnoteoretično vzeto — lahko stoji 'nega, 'mö:jga st'rica, ušJOieme st'rica, 'mö:jga st'rica pa 'mamine st'rame, 'tieita ipd.). Vprašalnica je lahko tudi obvezna sestavina frazeologema — v tem primeru je pisana navadno: • čustv. a bo kaj s čim? ali bo kaj kmalu pripravljeno, končano?: 'na, a 'bo: 'ke: z 'južne?! (7.) Tri pike v slovarski obliki frazeologema označujejo izpust, ki je v pona-zarjalnem primeru zapolnjen: • austv. glavo dam vkraj, če ... izraža podkrepitev trditve: g'la:va 'dä:m uk'ra:j, ča 'ni 're:s. 4.7 Vodilka V nekaterih primerih je neposredno za znakoma | in o navedeno, katero drugo geslo (lahko jih je tudi več) je pomensko ali kako drugače povezano z obravnavanim (za posamezne pomene lahko tudi za predlogom k ter za številko (in/ali črko), ki označuje ustrezni pomen ali ustrezne pomene) (bičev). Pri oblikovno enaki besedi z drugačnim pomenom lahko na tem mestu stoji oblikovno enaka knjižno-narečna kazalka, ki ima včasih pripisano zamejevalno razlago (črnka). 4.8 Sopomensko-dvojnični razdelek Za znakom | ga uvaja znak 3- V njem so navedene sopomenke in dvojnice (namreč dvojnice, pri imenih, dvojnice, ki se uporabljajo v različnih krajih na obravnavanem področju, in dvojnice tipa alkohol in ankohol). Kadar pred sopomenko stoji znak ■=!>, kaže k bolj običajni, navadni ali ustrezni sopomenki (ali dvojnici) (ajdijo) ali k dvojnici, ki je običajna v Krašah (cinerica). Kadar pred sopomenko ali dvojnico (ali sopomenkami ali dvojnicami) ni znaka =*, gre (lahko tudi za posamezne pomene) za zbir sopomenk (ali dvojnic) pri najobičajnejši ali najustreznejši od njih (gugati). Pri manj običajni ali ustrezni sopomenki ali dvojnici je za znakom => navedeno, kje so sopomenke ali dvojnice zbrane. Krajevne dvojnice so zbrane pri besedi (lahko tudi pri frazeologemih), ki je znana na celotnem področju oz. ki je običajna v Krašah. Razmerja med sopomenkami so največkrat razvidna iz označevalnikov, sicer pa je med več sopomenkami bolj običajna tista, h kateri je pokazano oz. ki ima v sopomensko-dvojničnem razdelku zbrane sopomenke. Sopomenke se lahko nanašajo tudi na posamezne pomene; v teh primerih je za predlogom k ter za številko (in/ali črko), ki označuje ustrezni pomen ali ustrezne pomene, navedena sopomenska ustreznica. Sopomenke in dvojnice so lahko — vedno v oklepaju — navedene tudi pri posameznih pomenskih odtenkih in pri frazeologemih. (V tem delu slovarja so v dveh primerih (Anton, Bosna) v sopomensko-dvojničnem razdelku navedene tudi dvojnice, ki v tale slovar niso uvrščene.) 4.9 Komentar V komentarju (za znakom [§) je zapisano tisto, česar ni mogoče prikazati v geslu sicer: (1.) predvsem krajša narečna besedila, (2.) primeri z dvoumno rabo besede (tega ni mogoče prikazati pri posameznih pomenih), (3.) opozorila na 68 SLOVARSKI UVOD premike v stilnem vrednotenju besede in (4.) podatki, tudi enciklopedični, ki so lahko zanimivi za jezikoslovce (npr. pragmatični podatki ali etimologije, ki postanejo razumljive šele po opisu okoliščin) in tudi za druge, npr. za etnologe. V komentarju je lahko zapisana tudi kazalka ali vodilka, ki kaže h geslu, v katerem je v komentarju povedano več ali še kaj o obravnavani besedi. Komentarji so navedeni v tehle geslih (v oklepaju stojijo gesla, ki vsebujejo le kazalko k drugemu komentarju): akliš, (Aleksander,) ankrat, ate, avtobus, baba, bajta, biba, bilebale, bistehar, Blekači, bog, (bogadaj,) bogdaj, bohlonaj, bohpobagaj, boleta, brat, (BRATI,) (BUČ,) CEKRET, CENKRET, CENTIMETER, CIGUMIGU, CIN, CUKATI, (curiti,) curljati, češpa, ČEŠPOVEC, ČETRT, ČUKMAŠINA, DEKLE, DEVETINDVAJŠČAK, (dEVETNAJŠČAK,) DIH0T, DIJA, DOBER2 povdk., (dvaindvajščak,) (dvajščak,) (dvanajščak,) (enaindvajščak,) fajk, favš, FOTER2, GADITI se, graščina, GROB prid., (HUDIČ m,) HVALA medm. 4.10 Dokumentarni razdelek 4.10.1 Izpričanost besede v slovarjih knjižnega jezika in drugih delih (1.) Neposredno za znakom 0 je pri vseh geslih in podgeslih navedena izpričanost iztočnice v treh temeljnih slovarjih slovenskega knjižnega jezika, namreč v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 1970—91, v Slovenskem pravopisu 1962 in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju 1894—95- če beseda ni zapisana v teh slovarjih, je navedeno katero od drugih del, ki niso samo slovarska; navedena so v točki 10 slovarskega uvoda. (2.) Če je beseda zapisana v vseh treh osnovnih slovarjih (SSKJ, SP 1962, Plet.) v vsaj enem pomenu, ki ga izkazuje tudi tale slovar, je za znakom 0 zapisan znak +. Sicer je navedena krajšava za tisti slovar, v katerem je zapisana, in to v zaporedju SSKJ, SP 1962 in Plet. (3.) če besede ni v nobenem od treh osnovnih slovarjev, je za znakom 0 zapisan znak 0. Če je beseda izpričana v kakem drugem delu, je v okroglem oklepaju za znakom 0 navedeno to delo. (4.) Če se pomen v navedenih slovarjih ali drugih delih (pri isti besedni vrsti) razlikuje od pomena ali pomenov v temle slovarju, je za znakom + ali za ustrezno krajšavo (lahko jih je tudi več) naveden znak +. (5.) če se oblika besede v navedenih delih razlikuje od oblike v temle slovarju, za znakom [L] stoji znak 0; v okroglem oklepaju je naveden znak + ali krajšava slovarja ali siceršnjega dela in nato v ležečem tisku oblika, ki jo je mogoče najti v navedenem delu. (6.) Besede v slovarjih je večinoma mogoče najti na abecedno ustreznih mestih (zato ob SSKJ in Plet. ni navedena številka zvezka), razen kadar so navedene v dodatku k SSKJ 5: 1029—1051 (v teh primerih je navedena še številka strani) in k SP 1962: 1037-1044 ali kadar je ustrezna oblika navedena pod drugačno iztočnico - ta je zapisana za predlogom pod (ajfer, anfak prid.). Ob navedkih iz del, ki niso urejena slovarsko, je pripisana številka strani, kjer se pojavlja navedena beseda. 4.10.2 Dosedanji narečni zapisi V črnem lečastem oklepaju ([ ]) stojijo navedki z zapisi narečne besede v literaturi, ki izvirajo iz objav Franca Lekšeta v Domu in svetu v letih 1888—93» iz Pleteršnikovega Slovensko-nemškga slovarja iz let 1894-95 (tu so opazovana gesla, ki vsebujejo opombo Savinška dol. in — pač zaradi popolnosti — kakršno koli opombo, ki se nanaša na Zgornjo Savinjsko dolino) in iz dela Josipa Tomin-ška Narečje v Bočni in njega sklanjatev (iz leta 1903). Sestava gesla: Dokumentarni razdelek 69 Ustrezna mesta so prepisana kar se da natančno. Krajšave in posebni znaki tule niso razloženi. Besede in besedne zveze, ki so dokumentirane v teh virih, vendar se na obravnavanem področju ne govorijo (več), imajo neposredno za poknjiženo iztočnico (in za morebitno kazalko) v črnem lečastem oklepaju zapisane le navedke iz virov. 4.11 Kazalka Poleg gesel, ki imajo vse ali večino geselskih razdelkov ali ki vsebujejo le podatke o dokumentiranosti v literaturi, so v slovarju navedene še: (1.) knjižno-narečne kazalke, ki kažejo od samo knjižne iztočnice k poknjiženi in omogočajo lažje iskanje predvsem uporabniku, ki narečja ne obvlada (blagosloviti ■=» žegnati, bonbon =o cuker), (2.) dvojnice poknjiženih iztočnic — te omogočajo lažje iskanje predvsem uporabniku (tudi tistemu, ki narečje obvlada), ki bi se lahko znašel v dvomih pri iskanju poknjižene iztočnice (bitumen =o betumen, fijst =* fejst, fošfoter =* favšfo-ter, federbati =o frderbati); kadar je težko določiti poknjiženo obliko narečne besede, je oblika, ki bi prav tako lahko bila poknjižena oblika narečne besede, kazalka (bočevbut =o bučevbut). Knjižno-narečna kazalka lahko v razloženem geslu stoji tudi na mestu vodil-ke (prim, tukajšnjo točko 4.7). Pri narečnih besedah in besednih zvezah, ki so izpričane le v literaturi, so navedeni ustrezni navedki iz del (prim, tukajšnjo točko 4.10.2). 5 Pravila za poknjiženje iztočnic in podiztočnic (ter frazeologemov) (1.) Praviloma je poknjižena oblika iztočnice enaka knjižni obliki. (2.) Odstopanja so mogoča, kadar se knjižni in narečni refleks za dolgi pol-glasnik razlikujeta — v knjižnem jeziku je a, v narečju 'e:. Tedaj je v poknjiženi iztočnici zapisan e (den), na ustreznem mestu pa je kot kazalka navedena tudi knjižna oblika (dalja «=*> delja). (3.) Kot samostojne iztočnice nastopajo tudi oblike s tako imenovanim prehodnim j (ajdijo, grojzdje). Na ustreznem mestu je navedena kazalka (oster =j> ojster). (4.) Včasih je zaradi samoglasniške redukcije težko določiti poknjiženo obliko narečne besede. V teh primerih kaže od besede, ki bi tudi lahko bila poknjižena oblika narečne besede, kazalka (bočev <=& bučev). (5-) če se narečna oblika samostalnika moškega spola konča na -er, je v slovarju zapisana poknjižena oblika iztočnice na -er (ceker, mliner), čeprav v knjižnem jeziku obstaja vzporedna oblika na -ar. Na ustreznem mestu je kot kazalka navedena oblika s knjižno pripono (cestar >={> cestner). (6.) Če se narečna oblika samostalnika moškega spola konča na -nek, je v slovarju zapisana poknjižena oblika iztočnice na -nek (cedilnek, grubnek), čeprav v knjižnem jeziku obstaja vzporedna oblika na -nik. Na ustreznem mestu je kot kazalka navedena oblika s knjižno pripono (coprnik ■=!> coprnek). (7-) če se narečna oblika samostalnika moškega spola konča na -1 in je rodilnik ed. -la ali -le (alkohol), je poknjižena oblika iztočnice zapisana z -1, ne z -lj (kar bi izhajalo iz druge narečne oblike za rod. ed.). (8.) Oblike, ki v slovarjih slovenskega knjižnega jezika še niso bile zapisane (v razdelku s slovarsko izpričanostjo imajo oznako 0), so poknjižene z upoštevanjem zgornjih odstopanj. (9-) Nezveneči nezvočniki v izglasju narečne oblike so v poknjiženi iztočnici zapisani kot nezveneči, če se v položaju pred samoglasnikom (in tudi v drugih 70 SLOVARSKI UVOD besedah iz besedne družine) ne premenjujejo z zvenečimi (ajferzihtik, bildik in blont (zaradi blonten)). 6 Besednovrstni in slovnični podatki 6.1 Besednovrstni podatki V slovarju so upoštevane tele besedne vrste (okrajšave po SP 1994: 8, SSKJ 1: LX-LXI in Toporišič (1984: 550-553)): (1.) samostalnik (s podatkom spol kot m, ž, s) (2.) pridevnik (prid.) (3.) števnik (štev.) (4.) (samostalniški in pridevniški) zaimek (zaim.) (5.) glagol (označen kot d., nd. ali a.+nd.) (6.) povedkovnik (povdk.) (7.) prislov (prisl.) (8.) predlog (predi.) (9.) veznik (vez.) (10.) medmet (medm.) (11.) členek (člen.) V navedenem zaporedju se razvrščajo enako pisane iztočnice, ki pripadajo različnim besednim vrstam (a m, S. vez., 3. medm., 3 člen.) : za samostalnike različnih spolov velja zaporedje m, ±, s. (Glede razvrstitve podiztočnic gl. točko 4.0.) Besede, ki nimajo besednovrstnega podatka, so navedene za tistimi, ki ga imajo. Iztočnica morebitne kazalke stoji za enako pisano iztočnico s polno prikazanim geslom. Kadar ima samostalnik samo množinsko obliko, je ob podatku za spol navedena še okrajšava m. Samostalnik s kategorijo živosti ima ob ustrezni okrajšavi m ali s zapisano še okrajšavo živ. Besednovrstni podatek za glagol je zapisan z okrajšavo nd. (pri nedovršnih glagolih) ali d. (pri dovršnih glagolih), pri dvovidskih glagolih pa z obema okrajšavama (kot d.+nd.). Števniki imajo pred okrajšavo štev. pripisano, ali gre za glavni ali vrstilni števnik. 6.2 Slovnični (in besedotvorni) podatki Slovnični podatek (tule so navedeni trije označevalniškega tipa, od katerih je manjš. besedotvorni podatek) je v geslu v neprekinjenem nizu zapisan pred označevalnikom (ali pred označevalniki). Drugi slovnični podatki, ki ne potrebujejo obsežne razlage, temveč le razve-zavo (npr. rod., ed.), so navedeni v seznamu krajšav (v tukajšnji točki 11). Tako je tudi s slovničnimi pojasnili, kakršno je npr. 3- os. ed. Za razlago je tule navedeno, v katerih geslih je mogoče najti obravnavani primer z navedenim slovničnim podatkom. eiipt. eliptično, izpuščeno: pričakovani stavčni člen je izpuščen: četrt, čudno povdk.; =o FiRBEC matra koga Besednovrstni in slovnični podatki 71 manjš. manjšalnica: za tem podatkom lahko stoji znak < in za njim v ležečih kapitelkah navedena iztočnica iz slovarja; oba podatka je treba smiselno skombinirati: ajmerček, ajmpremov, facelček, fajfika pren. preneseno: beseda ali stalna besedna zveza, ki je vsebinsko zelo blizu izhodiščnemu pomenu, je pa predstavno premaknjena v drugačno okolje: CAJGKAMRA, CVENGA 7 Označevalniki Označevalniki in njihove razlage so povzeti po SP 1990: 129—137 (oz. SP 199^: 133-142) in SSKJ 1: XVIII-XXII, LX-LXI. Za razlago je navedeno, v katerih geslih je mogoče najti obravnavani primer z navedenim označevalnikom. V frazeologemu, ki je tu vedno naveden za iztoč-ničnimi primeri za podpičjem, je beseda, pod katero je frazeologem prikazan v slovarju, zapisana s kapitelkami. Praviloma si označevalniki v geslih sledijo nanizani v zaporedju, kakršno je po skupinah tule, s tem da za krajevnim označevalnikom ne stoji ločilo (razen med več krajevnimi označevalniki). 7.1 Krajevni označevalniki Krajevni označevalniki obveščajo o tem, da jezikovna prvina ni znana na celotnem obravnavanem področju. Če jezikovna prvina ni krajevno označena, je znana na celotnem področju (seveda z upoštevanjem morebitnih drugih označeval-nikov). Glavna zapisovalna točka so Kraše, gradivo iz Bočne in Kokarij je izčrpano, iz ostalih krajev pa upoštevano. Bo BOČNA Čr Čreta pri Kokarjah Do Dobletina Ko KOKARJE Kr KRAŠE Lv Lačja vas PP Pusto Polje RM Rovt pod Menino ŠD Šmartno ob Dreti Vo Volog Ti označevalniki so lahko tudi kombinirani s pogostnostnimi: (1.) xxx Bo yyy pomeni, da se v Bočni govori samo jezikovna prvina yyy, medtem ko se jezikovna prvina xxx govori drugod na obravnavanem področju; (2.) xxx Bo in yyy pomeni, da se jezikovna prvina yyy govori v Bočni poleg sicer na celotnem obravnavanem področju znane xxx; (3.) xxx Bo tudi yyy pomeni, da se poleg jezikovne prvine xxx, ki je znana na celotnem obravnavanem področju sicer, samo v Bočni govori tudi redkejša prvina yyy; (4.) xxx predvsem Bo, drugod redk. (ali star. ipd.) yyy pa, da se poleg sicer običajne jezikovne prvine xxx, ki je v Bočni redko rabljena, v Bočni govori predvsem jezikovna prvina xxx, ki je drugod na obravnavanem področju redka (ali starinska ipd.). 72 SLOVARSKI UVOD 7.2 Lastnoimenslci označevalniki V slovarju so zaenkrat navedena le tista lastna imena, ki se pojavljajo kot sestavina stalnih besednih zvez (npr. Bakove grebljice, Blekači, Bosna, Dahav, Drava), zato ob njih niso navedene izpeljanke; nekatere izpeljanke so vendarle navedene zaradi prikaza sopomenk (angleški, angleško). Popoln seznam lastnoimenskih označevalnikov bo dodan narečnemu slovarju lastnih imen. Tam bodo lastna imena tudi natančneje obdelana. hiš. i. hišno ime kr. i. krajevno ime led. i. ledinsko ime os. i. osebno ime stv. i. stvarno lastno ime vod. i. vodno ime zem. i. zemljepisno ime 7.3 Citatnostni označevalnik poicit. polcitatno: jezikovna prvina, ki glasoslovno ali oblikoslovno odstopa od običajnega ali pričakovanega v govorih na obravnavanem področju in v tem pogledu kaže na izvor iz slovenskega knjižnega ali pogovornega jezika, iz kakega drugega narečja, lahko pa tudi iz drugega jezika; navadno je polcitatna beseda (ta lahko nastopa tudi v frazeologemih), včasih besedna oblika ali frazeologem (tako je lahko označen tudi zaradi ene besede ali oblike, ki je kot polcitatna označena na drugem mestu); polcitatna jezikovna prvina je glasovno prilagojena obravnavanim govorom: bože moj, doživetje, enako; ■=!> baš me boli; ■=> pod milim bogom 7.4 Izrazijski (terminološki) označevalniki agr. agronomija avt. avtomobilizem, avtomehanika bot. botanika čeb. čebelarstvo elektr. elektrotehnika glasb. glasbena stroka gozd. gozdarstvo gradb. gradbeništvo les. lesarstvo lov. lovstvo obl. oblačilna stroka strojn. strojništvo šol. šolstvo šport. športni izraz teh. tehnika trg. trgovina ver. (rimskokatoliška) vera voj. vojska zool. zoologija Označevalniki: Formalnostni označevalnik 73 7.5 Formalnostni označevalnik uradn. uradno: jezikovna prvina, ki jo govorci uporabljajo v uradnih položajih, npr. v pogovoru z zdravnikom ali v uradih: doktor 7.6 Socialnozvrstna označevalnika sieng. slengovsko: jezikovna prvina, značilna za neformalne združbe, npr. mladostnikov: ABERVEZNIK, BLEFiRATi; =o iti se biljard na dve kugli žarB. žargonsko: jezikovna prvina, ki v strokovnem izrazju zamenjuje navadno poimenovanje; v tem slovarju je žargonsko omejeno na rabo v šoli (žargonsko, kot je pojmovano v slovenskem knjižnem jeziku, spada v obravnavanih govorih v strokovne jezike in torej v izrazje, tako da ima izra-zijske označevalnike): cvek, čik, dudljati se, fasati 7.7 Čustvenostni označevalniki čustv. čustvenostno, ekspresivno: jezikovna prvina, ki izraža čustvenost; kadar je vrsto čustvenosti mogoče določiti natančneje, je uporabljen označevalnik ljubk., nizk., slabš., šalj. ipd.: BABLE, BAJKATI, BATINA; =0 AFNE guncati iron. ironično: jezikovna prvina, ki sicer označuje kaj pozitivnega, vendar je s posmehljivim namenom uporabljena za poimenovanje negativnega: baron, blagovoliti; =o biti as kietv. kletvica, kletev: družabno nesprejemljiva medmetna beseda ali besedna zveza, s katero se navadno izraža negativno razpoloženje ob čem: arduh, BEMTI, DUHNAMOL ljubk. ljubkovalno: jezikovna prvina, ki izraža naklonjeno, prisrčno razmerje do poimenovanega: ati, belčkan, bradavička, drobižek nizk. nizko: jezikovna prvina, ki izraža družbeno (tudi moralno) nesprejemljivo, nekultivirano, prostaško raven izražanja: brej, crkati, drkati; =o gniti na BRITOFU omiij. omiljevalno, evfemistično: jezikovna prvina, ki kaj imenuje bolj prizanesljivo, kakor bi bilo treba, ali zamenjuje manj ugodno poimenovanje: DOONEGATi, hudik; ■=!> iti v krtovo deželo otr. otroško: jezikovna prvina, značilna za izražanje otrok in za čustveni pogovor odraslih z njimi ter za medsebojno sporazumevanje zaljubljencev: AjATi, ak, fula; =* delati dežeka poud. poudarjalno: jezikovna prvina, ki izraža večjo (pozitivno ali negativno) stopnjo pomenskih sestavin poimenovanega: angel, bikovski, frdaman; ■=!> biti (vroče) ko v apnenici siabš. slabsalno: jezikovna prvina, ki izraža podcenjevalen ali zaničljiv odnos do poimenovanega: afna, alejast, aliti, drvež; =* gledati ko bik v nova vrata šaij. šaljivo: jezikovna prvina, ki igrivo zamenjuje čustveno nezaznamovano poimenovanje: ajeršpajz, ajhati se, Aleksander, dežurati; =o čuvati prvega aprila; =o biti suh, ko bi iz Dahava na urlavb prišel zmer. zmerjalno: jezikovna prvina, s katero govoreči zanj neprijetno stvar ali dejstvo v ogovoru poimenuje grobo ali žaljivo: alej, avciger, balonde, drvež, FUFLA 74 SLOVARSKI UVOD 7.8 Časovni označevalniki nov. novota, neologizem: jezikovna prvina, katere novost se še čuti: absolutno, Arnika, bobnič; =i> atomska je padla (=o atomska ž); =o iti na blato star. starinsko, zastarevajoče: jezikovna prvina, ki ima nadih preteklosti in jo uporabljajo predvsem starejši govorci, govorci srednje generacije in mlajši pa ne več, vendar jo razumejo: ahtati, ajferzihtik, ajncigati, amerikan-sko, antlati, davi; =o ajns cvaj; <=» delati figure zastar. zastarelo: jezikovna prvina, ki jo predvsem starejši govorci še poznajo iz preteklosti, je pa ne govorijo več: abrnje, adresa, avdržnek, dihati, drgulj, GAJŽELNEK 7.9 Pogostnostni označevalniki posam. idiolektično: jezikovna prvina, ki je značilna za izražanje posameznika ali posamezne družine in je opazna za preostale govorce iz bližnje okolice; praviloma je ta označevalnik kombiniran s krajevnim: ajdijo, Aleksander, ANE, ARBEČHAŠINA, BAGRLJE, DRVEŽ, F0GA redk. redko: jezikovna prvina, ki ima precej pogostejšo dvojnico ali namesto katere se uporabljajo druga sredstva, npr. opis; v glavi v oklepaju stoji pred glasovno dvojnico, ki ima pred tem navedeno precej pogostejšo: ajčati, AJDNEK, AJHATI SE, AMBAS, BEDAK, DESNICA; =* V ta AMJ ■=!> VŽgati DEBATO in uvaja (nekoliko manj navadno in pogosto) dvojnico (v glavi v oklepaju glasovno): aberveznik, ajbiš, akelj, dajati, daljnoviden tudi uvaja manj navadno in pogosto dvojnico (v glavi v oklepaju glasovno): ajdov, alkohol, d narasč. naraščajoče: jezikovna prvina, ki se uveljavlja nasproti dosedanjemu poimenovanju: barva, berilo, breskev, brisača pešaj. pešajoče: jezikovna prvina, ki se umika močnejši dvojnici: bogdaj, bogžeg- NAJ, BOHLONAJ, DETI 7.10 Posebna označevalnika ipd. in podobno: (1.) v stalnih besednih zvezah in v označevalniških pojasnilih opozarja na nezapisane sopomenke k besedi, pa tudi na druge besede iz pomenske skupine: bufniti, bukati se; =o peljati se ko aleluja; =* na ta am (2.) v kazalkah opozarja na še druge besede iz iste besedne družine: ADNAJST, AREST, ARŽET, CMOKATI, DAVITI itd. in tako dalje: (1.) v zaglavju razširja oblikoslovni podatek na druge oblike, ki jih je mogoče razbrati v slovničnih preglednicah: abcigati, ate, biksati, dekati (2.) v kazalkah razširja oblikoslovni podatek ob iztočnici na druge oblike: bom, čem Glasoslovje 75 8 Glasoslovje Tu so navedene le glavne značilnosti glasoslovja; bolj izčrpno je predstavljeno v Weiss 1990: 38-70, ki je osnova za tale prikaz. 8.0 Splošno Narečni zapisi v slovarju se pojavljajo v glavi gesla, v zaglavju, v ponazar-jalnih primerih in v komentarjih (prim, točko 11); glasovne dvojnice so lahko zapisane tudi v okroglih oklepajih. Dejansko bi vsi ti deli besedila morali stati v oglatih oklepajih. 1 označuje mesto naglasa, in sicer (1.) tik pred istozložnim soglasnikom pred naglašenim samoglasnikom ali (2.) tik pred naglašenim samoglasnikom — k'räiva krava, zj:ie:mle (i)z zemlje, bra'da:dj()e:da bradat moški, 'a:ksa os, pa'äijat pospati : označuje dolžino samoglasnika (ali soglasnika) — 'die:ska deska, p'rim:a primiva, 'sä:m:a samemu, samj:a:gu sem moral (resica, ki označuje naglasno mesto (npr. 'ka:rt), lahko v ustreznem soglasniškem okolju stoji pred prvim (lahko tudi dolgim) soglasnikom pred naglašenim samoglasnikom, kadar se soglasnik na meji dveh besed podaljša, pa tik pred posebnim dvopičjem, ki stoji pred naglašenim samoglasnikom ali dvoglasnikom) v (1.) združuje v naglasno enoto dve besedi — 'nai^bo ne bo, 'nai^t'le na tla (besede, ki se pišejo skupaj že v knjižnem jeziku, nimajo tega znaka — 'na:nga nanj, 'name nanjo) (2.) združuje v izgovorno enoto dve besedi, kadar je zadnji soglasnik prejšnje besede ali mehčan ali pa zlogotvorni zvočnik, naslednji pa enak navaden soglasnik — se 'pa: 'tudVduo:bra si pa tudi dobra, smerna 'da:u sem mu dal, na'bieidn^na zas'toipe nihče ne razume „{) (v ponazarjalnih primerih) na začetku naslednje besede označuje odsotnost glasu zaradi zlitja dveh enakih glasov v enega samega (predvsem v hitrem govorjenju) ali zaradi samoglasniške redukcije — 'dyo:nsw()e 'be:u (+- 'duoins se) danes si bil, bra'dä:d_'()e:da (*- bra'daid 'de:da), parw"()ö:jt'ne {•*- par ''roijfne) pri Eojtni \v Šmartnu ob Dreti\, sa'lä:tne^,_()n'tö:n sv. Anton Padovanski \13. junija\ _: (v ponazarjalnih primerih) na začetku naslednje besede označuje dolžino glasu zaradi zlitja dveh enakih glasov — 'jad_,:a'mo: (-*- 'jad da'mo:) iti domov, 'jad'^:a'mo: (•*- 'jed' da'mo:) pojdi domov, zj:ie:mle (•*- z 'zie:mle) ' označuje mehčanost soglasnika — p'rim' primi, 'va:t'o hotel, 'vid'o videl (v Weiss 1990 je bil v soglasniškem nizu označen le zadnji, tu pa so vsi, ki so res mehčani; v položaju tik pred sprednjimi samoglasniki mehčanost ni označena) C (v slovarskem uvodu) soglasnik C (v slovarskem uvodu) mehčani soglasnik ~ (v slovarskem uvodu) se premenjuje z ■*- (v slovarskem uvodu) nastalo iz / / (v slovarskem uvodu) zapis fonemov [ ] (v slovarskem uvodu) zapis alofonov 'e:, '6: zelo napet in ozek e ali o — 'pe:t pet \števnik\, 'se:r sir (nikoli ni zapisan 'ir), s'köida škoda 'a: zaokroženi a — t'räiva trava e, o napet in ozek e ali o (lahko tudi naglaseni'e: ali 'o:), in sicer nekoliko manj ozek kot v knjižnih nos, zvčzda; položaji, v katerih se e ali 'e: 76 ______________________________________________________________________SLOVARSKI UVOD premenjujeta z e ali 'e: (premena e ali 'e: je značilna predvsem za mlajše govorce), so v slovarju vedno navedeni: — res'nica resnica, u'če:re včeraj, 'peiška peš, glo'nik glavnik, g'leido gledal, 'no:s nos e, 'e: srednji e, kakršen je v knjižnem jeziku v besedah poglej, Tonej; kadar se (v zlogu pred nesprednjim samoglasnikom ali v zlogu, ki se ne končuje na 1 č š ž ali na mehčani soglasnik) premenjuje z e ali 'e:, je to v slovarju vedno zapisano — 'pe:ma pojdiva, be'dä:k bedak i sestavina dvoglasnika 'ie: — 'tieita teta u dvoustnični v, kakršen je v knjižnem jeziku in ki nastopa v vzglasju, izglasju in za samoglasnikom pred soglasnikom ali pa je sestavina dvoglasnika 'uo: — y'ze:u vzel, p'raiute pravite, 'kuoiza koza i iz oslabljenim sprednjim izgovorom (»temnejši«, »zamolkli« i) v zlogu pred nesprednjim samoglasnikom ali v zlogu, ki se ne končuje na 1 č š ž ali na mehčani soglasnik; predvsem pri mlajših govorcih ga zamenjuje navadni i, kar v slovarju ni posebej označeno (v Weiss 1990 je namesto i zapisan navadni i) — imva'lit invalid, 'pila pila, 'siuma sivemu a polglasnik, kakršen je v knjižnem jeziku — 'pas pes, 'krax kruh, ka'rita korito e polglasnik ejevsko-ijevske barve (»mehki polglasnik) — 'zet zid, 'nuo:set nositi, 'lede Kr, Ko ljudje 1 m n r zlogotvorni zvočniki 1 m n r - 'muo:d'lte molite, 'nism nisem, 'meisnc mesec, 'xitr prisi. hitro (n lahko ima pred k g x dvojnico [n], m pa pred f ali [v] varanto [m] — 'sitn ka 'muxa siten ko muha, 'nisrj ga 'vid'o nisem ga videl, 'nism 'vid'o nisem videl i mehkonebni (»trdi«) 1 v zlogu pred nesprednjim samoglasnikom — g'la:va glava m izgovorna dvojnica m-ja pred f ali [v] — 'imfat cepiti {vnašati v telo cepivo\, imva'lit, 'nism 'vid'o n izgovorna dvojnica n-ja pred k g x, (enaka kot v knjižnem jeziku) — 'bä:nka banka, ''ainka Anka, tn'guoir tam gori x nezveneči mehkonebni pripornik, enak knjižnemu h-ju — 'xiša hiša fi (v redkih besedah) nezveneči grlni pripornik — a'fia aha 2 (v redkih besedah) nezveneči goltniški ploziv (ponekod v literaturi zapisan kot q) — 'a:2 povdk. umazan, 'na:2 ne, 'na:'2ä: ne 3 c pred zvenečim nezvočnikom — 'kuo:n3 ga 'bo: konec ga bo 3 glas, ki ustreza knjižnemu dž (npr. v džungla), ali č pred zvenečim nezvočnikom — '$eim džem, 'vi3 ga, 'pöiba vidiš ga, fanta (toda 'vič 'ja vidiš jo) Y x pred zvenečim nezvočnikom — proy 'goiša proti gozdu (toda prox 'man' proti meni) 8.1 Samoglasniki Dolgi samoglasniki 'e: '6: 'e: 'o: 'e: 'ie: 'uo: 'a: 'a: (+ 'a:r) sprednji nesprednji /'a:/ (tudi v 'a:r) ni izrazito dolg. Glasoslovje: Samoglasniki 77 Kratki samoglasniki Naglašeni Nenaglašeni sprednji u 11 e nesprednji e sprednji u o a nesprednji /'i/ in /'u/ nista izrazito kratka. Dolžine /'a:/, /i/ in /u/ se zelo izenačujejo. V slovarju in v oblikoslovnih preglednicah so navedene vse samoglasniške dvojnice, razen pri silabemih 1 (*- al), m (-«- am), n {■*- an), r (-•- ar), ki so nastali v zvezi z moderno samoglasnisko redukcijo, kar pomeni, da ima zapis 're:kalc nezapisano dvojnico 're:klc suknjič. Kadar ob premeni prihaja do mehčanja soglasnika pred zvočnikom oz. kadar pred zvočnikom stoji 1 (kot npr. v primerih 'film ~ 'filem film, polnim, je to v slovarju v geselskem oglavju in v preglednicah v slovarskem uvodu vedno navedeno: 1 —al (razen v položaju za t, d) ~ 'aiklšan ~ 'a:kalšan natančen, izbirčen (toda C'l (*- Cel, obvezno d'l, t'l) - "f'räm'cel ~ "f'räin'c'l Francelj, 'but'1 omejenec) m ~ am (v položaju za 1 «- em) — km'peir ~ kam'peir krompir, 'film ~ 'filem (toda Cm {•*- em — v slovarju in preglednicah vedno navedeno) - c'mp'roija ~ cemp'ro:ja več stavb, stavbe) m ~ am — 'nišam 'vid'o ~ 'nism 'vid'o n ~ an (v položaju za 1 <- en, v položaju za d, t samo n) — 'vasnsto ~ 'vasansto osemsto, 'filn ~ 'filen polnjen, ad'vie:ntn adventen n ~ an (v položaju za d, t samo rj) - 'nisn ga 'vid'o ~ 'nisarj ga 'vid'o nisem ga videl, tn'guoir tam gori r —ar — 'einkrt - 'einkart enkrat, nekoč — r (v popolnem vzglasju ali za samoglasnikom in pred j) — ar'ja:u — r'ja:u — r'ja:u rjav, bo r'ja:u bo rjav 8.2 Soglasniki Zvočniki v m v' m I r n 1 n' j Mehcanost zvočnikov v položaju tik pred sprednjimi samoglasniki v slovarju ni označena. /v/ na koncu besede ne more biti mehčan; nadomešča ga [u]. 78 SLOVARSKI UVOD Nezvočniki P P' t t' c c' č k b b' d d' g f f s s' š X z z' ž (k') (g') Mehčanost nezvočnikov (tudi podaljšanih) v položaju tik pred sprednjimi samoglasniki v slovarju ni označena. 8.3 Dvojnice in zvenečnostne premene Samoglasniške dvojnice /u/ ~ [u] v vzglasju ali za samoglasnikom pred soglasnikom — u'neigat ~ u'ne:gat onegati, pau'neigat ~ (izjemoma pri počasnem govorjenju) pau'neigat /i/ ~ /j/ v vzglasju ali za samoglasnikom pred soglasnikom — j'mei ~ i'mei ime, u j'meina ~ u i'meina v imenu /u/ ~ [u] v vzglasju ali za samoglasnikom pred soglasnikom — bo us'lai ~ bo us'lai bo ušla V istem zlogu ni mogoč sklop /ij/ — 'pi pij (toda 'pijam pijem), 'biti bitij (toda 'bit'ja bitje). Soglasniške dvojnice Tu so navedene le dvojnice, ki so zapisane v tem slovarju, ne pa tudi npr. [w], [D], ['] itd. Zvočniki /v/ ~ [u] v vzglasju, v izglasju in za samoglasnikom pred soglasnikom — u'pet (poleg v popolnem vzglasju običajnejšega u'pet), u'zeimem (poleg v popolnem vzglasju običajnejšega u'zeimem), u 'aiuta (poleg v popolnem vzglasju običajnejšega u 'aiuta), k'raiu, p'raiuma, ja 'ka: u 'reida ~ [u] v vzglasju in za soglasnikom pred soglasnikom — u'pet (poleg u'pet, kar je redko v popolnem vzglasju), u'zeimem (poleg u'zeimem, kar je redko v popolnem vzglasju), u 'aiuta (poleg u 'aiuta, kar je redko v popolnem vzglasju), zron u'sega, 'pair^nas u 'kuxne, na'leu u 'piskrc /m/ ~ [m] pred v f — sanj 'vid'o, 'šimfat /n/ ~ [n] pred k g x - 'bäinka, 'äirjgel ~ [n]] pred v f - imva'lit, 'žamft ar (~ r) ~r (v popolnem vzglasju in pred samoglasnikom — r'jaiu (~ ar'jaiu ~ r'jaiu) Nezvočniki /c/ ~ [3] pred zvenečim nezvočnikom /č/ ~ [3] pred zvenečim nezvočnikom /x/ ~ [y] pred zvenečim nezvočnikom st'ri.3 'boi 'viš ga, 'pöiba proY 'goiša Glasoslovje: Dvojnice in zvenečnostne premene 79 Zvenečnostne ■premene Pred nezvenečim nezvočnikom tudi naslednje besede, v izglasju in pred samoglasnikom ali pred zvočnikom naslednje besede (izjema so nekatere stalne zveze, ki so vse zapisane v slovarju, npr. 'bo:d' 'na, in pravi predlogi, katerih zveneči nezvočniki pred samoglasnikom in pred zvočnikom naslednje besede ohranijo zvenečnost, npr. ub 'ma:ma, ub u'če:ta, ud 'ma:me, ud u'če:ta, braz 'mane, braz 'o:ce): /b/ ~ /p/ g'ruo:p (toda g'ruo:ba) /b'/ ~ /p'/ 'duoip' (toda 'duoibe) /d/ ~ /t/ s'tairt (toda s'ta:rde) /d'/ ~ /V/ p'rit' (toda p'ride) /g/ ~ /k/ 'bo:k (toda 'buo:ga) /z/ ~ /s/ 'mis (toda 'miza) /z'/ ~ /s'/ pa'va:s' (toda pa'va:ze) /ž/ ~ /š/ 'nuo:š (toda 'nuoiža) Pravilo velja tudi za soglasniške sklope, npr. b'rä:st (rod. mu.) ~ b'raizda (im. ed.), 'pUS'te ~ 'pUS't' (oboje vel. za 2. os. ed.). Pred zvenečim nezvočnikom tudi naslednje besede (velja tudi za prave predloge, npr. proy 'goiša): /c/ ~ [3] st'ri.3 ga 'bo: (toda st'ric -a) /c'/ ~ [3'] 'PU3' 'ga: (toda 'puce 'ga: ukaz psu napadi ga) /č/ ~ [3] p'ruo:3 bo 'pa:ršu (toda p'ruo:č) /x/ ~ [y] p'ruy ga 'mä:tra (toda p'rux -a kila) /k/ ~ /g/ 'da:ug za 'xiša (toda 'da:uk -a) /p/ ~ /b/ k'ruoib za 'kura (toda k'ruo:p -a) /P'/ ~ /b'/ 'ka:"'kub' 'ga: (toda 'kupe)" /s/ ~ /z/ na 'no:z be 'ga: (toda 'no:s 'nuo:sa) /s'/ ~ /z'/ p'ruo:z' ga (toda p'ruo:se) /š/ ~ /ž/ 'kuo:ž 'de: uk'ra:j (toda 'kuo:š -a) /t/ ~ /d/ u "ro:d be 'šo: (toda "ro:t -a Rovt) /t'/ ~ /d'/ pram'Ia:d' 'ga: (toda pram'ia:te) Pravilo velja tudi za soglasniške sklope, npr. 'pa:rzd ga ba'li, 'puz'd' 'ga:. V glavi in zaglavju niso upoštevani in zapisani glasovi, ki bi nastali s kombiniranjem prvotnih, zato torej zapis 'ba:t se (nikoli 'ba:c_:e ipd.). 8.4 Preglednica glasov Dvojnice k narečnim oblikam v tej preglednici niso upoštevane. a — ba'näma a — redk. kak 'a: — 'ma:ma, 'pa:rt, s'ta:r, p'ra:uja a: - gra:t, pa:s 'a:r - 'pa:rt, 'ka:rt b - 'ba:ba b: - ubj:e:rčaft b' - 'duo:b'u c — 'ce:gu, imva'licka c: — u'c:e:de, pac„()t're:xe 80 SLOVARSKI UVOD c' - p'rac', 'faic'o č — 'čeišpa, 'pe:č č: — uč^:'re:šne d - 'deida' d: - u'd:a:Ia, udJ:o:ma d' - 'vid'o e - le'puo:ta e - ke'čie:se, u'be:re 'e: - 'nema, ta 'reina 'e: - 'leipe, frei 'e: - 'pe:tak, u'zeimem, 'seir, 'veira, 'be:u § - 'maime, 'lfde, 'poile 'e — 'set, 'cegan 'ie: — 'tieita a — 'vina 9 'a — k'rax f — 'faifla f: - 'aius'puf J:a:jn rapa'ta: f - ut'ruoif u g - 'gugat g: — d'ro:gJ:ugle g' — 'ne:g' be 'maigu 'bet Y — proY 'goiša X — 'xiša x: — proxw':iša R - a'fia i - 'kišta, tele'vizi i — inrva'lit 'i — 'pijam, 'vija 'i - 'kibla > j — 'jaijce, pa j'meina k - 'kukat, 'keidn, t'reike k: - 'pö:bakj:a:ka k' - redk. te t're:k' 2 - 'a:2, 'na:'2ä: 1 - 'lulet, x'väilu 1: - 'baljieip 1 - 'muoid'lte, pe'cikl i - 'luč, p'ramla m — 'mama m: - p'rimia m' - p'rim', 'luoim'u m - sm 'be:u "] - 'šinjfat, iinva'lit, snj 'vid'o »D — sir) 'vid'o n — 'neinen n: — 'neč 'vanw:a g're: n - p'ridn, sn 'so: n' - 'kuoin', uz'dign'u " — 'po:nk, 'boingat n — 'caijtnge, 'nisn ga 'vid'o o — bro'nica, g'leido 'o: - 'goiba, 'ro:k 'o: - 'nöisem, 'köirba, 'cö:j 'uo: - 'kuoiza, 'ruoika uo — redk. guo u b'rieiga p — 'pupat Glasoslovje: Preglednica glasov 81 p: — up^':ietex p' — 'kup'u r — 'riža, s'ta:rt ? — pr'jaimat, brc"lä:n r: — parw':uo:ke s — 'siva s: — s^':ie:stra s' — 'nuois'u, p'ruois' š — 'Šiška š: — 'pišw:a 'ke: t — 'tieita, p'roit, pa'tie:kan't' t: — utj:ie:te, 'buo:t:e t' - 'vait'o, p'rit' u - u'še:sa, 'čairu, 'kup'u, ub're:sku, "tö:pu, 'dairu, "peitru 'u — 'kuxat u — bo u'beu u: — 'nuo:u^:'lä:k v — 'vile v' — p'raiv'u z — 'zizek z: — z^,':ie:mle z' — 'va:z'u, ug'riz'n'u 3 — u'3a:de, st'ri3 'bo: 3' - p'r93' ga ja b'la 3: — na g'luo:n3^:'biksat ž — 'ža:ba 3 — 'šumbus, U3_'()a:gone 3: — prašJiuimbusa 9 Oblikoslovne preglednice 9.0 Splošno V slovarju so pri pregibnih besednih vrstah za poknjiženo iztočnico in za znakom ► praviloma zapisani tile podatki: (1.) narečna iztočnična oblika, tj. prva narečna osnovna slovarska oblika: pri samostalniku im. ed. (ali pri samomnožinskem im. mn.), pri pridevniku (in pri nekaterih povedkovnikih) im. ed. moškega spola, in sicer nedoločna oblika, pri glagolu nedoločnik in pri nekaterih medmetih oblika za 2. os. ed.; (2.) (praviloma okrajšana) neprva osnovna slovarska oblika: pri samostalniku rod. ed. ali mn., pri pridevniku (in pri nekaterih povedkovnikih) im. ed. ženskega in srednjega spola, pri glagolu oblika za 1. (redko za 3«) os. ed. sed. in pri nekaterih medmetih oblika za 2. os. mn.; (3.) razširjena slovarska oblika (lahko jih je tudi več), ki je navedena v zaglavju in ki omogoča tvorbo vseh drugih besednih oblik (lahko npr. tudi za natančnejšo določitev kakovosti premenjenega samoglasnika v obliki ali v več oblikah, kar izhaja iz preglednic), kadar osnovne slovarske oblike ne zadoščajo. Podatek v zaglavju gesla (ali podgesla) ukinja podatke iz oblikoslovne preglednice, razen če se ne začnejo z označevalnikom tudi, star. ali redk., ukinja obliko iz preglednice. Pri samostalniku v zaglavju brez označevalnika navedeni obliki za im. in rod. množine razveljavljata oblike, ki bi sledile iz ednine, in razvijeta celotno paradigmo za množino in dvojino (balonde). 82 SLOVARSKI UVOD Kadar se podatek v zaglavju začne z označevalnikom ali nizom označevalnikov (tudi, star. ali redk.), je treba pred njim upoštevati še obliko iz preglednice (govedo). Dvojnice k osnovnim slovarskim oblikam so navedene v glavi, dvojnice k razširjenim slovarskim oblikam pa — tako kot razširjene slovarske oblike — v zaglavju. Kadar katera od oblik, npr. določeni skloni, velelnik ali oblike deležnika na -1 za posamezne spole pri glagolu, manjka, ga v slovarju na ustreznem mestu nadomešča pomišljaj, v zaglavju pa je po možnosti k temu dodano slovnično pojasnilo (bable, hoj m, bobneti). Kadar je osnovna ali stranska slovarska narečna oblika zapisana v okroglih oklepajih, je zelo redka ali pa tvorjena redakcijsko (dobri m, grebsti se). Obliko, ki je zapisana okrajšano, je treba tvoriti iz tiste, ki stoji pred njo, s tem da je treba pri spremembi upoštevati morebitni premenjeni soglasnik ('nuo:š -ža — rodilnik je 'nuo:ža) ali zlog s premenjenim samoglasnikom ('aijdnek -a, im. mn. -neke — imenovalnik množine je 'aijdneke). Pri samostalnikih krajšava nš (tj. neštevno) omejuje tvorbo oblik na ednino. Opombe v preglednicah se vrstijo tako, da so najprej zapisane pri ednini, nato pri množini in nazadnje pri dvojini, pri posameznem številu pa so najprej zapisane pri moškem, nato pri ženskem in nazadnje pri srednjem spolu. Če v preglednici v stolpcu podatek ni zapisan, velja na ustreznem mestu tisti, ki je zapisan višje. Pregibne besedne vrste razvrščamo v posamezne preglednice glede na končnice: (1.) samostalnike glede na rodilnik in nato glede na imenovalnik (ed., redko mn.), (2.) pridevnike glede na končnico za ž. in s. sp. in nato glede na končnico za rod. ed. m. sp., (3.) glagole pa glede na končnico za 1. os. ed. v sed. 9.1 Samostalnik 9.1.1 Moški spol Rod. ed.: -a (ne za č š ž r j in ne -fga, -aga, -Cga ali -Cga) ■=!> ml -a (za č š ž r j) ■=> m2 -le ali -ne =o m3 -a =!> m4 -ega =o m5 -aga =!> m6 -Cga ali -Cga =fr mf — =o m8 Rod. mn. (pri samomnožinskih samostalnikih — m mn.): -o || -u (ne za 1 n', im. -e) =* ml -o || -u (im. -a) =fr m2 -9 || -u (za 1 n') ■=!> m3 Podatki v zaglavju: (daj. ed. xxx> =o m5/2, m7/3 (im. mn. XXx) =!> ml/5 (or. mn. XXx) =» ml/8b (or. dv. XXX) =0 ml/9 Naglas na osnovi Oblike samostalnikov, ki so naglašeni na končnici, so zapisane v slovarju, zato v preglednici niso predstavljene. Oblikoslovne preglednice; Samostalnik moškega spola 83 ml: Rod . ed. -a (ne za č š ž r j in ne -ega, -aga, -Cga ed. mn. dv. im. ks'ra:k-02 korak ks'raik-e5 ka'rä:k-a rod. ka'rä:k-a3 ka'ra:k-p || -u6 — mn. daj. ks'räik-a ka'rä:k-am tož. = im. (živ. = rod.) ka'raik-e ka'räik-a mest. ka'räik-a ka'rä:k-ex7 = mn. or. ka'räik-a ka'rä:k-am || -ex8 _ 9 = mn. Cga ali -Cga)1 /1 Za primere z osnovo na č ž š r j =*> m2, za primere na -ega =!> m5, za primere na -aga =* m6, za primere na -Cga ali -Cga (tj. s soglasnlkom pred -ga) =* m7. /2 Samostalniki s končnico -a v im.(/tož.) ed. se sklanjajo dalje po tem vzorcu (npr. "a:nza Anza). /3 Nekateri samostalniki imajo samo v rod. ed. končnico -9 (ob osnovi, ki je spremenjena samo pri tej obliki) poleg običajne -a; dalje se sklanjajo po tem vzorcu z osnovo iz imenovalnika ed. (=* m4). /4 Če ima samostalnik slovnično kategorijo živosti (v slovarju je za besed-novrstnim podatkom m določena s podatkom živ.), je v ednini tožilniška oblika enaka rodilniški (npr. b'ra:t-a). Pri samostalnikih s kategorijo neživosti, ki v slovarju ni označena, je v ednini tožilnik enak imenovalniku. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (=* pl/3> ">2/2, m3/l, m5/3> m6/2, m7/^). /5a Kadar je v ed. v zadnjem zlogu osnove naglašeni 'e: ali 'i ali nenaglašeni e ali i, se v im./tož., mn. in mest. mn./dv. (pa tudi v or. mn./dv., kadar je enak mestniku mn./dv. — =o ml/8a) premenjuje ('e: -»■ 'e:, 'i -»■ 'i, e -»■ e, i -»• i). V tem primeru je v zaglavju navedena le oblika za im. mn. — ostale je treba tvoriti po tejle preglednici (tule je premenjeni samoglasnik podčrtan): ed. mn. dv. im. 'a:jdnek-0 ajdovec 'aijdnek-e 'a:jdnek-a rod. 'aijdnek-a 'a:jdnek-o || -u = mn. daj. 'aijdnek-s 'a:jdnek-am tož. 'a:jdnek-0 'aijdnek-e 'aijdnek-a mest. 'a:jdnek-9 'a:jdnek-ex = mn. or. 'aijdnek-9 'a:jdnek-am || 'a:jdnek-ex /5b Kadar se osnova končuje na dva ali več soglasnikov, se nemehčani sogla-sniki mehčajo v im. in tož. mn. ter v mest. mn./dv. (pa tudi v or. mn./dv., kadar je enak mestniku mn./dv. — <=& ml/8a). V tem primeru je v zaglavju navedena le oblika za im. mn. — ostale je treba tvoriti po tejle preglednici (tule je premenjeni soglasnik podčrtan): ed. mn. dv. im. au'gust-0 avgust au'gus't-e au'gust-a rod. au'gust-a au'gust-o || -u = mn. daj. au'gust-9 au'gust-am tož. au'gust-0 au'gus't-e au'gust-a mest. au'gust-9 au'gus't-ex = mn. or. au'gust-a au'gust-am || au 'gus't- ■ex V nekaterih primerih je treba obe pravili iz tukajšnje točke 5 kombinirati (list ► 'list -a, rod. mn. 'lis'te). /6a V rod. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) v rabi končnica -u. Pri samomnožinskih samostalnikih sta zapisani obe rodilniški končnici, ki ju ločita dve pokončni črti (cvikerji; =* m2/3, m3/2). 84 SLOVARSKI UVOD /6b Če se v rodilniku osnova v ed. končuje na -1, se ta v rod. mn. ohranja (angel ► 'aingel -gela, rod. mn. 'äingelo || -u). /7 Hišna imena, ki so samomnožinska in pri katerih na vprašanje kje odgovarjamo s predlogom pri, imajo v mestniku končnico -e (Hrasniki), ki je navedena v zaglavju. /8a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -am v rabi končnica -ex (slovarski zapis bi bil: -am, Bo in -ex). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati: z 'naišam 'pöibam ~ z 'näisax 'pöibex (=i> pl/4a). /8b V or. mn. imajo nekateri samostalniki starinsko in redko končnico -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati: z 'naišme 'deid'me (=o pl/4b, m2/5b, m3/4b, m6/3b). /9 V or. dv. imajo nekateri samostalniki starinsko in redko končnico -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati: z 'naišme 'deid'me (=!> pl/5» m2/6, m3/5» m6/4). m2: Rod. ed. -a (za č š ž r j) ed. mn. im. 'nuoiš-01 noš 'nuoiž-a rod. 'nuoiž-a 'nuo:ž-o || -u3 daj. 'nuo:ž-a 'nuoiž-am tož. = im. (živ. = rod.) 'nuo:ž-a mest. 'nuoiž-a 'nuoiz-ax11 or. 'nuoiž-a 'nuoiž-am || -ax /1 Samostalniki s končnico -a v im. ed. se dalje sklanjajo po tem vzorcu (npr. 'ma'tija -a Matija). /2 o ml/4. /3 =o ml/6a. jh Hišna imena, ki so samomnožinska, imajo v mest. končnico -a (Blekači), ki je navedena v zaglavju. /5a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -am v rabi končnica -ax (slovarski zapis bi bil: -am, Bo in -ax). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati: z g'roibem 'deidam ~ z g'roibex 'deidex (=* pl/*fa). /5b =o ml/8b. /6 =* ml/9. m3: Rod. ed. -le ali -ne ed. mn. im. 'va:gan'-0 ogenj 'vaign-e rod. 'va:gn-e 'vaign'-o || -u2 daj. 'vaign-e 'va:gn-em tož. = im. (živ. = rod.) 'vaign-e mest. 'va:gn-e 'vaign-ex3 or. 'vaign-e 'vaign-em || -ex11 /1 =* ml/4. /2 =o ml/6a. /3 Hišna imena, ki so samomnožinska, imajo v mest. končnico -e (Žolji), ki je navedena v zaglavju. dv. 'vaign-e = mn. _ 5 — mn. Oblikoslovne preglednice: Samostalnik moškega spola 85 /4a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -em v rabi končnica -ex (slovarski zapis bi bil: -em, Bo in -ex). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (■=*> pl/^a). /lih =o ml/8b. /5 =*> ml/9. m4: Rod. ed. -a ed. im. g'la:t-0 glad rod. g'laid-s1 daj. g'lä:d-a itd. =o ml /1 Poleg končnice -a imajo nekateri samostalniki samo v rod. ed. končnico -a, in to ob premenjeni osnovi, iz katere se ne tvorijo nadaljnje oblike (=* ml/3). (Primerov s kategorijo živosti in torej v ednini s tožilnikom, ki bi bil enak rodilniku, ni.) m5: Rod. ed. -ega im. rod. daj. tož. mest. or. ed. 'mašk-e1 moški 'mašk-ega 'mašk-ema2 — im. (živ. = rod.) 'mašk-ema2 'mašk-ems2 'mašk-e o 'mask-ex o 'mašk-em 'mašk-e 'mašk-ex 'mašk-em dv. 'mašk-a 'mašk-a -ex /la Nekateri samostalniki imajo končnico -0, sicer pa je ali ena ali druga navedena v slovarju. /lb Kadar je v ed. v zadnjem zlogu osnove naglašeni 'e: ali 'i ali nenaglašeni e ali i, se premenjuje v vseh sklonih, razen v im./tož. dv. ('e: -*■ 'e:, 'i -»■ 'i, e -*• e, i -»• i); kadar se osnova končuje na dva ali več soglasnikov, nemehčane sogla-snike zamenjajo mehčani v vseh sklonih, razen v im./tož. dv. Oblike je treba tvoriti po tejle preglednici: ed. im. f lö:sers'k-e flosarski bal f 16:sers'k-e f lö:sersk-a rod. f lö:sers'k-ega f'lö:sers'k-ex o = mn. daj. f lö:sers'k-ema f lo:sers'k-em tož. = im. (živ. = rod.) f lo:sers'k-e f 16:sersk-a mest. f'16:sers'k-ema f'16:sers'k-ex = mn. or. f lö:sers'k-ema f'löisers'k-em || -ej 4 = mn. /2 V daj., mest. in or. ed. imajo nekateri samostalniki — predvsem krajevna imena — prevladujočo končnico -em (npr. Otok), kar je navedeno v zaglavju kot podatek za daj. ed. /3 =!> ml/4. /4a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -em v rabi končnica -ex (slovarski zapis bi bil: -em, Bo in -ex). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika (*> pl/4a). se morata ujemati: z naišam 'maškem 'na:šax maskex 86 SLOVARSKI UVOD /hb V or. mn. imajo nekateri samostalniki starinsko in redko končnico -eme, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati: z 'naišme 'maškeme (=!> pl/4b). /5 V or. dv. imajo nekateri samostalniki starinsko in redko končnico -eme, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati: z 'naišme (d'veime) 'maškeme (=!> pl/5). m6: Rod. ed. -aga (za č š ž r j) im. ed. mn. dv. 'biuš-a1 bivši 'biuš-a 'biuš-a IT__•_»_______ ll__-..X_____ rod. 'biuš-aga 'biuš-ax = mn. daj. 'biuš-ama 'biuš-am tož. = im. (živ. = rod.)2 'biUŠ-a mest. 'biuš-ama 'biuš-ax or. 'biuš-ama 'biuš-am || -ax3 = mn. /1 Nekateri samostalniki imajo končnico -0, sicer pa je ali ena ali druga navedena. /2 =o ml/4. /3a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -am v rabi končnica -ax (slovarski zapis bi bil: -am, Bo in -ax). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (=o pl/4a). /3b =!> ml/8b. /4 ■=!> ml/9. m7: Rod. ed. -Cga ali -C"ga ed. mn. dv. im. ba'lem-01 bolni = m5; = = m65 = m5; = = mG rod. ba'lein-ga2 daj. ba'le:n'-ma3 tož. = im. (živ. = rod.) mest. ba'le:n'-ma or. ba'lein'-ma /1 Nekateri samostalniki imajo končnico -a (npr. (te) s'ta:ra stavi); ena ali druga je v slovarju navedena. /2a V zadnjem zlogu osnove naglašeni 'e: ali 'i ali nenaglašeni e ali i se od rod. ed. dalje premen ju je v vseh sklonih, razen v tož. ed., ki je enak imenoval-niku, in v rod. mn./dv. s končnico -a ('e: -*• 'e:, 'i -► 'i, e -»■ e, i -*■ i); kadar se osnova končuje na dva ali več soglasnikov, se na istih mestih nemehčani sogla-sniki premenjujejo z mehčanimi. /2b Do premene pred g iz končnice (n -♦ n, š -♦ ž itd.) pride samo v rod. ed., zato je v takih primerih v zaglavju navedena tudi oblika za daj. ed., ki velja tudi za mest. in or. ed. /3 Kadar v daj., mest. in or. ed. pride do premene osnove glede na rodilni-ško, je to v zaglavju navedeno kot podatek za daj. ed. /4 => ml/4. /5 Po preglednici m6 je treba tvoriti oblike, kadar se osnova končuje na č š ž r j. Oblikoslovne preglednice: Samostalnik moškega spola 87 m8: Rod. ed. ~ Oblike v vseh sklonih so enake obliki v im. ed. (deci). 9.1.2 Ženski spol Rod. ed.: -e (v im. ed. ne -le ali -ne, rod. mn. ne -ex) =i> žl -a (za č š ž r j, rod. mn. ne -9x) >=!> ž2 -le ali -ne (v im. ed. -le ali -ne) =o ž3 -e =f> ž4 -a (za č š ž r j) => ž5 -e (rod. mn. -ex) =0 ž6 -e (za č š ž r j, rod. mn. -sx) =* ž7 -'i (ne za č š ž r j) ■=!> ž8 -'i (za č š ž r j) =0 ž9 Rod. mn. (pri samomnožinskih samostalnikih — ž mn.): -0 (lahko tudi na -u-0, im. -e) =0 žl -0 (im. -a) ■=!> ž2 -0 (tj. -C-0, im. -e, daj. -em) =* ž3 -e (im. -e) ■=!> žf\ -a (im. -s) ■=*> Ž5 -'i (im. -'i) =■> ž8, ž9 Podatki v zaglavju: (daj. ed. XXx) =!> Ž8/2 (rod. mn. XXx) ■=!> Žl/3, Ž2/2, Ž3/1 (or. mn. XXx) ■=* Žl/^b (or. mn./dv. XXx) =0 ž8/3b (or. dv. XXX) =i> Žl/6 Naglas na osnovi žl: Rod. ed. -e (in v im. ed. ne -le ali -ne, rod. mn. ne -ex)1 ed. mn. dv. im. 'lo:p-a lopa 'lo:p-e 'lo:p-e in -e5 rod. 'loip-e2 'lo:p-03 = mn. daj. 'Io:p-e 'lo:p-am tož. 'lo:p-a 'lo:p-e 'lo:p-e in -e5 mest. 'io:p-e 'io:p-ex = mn. or. 'lo:p-e 'Zoip-am || -ex" 6 = mn. /1 Za primere na -le ali -ne v im. ed. ■=> ž3, za primere na -§x v rod. mn. «=> ž6. /2a Kadar je v im. ed. v zadnjem zlogu osnove naglašeni 'e: ali 'i ali nena- glašeni e ali i, se v rod., daj., mest. in or. ed. ter v im. in tož. mn./dv. (pa tudi v or. mn./dv., kadar je enak mestniku mn./dv. — =0 ž4) premenjuje ('e: -» 'e:, 'i -*• 'i, e -»• e, i -► i). V tem primeru je treba iz oblike za rod. ed. tvoriti preostale po tejle preglednici: 88 SLOVARSKI UVOD ed. rod. daj. tož. mest. mn. 'lip-e 'lip-0 dv. lip-am 'lip-e 'lip-ex 'lip-e 'lip-a lipa 'lip-e 'liP~§ in 'lip-e 'lip-0 = mn. 'lip-e 'lip-a 'lip-e 'lip-e /2b Kadar se osnova končuje na dva ali več soglasnikov, se soglasniki, ki so v im. ed. nemehčani, mehčajo v rod., daj., mest. in or. ed. ter v im. in tož. mn./dv. (pa tudi v or. mn./dv., kadar je enak mestniku mn./dv. - =!> žl/4). V tem primeru je treba iz oblike za rod. ed. tvoriti preostale po tejle preglednici: 'lip-am || 'lip-ex ed. mn. dv. im. 'ceist-a cesta 'ceis't-e 'ceis't-e in -e rod. 'ceis't-e 'ceist-0 = mn. daj. 'ceis't-e 'ceist-am tož. 'ceist-a 'ce:s't-e 'ceis't-e in -e mest. 'ceis't-e 'ceis't-ex = mn. or. 'ceis't-e 'ce:st-am 1 'ceis 't- -ex V nekaterih primerih je treba obe pravili iz te točke kombinirati (ženska ► 'žeinska 'zein's'ke). /3 Kadar v rod. mn./dv. pride do premene osnove tipa 'buku, 'aifan, je to navedeno v zaglavju kot podatek za rod. mn. — Zvenečnostne premene tipa 'žaiga 'žaik ali 'rizba 'risp v zaglavju niso zapisane. /4a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -am v rabi končnica -ex (slovarski zapis bi bil: -am, Bo in -ex). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati: z 'naišam 'jaipkam ~ z 'naisax 'jäipkex (=» pl/4a). /kb V or. mn. imajo nekateri samostalniki tudi starinsko in redko končnico -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati: z 'naišme 'baibme (=* pl/4b, ž2/3b, ž3/2b, ž4/2b, ž5/lb). /5 Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku, deležnika na -1 ali pridevniškega zaimka in samostalnika v im./tož. dv. se morata ujemati: (d've:) 'mičkane 'loipe ~ (d've:) 'mičkane 'lo:pe (=* pl/6, Ž2/4, Ž3/3» ž6/3, Ž7/2, g-DEL/3). /6 V or. dv. imajo nekateri samostalniki tudi starinsko in redko končnico -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati: z 'naišme 'baibme (=J> pl/5, Ž2/5, Ž3/4-, ž4/3, Ž5/2). ž2: Rod. ed. - ed. im. 'xiš-a rod. 'xiš-a daj. 'xiš-a tož. 'xiš-a mest. 'xiš-a or. 'xiš-a /1 Za prin /2 Kadar •> a (za č š ž r j, rod. mn. ne -ax)1 hiša xis-a xiš-0z xiš-am xiš-a xiš-ax xiš-am II -ax3 'xiŠ-3 in -a* = mn. 'xiŠ-3 in -a" 3 na -ax v rod. mn. =& ž7-v rod. mn./dv. pride do premene osnove tipa 'sieistar, ka'meidi, je to navedeno v zaglavju kot podatek za rod. mn. Oblikoslovne preglednice; Samostalnik ženskega spola 89 /3a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -am v rabi končnica -ax (slovarski zapis bi bil: -em, Bo in -ax). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati {<=& pl/4a). /3b => žl/4b. /k =s> žl/5. /5 ^> žl/6. ž3: Rod. ed. -le ali -ne (in tudi v im. ed. -le ali -ne) ed. mn. dv. im. 'pin-e pinja 'pin-e 'pin-e in -e3 rod. 'pin-e 'pin'-O1 = mn. daj. 'pin-e 'pin-em tož. 'pin-e 'pin-e 'pin-e in -e3 mest. 'pin-e 'pin-ex = mn. or. 'pin-e 'pin-em II -ex2 4 = mn. /la Kadar v rod. mn./dv. pride do premene osnove tipa 'sairan', je to navedeno v zaglavju kot podatek za rod. mn. /lb Končni soglasnik je v rod. mn./dv. mehčan (mehčanost ni zapisana pri 1, je pa pri n). /2a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -em v rabi končnica -ex (slovarski zapis bi bil: -em, Bo in -ex). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (=o pl/4a). /2b =fr žl/4b. /3 =* žl/5. /4 =o žl/6. ž4: Rod . ed. -e ed. mn. im. 'rat-01 rit 'rit-e rod. 'rit-e1 'rit-e daj. 'rit-e 'rit-em tož. 'rat-0 'rit-e o mest. 'rit-e 'rit-ex or. 'rit-e 'rit-em dv. = mn. -ex i ali nena- I«. !-• . 1-1 /la Kadar je v im. ed. v zadnjem zlogu osnove naglašeni 'e: ali glašeni e ali i, se premenjuje v vseh sklonih, razen v tož. ed. ('e: -*■ "e:, "x -»• "i, e -»• e, i -*■ i). V tem primeru je treba iz oblike za rod. ed. tvoriti preostale po tejle preglednici: ed. mn. im. 'nit-0 nit 'nit-e __ o rod. 'nit-e 'nit-e daj. 'nit-e 'nit-em tož. 'nit-0 'nit-e mest. 'nit-e __ o 'nit-ex or. 'nit-e 'nit-em dv. = mn. -ex /lb Kadar se osnova končuje na dva ali več soglasnikov, se soglasniki, ki so v im. ed. nemehčani, mehčajo v vseh sklonih, razen v im./tož. ed.: 90 SLOVARSKI UVOD im. rod. daj. tož. mest. or. /2a V or ed. ža:last-0 žalost ža:las't-e ža:Ias't-e ža:last-0 ža:las't-e ža:las't-e mn./dv. mn I v O dv. ža:las't-e ža:las't-e ža:las't-em ža:las't-e ža:las't-ex ža:las't-em -ex je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -em v rabi končnica -ex (slovarski zapis bi bil: -em, Bo in -ex). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (=*> pl/4a). /2b ■=> žl/4b. /3 ^> žl/6. č š ž r j) mn. dv. 'lUČ-3 = mn. 'luč-a 'luč-am 'luč-a 'luč-ax 'luč-am || -ax1 = mn.2 /la V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -em v rabi končnica -ex (slovarski zapis bi bil: -am, Bo in -ax). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (=!> pl/4a). /lb =*> žl/4b. /2 =o žl/6. Ž5: Rod ed. -a (z? ed. im. 'luč-0 luč rod. 'luč-a daj. 'luč-a tož. 'luč-0 mest. 'luč-a or. 'luč-a Ž6: Rod . ed. -e (r od. mn. -ex) ed. mn. im. de'žurn-a dežurna de'žurn-e rod. de'zurn-e1 de'žurn-ex daj. de'žurn-e de'žurn-em tož. de'žurn-a de'zurn-e mest. de'žurn-e de'žurn-ex or. de'žurn-e de'žurn-em dv. de'žurn-e tudi -e3 . o = mn. de'žurn-e tudi -e3 . e = mn. -ex /la Kadar je v im. ed. v zadnjem zlogu osnove naglašeni 'e: ali 'i ali nena-glašeni e ali i, se premenjuje v vseh sklonih, razen v tož. ed. ('e: -»■ 'e:, 'i -»• 'i, e -* e, i -»■ i) (■=> žl/2a. /lb Kadar se osnova končuje na dva ali več soglasnikov, se soglasniki, ki so v im. ed. nemehčani, mehčajo v vseh oblikah, razen v tož. ed.; morebitno mehčanje se zapisuje pri nezadnjem soglasniku (nedeljska ► ne'deilska -s'ke) (=o žl/2b. /2a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -em v rabi končnica -ex (slovarski zapis bi bil: -em, Bo in -ex). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (=» pl/^fa). /2b V or. mn. imajo nekateri samostalniki tudi starinsko in redko končnico -eme ali -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati (■=*> pl/4b). Obllkoslovne preglednice: Samostalnik ženskega spola 91 /3 =o žl/5. /4 V or. dv. imajo nekateri samostalniki tudi starinsko in redko končnico -eme ali -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati (=* pl/5)> ž7: Rod . ed. -a ed. (za č im. s'ta:r-a stava rod. s'ta:r-a daj. s'ta:r-a tož. s'ta:r-a mest. s'tä:r-a or. s'tä:r-a š ž r j, rod. mn. -ax) stair-a s'ta:r-ax s'täir-am s'ta:r-a s'tä:r-ax s'tair-am II -ax1 dv. s'tä:r-a tudi -az = mn. s'ta:r-a tudi -a2 /la V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -am v rabi končnica -ax (slovarski zapis bi bil: -am, Bo in -ax). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (<=> pl/4a). /lb V or. mn. imajo nekateri samostalniki tudi starinsko in redko končnico -eme ali -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati (=* pl/4b). /2 c* žl/5. /3 V or. dv. imajo nekateri samostalniki tudi starinsko in redko končnico -eme ali -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati (=* pl/5)- Naglas v vod. ed. na končnici ž8: Rod. ed. -'i (ne za č š ž r j)1 ed. im. 'po:t-0 pot rod. pa't-i daj. 'po:t-e2 tož. 'po:t-0 mest. 'poit-e2 or. 'poit-e2 dv. = mn. pa't-1 pa't-i pa't-e:m (in -'e:m) pa't-i pa't-e:x (in Je:x) pa't-e:m (in -e:m) || pa't-e:x (in -e:x)3 = mn. /1 Za primere z osnovo na č š ž r j =* ž7- /2 V daj., mest. in or. ed. pride do premene osnove; v tem primeru je oblika navedena v zaglavju kot podatek za daj. ed. (cev). /3a V or. mn./dv. sta predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -'e:m (in -'e:x) v rabi tudi končnici -'e:x (in -'e:x) (slovarski zapis bi bil: -'e:m (in -'e:m), Bo in -'e:x (in -'e:x)). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati: z 'duo:s'tem pa'teim ~ z 'duois'tex pa'teix (=!> pl/4a). /3b V or. mn./dv. imajo nekateri samostalniki končnico -'mi, ki je navedena v zaglavju kot podatek za or. mn./dv. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati: za mn. z 'naišme ceu'mi itd., za dv. š 'čairneme ceu'mi itd. (=» pl/4b, pl/5). 92 SLOVARSKI UVOD ž9: Rod. ed. -'i (za č š ž r j) ed. lm. 'pe:č-0 peč rod. pe'č-i daj. 'pieič-a1 tož. 'pe:č-0 mest. 'pieič-a1 or. 'pieič-a1 /1 ■=*> ž8/2. /2a =* ž8/3a. /2b =0 ž8/3b. 9.1.3 Srednji spol dv. pe'č-i pe'č-1 pe'č-e:m (in -'eim) pe'č-i pe'č-eix (in -'eix) pe'č-eim (in -'eim) || pe'č-e:x (in -'eix)2 Rod. ed.: -a (ne za č š ž r j in ne -ega, -aga, -Cga ali -Cga) =0 si -a (za č š ž r j) =0 s2 -le ali -ne =0 s3 -ega =s> s4 -aga (za č š ž r j) ■=!> s5 -Cga ali -Cga =* s6 ~ =* s7 Rod. mn. (pri samomnožinskih samostalnikih — s mn.): -0 (im. -e) ■=» si -0 (im. -a) =J> s2 Podatki v zaglavju: ■=*> Sl/4, s2/2, s3/l (or. mn. XXx) =0 sl/5b (or. dv. XXX) =!> Sl/7 Naglas na osnovi si: Rod. ed. -a (ne za č š ž r j in ne -ega, -aga, -Cga ali -Cga)1 ed. mn. im. 'meist-a mesto 'meis't-e3 rod. 'meist-a 'meist-04 daj. 'meist-a 'meist-am tož. = im. (živ. = rod.) 'me:s't-e mest. 'meist-a 'me:s't-ex or. 'me:st-a 'meist-am || 'me:s't-ex5 dv. 'meis't-e in 'meist-a6 'meis't-e in 'meist-a6 /1 Za primere z osnovo na č ž š r j >=!> s2, za primere na -ega =o sb, za primere na -aga =!> s5, za primere na -Cga ali -Cga (tj. s soglasnikom na koncu osnove) =* s6. /2 Če ima samostalnik slovnično kategorijo živosti (v slovarju je za besed-novrstnim podatkom s določena s podatkom živ.), je v ednini tožilniška oblika enaka rodilniški (npr. te'leit-a). Pri samostalnikih s kategorijo neživosti, ki v slovarju ni označena, je v ednini tožilniška končnica enaka imenovalnlški. Oblikoslovne preglednice: Samostalnik srednjega spola 93 Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (=!> pl/3> s2/l, s3/l, s4/3> s5/2, s6/3). /3a Kadar je v ed. v zadnjem zlogu osnove naglašeni 'e: ali 'i ali nenaglašeni e ali i, se v im., tož. in mest. mn./dv. (pa tudi v or. mn./dv., kadar je enak mestniku mn./dv. — =J> sl/4) premenjuje ('e: -»■ 'e:, 'i -* 'i, e -* e, i -»■ i). V tem primeru je v zaglavju navedena le oblika za im. mn. — ostale je treba tvoriti po tejle preglednici (premenjena mesta so tule podčrtana): ed. im. ka'le:s-a kolo rod. ka'le:s-a daj. ka'le:s-a tož. = im. (živ. mest. ka'le:s-a or. ka'le:s-a dv. ka'le:s-e ka'leis-0 ka'le:s-am rod.) ka'le:s-e ka'le:s-ex ka'le:s-am || ka'le:s-ex ka'le:s-e in ka'le:s-a = mn. ka'le:s-e in ka'le:s-a /3b Kadar se osnova končuje na dva ali več soglasnikov, se soglasniki, ki so v im. ed. nemehčani, mehčajo v im., tož. in mest. mn./dv. (pa tudi v or. mn./dv., kadar je enak mestniku mn./dv. — o sl/5 —, ter v or. mn. s končnico -me in or. dv. s končnico -me). V tem primeru je v slovarju v zaglavju navedena le oblika za im. mn. — ostale je treba tvoriti po osnovni preglednici si (kjer so preglasen! soglasniki podčrtani). /4 Kadar v rod. mn./dv. pride do premene osnove tipa 'vaikan, je to navedeno v zaglavju kot podatek za rod. mn. — Zvenečnostne premene tipa ža'le:za ža'le:s ali g'neizda g'neist v zaglavju niso zapisane. /5a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -am v rabi končnica -ex (slovarski zapis bi bil: -am, Bo in -ex). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (=o pl/4a). /5b V or. mn. imajo nekateri samostalniki tudi starinsko in redko končnico -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati (■=» pl/4b, s2/3b, s3/3b). /6 Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku, deležnika na -1 ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati: (d've:) 'veilke 'meis'te ~ (d'vä:) 'veilka 'meista, (d've:) s'taira 'jaijce ~ (d'vä:) s'täira 'jaijca ("» pl/7, p2/4, s3/4, s5/4, g-DEL/4). /7 V or. dv. imajo nekateri samostalniki tudi starinsko in redko končnico -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati (■=£ pl/5> s2/5, s3/5)> s2: Rod . ed. -a (za č š ž r j) ed. mn. im. 'reibr-a rebro 're:br-a rod. 're:br-a 're:bar-02 daj. 're:br-a 'reibr-am tož. = im. (živ. = rod.) 're:br-a mest. 're:br-a 're:br-ax or. 'reibr-a 're:br-am dv. 're:br-a in -a 'reibr-a in -a11 -axJ /1 =» sl/2. /2 Kadar v rod. mn./dv. pride do premene osnove tipa 'reibar, je to navedeno v zaglavju kot podatek za rod. mn. 94 SLOVARSKI UVOD /3a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -am v rabi končnica -ax (slovarski zapis bi bil: -am, Bo in -ax). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati: zw:'Iö:mlenem 'reibram ~ z^:'lö:mlenex 're:brax (=o pl/4a). /3b =o sl/5b. /4 =o sl/6. /5 =!> sl/7. s3: Rod. ed. -le ali -ne ed. mn. dv. im. 'po:l-e (Bo tudi -e) polje 'po:l-e 'po:l-e in rod. 'poil-e 'poil-O1 = mn. daj. 'po:l-e 'po:l-em tož. = im. (živ. = rod.) 'po:l-e 'po:l-e in mest. 'po:l-e 'po:l-ex = mn. or. 'po:l-e "poil-em || -ex2 t = mn. /1 sl/2. /2 Kadar v rod. mn./dv. pride do premene osnove, je to navedeno v zaglavju kot podatek za rod. mn. /3a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -em v rabi končnica -ex (slovarski zapis bi bil: -em, Bo in -ex). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati: z 'veilkem 'poilem ~ z 'veilkex 'poilex (^ pl/4a). /3b =o sl/5b. /4 ■=» sl/6. /5 o sl/7. s4: Rod. ed. -ega ed. mn. dv. im. 'beil-a belo 'beil-e ■be:l-e m 'be:l-a5 rod. 'beil-ega1 'be:l-ex _»_ e = mn. daj. 'beil-ema2 'beil-em tož. = im. (živ. = rod -)3 'be:l-e 'be:l-e in 'be:l-a5 mest. 'be:l-ema2 'be:l-ex = mn. or. 'beil-ema3 'beil-em || -ex4 e = mn. /1 V zadnjem zlogu osnove naglašeni 'e: ali 'i ali nenaglašeni e ali i se od rod. ed. dalje premen ju je v vseh sklonih, razen v tož. ed., ki je enak imenoval-niku, in v rod. mn./dv. s končnico -a ('e: -»■ 'e:, 'i -»• 'i, e -»• e, i -»• i); kadar se osnova končuje na dva ali več soglasnikov, se na istih mestih nemehčani sogla-sniki premen ju jejo z mehčanimi ('čista 'cis'tega itd.). (V osnovni preglednici s4 je premen jeni samoglasnik podčrtan.) /2a V daj., mest. in or. ed. imajo nekateri samostalniki — predvsem krajevna imena — prevladujočo končnico -em (Ljubno), kar je navedeno v zaglavju kot podatek za daj. ed. /2b Kadar v daj., mest. in or. ed. pride do premene osnove, je to v zaglavju navedeno kot podatek za daj. ed. /3 =!> sl/2. /4a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -em v rabi končnica -ex (slovarski zapis bi bil: -em, Bo in -ex). Glasovni Oblikoslovne preglednice: Samostalnik srednjega spola 95 končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (=o pl/4a). /4b V or. mn. imajo nekateri samostalniki tudi starinsko in redko končnico -eme ali -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati (=o pl/4b). /5 V or. dv. imajo nekateri samostalniki tudi starinsko in redko končnico -eme ali -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati (=o pl/5)- s5: Rod. ed. -aga (za č š ž r j) ed. mn. im. 'duo:br-a döbvo 'duo:br-a rod. 'duoibr-aga 'duo:br-ax daj. 'duo:br-amal 'duoibr-am tož. = im. (živ. = rod.) 'duoibr-a mest. 'duoibr-ama1 'duo:br-ax or. 'duoibr-ama1 'duoibr-am || -ax3 /1 =o s4/2a-b. /2 ^> sl/2. /3a V or. mn./dv. je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -am v rabi končnica -ax (slovarski zapis bi bil: -am, Bo in -ax). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (=o pl/4a). /3b V or. mn. imajo nekateri samostalniki tudi starinsko in redko končnico -sme ali -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati (■=!> pl/*fb). Ih =fr sl/6. /5 V or. dv. imajo nekateri samostalniki tudi starinsko in redko končnico -eme ali -me, ki je navedena v zaglavju. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati (=* pl/5)- s6: Rod. ed. -Cga ali -Cga ed. im. 'čist-a čisto rod. 'ciz'd'-ga1 daj. 'čis't'-ma2 tož. = im. (živ. = rod.)' mest. 'cis't'-ma or. 'cis't'-ma /la V zadnjem zlogu osnove naglašeni 'e: ali 'i ali nenaglašeni e ali i se od rod. ed. dalje premen ju je v vseh sklonih, razen v tož. ed., ki je enak imenoval-niku, in v rod. mn./dv. s končnico -a ('e: -»■ 'e:, 'i -*■ 'i, e -»■ e, i -*■ i); kadar se osnova končuje na dva ali več soglasnikov, se na istih mestih nemehčani sogla-sniki premenjujejo z mehčanimi (v preglednici so premenjena mesta podčrtana). /lb Do premene pred g iz končnice (n -»■ n, š -»■ ž itd.) pride samo v rod. ed., zato je v takih primerih v zaglavju dodatno navedena tudi oblika za daj. ed., ki velja še za mest. in or. ed. dv. 'duo:br-a in -a" = mn. 'duo:br-a in -a4 = mn. = mn. mn. dv. =!> s4; =* s54 =o s4; ■=*> S54 96 SLOVARSKI UVOD /2 Kadar v daj., mest. in or. ed. pride do premene osnove glede na rodilni-ško, je to v zaglavju navedeno kot podatek za daj. ed. /3 ■=> sl/2. /k Preglednico s5 je treba uporabiti pri tvorbi oblik, kadar se osnova končuje na č š ž r j. s7: Rod. ed. ~ Oblike v vseh sklonih so enake obliki v im. ed. (jesti). 9.2 Pridevnik (ter pridevniški zaimek in izpridevniški povedkovnik) in s. sp. ed.: -a -a (ne za č š ž r j, rod. ed. -a -a (za č š ž r j, rod. ed. m. -a -a (ne za č š ž r j, rod. ed. -a -a (za č š ž r j, rod. ed. m. -ne -e ali -le -e <=» p5 ~ ~ =0 p6 m. sp. -ega) =0 pl sp. -9ga) =fr p2 m. sp. -oga, -Cga ali -Cga) ■=* p3 sp. -Cga) =0 p4 Podatki v zaglavju: (rod. ed. m. sp. XXX> O pl~5> pl/2, p3/3& (rod. ed. ž. sp. XXx) =!> p3/^ (daj. ed. m. sp. XXx) =0 p3/5a. pV^ pl: Končnici za ž. in s. sp. -a -9 (ne za č š ž r j, rod. ed. m. sp. -ega) m. sp. ž. sp. s. sp. ed.: im. 'doižan-01 1 dolžen 'doižn- -a 'doižn-a rod. 'doižn- ega2 'doižn- -e = m. sp. daj. 'doižn- -ema 'doižn- -e tož. = im. (živ. : = rod. )3 'doižn- -a = im, . (živ. mest. 'doižn- -ema 'doižn- -e = m. sp. or. 'doižn- -ema 'doižn- -e e mn.: im. 'doižn- -e 'doižn- -e = ž. sp. rod. 'doižn- -ex = m. sp. = m. sp. daj. 'doižn- -em tož. 'doižn- -e mest. 'doižn- -ex or. 'doižn- -em H -ex"" e II -»•—»lb -eme 0 e dv.: im. 'doižn- -a 'doižn- -e 0 tudi -e6 'doižn-e j • 0 rod. 'doižn- -ex 0 = m. sp. = m. sp. daj. 'doižn- -em tož. 'doižn- -a 'doižn- -e e tudi -e6 'doižn-e j mest. 'doižn- -ex = m. sp. = m. sp. or. 'dolžn- -em || -ex4a II -eme5 = rod.)3 /1 Določna oblika je enaka obliki za im. mn. -in v im. ed. m. sp. nimajo določne oblike. m. sp. Pridevniki na -en ali /2 Kadar je v im. ed. v zadnjem zlogu osnove naglašeni 'ei ali 'i ali nena- glašeni e ali i, se premenjuje ('ei -► 'e:, 'i -► 'i, e, 1 i) v vseh sklonih, Oblikoslovne preglednice: Pridevnik 97 razen v im. ed. vseh spolov in tož. ed. ž. sp. (in tož. ed. m./s. sp., če je enak imenovalniku), in v im./tož. dv. m. (in s.) sp. Kadar se osnova končuje na dva ali več soglasnikov, se v istih položajih nemehčani soglasniki mehčajo. V tem primeru je v zaglavju navedena le oblika za rod. ed. m. sp. — ostale je treba tvoriti po tejle preglednici (v kateri sta premenjena samoglasnik in soglasnik podčrtana): ed.: im. m. sp. 'čist-0 čist ž. sp. 'čist-a s. sp. 'čist-a rod. daj. tož. 'cis't-ega 'cis't-ema = im. (živ. = = rod. 'čis't-e 'čis't-e 'čist-a = m. sp. = im. (živ. = rod.) mest. 'cis't-ema _____ o 'čis't-e Ä m. sp. or. 'cis't-ema 'cis't-e mri.: im. 'cis't-e 'čis't-e = ž. sp. rod. 'cis't-ex _____ o = m. sp. = m. sp. daj. tož. 'čis't-em 'čis't-e mest or. 'čis't-ex 'cis't-em || -ex|| -erne o o dv.: im. 'čist-a » 'cis't-e tudi -e 'čis't-§ in 'čist-a rod. 'cis't-ex _____ o = m. sp. — m. sp. daj. tož. 'čis't-em 'čist-a 'čis't-e _____ o tudi -e 'cis't-e in 'čist-a ______ O 9 mest 'čis't-ex _____ o = m. sp. = m. sp. or. 'cis't-em II -ex || -eme /3 če ima samostalnik slovnično kategorijo živosti (v slovarju je pri samostalnikih označena s slovničnim podatkom živ. za podatkom za spol m ali s), je v ednini tožilniška oblika enaka rodilniški (npr. b'räita, te'leita). Pri samostalnikih s kategorijo neživosti, ki v slovarju ni označena, je v ednini tozilnik enak imenovalniku. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati (=* ml/4, sl/2, P2/2, p3/6, p4/5, p5/l). /4a V or. mn./dv. vseh spolov je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -em v rabi končnica -ex (slovarski zapis bi bil: -em, Bo in -ex). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati: z 've:lkem 'pöibam ~ z 've:lk§x 'pöibex ipd. (=* ml/8a, m2/5a m3/4a, m5/4a, m6/3a, žl/*fa, ž2/3a, ž3/2a, ž4/2a, Ž5/Ia, ž6/2a, Ž7/Ia, ž8/3a, ž8/3b, sl/5a, s2/3a, s3/3a, s4/4a, s5/3, p3/7a, p5/2a). /4b V or. mn. vseh spolov je pri pridevnikih in pridevniških zaimkih ob nekaterih samostalnikih mogoča tudi starinska in redka pridevniška končnica -eme; posebna samostalniška končnica v or. mn. je vsakič navedena v zaglavju pri samostalniku. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati: z k'ra:škeme 'de:d'me, š 'ča:rneme ceu'mi ipd. (=o ml/8b, m5/4b, žl/4b, ž6/2b, ž7/lb, ž8/3b° sl/5b, s4/4b, s5/3b, p5/2b).'" /5 V or. dv. vseh spolov je pri pridevnikih in pridevniških zaimkih ob nekaterih samostalnikih mogoča tudi starinska in redka pridevniška končnica -eme; posebna samostalniška končnica v or. dv. je vsakič navedena v zaglavju pri samostalniku. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati: z 've:lkeme 'de:d'me, z d'veime 'ča:rneme ceu'mi itd. (=o ml/9, m5/5. žl/6, Ž6/4, Ž7/3, ž8/3b, si/7, s5/5,' p5/3). ' 98 SLOVARSKI UVOD /6 Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika v im./tož. dv. ž. sp. se morata ujemati: (d'vei) 'veilke 'ioipe ~ (d'vei) 'veilke 'loipe itd. (■=!> žl/5, p5/^). /7 Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika v im./tož. dv. s. sp. se morata ujemati: (d've:) 'veilke 'meis'te ~ (d'vai) 'veilka 'meista itd. (=*> sl/6, p5/5)- p2: Končnici za ž. in s. sp. -a -a (za č š ž r j, rod. ed. m. sp. -aga) m. sp. ž. sp. ed.: im. 'döibar-01 dobev 'duoibr-a rod. 'duoibr-aga 'duoibr-a daj. 'duoibr-ama 'duoibr-a tož. = im. (živ. = rod.) 'duoibr-a mest. 'duoibr-ama 'duoibr-a or. 'duoibr-ama 'duoibr-a mn.: im. 'duoibr-a 'duoibr-a rod. 'duoibr-ax = m. sp. daj. 'duoibr-am tož. 'duoibr-a mest. 'duoibr-ax or. 'duoibr-am || -ax3a || -ame3" dv.: im. 'duoibr-a 'duo:br-a rod. 'duo:br-ax = m. sp. daj. 'duoibr-am tož. 'duoibr-a 'duoibr-a mest. 'duoibr-ax = m. sp. or. 'duoibr-am || -ax3a || -ame* /1 Določna oblika je enaka obliki za im. mn. m. sp. /2 =!> pl/3. /3a V or. mn./dv. vseh spolov je predvsem na zahodu obravnavanega področja (v Bočni) poleg -am v rabi končnica -ax (slovarski zapis bi bil: -am, Bo in -ax). Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata ujemati: z 'duoibram 'pöibam z 'duoibrax 'pöibex ipd. (-=o pl/4a). /3b V or. mn. vseh spolov je pri pridevnikih in pridevniških zaimkih ob nekaterih samostalnikih mogoča tudi starinska in redka pridevniška končnica -ame; posebna samostalniška končnica v or. mn. je vsakič navedena v zaglavju pri samostalniku. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati: z 'duoibrame 'deid'me, z 'duoibrame ceu'mi ipd. (=o pl/4b). /4 V or. dv. vseh spolov je pri pridevnikih in pridevniških zaimkih ob nekaterih samostalnikih mogoča tudi starinska in redka pridevniška končnica -eme; posebna samostalniška končnica v or. dv. je vsakič navedena v zaglavju pri samostalniku. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati: z 'duoibrame 'deid'me, z d'veime 'duoibrame ceu'mi itd. (■=!> pl/5)- /5 Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika v im./tož. dv. ž. sp. se morata ujemati: (d've:) s'täira 'lipe ~ (d'vei) s'taira 'lipe itd. (■=> pl/6). /6 Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika v im./tož. dv. s. sp. se morata ujemati: (d've:) s'taira 'meis'te ~ (d'va:) s'taira 'meista itd. (■=* pl/7)- s. sp. 'duoibr-a = m. sp. = im. (živ. = rod. = m. sp. = ž. sp. = m. sp. -a5 'duoibr-a in -a6 = m. sp. -a5 'duoibr-a in -a6 = m. sp. Oblikoslovne preglednice: Pridevnik 99 p3: Končnici za ž. in s. sp. -a -a {ne za č š ž r j, rod. ed. m. sp. -oga, -Cga ali -Cga1) m. sp. ž. sp. s. sp. ed.: im. 'a:jdo-02 ajdov 'a:jdov-a 'a:jdov-a rod. 'a:jdo-ga3 'aijdov-e = m. sp. daj. 'aijdo-ma'1 'a:jdov-e tož. = im. (živ. = rod.)5 'aijdov-a = im. (živ mest. 'aijdo-ma 'aijdov-e = m. sp. or. 'aijdo-ma 'a:jdov-e mn.: im. 'aijdov-e 'aijdov-e = ž. sp. rod. 'a:jdov-ex = m. sp. = m. sp. daj. 'aijdov-em tož. 'aijdov-e mest 'a:jdov-ex or. 'aijdov-em || -?x6" || 'a:jdo- -me o = rod.)5 dv.: = pi (or. mn.: star., redk. 'aijdo-ine; =* pl/5) /1 Pri tem so -o-, C in C del osnove. /2 Določna oblika je enaka obliki za im. mn. m. sp. Pridevniki na -o v im. ed. m. sp. nimajo določne oblike. /3a Kadar je v im. ed. v zadnjem zlogu osnove naglašeni 'e: ali 'i ali nena-glašeni e ali i, se premenjuje ('e: -*■ 'e:, 'i -♦ 'i, e -»• e, i -»■ i) v vseh sklonih, razen v im. ed. vseh spolov in tož. ed. ž. sp. (in tož. ed. m./s. sp., če je enak imenovalniku), in v im./tož. dv. m. (in s.) sp. Kadar se osnova končuje na več soglasnikov, se na teh mestih nemehčani soglasniki mehčajo. V tem primeru je v zaglavju navedena oblika za rod. ed. m. sp. (za množino in dvojino je treba upoštevati preglednico v pl/2) — ostale je treba tvoriti po tejle preglednici (v kateri so premenjena mesta podčrtana): m. sp. ž. sp. s. sp. ed.: im. 'čist-0 čist 'čist-a 'čist-e rod. 'čiz'd'-ga 'cis't-e = m. sp. daj. 'cis't'-ma 'cis't-e tož. = im. (živ. = rod.) 'čist-e = im. (živ mest. 'cis't'-ms 'cis't-e = m. sp. or. 'čis't'-me 'cis't-e = rod.) mn.: = pl/2 (or. mn.: star., redk. 'Čis't'-me; =* pl/^b) dv.: = pl/2 (or. mn.: star., redk. 'Čis't'-me; ■=*> pl/5) Tako še npr. zapit ► za'pit -a -s prid. (rod. ed. m. sp. -'pid'ga). /3b Kadar se osnova končuje na g ali k, pride v rod. (in tož.) ed. m./s. sp. do daljšanja soglasnika (dolg, globok). /4 Kadar se osnova pridevnika konča na -'iu, v vseh sklonih m. sp. ed. in razen v im. ed. tudi srednjega spola ni premene. Do premene 'iu -♦ 'iv ali 'il pride v im./tož. ed. ž. sp., v im.(/tož.) ed. s. sp. (ter v im./tož. dv. s. sp., kadar je končnica -a) ter v or. mn. pri končnici -me in v or. dv. pri končnici -me. Do premene 'iu -» 'iv ali 'il (ter u oz. 1 -* 1 - debel) pride v mn. in dv. (razen v im./tož. dv. s. sp., kadar je končnica -a), tako kot je navedeno v naslednji preglednici. V zaglavju opozarja na premeno podatek za rod. ed. ž. sp.: 100 SLOVARSKI UVOD m. sp. ed.! im. čar'viu-0 čvviv rod. car'viu-ga daj. car'viu-ma tož. = im. (živ. = rod.) mest. car'viu-ma or. čar'viu-ma > ** mtl.! im. čar'viv-e rod. čar'viv-ex daj. car'vlv-em tož. čar'viv-e mest. čar'viv-ex or. čar'viv-em || -§x| dv.: im. čar'viv-a rod. čar'viv-ex daj. car'viv-em tož. čar'viv-a mest. čar'viv-ex or. car'viv-em || -ex| z. sp. čarViv-a čar'viv-e čar'viv-e o car'viv-a čarViv-e car'viv-e car'viv-e car viume s. sp. car'viv-a = m. sp. = im. (živ. = rod.) = m. sp. = ž. sp. = m. sp. car viv-e tudi -e = m. sp. car'viv-e in 'čist-a = m. sp. čar'viv-e tudi -e čar'viv-e in 'čist-a = m. sp. — m. sp. car'viume /5a Kadar je v rod. ed. m. sp. v zadnjem zlogu osnove naglašeni 'e:, se pre-menjuje ('e: -»• 'e:, 'i -»■ 'i, e -»■ e, i -♦ i) v vseh sklonih, razen v im. ed. vseh spolov in tož. ed. ž. sp., in v im./tož. dv. m. (in s.) sp. Kadar se osnova končuje na več soglasnikov, se nemehčanl ustrezno mehčajo. V tem primeru je v zaglavju navedena oblika za daj. ed. m. sp. (za množino in dvojino je treba upoštevati preglednico v pl/2) — ostale je treba tvoriti po tejle preglednici (v kateri so premenjena mesta podčrtana): ed.: im. rod. daj. tož. mest. or. m. sp. ž. sp. s. sp. ap'ne:n-0 apnen ap'nem-a ap'ne:n-a ap'ne:n-ga ap'ne:n-e = m. sp. ap'ne:n'-ma ap'ne:n-e = im. (živ. — rod.) ap'ne:n-a = im. (živ. ap'nein'-ma ap'ne:n-e — m. sp. ap'ne:n'-ma ap'ne:n-e = rod.) mn.: = pl/2 (or. mn.: star., redk. ap'ne:n'-me; =* pl/4b) dv.: = pl/2 (or. mn.: star., redk. ap'nem'-me; ■=*> pl/5) Tako še npr. babin ► 'baiben -a -a (in -bi-) prid. (rod. ed. m. sp. -benga (in -bi-), daj. ed. m. sp. -ben'ma (in -bi-)). /5b Kadar se osnova končuje na m, pride v daj., mest. in or. ed. m./s. sp. do daljšanja soglasnika (sam). /6 =o pl/3. /7a =o pl/4a. /7b V or. mn. vseh spolov je pri pridevnikih in pridevniških zaimkih ob nekaterih samostalnikih mogoča tudi starinska in redka pridevniška končnica -me; posebna samostalniška končnica v or. mn. je vsakič navedena v zaglavju pri samostalniku. Glasovni končnici pridevnika v levem ali povedkovem prilastku ali pridevniškega zaimka in samostalnika se morata v tem primeru ujemati (=o pl/4b). Oblikoslovne preglednice; Pridevnik 101 p4: Končnici za ž. in s. sp. -a -a (za č š ž r j, rod. ed. m. sp. -Cga1) m. sp. ž. sp. s. sp. ed.! im . s'ta:r-0z star s'ta:r-a s'tä:r-a rod. s'ta:r-ga3 s'ta:r-a = m. sp. daj. stair-ma s'ta.:r-a tož. = im. (živ. = rod.) s'tä:r-a = im. (živ. mest. s'ta:r-ma s'tä:r-a — m. sp. or. s'tair-ma s'tä:r-a mn.: = p2 i dv.: = p2 = rod.) /1 Pri tem je C del osnove. /2 Določna oblika je enaka obliki za im. mn. m. sp. /3 V rod.(/tož.) ed. m. in s. sp. pride pred končnico -ga do premene končnih č in š v osnovi (č -»• 3, š -*■ ž). /*f Kadar v daj., mest. in or. ed. m. sp. pride do premene osnove glede na rodilnik, je to v zaglavju navedeno kot podatek za daj. ed. m. sp. (domaČ, naš). /5 o pl/3. p5: Končnici za ž. in s. sp. -ne -e ali -le -§ m. sp. ed.! im. go:rn-e gornj rod. ■gö:rn-ega daj. 'gö:rn-ema tož. = im. (živ. = roi mest. 'göirn-ema or. 'göirn-ema mn.: im. 'gö:rn-e rod. 'göirn-ex daj. 'göirn-em tož. 'göirn-e mest. 'göirn-ex or. 'gö:rn-em || -ex: dv.: im. 'göirn-e rod. 'gö:rn-ex daj. 'göirn-em tož. 'göirn-e mest. 'göirn-ex or. 'göirn-em || -ex: /1 0 Pl/3. /2a ■^> pl/4a. /2b =0 pl/4b. /3 0 pl/5. /4 =* pl/6. /5 <* pl/7- d.)1 -eme -emeJ go:rn-e 'gö:rn-e 'göirn-e 'gö:rn-e 'gö:rn-e 'göirn-e go:rn-e = m. sp. ■goirn-e = m. sp. = im . (živ. = m. sp. = Ž. sp. = m. sp. = rod.) 'gö:rn-e tudi -e" — m. sp. go:rn-e tudi -e = m. sp. goirn-e in -e = m. sp. 'gö:rn-e in -e5 — m. sp. p6: Končnici za ž. in s. sp. ~ ~ Oblike v vseh sklonih so enake obliki v im. ed. m. sp. (anfak ~ --). 102 SLOVARSKI UVOD 9.3 Glagol V glavi gesla sta zapisana nedoločnik in (praviloma okrajšano) oblika za 1. os. ed. sedanjika. Razširjene slovarske oblike za velelnik (in sicer za 2. os. ed. in za 2. os. mn.) in deležnik na -1 (za moški, ženski in srednji spol ednine) so zapisane v zaglavju pri glagolih, ki ne spadajo v skupini gl in g4, torej med glagole na -at -am in na -let -lern ali -net -nem. Morebitni deležnik na -n/-t je zapisan v podiztočnici. Pri nekaterih glagolih posamezne oblike v narečju niso izkazane ali pa so izjemno redke. Tedaj na ustreznem mestu stoji pomišljaj, ki lahko nadomešča (1.) nedoločnik, (2.) vsako od oblik velelnika ali (3.) vsako od oblik za moški, ženski ali srednji spol ednine deležnika na -1 (bobneti). Kadar je izkazana samo oblika za 3- os. ed., je pred njo zapisano slovnično pojasnilo 3. os. ed. (bobneti). 1. os. ed. sed.: -am (nedol. na -at) ■=!> gl -am (za č š ž r j, nedol. na -at) =0 g2 -lern (nedol. na -lat) =0 g3 -lern ali -nem (nedol. na -let ali -net) =0 g'f -em (nedol. na -et) =!> g5 -am (nedol. na -at, oboje za č š ž r j) =0 g6 -em (nedol. na -C't') ^> g7 -em (nedol. na -et) =!> g8 -em (nedol. na -'art, -'ie:t, -'aist, -'as't' itd.) =0 g9 -am (za č š ž r j, nedol. na -'et, -'at, -'ie:t, -'ie:čt, -'airšt itd.) ■=> glO -'ä:m (nedol. na -at, -let) => gii -'im (nedol. na -at, -et itd.) ■=!> gl2 -'e:m (nedol. na -et) ^ gl3 -'im (nedol. na -'a:t -'it) ■=!> gl4 -'e:m ali -'e:m (nedol. na -'a:st) =i> gl5 Podatki v zaglavju: g-SED/2 (mn. xxx itd.) ■=!> g-DEL/2a—b (2. os. dv. xxx) =*> g-VEL/4 Osnovna preglednica za sedanjik mn. dv. -ma2 -ma -te3 -ta" -ja -ta4 /1 Kadar je pred -m naglašeni 'e: ali 'i, se v 2. in 3- os. ed./mn. premenjuje ('e: ->- 'e:, 'i -»• 'i), kot je navedeno v preglednici (kjer je premenjeni samoglasnik podčrtan); premena, ki predvsem pri mlajših govorcih ni obvezna, v slovarju ni posebej označena: 9.3.1 g-SED: Osn ed. 1. os. -m 2. os. -š1 3. os. -0 ed. mn. dv. 1. os. 've:-m vem 've:-ma 'vei-ma 2. os. 've:-š 've:-te 've:-ta 3- os. 've:-0 've:-ja 've:-ta Oblikoslovne preglednice: Glagol 103 i. os. s'pi-m spim s'pi-ma s'pi-ma 2. os. s'pi-s s'pi-te s'pi-ta 3. os. s'pi-0 s'pi-ja s'pi-ta /2 Pri glagolih na -et -em, pri katerih se v ednini na koncu osnove pojavlja v, se le-ta v množini in dvojini premenjuje z u, kar je navedeno v zaglavju kot podatek za množino (preostale oblike je treba tvoriti po tejle preglednici): ed. mn. dv. i. os. p'ra:v-em pravim p'ra:u-ma p'ra:u-ma 2. os. p'ra:v-eš p'ra:u-te p'ra:u-ta 3. os. p'ra:v-e p'ra:u-ja p'ra:u-ta /3 Pri glagolih v 1. os. ed. sed. na -em se (nenaglašeni) e pred končnico v 2. in 3- os. mn. premenjuje obvezno, v 1. os. mn. in v oblikah za vse tri osebe dvojine pa fakultativno (e -»• e), kot je navedeno v preglednici (kjer je premenje-ni samoglasnik podčrtan); premena v slovarju ni posebej označena: 1. os. 2. os. 3- os. ed. mn. dv. p'rid-em pridem p'rid-ema (in p'rid-ema) p'rid-ema (in p'rid-ema) p'rid-es p'rid-ete p'rid-eta (in p'rid-eta) p'rid-e p'rid-eja p'rid-eta (in p'rid-eta) /4 V osnovi se v zlogu neposredno pred končnico naglašena samoglasnika 'e: in 'i glagolov na -et -em premenjujeta ('e: -»■ 'e:, 'i -*■ 'i) v 2. in 3- os. dv. sed. (npr. ciniti ► 'einet ('cin)-em); na teh dveh mestih pride tudi do premene končnega soglasnika (ali soglasnikov) osnove. Premena samoglasnika predvsem pri mlajših govorcih ni obvezna (premenjena mesta so v preglednici podčrtana): ed. mn. dv. 1. os. 'cein-em cenim 'ce:n'-ma 'ce:n'-ma 2. os. 'ce:n-eš 'ce:n'-te 'ce:n-ta (in 'ce:-) 3- os. 'ce:n-e 'ce:n'-ja 'ce:n-ta (in 'ce:-) 9.3.2 g-VEL: Osnovna preglednica za velelnik ed. mn. dv. 1. os. - -ms2 -ma* 2. os. -01 -te3 -ta /1 V zaglavju sta obliki velelnika za 2. os. ed. in mn. navedeni vedno, kadar se v 2. os. ed. ne končuje na -0 (=o gl), torej kadar se na -e ali — za č š ž r j---a. /2a Kadar se oblika velelnika za 2. os. ed. konča na naglašeni 'e: ali 'i ali na nenaglašeni e, se le-ta premenjuje v 1. os. mn. in v 1. in 2. os. dv. ('e: -♦ 'e:, 'i -»• 'i, e -»■ e), kot je navedeno v preglednici (kjer je premenjeni samoglasnik podčrtan); premena predvsem pri mlajših govorcih ni obvezna: i. - 'deile-ma (nov. 'de:le-ma) 'de:le-ma (nov. 'de:le-ma) 2. os. 'de:le-0 delaj 'de:le-te 'de:le-ta (nov. 'deile-ta) ed. mn. dv. i. os. — 'pi-ma (nov. 'pi-ma) 'pi-ma (nov. 'pi-ma) 2. os. 'pi-0 pij 'pi-te 'pi-ta (nov. 'pi-ta) /2b Kadar je v obliki velelnika za 2. os. ed. ena od končnic -e ali -a, v osnovi pa naglašeni 'e: ali 'i, ki mu sledi soglasnik, pride pri nekaterih glago- 104 SLOVARSKI UVOD lih v takem položaju še do premene ('e: -*• 'e:, 'i -»■ 'i — premenjeni samoglasnik je v preglednici podčrtan). Pri tem pride do daljšanja soglasnika m v 1. os. mn. in dv., kadar je m končni soglasnik osnove (npr. p'rimia, p'rimia): i. os. — p'rim-is p'rim-:a 2. os. p'rim-e (in p'rim'-0) -primi p'rim'-te p'rim-ta i. os. — t're:b-ma t're:b-ma 2. os. t're:b-e (in t're:p'-0) trebi t're:p'-te t're:p-ta /2c Kadar se ena od oblik velelnika za 2. os. ed. konča na mehčani soglasnik (ki je zapisan kot dvojnica), se govori mehčani soglasnik v vseh oblikah, razen v 2. os. dv. (=o g-VEL/4). /3 Kadar se velelniška osnova konča na t ali d, pride do daljšanja soglasnika t v 2. os. mn. in dv. (npr. 'buo:t:e). Kadar do daljšanja ne pride, je to navedeno v zaglavju (biti sem). /k Kadar je v obliki velelnika za 2. os. ed. ena od končnic -e ali -a, v osnovi pa naglašeni 'ei ali 'i, ki mu sledi soglasnik (vendar ne č š ž r 1 b p), in sicer končni soglasnik krajše oblike velelnika (ta je v slovarju zapisana kot dvojnica), se naglašeni samoglasnik v 2. os. dv. premenjuje ('e: -♦ 'e:, 'i -»• 'i), kot je navedeno v preglednici (kjer sta premenjena samoglasnik in soglasnik podčrtana); premenjena oblika je zapisana v zaglavju kot podatek za 2. os. dv.: ed. mn. dv. i. os. — g'riz'-me g'riz'-ma 2. os. g'riz-e (in g'ris'-0) griži g'ris'-te g'ris-ta i. os. — 'cin'-ma 'cin'-ma 2. os. 'cin-e (in 'cin'-0) cini 'cin'-te 'cin-ta 9.3.3 g-DEL: Osnovna preglednica za del. na -1 Pri slovarskem zapisu za m., ž. in s. sp. ed. 'deilo -ala -a je treba izhajati iz oblike za ž. sp. ed., ki ji odbijemo končnico -a (oz. končaj -la), iz katere se tvorijo oblike po tejle preglednici, kjer sta zapisana tudi vsakokrat ustrezno premenjena 1 oz. 1 iz osnove: ed. mn. dv. sp. -01 -l-e2 -1-a sp. -1-a -l-e -l-e tudi -e3 sp. -1-a -l-e -l-e in -1-a4 /1 Oblike za ednino so v slovarju vedno izpisane, razen pri glagolih na -at -am (=* gl) in na -let -lern ali -net -nem (■=*> g4). /2a V obliki za ž. sp. ed. v zadnjem zlogu osnove naglašeni 'e: ali 'i se v oblikah za vse tri spole množine in v oblikah za ž. in s. sp. dv. (pri obliki na -le) premenjuje ('e: -► 'e:, 'i -»• 'i), kar je v zaglavju navedeno kot podatek za m. sp. v množini (za okrajšavo mn.), ki mu sledi itd. Ostale oblike je treba tvoriti po tejle preglednici (kjer je premenjeni samoglasnik podčrtan): ed. mn. dv. m. sp. 'piu-0 pil 'pi-l-e 'pi-l-a ž. sp. 'pi-l-a 'pi-l-e 'pi-l-e tudi -e s. sp. 'pi-l-e 'pi-l-e 'pi-l-e in 'pi-l-a /2b Kadar je v obliki za ž. sp. ed. pred končajem -la soglasnik, vendar ne č š ž r j f 1 u, se v oblikah za vse tri spole množine in v oblikah za ž. in s. sp. Oblikoslovne preglednice: Glagol 105 dv. (pri obliki na -le) soglasnik mehča. V tem primeru je v zaglavju navedena le podatek za m. sp. v množini (za okrajšavo mn,), ki mu sledi itd. — ostale je treba tvoriti po tejle preglednici (kjer je premenjeni soglasnik podčrtan): ed. mn. dv* m. sp. 'xuo:d'u-0 hodil 'xö:d'-l-e 'xö.d-1-a ž. sp. 'xö:d-2>a 'xö:d'-l-e 'xö:d'-l-e tudi -e s. sp. 'xöid-l-a 'xö:d'-l-e 'xöid'-l-e in 'xö.d-l-a Določili iz točk g-DEL/2a in g-DEL/2b je mogoče tudi kombinirati (gaspa'din'u -'dinla -a, mn. -'din'le itd.). /2c Kadar se osnova pred obliko za ž. sp. ed. končuje na -1, se 1 v oblikah, ki se končujejo na -le in -le, daljša (npr. k'roilla — k'rolie). /3 Glasovni končnici deležnika na -1 in samostalnika v im./tož. dv. ž. sp. se morata ujemati: (d've:) 'ba:be sta 'kurle ~ (d've:) 'bä:be sta 'kurle itd. (=-> žl/5). /4 Glasovni končnici deležnika na -1 (tj. pridevniška oblika povedka) in samostalnika v im./tož. dv. s. sp. se morata ujemati: (d've:) 'ja:jce sta se s'kuxale ~ (d'va:) 'ja:jca sta se s'kuxala itd. (=o sl/6). 9.3.4 (A) Naglas v sedanjiku ni neposredno pred -m in v nedoločniku ne neposredno pred -t gl: Glagoli na -at -am Ti glagoli so zapisani samo z osnovnima slovarskima oblikama (gledati ► g'le:dat (g'le:d)-am). Ostale oblike velelnika in deležnika na -1, ki so navedene tule, se tvorijo dalje po ustreznih preglednicah. ed. mn. dv. . os. -am (in -m) -ama -ama !. os. -aš -ate -ata (. os. -a -aja -ata vei. g'le:de -te (dalje =fr g-VEL/2a) dei. na -i g'le:do -ala -a (dalje =* g-DEL) g2: Glagoli na -at in za č š ž r j na -am Primer je glagol dihati ► 'dixat 'dišam. ed. mn. dv. 1. os. -am -ama -ama 2. os. -aš -ate -ata 3- os. -a -aja -ata vei. 'diša (in 'diš) -šte (dalje =-t> g-VEL) del. na -1 'buko -ala -a (dalje =* g-DEL) g3: Glagoli na -lat -lern Primer je glagol poslati ► 'puoislat 'po:šlem. ed. mn. dv. i. os. -em -ema (in -ema -ema (in -ema) 2. os. -eš -ete -eta (in -eta) 3. os. -e -eja -eta (in -eta) 106 SLOVARSKI UVOD vei. 'puoišle (in 'puoišal) -salte (dalje =i> g-VEL) dei. na -i 'puo:s£o pas'laila -a (dalje =o g-DEL) g4: Glagoli na -let -lern ali -net -nem Ti glagoli so zapisani samo z osnovnima slovarskima oblikama (primer je glagol kašljati ► 'kaišlet ('ka:šl)-em). Ostale oblike velelnika in deležnika na -1, ki so navedene tule, se tvorijo dalje po ustreznih preglednicah. Oblike preostalih glagolov, ki se končujejo na -et -em, se tvorijo po preglednici g8. ed. mn. dv. 1. os. -em -ema -ema 2. os. -eš -ete -eta 3- os. -e -eja -eta e vei. 'kaišle -te (dalje =*> g-VEL/2a) del. na -1 'kaišlo -ela -a ('jan'o -nela -a) (dalje =o g-DEL) g5: Glagoli na -et -em Ti glagoli, ki se jim osnova ne more končevati na č š ž r j, imajo razširjene slovarske oblike navedene v zaglavju (primer je glagol braniti ► b'ramet (b'rä:n)-em); reducirana dvojnica k nedoločniku je navedena. Ostale slovarske oblike se tvorijo iz razširjenih slovarskih oblik po ustreznih preglednicah. C v preglednici označuje nemehčani soglasnik, C" pa zapisani mehčani soglasnik (neposredno pred -e(-) se mehčanost soglasnika ne označuje, pri 1 pa se mehča-nost sploh ne označuje - k'roilet -em) (=o g-SED/2, g-SED/4): ed. mn. dv. i. os. -C-em -C'-ma -C-ma 2. os. -C-fš -C'-te -C-ta 3. os. -C-e -C-ja -C-ta vei. b'räme (in b'ram') -n'te (dalje =* g-VEL/2b, g-VEL/4) dei. na -i b'ram'u -nla -a (dalje =!> g-DEL/2b) g6: Glagoli na -at -am za č š ž r j Razširjene slovarske oblike so navedene v zaglavju (primer je glagol čvečiti ► č've:čat (č've:č)-am). Ostale slovarske oblike se tvorijo iz razširjenih slovarskih oblik po ustreznih preglednicah. ed. mn. dv. 1. os. č've:č-am č've:č-ma č've:č-ma 2. os. č've:č-aš č've:č-te č've:č-ta 3- os. č've:č-a č've:č-ja č've:č-ta vei. č've:ča (in č've:č) -čte (dalje =!> g-VEL) dei. na -i č've:ču -čla -a (dalje ■=* g-DEL) Oblikoslovne preglednice: Glagol 107 g7: Glagoli na -C't' -em Glagoli z mehčanim soglasnikom pred -t' imajo razširjene slovarske oblike navedene v zaglavju (primer je glagol vrniti ► 'vairan't' ('va:rn)-em). Ostale slovarske oblike se tvorijo iz razširjenih slovarskih oblik po ustreznih preglednicah. C v preglednici označuje nemehčani soglasnik, C" pa zapisani mehčani soglasnik (neposredno pred e se mehčanost soglasnika ne označuje). ed. mn. dv. i. os. -em -ema (in -ema) -ema (in -ema) 2. os. -eš -ete -eta (in -eta) 3- os. -e -eja -eta (in -eta) vei. 'vairne (in 'vairan') -ran'te, i. os. mn. 'vairan'ma, dv. 'vairan'ma -ranta dei. na -i 'vairn'u -ranla -a (dalje => g-DEL) g8: Glagoli na -et -em Primer je glagol videti ► 'videt ('vid)-em. C v preglednici označuje nemehčani soglasnik, C pa zapisani mehčani soglasnik (neposredno pred e se mehčanost soglasnika ne označuje). ed. mn. dv. 1. os. -C-em -C-ma -C-ma 2. os. -C-eš -C'-te -C-ta 3- os. -C-e -C-ja -C-ta vei. (s'ka:rb§ (in s'kairp') -rp'te) (dalje => g-VEL) del. na -1 'vid'o 'vidla -a, mn. 'vid'le itd. (dalje ^> g-DEL) 9.3.5 (B) Naglas v sedanjiku ni neposredno pred -m in je v nedoločniku neposredno pred -t, -st/-čt/-št g9: Sed. na -em (nedol. na -'a:t, -'ie:t, -'a:st, -'as't' itd.) Primer je krasti ► k'raist k'räidem. ed. mn. dv. i. os. -em -ema (in -ema) -ema (in -ema) 2. os. -eš -ete -eta (in -eta) 3- os. -e -eja -eta (in -eta) vel. t=J> g-VEL del. na -1 =!> g"DEL glO: Sed. na -am (za č š ž r j, nedol. na -'et, -'at, -'ie:t, -'ieičt, -'a:ršt itd.) Primer je vreči ► 'vairšt ('va:r)-žam. ed. mn. dv. 1. os. -am -ama -amg 2. os. -aš -ate -ata 3- os. -a -aja -ata 108 SLOVARSKI UVOD vei. =fr g-VEL/2a del. na -1 =0 g"DEL/2a 9.3.6 (C) Naglas je v sedanjiku neposredno pred -m in v nedoločniku ni neposredno pred -t gll: Sed. na -'äim (nedol. na -at, -let) Primera sta afnati se ► 'aifnat se af nä:m se in beksijati ► 'beiks'let beks"laim. ed. mn. dv. 1. os. 1 ° -aim -'äima -'aima 2. os. ■ O v -ais -'äite -'äita 3- os. -'äi -'äija -'äita vel. =£ g" -VEL del. na -1 => g- •DEL gl2: Sed. na -'im (nedol. na -at, -et, -et, -at itd.) Primer je klečati ► k'lieicat kle'cim (=* g-SED/1). vel. =* g-VEL del. na -1 ■=!> g"DEL/2b gl3: Sed. na -'eim (nedol. na -et) Primer je vedeti ► 'veidet 'veim (^> g-SED). vel. ■={> g-VEL del. na -1 =fr g-DEL 9.3.7 (Č) Naglas je v sedanjiku neposredno pred -m in v nedoločniku neposredno pred -t ali -st gl4: Sed. na -'im (nedol. na -'ait, -'it) Primer je dušiti ► da'sit -'šim ali spati ► s'pait s'pim (=* g-SED/1). vel. =s> g-VEL del. na -1 =fr g-DEL gl5: Sed. na -'eim ali -'eim (nedol. na -'aist) Primer je jesti ► 'jaist 'jeim (^> g-SED/1). vel. =o g-VEL del. na -1 ■=£ g-DEL Oblikoslovne preglednice: Ostalo 109 9.4 Ostalo Medmeti tipa daj (t. i. nepopolni glagoli) imajo v zaglavju naštete vse oblike, ki se uporabljajo. 10 Literatura V tem seznamu navedena dela se pojavljajo v slovarskem uvodu in slovarju. Barle 1936 = Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, v: Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slavena 30 (1936), zv. 2, str. 181—228. Barle 1937 = Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, v: Zbornik za narodni život i običaje Južnih Slavena 31 (1937), zv. 1, str. 169-292. BSJ 1-2 = Milena Hajnšek-Holz - Marjeta Humar - Franc Jakopin, Besedišče slovenskega jezika: Po kartoteki za slovar sodobnega knjižnega jezika zbrane besede, ki niso bile sprejete v Slovar slovenskega knjižnega jezika 1—2, Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center - Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 1987. Bunc 1940 = Stanko Bunc, Imena za denar na Slovenskem, Slovenski jezik: Glasilo Slavističnega društva 3 (1940), snopič 1—2, str. 56—67. Cigale i860 = Matej Cigale, Deutsch-slovenisches Wörterbuch (Erster Theil: A—L, Zweiter Theil: M-Z), Laibach, i860. DLS = Hildegard Striedter-Temps, Deutsche Lehnwörter im Slowenischen, Wiesbaden: Harrassowitz, 1963 (Veröffentlichungen der Abteilung für slavische Sprachen und Literaturen des Osteuropa-Instituts (Slavisches Seminar) an der Freien Universität Berlin 27). ESSJ I—II = France Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika I—II (A—0), Ljubljana: SAZU (izd.) - Mladinska knjiga (zal.), 1977-1982. Gjurin 1984 = Velemir Gjurin, Register 1584 kot slovaropisni dosežek, Slavistična revija (Ljubljana) 32 (1984), št. 3, str. 183-208. Glonar 1936 = Joža Glonar, Slovar slovenskega jezika, Ljubljana: Umetniška pro-paganada, 1936. Karničar 1990 = Ludwig Karničar 1990, Der Obir-Dialekt in Kärnten: Die Mundart von Ebriach/Obirsko im Vergleich mit den Nachbarmundarten von Zell/Sele und Trögern/Korte (Phonologie, Morphologie, Mikrotoponymie, Vulgonamen, Lexik, Texte), Graz 1986, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1990 (Philosophisch-historische Klasse, Sitzungsberichte 551). Kotnikov zbornik 1956 = Kotnikov zbornik: Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega in Kozjanskega, Celje: Mestni muzej, 1956. Lekše 1888 = Franc Lekše, Recimo katero o našem pravorečju!, Dom in svet 1 (1888), str. 75-76, 125-126, 137-139, 152-154, 169-171. Lekše 1890 = Franc Lekše, Nekaj porabnih mislij v slovenščini v govoru in pismu, Dom in svet 3 (1890), str. 24-27, 55~57, 85-87, 120-122, 153-156, I87-I89, 247-250, 282-284, 310-313, 339-343, 374-375. Lekše 1891 = Franc Lekše, Porabne misli o slovenščini v govoru in pismu, Dom in svet 4 (I891), str. 39-43, 79-80, 138-140, 229-230, 378-379, 512-514. Lekše 1893 = Franc Lekše, Imena rodbine in svaščine, Dom in svet 6 (1893), str. 32-33, 75-78, 386-388. Logar 1993 = Tine Logar, Slovenska narečja: Besedila, Ljubljana: Mladinska knjiga, z1993 (Cicero). (Z zemljevidom in kasetami. - Besedila iz Kras v Zadrečki dolini na str. 86—87.) Matešič 1982 = Josip Matešič, Frazeološki rječnik hvvatskoga ili srpskog jezika, Zagreb: Školska knjiga, 1982. 110 SLOVARSKI UVOD Meze 1976 = Drago Meze, Občina Mozirje, v: Krajevni leksikon Slovenije 3> Ljubljana: DZS, 1976, str. 203-244. Planina 1978 = France Planina, Nemške izposojenke v loškem govoru, Loški razgledi 25 (1978), str. 130-139. Plet. I—II = Maks Pleteršnik (ur.), Slovensko-nemški slovar I—II, Ljubljana: Kne-zoškofijstvo, 1894-95- Popis 1984 = Popis stanovništva, domačinstava i stanova u 1981. godini: Tabela 194, Beograd: Savezni zavod za statistiku, 1984, str. 488—490. Popis 1991 = Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev v Republiki Sloveniji v letu 1991 po občinah, naseljih in krajevnih skupnostih, [b. kr., b. 1.]. (Tipkopis na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete v Ljubljani.) SP 1962 = Slovenski pravopis, Ljubljana: SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1962. SP 1990 = Slovenski pravopis 1: Pravila [1. izd.], Ljubljana: SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1990. SP 199^ = Slovenski pravopis 1: Pravila — Tretja, pregledana izdaja, Ljubljana: SAZU (izd.) - DZS (zal.), 1994. SSKJ 1-5 = Slovar slovenskega knjižnega jezika 1 (A-H, 1970), 2 (I-Na, 1975), 3 (Ne-Pren, 1979), 4 (Preo-Š, 1985), 5 (T-Ž, 1991), Ljubljana: SAZU (izd.) - DZS (zal.). STS I—II = Splošni tehniški slovar I—II, Ljubljana: Zveza inženirjev in tehnikov SR Slovenije, 21978-198l. Šivic-Dular 1984/85 = Alenka Šivic-Dular, Slovenske delovne velelnice za živino, Jezik in slovstvo 30 (1984/85), št. 5, str. 147-152. Thesaurus 1982 = Stanislaus Hafner — Erich Prune (izd.), Schlüssel zum »Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten*, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1982 (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Thesaurus 1982a = Stanislaus Hafner — Erich Prunč (izd.), Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 1: A- bis B-, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1982 (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Thesaurus 1987 = Stanislaus Hafner — Erich Prunč (izd.), Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten 2: C—dn, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1987 (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Thesaurus 1992 = Stanislaus Hafner — Erich Prunč (izd.), Thesaurus der slowenischen Volkssprache in Kärnten y. do-F, Wien: Verlag der Österreichischen Akademie der Wissenschaften, 1992 (Österreichische Akademie der Wissenschaften, Philosophisch-historische Klasse, Sonderpublikation). Tominec 1964 = Ivan Tominec, Črnovrški dialekt: Kratka monografija in slovar, Ljubljana: SAZU, 1964 (Dela razreda za filološke in literarne vede 20). Torainšek 1903 = Josip Tominšek, Narečje v Bočni in njega sklanjatev: Ponatis iz »Jahresbericht des k. k. Kaiser Franz Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg, 1902/1903*, Ljubljana, I903. Videčnik 1988 = Aleksander Videčnik, Furmani ob Savinji in Dreti, Mozirje: Občinski sindikalni svet, 1988. Vršnik 1978 = Joža Vršnik, Preproste zgodbe s solčavskih planin, Celje: Mohorjeva družba, 1978. Weiss 1990 = Peter Weiss, Govori Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami: Glasoslovje, oblikoslovje in skladnja - Magistrsko delo, Ljubljana, 1990 (tipkopis). Tisk 111 11 Tisk Posamezni deli gesla so zapisani z naslednjimi vrstami tiska: (1.) računalniška helvetika (velikosti 10 enot): iztočnica (tudi v kazalčnem geslu), ki je natisnjena tako, da je izbočena v levo iz stolpca, ter številke in črke, ki uvajajo več kot en pomen ali podpomen (bežati, bejžati, 1., a, 3.); (2.) polkrepka navadna pisava: podiztočnica (pred njo stoji v levo iz stolpca izbočen znak ►), razloženi večbesedni izraz (termin) in razloženi frazeologem (► bogo; vse sem bil, glih človek ne); (3.) navadna pisava (velikosti 10 enot): v glavi, zaglavju, ponazarjalnih primerih in v komentarju narečno besedilo z dvojnicami (vse to bi dejansko moralo stati v oglatih oklepajih), kazalčni večbesedni izraz (termin), kazalčni frazeologem in večbesedno sopomensko-dvojnično opozorilo (z izjemo besede, h kateri se kaže in ki je zapisana v kapitelkah) ter opozorila na posamezne pomene za znakom | predvsem v sopomensko-dvojničnem razdelku (tudi tu z izjemo besede v kapitelkah, h kateri se kaže) (na 'bo:de 'ne 'ta:k 'aikelš!; |K| k 1 X 2: par 'jas'te se 'a:kalš pa par g'na:rja, par 'de:la pa 'nie: 'tö:k.; • •=& biti aklišen ko drek; Q delavski avtobus); (4.) ležeča navadna pisava: razlaga, zamejevalni del razlage (ta v pokončnem oklepaju) in stranska razlaga (ta v okroglem oklepaju) ter (knjižna) pojasnila v komentarju in v razdelku z izpričanostjo besede v knjižnem jeziku (bruhati . . . bruhati \izmetavati iz želodca\; dvekrat . . . (+ dvakrat)); (5.) manjša navadna pisava (velikosti 7 enot): označevalniki, označevalniška pojasnila, besednovrstni in slovnični podatki ter slovnična pojasnila (in, nov., nekdaj, m živ., les., z oslabljenim pomenom); (6.) stisnjena pisava: podatki o glagolski vezljivosti (koga/česa); (7.) kapitelke: za znakom [=] sopomenka ali dvojnica, ki nastopa kot iztočnica (če je sopomenka ali dvojnica večbesedna, je lahko s kapitelkami zapisana tudi le beseda, kjer je prikazana celotna zveza), v večbesednem izrazu ali v frazeo-logemu pa beseda, pri kateri je razložen večbesedni izraz ali frazeologem; znak =l> vedno stoji pred večbesednim izrazom ali pred frazeologemom v teh primerih vedno, pred sopomenko ali dvojnico pa včasih (0 delja; ♦ bot. =o bodeča neža; • =* delati dežeka); (8.) ležeče kapitelke: kot posredna razlaga (tipa manjšalnica od . . .) ali kot zamejevalni del razlage pri manjšalnicah in pridevnikih (tu je v ležečih kapitelkah zapisan samostalnik) ter glagolnikih (tu je v ležečih kapitelkah zapisan glagol); pred besedo v ležečih kapitelkah stoji znak < (ajmpremov . . . < ajmprem; ajfranje . . . ljubosumnost \bojazen\ \< ajfrati\); (9.) ležeča helvetika: krajevni označevalniki {Kr, Bo, Vo); (10.) indeksi: stojijo za enako pisanimi poknjiženimi iztočnicami in podiz-točnicami, ki spadajo v isto besedno vrsto (prim, točko 4.1.1), in za navedki teh iztočnic in podiztočnic, kadar se kaže k njim; če je enako pisanih iztočnic, ki spadajo v različne besedne vrste, več, jim je, kadar kažejo k drugim besedam, pripisan še besednovrstni podatek; če ni, se nanaša na vse primere, h katerim kaže (a1 medm., a2 medm., a1 člen., a2 člen., a3 člen., aja1, aja2). 112 SLOVARSKI UVOD 12 Seznam krajšav In označevalnikov Številke točk se nanašajo na slovarski uvod. Nekatere okrajšave za slovnične podatke so v slovarskem uvodu predvsem v tekočem besedilu pisane z navadnimi črkami (npr. sed., del., vel., ed. ali rod.). nedovršni glagol (=0 tč. 6.1) nedoločnik (samo v slovarskem uvodu) nizko (=* tč. 7-7) novota, neologizem (=o tč. 7-8) neštevno (=o tč. 9-0) oblačilna stroka (=> tč. 7-4) omiljevalno, evfemistično (=* tč. 7-7) orodnik oseba, osebni osebno ime (=* tč. 7-2) otroško (■=<> tč. 7-7) pešajoče (=o tč. 7-9) geslo, v katerem je zapisana beseda (=> tč. 4.10.1) polcitatno (=o tč. 7-3) idiolektično (=J> tč. 7-9) poudarjalno (>=> tč. 7-7) povedkovnik {■=* tč. 6.1) Pusto Polje (o tč. 7.1) predlog (=*> tč. 6.1) pregovor preneseno (■=!> tč. 6.2) pridevnik (=$• tč. 6.1) prislov (=o tč. 6.1) redko (=o tč. 7-9) Rovt pod Menino (=* tč. 7-1) rodilnik samostalnik srednjega spola (^> tč. 6.1) srednji (npr. spol) sedanjik (samo v slovarskem uvodu) slabšalno (^> tč. 7.7) slengovsko (=0 tč. J.6) spol starinsko (=0 tč. 7-8) strojništvo (=0 tč. 7-4) stvarno lastno ime (=* tč. 7-2) šaljivo (=* tč. 7-7) Šmartno ob Dreti (=* tč. 7-1) šolstvo (=* tč. 7.4) športni izraz (■=!> tč. JA) štev. števnik (=0 tč. 6.1) 2) tč. točka (v slovarskem uvodu) teh. tehnika (=* tč. 7.4) tož. tožilnik agr. agronomija (=0 tč. 7-4) nd. avt. avtomobilizem, avtomehanika («* tč. 7-4) nedol, Bo Bočna (=0 tč. 7.1) nizk. bot. botanika (=* tč. 7.4) nov. brezos. brezosebno čeb. čebelarstvo (■=!> tč. 7-4) NŠ člen. členek (■=!> tč. 6.1) obl. Čr Čreta pri Kokarjah (=* tč. 7.1) omilj. čustv. čustvenostno, ekspresivno or. (=» tč. 7-7) os. d. dovršni glagol (=♦ tč. 6.1) OS. I. daj. dajalnik otr. del. deležnik pešaj. d.+nd. dvovidski glagol (=fr tč. 6.1) pod DO Dobletina (=* tč. 7-1) dv. dvojina polcit. ed. ednina posam. elektr. elektrotehnika (=* tč. 7-4) poud. ellpt. eliptično (=*> tč. 6.2) povdk. glasb. glasbena stroka (=!> tč. 7-4) PP glav. glavni (■=!> tč. 6.1) predi. gozd. gozdarstvo (=0 tč. 7-4) preg. gradb. gradbeništvo (=*> tč. 7-4) pren. HIŠ. I. hišno ime (=!> tč. 7-2) prid. im. imenovalnik prisl. in uvaja dvojnico (=* tč. 7-9) redk. ipd. in podobno (=0 tč. 7-10) RM iron. ironično (=* tč. 7-7) rod. itd. in tako dalje (0 tč. 7.10) s kletv. kletvica (=* tč. 7.7) Ko Kokarje (=* tč. 7.1) s. Kr Kraše (=0 tč. 7.1) sed. KR. I. krajevno ime (■=*> tč. 7-2) LED. I. ledinsko ime (■=£ tč. "J.2) slabš. les. lesarstvo (=*> tč. 7-4) sleng. ljubk. ljubkovalno (=* tč. 7-7) sp. lov. lovstvo (=0 tč. 7.4) star. Lv Lačja vas (=* tč. 7-1) strojn. m samostalnik moškega spola (=0 tč. 6.1) STV. I. m. moški (npr. spol) šalj. manjš. manjšalno (=* tč. 6.2) ŠD medm. medmet (■=> tč. 6.1) šol. mest. mestnik šport. mn. m n. m, narašč. nav. množina metrov nad morjem (v tč naraščajoče (=0 tč. 7-9) navadno, prevladujoča raba Seznam krajšav in označevalnikov 113 trg. trgovina (=*> tč. JA) vrstil. tudi uvaja manj navadno dvojnico zastar. («* tč. 7.9) ZEM. I. uradn. uradno (=o tč. 7«5) z mer. vel. velelnik zool. ver. (rimskokatoliška) vera (<=* tč. 7A) ž vez. veznik (=0 tč. 6.1) ž. VOD. I. vodno ime (=0 tč. 7«2) žarg. voj. vojska (■=!> tč. 7.4) živ. Vo Volog (=* tč. 7.1) vrstilni (=0 tč. 6.1) zastarelo (■=!> tč. 7-8) zemljepisno ime (o tč. 7>2) zmerjalno (■=» tč. 7«7) zoologija (=0 tč. 7-4) samostalnik ženskega spola (^ tč. 6.1) ženski (npr. spol) žargonsko (=0 tč. 7-6) kategorija živosti (pri m in s) 13 Znaki in simboli ► (za poknjiženo (pod)iztočnico) uvaja narečni zapis ► uvaja podiztočnico neglasovna (ničta) končnica v neprvi slovarski obliki (v SSKJ namesto tega znaka okrajšava neski.) || stoji med dvojnicama z različnih zapisovalnih točk — (1.) (v glavi in zaglavju) na pričakovanem mestu označuje odsotnost oblike (2.) (v ponazarjalnem primeru) na koncu napovednega stavka ali pri naštevanju nadomešča dvopičje T dvojnica v oklepaju velja za primere od tega znaka dalje (1.) do oklepa- ja, (2.) do prvega ločila ali (3-) do prvega označevalnika, ki ne stoji v okroglem oklepaju (in xxx) glasovne dvojnice (v glavi in zaglavju); kadar je v okroglem oklepaju (predvsem v glavi) navedenih več dvojnic za različne zloge besede, jih je mogoče med seboj kombinirati (v glavi in zaglavju) zelo redka ali redakcijsko tvorjena narečna slovarska oblika (dobri m) (v besedi, v razlagi ali v ponazarjalnem primeru) del, ki ga je mogoče izpustiti; izpust dela besede v narečnem zapisu pomeni, da sta neokraj-šani in okrajšani del enakovredna dvojnica v oklepaju pred tem znakom velja za vse zapise v zaglavju dvojnica v oklepaju pred tema dvema znakoma velja za zapise v zaglavju, pred katerimi stoji znak \, do podpičja ali do prvega označevalnika (pri čemer ne štejeta označevalnika in in tudi, ki stojita pred dvojnicami v okroglem oklepaju) oblikoslovni podatki v zaglavju, ki natančneje določajo ali ukinjajo podatke iz preglednice; za tem se (v vseh geslih in podgeslih) začenja razlagalno-ponazarjalni razdelek (1.) (v zaglavju) loči posamezne nize oblikoslovnih podatkov (2.) (v sopomensko-dvojničnem razdelku in pri frazeologemih za znakom 0) loči več frazeologemov ali sopomenke in dvojnice pri posameznih (pod)pomenih beseda v zaglavju nima podatkov; za tem znakom se (v vseh geslih in podgeslih) začenja razlagalno-ponazarjalni razdelek (tudi 1.1. ipd.) uvaja prvi pomen, če sta vsaj dva (tudi aa ipd.) uvaja prvi podpomen, če sta vsaj dva kaže na besedotvorno pripadnost besedi, ki je zapisana v ležečih kapi-telkah za tem znakom |a:aix| zamejevalni del razlage stoji med ponazarjalnimi primeri xxx (= yyy) sopomenski del v oklepaju zamenjuje zadnjo besedo pred oklepajem (za enačajem lahko stoji še označevalnik, npr. tudi, redk.) (xxx) (xxx), (xxx) > r > (xxx) 114 SLOVARSKI UVOD [ xxx xxx sopomenski del v oklepaju zamenjuje besede med znakom [ in okle- (r = yyy yyy) pajem (za enačajem lahko stoji še označevalnik, npr. tudi, redk.) xxx (: yyy) drugačnopomenski del v oklepaju zamenjuje zadnjo besedo pred oklepajem f xxx xxx drugačnopomenski del v oklepaju zamenjuje besede med znakom \ in (r : yyy yyy) oklepajem (xxx) stranska razlaga (H xxx) v kapitelkah zapisana sopomenka ali dvojnica pri pomenskih odtenkih in pri frazeologemih (1.) (v ponazarjalnem primeru in v slovarskem uvodu) označuje izpuščeni del besedila (2.) (v podatkih o vezljivosti in v slovarskih obliki frazeologema) označuje izpuščeni del, ki je v ponazarjalnem primeru zapolnjen ■=o (1.) glej, primerjaj (2.) (za znakom 0) kaže k običajnejši ustreznici (3.) (neposredno za znakom |) uvaja kazalke (■=& tč. 4.7) ♦ uvaja razdelek z večbesednimi izrazi (termini) (■=& tč. 4.5) ♦ stoji med več večbesednimi izrazi (lahko tudi kazalčnimi) • uvaja frazeološki razdelek (=* tč. 4.6) • stoji med več frazeologemi (lahko tudi kazalčnimi) | (v vseh geslih in podgeslih) končuje razlagalno-ponazarjalni razdelek in uvaja vodilke, sopomensko-dvojnični razdelek, komentar in dokumentarni razdelek 0 (za znakom |) uvaja sopomensko-dvojnični razdelek (o tč. 4.8) |K) uvaja komentar (=o tč. 4.9) 1X2 (za znakom [K]) križanje pomenov 1 in 2 |L] (v vseh geslih in podgeslih) uvaja dokumentarni razdelek, in sicer podatek o izpričanosti besede v slovarjih slovenskega knjižnega jezika in drugih delih (^> tč. 4.10.1) + (za znakom 0) beseda je zapisana v SSKJ, SP 1962 in Plet. (=* tč. 4.10.1) / (za znakom £]) pomen v navedenih delih se razlikuje od pomena v tem slovarju (=o tč. 4.10.1) 0 (za znakom g) beseda v SSKJ, SP 1962 in Plet. ni zapisana (=0 tč. 4.10.1) (v slovarskem uvodu) ničta končnica [xxx] dosedanji (narečni) zapisi (•=& tč. 4.10.2) »xxx« kar se da natančen navedek izvirnega (narečnega) zapisa „xxx" (v navedku) dvojni narekovaj v izvirnem besedilu [xxx] (v navedku) označuje poseg v besedilo [. . .] (v navedku) označuje izpuščeni del besedila / stoji med vprašalnicami tipa koga/česa (v razlagah /) {A}, {B} (v ponazarjalnih primerih) dialog govorcev A in B 'xxx pri lastnem imenu označuje veliko začetnico V slovarskem uvodu: ml itd. prva oblikoslovna preglednica pri samostalniku m. spola (=o tč. 9-1-1) žl itd. prva oblikoslovna preglednica pri samostalniku ž. spola (=* tč. 9.1.2) si itd. prva oblikoslovna preglednica pri samostalniku s. spola (=* tč. 9-1-3) pl itd. prva oblikoslovna preglednica pri pridevniku (=!> tč. 9-2) g-SED oblikoslovna preglednica za sedanjik pri glagolu (o tč. 9-3-1) g-VEL oblikoslovna preglednica za velelnik pri glagolu (=* tč. 9-3-2) g-DEL oblikoslovna preglednica za deležnik pri glagolu (■=> tč. 9-3-3) gl itd. prva oblikoslovna preglednica za glagol (=!> tč. 9-3-4) ml/8 itd. opomba 8 k oblikoslovni preglednici ml ~ (v oblikoslovnih preglednicah) loči premenjene oblikovne dvojnice xxx, yyy nadomešča izpuščeno besedilo Za znake in znamenja v zvezi z glasošlovjem ■=& te. 8.0. a 115 abnormalen aA a ► 'a: -ja tudi ~ (Bo 'ä:(-)) m <) a \samoglasnik; črka]: 'rieiča 'a: ■ 'ša: ne 'a: na'pisa ■ 'ča:rka 'a: ža paz'na: 'na:š 'pö:p ■ abe'ceida se 'zaične z 'a: • (vse) od a do ž čisto vse, popolnoma: 'naiša nar'di u 'kuxne ud 'a: da 'ža u'sa (g =fr čisto vse) | B SSKJ, SP 1962 a ► a vez. () 1. v ločnem priredju O.U \za vezanje stavkov ali stavčnih členov a ki se vsebinsko izključujejo]: 'de: pa na 've:m, a sa 'na:ša 'guo:r al sa ... a sa 'be:učke ■ ča 'tam 'na:_be 'rie:kle, da 'ma:rte da'mo: 'jat, a be 'vi g'runtale, a be 'guo:r us'ta:le a be da'mo: 'pa:ršle? ■ 'ča:s'w: 'ta:kle 'rie:kle, da g're:ma — »ta'guo:le na ■t'rig'la:u bama š'le,« ka'sit a pa ub'ra:čvat a pa 'ka:r 'ko:le, a'nie: b ki kažejo na možnost izbire]: 'puo: se pa pasp'rico, a'nie:, da se 'jam'o 'tam kaka 'ta:ka 'ka:ngla a pa 'a:jmer ■ pa ja b'la 'ka: 'duo:bra, 'ka:r ja b'la — u pla'te:x kam'pe:r a pa 'ze:le a pa 'ka:r ... 2. ali \za popravek ali dopolnitev prej povedanega]: 'enkrc_()e ša ja 'manda us'ra:la 'guo: a 'ka: ja nar'dila 3. toda, vendar ]za izražanje nasprotja s prej povedanim]: 'a:te sa ga s c've:rna x 'mize pr've:zale, sa pa 'rie:kle — »a ča 'ti c've:rnatna 'net u'ta:rgaš, se g'leide 'guo:r!« 4. na začetku nove povedi Za OpOZOriteV na prehod k drugi misli: 'ka:ršane 'duš! a 'puo: ja pa 'una 'mane! 5. v vprašal-nih odvisnikih a za uvajanje vprašanja: pa've:, a te p'ridem 'iskat b za izražanje domneve: 'ni ša se'guran, a bo 'ŠO: na iz'le:t I |v protivnem priredju| => pa § k 1-2 ali; k 3 =* samo; k 5b ČE B + a1 ► 'a: medm. () 1. izraža zavrnitev: ja pa u "lie:uca 'be:u — 'a:, 'nie: u "lie:uca, 'guo:r u ■'budim'pe:šta u 'bo:lnicf 2. izraža domislek: 'a:, 'ja:s, ka be 'be:u 'tam, 'ja:z be 'duo:ns z'nam pro'fe:ktna 'ne:mška iHkl^E1!^]* a2 ► a medm. () izraža premislek: 'se: be ga 'ta:k ustra'lile, 'na:ša, ka be ga . . ., ka be na 'be:u_()'jat ■ »'tata ja 'ta:k 'na:jtas'lä:ble,« ja 'rie:kla, a, »sta'ro:stna« | Q 0 a1 ► 'a: čien. 0 ali, to ]izraža veliko mero povedanega]: 'a:j'dux, 'a: ja b'la žiu'lie:ne! 'kä:ka žiu'lie:ne ja 're:z b'la, 'kak sms b'le 'bö:ge! ■ 'a: srna b'le u st'rä:xa, 've:š! I ß SSKJ a ► S člen. (včasih izgovorjeno skozi nos) izraža vprašanje: a ja š'la, 'a? ■ 'kak ja b'la, 'a? | B SSKJ a3 ► a čien. (> 1. ali, kaj ]uvaja vprašanje]: a se ga 'vid'o? • a ja b'la 'mie:-sa ša u 're:da? ■ {A} a se s'po:nete ka'čie:se z ''buo^'ne? {B} a z "buo:s'-ne? ■ a 'ni š'kč:da x'la:č — 'ka:ke uš pa 'jam'o!? ■ a bo 'ke: z 'južne? 2. čustv. a v retoričnem vprašanju pOUdaja nasprotno trditev: ja 're:ku — »'ca:r-kne!« a ja 'to: kaka be'se:da (ali se tako govori)? ■ a 'nism z'me:rm st're:-zek? b izraža ukaz: a 'na:wbaš p'rid-na!? (bodi pridna) • a 'na:_baš 'je:du!? (jej) | o ANE 0 SSKJ, SP 1962 aa ► a 3 medm. (drugi zlog je tonsko nižji od prvegaj včasih izgovorjeno skozi nos/ ŽZVCLŽCL zanikanje: {A} a se ga 'ke: 'vid'o? {B} 'a'a. I S =!> ne B 0 abcigati ► 'a:p'cigat -am nd. ('a:p'cige itd.) teh. a. kaj brusiti kaj z gladilnikom | B 0 abcigstajn ► 'a:p'cikš'ta:jn -a m () teh. gladilnik ]fini brusni kamen] 10 0 abeceda ► abe'ce:da (in -'ce:-) -'ce:de t. () nš abeceda ]zaporedje črk]: a s'te u 'šo:le ža u'ze:le abe'ce:da pa pas'te:-vanka? ■ pa abe'ce:de sa nas 'natar k'licale I B + aberveznik ► 'a:bar've:z'nek -a (in -ni-) m živ. (im. mn. -neke (in -ni-)) sleng., slabš. kdor govori brez smiselne medsebojne zveze: 'pus'te 'ga:, 'a:bar've:z'neka! ■ zmer. 'ti se 'a:bar've:z'nek, 'ne:maš 'po:jma | H ■=*> brezveznik B 0 abnormalen ► 'a:bnor'mä:len (in -In) -lna -G (tudi -nar-) prid. (rod. ed. m. sp. -lnega) duševno neuravnovešen: 'a:b-nor'ma:lnega 'pö:ba 'mä:ja ■ slabs, 'se: abnormalen 116 aher 'ti se 'a:bnor'mä:lna!? (H zmešan) | 0 SSKJ, SP 1962 abramati ► 'a:b'ra:mat -am d.+nd. <) les. a. kaj po dolžini odrezati, odrezovati kaj: 'de: ma pa 'to:le 'a:b'ra:mala | 0 0 abrihtati ► 'a:b'rixtat -am d.+nd. ('a:b'rixte itd.) les. a. kaj poravnati, poravnavati kaj s skobeljnikom I Q 0 abrihterica ► 'a:b'rixterca (in -te-) -terce ž <) les. poravnalni skobeljnik 10 0 abrnje ► 'ä:barne -e s <> Lv nš, zastai*. ob trgatvi nezrelo grozdje: 'le:c 'ni b'la 'duo:s't' 'a:barne | 0 0 (Plet. abranek) absolutno ► apso'lutna (tudi -sa-) prisi. () poud., nov., s presežnikom IZraŽa veliko mero: 'nega 'ma: apso'lutna 'na:'ra:jša | g =0 deleč 0 SSKJ, SP 1962 (Plet. absoluten) abzeC ► ab'ze:C -a (in -'ze:-) m (im. mn. -'ze:ce) obi. podstava, predvsem pri ovratniku 10 0 abzecati ► ab'ze:cat -am (in -'ze:-) d.+nd. ('a:b'ze:ce itd.) obi. všiti, všivati pod-stavo, predvsem pri ovrataniku 10 0 abzecžaga ► 'a:b'ze:'3ä:ga -e (in -'ze:-) ž () les. enoročna žaga s finimi zobmi | 0 0 adidaska ► 'a:de'da:ska -s'ke (in -di-) ž <) nav. mn. športna copata: a me pr'nie:-seš 'a:de'da:s'ke? | 0 0 adijo ► a'dijo me d m. <) na svidenje, zbogom: {A} s're:čna! {B} a'dijo! ■ 'na, 'rie:ča a'dijo ■ eustv. 'ka: a'dijo (kar pojdi, odidi), ča ga 'mis'les 'ta:k s'ra:t • =4> adijo mare | @ k 1 ajdijo, zbogom 0 SSKJ, SP 1962 adnajst iPd. =0 ednajst ipd. adres ► ad'rie:s -a m () zastar. naslov \navedba imena, priimka in bivališča]: ad'rie:s 'ni 'be:u te p'rä:ve | 0 =0 naslov 0 0 (Thesaurus 1982a pod atres) adresa ► ad' rie:sa -e ž () zastar. naslov \navedba imena, priimka in bivališča]: ad'rie:sa srn zga'bila I @ =* naslov 0+" A-drog ► 'a:d'ro:k -ga m () električni drog v obliki črke A: par transfor-'ma:torja sa 'a:d'ro:k pas'tamle I 0 0 (STS) adut ► a'dut -a m <) adut \pri kartanju] I 0 + advent ► ad'viemt -a (in ad-) m () advent: pa'mis'le, ad'viemt 'ja:, pa 'tä:g 'die:š ■ 'pa:rva ne'de:le u ad-'viemta 10 + adventen ► ad'viemtn -tna -a (in ad-) prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) adventen: d'ruga ad'viemtna ne'de:le 10 + advokat ► advo'kä:t -a (tudi -va-) m živ. () a odvetnik: x advo'ka:ta ja 'šo: b čustv. zagovornik \kdor govori komu v korist]: a se ma 'ti za adva'ka:ta a 'ka:? |0+° aeroplan -=o eroplan afna ► 'a:fna -e ž (rod. mn. -fan) slabs. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, predvsem ženska: pag'le:de 'ja, 'ä:fna ■ zmer. pras'ne:ta 'a:fna zaf na:na! • čustv. afne guncati delati, govoriti kaj šaljivega: Bs'ta:ne, ka ja pe'jä:n, 'ra:t 'ä:fne 'gunca (0 =* furkeljne zganjati) I 0 SSKJ afnati se ► 'ä:fnat se af'nä:m se nd. <'ä:fne se -te se; 'ä:fno se af na:la se -a se) siabš. nenaravno, izumetničeno se vesti: za'ka: se pa 'ta:k af'na:š? | 0 SSKJ afrajbati ► 'a:fra:jbat -am d. () ies. a. kaj z drgnjenjem spojiti površini dveh kosov lesa, premazani z lepilom: 'te:-gale pa 'ni t're:ba s'tiskat, 'zixar 'ka: 'a:f ra:jbaš | 0 0 afteljc ► 'ä:ft'lc -a m () spenec, zapenec 1 0 hafteljc 0 0 ah ► 'a:x medm. 0 redk. izraža zavrnitev: 'a:x, 'puzd' 'ga: | ■=!> a1 medm. @ =* e1 medm. |L] + aha ► a'ßa medm. {pod stavčnim poudarkom ■a'na; včasih izgovorjeno skozi nos ) aha ]izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju]: {A} a bašJ:o:? {B} a'fia, 'bam. • a da ja s'la 'ka: u t"le:? a'ßa! ■ {A} a se 'de: zas'to:p'u? {B} 'a'fia! | 0 + aher ► 'ä:xer 'ä:xerja m () frčada ]pri hiši]: 'tista st're:xa 'mä: d'vä: 'ä:xerja | 0 0 (Plet. ahker) ahtati 117 ajdi ahtati ► 'äixtat -em nd. <) star. 1. a. na koga/kaj a paziti na koga/kaj, varovati koga/kaj, biti pozoren na koga/kaj {prizadevati si, da se odvrne nevarnost od koga/česa\: 'aixte na 'doim (: ut'ruoika) b nav. z odvisnim stavkom paziti \delati, da se ne zgodi kaj kaj neprijetnega, nezašelenega\: 'aixte, da 'nai^baš 'paidu ■ zan'däirja sa 'čaise 'ta:k 'äixtale na tis'te 'žeinske, ka sa cakar'lin prada'jaile ■ 'äixte na 'sieibe C a. koga paziti na koga, varovati koga \imeti v oskrbi, varstvu\: g'doi bo pa ut'ruoika 'äixto? 2. a. na kaj paziti na kaj a [prizadevati si, da se kaj ohrani]: 'neč na 'äixtas na 'čeiule b varovati kaj \biti kje z namenom ugotoviti, zaznati kaj\: 'äixte na m'le:ka (da ne bo prekipelo) ■ 'äixte na 'vaigan' (da ne bo ugasnil) I 0 =0 čuvati 0 0 (Thesaurus 1982a) ► ahtati se ► 'äixtat se -am se nd. <) star. 1. a. se koga/česa a paziti se koga/česa, varovati se koga/česa [izraža grožnjo, svarilo]: 'nega se pa 'äixte, ka ja ba'räiba ■ 'rieista se 'ä:xte b biti pozoren na koga/kaj, paziti na koga/kaj: na 'möiram se u'sega 'äixtat — ut'ruoika, tele'foma pa ša m'leika! 2. a. se česa prizadevno, redno opravljati kako dejavnost: 'deila (: 'šixta : 'šoile) se 'äixte, pa 'boi I 0 k la ■=* čuvati se; k 1 b ^ čuvati 0 0 (Thesaurus 1982a) ahtovka ► 'aixtoka -e ± Q aktovka: u 'aixtoke ja 'mailca na 'šixt 'nuois'u | =* torba 0 SSKJ, SP 1962 aj1 ► 'aij — ~ povdk. () otr. umazan: 'pus'-te 'pasa, ka ja 'aij! ■ 'ruoike 'maiš 'aij ■ a sf se s'peit 'aij na'reid'u? I 0 =* ak1 B 0 ► aj2 ► 'aij povdk. (> otr. umazano: 'nie: 'ta 'sieidet, ka ja 'aij IB1* ar2 B 0 aj ► 'aij medm. <) redk. izraža neprijetno spoznanje, zavrnitev: 'aij, 'käi ga pa 'Joimeš! I g ej, u 0 SSKJ, Plet. aja1 ► 'aija medm. () otr. za uspavanje otroka: 'na, 'äija 'äija ('äija) • =* iti aja I H AJČA, NINANANA [0 SSKJ aja2 ► 'ai'ja: medm. () 1. izraža zanikanje: {A} a z' ga 'vid'o? {B} 'ai'jai! 2. izraža presenečenje: {A} z 'aiuta ja 'šoi u g'räiban. {B} 'ai'jai, 'niei ga s'rait! ■ {A} 'seidnsto 'jurjo ja 'kuoišto. {B} 'ai'jai! | g k 1 =o ne E SSKJ aja3 ► a'jäi medm. <) izraža domislek: a'jäi, 'nism se 'möigu p'rei s'poinet I 0 SSKJ ajati ► 'aijat -am nd. <) otr. ležati, spati: a ža 'aijaš? ■ g'daij pa 'xöides 'äijat? | 0 =* ležati, spati 0 SSKJ, Plet. ajbiš ► 'aijbeš -a (in -bi-) in -pša m <) a navadni slez [rastlina]: 'f'räinca 'mäi 'aijbeš ■ 'aijpša 'maim ša 'neike ■ 'aijbeš ja za 'čaij b nš čaj iz navadnega sleza: 'aijbeš sn ja s'kuxala | 0 SSKJ, SP 1962 ajČa ► 'aljča (in 'aij") medm. <) otr., redk. za uspavanje otröka: pa'kaiza, 'kag zas'pis, 'na — 'aijča 'aijča • =!> iti ajča I 0 0 aja 0 0 ajčati ► 'aijčat -am (in 'aij-) nd. <> otr., redk. ležati, spati: a ža 'aijčaš? ■ g'daij pa 'xöides 'aijčat? I 0 =* ležati, spati 0 0 ajčkati ► 'aijčkat -am (in 'aij-) nd. <) otr., redk. ležati, spati: pa'kaiza 'na, 'kak 'aijčkaš ■ 'peide 'aijčkat, 'na, da baž 'zutre 'lieixka us'taiu | 0 =0 ležati, spati 0 SSKJ, Plet. ajda ► 'aijda -e ž (> ajda [rastlina]: 'tam pa 'aijda 'rais'te ■ ud 'aijde 'zairne (ajdovo zrno) • ce'beile g'reida na 'aijda I 0 + ajde ► 'aijde medm. 0 1. izraža ukaz, spodbudo: 'aijde, 'ti 'zaične! ■ 'aijde, 'de: pa 'jo:vo na 'noivo! ■ 'aijde, z'gine, pa da te na 'videm 'vieič! ■ srna pa'jad'le, 'aijde, pa s'peit na'zaij 'dei-iat 2. v vezniški raM navezuje na prej povedano in izraža prehod k drugačni misli: g'reima pa g'reima, 'aijde, sa b'lf 'ža 'beiučke s'peit I 0 k 1 ^> ajdi; k 2 o no 0 0 ajdi ► 'aijde (in -di; in 'aijt') medm. <> izraža ukaz, spodbudo: 'aijde, 'dei pa 'peima! • čustv. ajdi ga izraža nejevoljo, zavrnitev: 'aijdi 'ga:, 'tata ja 'pa: 'leipa! (0 ^> no) • čustv. ajdi jok izraža močno zavrnitev: 'aijde 'joik, ajdi 118 ajnfah 'kä: be se 'mairtro! • ■=!> ajdi v rit (=0 RIT2) | H AJDE, ALA, ALE, ALO, HAJDI B SSKJ, Plet. ajdijo ► aj'dijp medm. <> Kr posam. na svidenje, zbogom: 'na, pa aj'dijo | @ =!> ADIJO 0 0 ajdnek ► 'a:jdnek -a (in -ne-) m živ. (im. mn. -neke) 1. a ajdovec \kruh\: ča baš 'ka: nap're: 'be:u k'rax 'jeidu, se te 'čairnega z'lusta a pa 'aijdneka b redk. potica iz ajdovega testa 2. jesenski jurček: 'a:jdnek pa pša'ničnek sta d've: 'söirte 'Zuoitro | B 0 (SSKJ ajdnik) ajdov ► 'a:jdo T -va -a (r Bo tudi -dav-) prid. (rod. ed. m. sp. -doga) ajdov: 'a:jdo-va 'za:rne ■ 'a:jdo k'rax ■ 'aijdova pa'tica ■ 'aijdove z'gämce ■ 'aijdova s'ta:rt | B + ajduh ► 'a:j'dux medm. 0 redk. izraža podkrepitev trditve: 'aij'dux, 'a: ja b'ia žiu'lie:ne! | @ =o duš B 0 ajduš ► 'a:j'duš medm. () izraža podkrepitev trditve: 'a:j'duš, 'kak sma na'je:-bale! I g =fr duš B 0 ajej ► 'a:'je:j medm. () izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: 'a:'je:j, 'ka: se pa na're:d'u!? I H =* ojej B + * ajeršpajz ► 'a:jarš'pa:js -za m <) nš 1. cvrtje \jed\: 'a:jarš'pa:jsw:e nar'di 'ta:g, da z'me:šana 'ja:jce na u'ro:ča g'rapce u'lijas 2. šaij. (nenamenoma) razbito jajce: na 'jaijce pa 'le: 'čuve, da u "leb'lama 'na:_baš 'a:jarš'pa:jza pr'neisu | =* čmak m 0 arašpajz B 0 (Planina 1978) ajfer ► 'a:jfar -fra m () nš, zastar. ljubosumnost, ljubosumje: 'sa:m 'a:jfar ja 'ja: I B 0 (DLS Pod ajfrati) ajferzihtik ► 'a:jfar'zixtek ~ ~ (in -tik) prid. () star. ljubosumen \ki čuti bojazen, da bo izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe\: "mainca ja 'bal 'a:jfar'zixtek — 'mä: r'mie:n 'ša:l ■ 'na:ša ja b'ia: na "jo:ža 'a:jfar'zixtek ■ 'a:jfar'zixteg 'ba:ba 'ma.: | H ■* ljubosumen B 0 ajfranje ► 'a:jfrane (Bo tudi -e) -e s <) nš ljubosumnost \bojazen\ |< ajfrati\: 'neinena 'a:jfrane p'ro: 'tie:ška pra-'na:šam | B 0 (DLS pod ajfrati) ajfrati ► 'a:jfrat -am nd. <> star. a. na koga biti ljubosumen na koga: 'una be pa 'ka: 'a:jfrala, 've:š, ka ja z 'na:ša p're: 'xuo:d'u ■ 'ni za pa've:dat, 'kak 'a:jfra na "'lö:jza | ^> biti ljubosumen B 0 (DLS) ajhati ► 'a:jxat -am nd. (> star. a. kaj umerjati kaj, kalibrirati kaj: 'va:ga pa k'vixte sa 'ma:gle 'ča:s' 'nuo:set 'a:jxat I B 0 ► ajhati se ► 'a:jxat se -am se nd. () šaij., redk. piti (alkoholne pijače): 'to:k ja ša us'ta:u z'ramna, da sa 'pasa 'ce:ple, 'puo: se ja 'šo: pa 'a:jxat | H =*> piti B 0 ajikati ► 'ä:jakat -am nd. <) otr. ležati, spati: a ja š'la: 'a^'akas^'Oa? ■ 'pö:bag ža 'a:jaka IB"* ležati, spati B 0 (Plet. ajkati) ajmahc ► 'a:jmaxc -a m (> obara: 'a:j-maxc_()am s'kuxaia ■ 'te:lečja 'a:jmaxc ■ {A} a be 'a:jmaxc 'je:du? {B} 'čo:j, 'nie:, 'na:^,be. {A} 'ka: pa u'ba:ra? {B} 'tista be 'pa:. | B 0 (DLS ajmoht) ajmer ► 'a:jmer -merja m () vedro a \posoda\: p'la:stičan (: ža'le:zan) 'a:jmer b \količina\: k'ra:va je pa'pila 'ce:u 'a:jmer 'va:de | | 0 (Planina 1978) ajmerček ► 'a:jmerčak -čka m () manjs., otr. vedrce \< ajher\: otr. 'na, p'rime 'a:jmerčak! | B 0 ajmprem ► 'a:jmp're:m -a (in aj-) m () nš prežganje: 'ja:s 'neč na nar'dim 'a:jm-p're:ma | H amprem B 0 (Planina 1978 ajnpren) ajmpremov ► 'a:jmp're:mo \ -va -a (in aj-; in -'re:-; \ BO tudi -mav-) prid. (rod. ed. m. sp. -moga (in -'re:-)> < ajmprem: 'ä:te 'ma: 'ra:t 'a:jmp're:move 'murke, s'me:-tnovex pa 'nie: | H ampremov B 0 ajncigati ► 'a:jn'cigat -am d.+nd. ('a:jn'cige itd.) star. vdihniti, vdihavati tobakov dim: ka ka'dis, na s'me:š 'a:jn'cigat, ča 'nie:, te ja s'Ia:ba | @ =!> noter potegniti, noter vleči B 0 ajnfah ► 'a:jmfax — ~ (tudi -fak) prid. <> star., redk. preprost 1. \ki ne zahteva ajnfah 119 akliš višjih miselnih postopkov, posebnega znanja|: 'kaike 'a:jmfax ra'ci spras'ku-jaja! 2. \ki ima v odnosu do stvari svoje vvste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti]: 'bol 'aijmfax 'južne 'kuxa - 'ja:jce pa š'muo:ran pa 'ta:ka I 8 => anfak prid. B 0 (Planina 1978 ajnfoh) ► ajnfah ► 'a:jmfax (in -fak) prisi. () star., redk. pVepVOStO \< AJNFAH prid. 1|: pr 'kairsta ja 'aijmfax — na'maila 'mairaš 'čuvat, da p'roi udmad'laivas ■ 'filem baš 'lieixka 'saim 'nad„'()aiu — 'sei ja 'aijmfax | g ^> anfak prisi. B 0 (Tominec 1964) ajnfak <=$ ajnfah ajnliftati ► 'aijn'liftat -am d.+nd. ('aijn-'lifte itd.) izpustiti, izpuščati zrak iz radiatorja, iz centralne napeljave: cent'räilna (: rade'jaitorja) 'mairm 'aijn'liftat I B 0 ajnrikati ► 'a:jn'rikat -am d.+nd. ('aijn'rike itd.) 1. zastar. iti k vojakom: a z devet-'naijs'tem 'leitam 'puoi 'aijn'rikaja? 2. čustv., star. odpotovati, kreniti na pot: g'daij bata pa pa 'amt'reitala prox "leb'läme? | g k 2 o kreniti B 0 (Planina 1978) ajns ► 'aijns <) • star. ajns cvaj v trenutku, v hipu: na ug'nisa sn 'daila, ja 'aijns c'vaij b'la 'kuxana ■ s'nieiga ja b'la, da 'boix pa'mäige, ja pa 'veitar pa'teign'u, ga ja pa 'aijns c'vaij pab'raila (g ■=* gredoč) | Q 0 ajnšlag ► 'aijns'läik -ga m <) a zasuk volana pri avtomobilu, traktorju: te 'aiuto be 'beiu 'kai u 'reida, ča be 'aijns'läiga 'vieič 'jam'o b rajdni krog: pr zapo'roisca ja dva'naijst 'meitro 'aijns'läiga I B 0 ajnšpaniger ► 'aijns'päineger -gerja (in -ni-) m 0 enovprežnik \voz\ I B 0 (Videčnik 1988: 37) ajnŽUh ► 'aijn'ZUX -a m () VO nav. mn., nekdaj lesena priprava s kovinsko sanico za drsanje, ki se priveze na čevlje: 'čaise sma se z 'a:jn'žuxam 'dairsale ■ pr 'aijn'zuxex ja uc'poit 'pela b'la, z^ia'vite s'pice, u 'taikma 'lieisa, ka ja 'lukne 'jam'o z'vairtane up st'rame, da se se jax 'lieixka š„i'paige na 'čeiule na'veizo | ■=*> drsalka 0 0 ajs ► 'aijs (in 'aijs') medm. () izraža bolečino ob dotiku česa vročega, zaradi udarca, ureza, pika: 'aijs, 'kak ja 'piskarc u'roic! ■ 'aijs — 'le:, sn se 'ža s'pe:t u'reizala | g k 1 =0 asaj | B SSKJ (Plet. ¥) *■ ajS1 ► 'aijs ~ ~ (in 'aijs') povdk. <) otr. vroč, oster: 'pus'te 'nuoiš (: špor-'xeirt), ka ja 'aijs! | g =0 as1 povdk. B 0 ►• ajS2 ► 'aijS (in 'aijs') povdk. () otr. vroče, ostro: 'nie:, ka ja 'aijs'! | g ■=> AS2 povdk. B 0 ajzemponer ► 'a:jzam'pomer -nerja m živ. 0 star. 1. železničar: B'ta:rno "s'teifan ja 'beiu^.i 'leb'läme 'aijzm'poiner (= za 'aijzam'poinerja) 2. siabš., zastar. omejen, neumen moški: 'ka: 'kei 've: tis't' 'aijzam'pomer!? ■ zmer. prok'leit' 'aijzam'pomer xu'dico! I B 0 ak1 ► 'ai2 ~ ~ (in 'aik) povdk. <) otr. umazan: 'pus'te k'luca, 'to: ja 'a:2! ■ a 'videš, ka na 'čuvaš — 'de: se pa 'a:2 ■ pa 'ko:lenex se 'a:2 | g aj1 B 0 ►- ak2 ► 'a:2 (in 'a:k) povdk. () otr. umazano: pa t"le:xe ja 'a:2 | g aj2 B 0 akelj ► 'äikal -na in -kle m () 1. železna kljüka: 'köirpca se na 'aikal u'beise 2. ak \drog, palica z železno kljuko]: z 'alkalna ja "je'rino, k ja b'lai 'pöi-ved'ne, plata'nice 'loiv'u | g k 1 HAKELjc B 0 (SSKJ, Plet. ak) aklih ► 'älklex ~ ~ (in -lix) prid. 0 star., redk. natančen \ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti]: 'a:kleY 'tišler 'ja: | g =& akliš B 0 (Tominec 1964) akliš ► 'aikalš-------(in 'a:kliš) prid. <) 1. natančen \ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti]: pr g'näirja 'mairaž 'bet 'aikalš, dr'gaic ja u'sa na'roibe • na 'boide 'na 'taik 'aikalš! ■ na s'meim 'neč u'koile 'säim 'xuoidet - 'äikliz (ljubosumno) 'bäiba 'maim 2. izbirčen: na 'pija c'vicka -ja 'aikalš ■ par 'ney 'duoime sa b'le 'aikalš — za ''paiula 'ni 'beiu_()'säig akliš 120 ali 'döibar • ^> biti akliš ko drek | g k 1 AKLIH, AKLIŠEN, TENEK, NATANČEN; k 2 =*> izbirčljiv | k 1 X 2: par 'jas'te se 'aikalš pa par g'na:rja, par 'deila pa 'nie: 'tö:k. B 0 aklišen ► 'a:kalšan -šna -a (tudi -kliš-) prid. (rod. ed. m. sp. -Snega) redk. 1. natančen \ki opravlja svoje delo, naloge v največji mogoči popolnosti\: p'rie:več se 'euklšan — na 'xitr na-'reide, pa 'bo: 2. izbirčen: na 'bo:de 'na 'ta:k 'eukalšan pr 'jas'te! • =i> biti aklišen ko drek | § k 1 ■* akliš; k 2 i^> izbirčljiv B 0 aksa ► 'ä:ksa -e ž () os a \kovinski ali lesen drog\: p're:d'ne 'ä:ksa pr 'va:za se ja z'lö:mla b \del naprave, stroja]: 'ä:ksa pr 'ura • poud. biti pijan ko aksa biti zelo pijan: s'pe:t ja 'be:u pe'ja:n ka 'ä:ksa (H =fr biti pijan ko krava) • poud., za človeka biti zategel ko aksa biti trmast, nepopustljiv: z 'nema se na 'mo:raš pa'mä:gat, ja za'te:gu ka 'ä:ksa | B 0 (Planina 1978; Videčnik 1988: 18) aktovka =0 ahtovka akumulator ► akumu'£ä:tor -ja (in -ka-; in -ma-) m 0 akumulator \priprava za shranjevanje električne energije]: akama'lä:tor 'ma:rm na'filet, k ja 'ca:rkn'u | B SSKJ, SP 1962 akupunktura ► 'a:kupunk'tura -a (in a-) ž 0 nš akupunktura: u 'leb'läma 'xö:-dem na 'a:kupunk'tura | B SSKJ ala ► 'a:Ia medm. 0 1. izraža ukaz, spodbudo: 'a:la, g're:ma! 2. redk. izraža presenečenje: 'a:Ia, 'tata ja 'pa: "le:pa! | 0 k 1 =0 ajdi; k 2 =* no B SSKJ ala ► 'a:la (tudi 'ä:-) () poidt. • čustv. ala mu (: ti : ji : jim) vera izraža veselje, zadovoljnost nad srečo koga: 'a:la mu (: (j)im) 've:ra, ča jam 'to: g'rärta ■ ča baš 'a:uto za 'ta:g^()'na:r 'duo:b'u, pa 'a:la ti 've:ra (H =» blagor komu) I B 0 albertov ► 'a:lberto -va -a (in -be-) prid. (rod. ed. m. sp. -toga) • =:> albertov keks I B 0 alboretum ► albo're:tum -a (in -'re:-) m <) redk. arboretum: ud B'me:rkota 'žie:na zron albo're:tuma ža'vi | S =* arboretum B 0 album ► al'bum -a m <) album \za fotografije, znamke]: al'bum za s'like (: z'näanke) | 0 + ale ► 'a:le medm. 0 redk. izraža ukaz, spodbudo: 'a:le, 'xitr! | @ => ajdi B 0 alej ► 'ä:le -ja m živ. 0 slabs., zastar. razgrajač: na'bie:dnJna:^bo g'le:do tega 'a:leja ■ zmer., zastar. 'mo:ča, 'ä:le 'ä:le-jas'te! I B 0 alejast ► 'ä:lejast -a -3 prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega) siabš., zastar. razgrajaški: ka se na'žie:ra, ja 'vas 'ä:lejast I B 0 aleksander ► alek'sä:ndar -dra (in ale-) m živ. () Kr šaij., posam. moški spolni ud: 'za:pra sta'cuna, da te 'na:^bo alek'samdar u'šo: I H =0 lulek |K| =0 Sander B 0 (SP 1962 Aleksander) aleluja ► ale'luja (in -le-) <) • poud., redk. [ peljati se ([ = iti ipd.) ko aleluja zelo hitro peljati: ja 'pa:ršu z 'a:uta ka ale'luja ■ brezos. prox "pus't'ma "puo:le ja š'la 'ka ale'luja (H =» peljati Se ELIJA) I =0 BOH ALELUJA, KRŠČEN-DUŠ ALELUJA, PORKADUŠ ALELUJA, PORKAFIKS ALELUJA B + alfa ► 'ä:lfa -e ± () 1. pločevinast kotel s kuriščem za kuhanje krme za prašiče: a se u 'a:lfa ža na'kuru? 2. avtomobil alfa romeo: 'ä:lfa se ja 'kup'u I B SSKJ, SP 1962 * alga ► 'a:lga -e ± () nš tovarniško pripravljena tekočina za masiranje: z 'ä:lge srn se 'nuo:ga zma'se:rala | B + * ali ► al vez. () redk. 1. v ločnem priredju aH ]za vezanje stavkov ali stavčnih členov a ki se vsebinsko izključujejo]: na Ve:m, a ja b'la: 'šo:la al 'kä: ja b'la: ■ 'to: se 'rie:ča 'fe:rmanska al pa gra'sinska 'xiša, 'ja:, 'kakar g'do: ■ na 've:m, a se ja 'ende 'rie:kla Bs'tič-na al 'kä: b ki kažejo na možnost izbire]: a 'buxanla ja 'ke: 'van al 'ke: 'ta:ga? 2. ali ]za popravek ali dopolnitev prej povedanega]: g'lix u 'xis'-ce srna 'pe:č 'nuo:va 'de:lale — al u 'xiša, 'ta:k 'večam 'rie:čt, ka sma u ali 121 amerikanski 'xis'ce 'puoi b'le ■ a pet'naijs'tega ap'rila al ... 'ta:k 'neikaka ja 'puo: 'paidu, pet'naijs'tega 'leita | ■=!> a medm., člen. 0 ■=!> A vez. B + alije ► 'äileja 'äile (in -li(-)) ž mu. <> slabs., zastar. 1. vpitje, razgrajanje: se ga na'zieira, 'mä: pa 'puo: tls'te 'ä:lija 2. (vokalna) glasba: na 'möiram 'vieič tex 'ä:li pas'Iusat ■ u'gäis'ne te 'äileja (ugasni radio)l | 0 k 2 arije E 0 aliti ► 'äilet -em nd. <'a:le (in 'a:l) 'äilte; 'ailu 'ä:lla -a) siabš., zastar. vpiti, razgrajati: 'na:š se ga na'zoika, 'puo: pa pa 'ceile ve'ceira 'äile I B 0 alkatencev ► alka'tem'ceiu (in -'ceiu) alka'tein'cieive tudi \ -ce'vi (in 'ail-; in -tei-; T in -ce~) ž <> Bo vodovodna cev iz mehkejšega črnega plastičnega materiala: 'ailka'tem'ceiu sa 'natar 'daile | 0 =* ANKATENKA B 0 alkatenka ► alka'teinka (in 'ail-; in -'te:-) -'te:nke ž <> Bo vodovodna cev iz mehkejšega črnega plastičnega materiala: 'se: bf 'mö:rad b'Ia: alka'te:nka 'tud'J:uo:bra | 0 =!> ankatenka B 0 alko ► 'a:lko -ta (in 'ä:l-) m <) nš alkoholna pijača: 'ä:lko ga bo 'ne:su | 0 **> ALKOHOL [L] 0 alkohol ► alko'xoil -ia tudi -le m <> nš alkoholna pijača: 'tat' pa 'nieise alko'xoila! | 0 alko, ankohol, bencin alkotest => balon alo ► 'ailo medm. <) redk. izraža ukaz, spodbudo: 'peima 'dei, 'ailo! | 0 =* ajdi B SSKJ aluminij ► aiu'mini -ja (in -ne(-)) tudi -n'ja (tudi -Ia-) m () nš aluminij: ž'li- ca z ala'mlneja | 0 luminij B SSKJ, SP 1962 am ► — aim m (v rabi samo tož. ed.) • star. na (= redk. v) ta (: moj ipd.) am na ta račun \izraža predmet glagolskega dejanja, kot ga določa prilastek]: {A} ča caka'läida 'jeiš, te 'ni st'räix. {B} na 'tat' 'äim se ža 'poi 'kile caka'Iäi-de pa'jadla. ■ 'tista, kar ja 'župnek 'puo: 'reiku, ja š'la pa na 'möij 'äim ■ bam pa'veido, pa 'ni 'vaižna, 'kuoima g'rei u 'aim (0 ■=!> na ta račun) | o am se jemati, am se vzeti B 0 ama ► 'aima prisi. (> čustv., redk. čisto, popolnoma \izraža odsotnost kakršne koli omejitve]: 'aima u'sa ma ja zga-'reila ■ 'aima 'neč 'tud' na 'čujaš! | 0 =* ČISTO prisi. B 0 ambas ► 'äimbas -a m <> Bo redk. 3 nakovalo b babica \zgornji del kle-palnika] I 0 •=> ampas B 0 (DLS ambos) ambulanta ► ambu'Iämta -n'te (in -ba-) ž <> ambulanta \zdravstvena ustanova]: 'döixter ja 'saim u amba'Iäin'te | B SSKJ, SP 1962 amen ► 'aimen -a (in -me-) m (> • čustv. do amena temeljito, popolnoma, povsem: da 'aimena ga ja pram'Iäit'u ■ 'aiuto ja da 'aimena s'toiku (0 =0 poor-gni) • čustv. pa amen in konec ]izraža odločnost, nepopustljivost]: 'taik 'ja:, pa 'aimen (0 =* pa konec) | B + amerikanec ► amer'käinc -a (in ame-; in -ra'käi-; in ameri'kä:-) m živ. 0 kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: 'la'ra:čo amer'kä:nc | 0 merikanec B SSKJ amerikanka ► amer'kä:nka -e (in ame-; in -ra'kä:-; in ameri'kä:-) t <) 1. amerikanka, šarenka \postrv]: amer'käinke pa pras'tairve srna la'vile 2. amerikanka ]gozdna žaga]: ■ga'Iobo s'tair 'aite sa 'rieikle, da 'ni b'la u 'goiša 'vieič tega p'raiuga 'deila, ka ja amer'käinka x 'nam 'pairšla I 0 meri-kanka B SSKJ amerikanski ► amer'kams'ke -ska -a (in ame-; in -ra'kä:-; in ameri'kä:-) prid. (rod. ed. m. sp. ~S 'kega) 1. ameriški: 'to: ja amer'kämska 're:č ■ a a bo amer'kams'ke 'film? 2. amerikanski ]< amerikanec]: tat'le 'to:ler sa me pa amer'kämska 'tieita pas'Iaile ■ amer'kams'ke st'ric • ■=!> amerikanski kufer • =0 amerikanski kuvert • ■=!> amerikansko pismo | 0 merikanski; k 1 ameriški B SSKJ, SP 1962 ► amerikansko ► amer'kämska (in ame-; in -ra'käi-; in ameri'kä:-) prisi. () star., redk. angleško: (pa) amer'kämska gva-'rija I 0 =0 angleško B 0 ameriški 122 anfak ameriški ► a'mieiriske -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -kega) nov. ameriški | 8 =» ame-rikanski B SSKJ, SP 1962 ami ► a'mi -ja m živ. () ami \tip avtomobila]: a'mija ja 'jam'o I B SSKJ ampas ► 'äimpas -a m <> a nakovalo: 'a: ja 'toiku pa 'äimpasa! b babica \zgor-nji del klepalnika\: pr kle'päilex ja 'aimpas I 0 ambas; k b babica3 B 0 (DLS) amprem ► amp'reim -a (tudi am-; in -'rei-) m <) nš prežganje: se pa fe'zoi 'daiu 'kuxat, 'puoi s' pa na'reid'u amp'reim pa tis't' fe'zoi vatce'diu pa 'dam tis't' amp'reim pa tis'te stva'ri 'natar, 'puoi s' pa u tis'te uslat'kaine pia'ticke {jabolčne krhlje) 'daiu tis'te fe'zoi | H =fr ajmpreb B 0 ampremov ► amp'reimo \ -va -a (tudi am-; in -'rei-J \ BO tudi -mav-) prid. (rod. ed. m. sp. r -moga) iz prežganja \< amprbm\: amp'reimova 'župa ■ amp'reimove 'murke | 3 =* AJMPREMOV B 0 am se jemati ► 'aim se 'jaimat 'aim se 'jaimlem nd. (■=!> jemati) am se j. koga/cesa biti pozoren na koga/kaj: 'tam ja s'taila, 'äim se ja pa 'taik 'ni na'biei-dn 'jaimo ■ a se se 'kei 'äim 'jaimo, 'köikw()len'caiunca kas'täi? ■ 'neč se ga 'niei 'äim 'jaimat | Q 0 (Kraničar 1990 an jemati se) am se vzeti ► 'aim se u'zieit 'aim se u'zeimem d. (=0 vzeti) am se v. koga/česa (natančno) pogledati koga/kaj: 'lei 'aim se u'zieime, 'kak ja tista 'xiša na'reita ■ srna 'pairšla da'moi, se me 'pöip 'tud' na'mäiia 'ni 'äim u'zeiu | B 0 (Kraničar 1990 an vzeti se pod an jemati se) ana ► 'äina -e ž () • sveta ana plamen-ka \rastlina\: s'veite 'aine 'kuoinc 'ju-leja cve'tija a pa u za'ceitka au'gu- sta I B 0 ananas ► 'aina'nais -a m () 1. ananas: a bas 'jeidu 'aina'nais? ■ "'sämdr ja u sta'cune 'aina'nais raz'reizo, 'tis't', ka ja te 'zäid'ne 'kuoin3 'duoib'u, ja 'duoi-b'u pa 'tut'„()a ze'liema u'sa 2. nov. drobnejše rumeno jabolko z zelenkastimi pikami | B + ananasov ► 'aina'naiso -va -a prid. (rod. ed. m. sp. -soga) ananasov \< ananas 1|: 'aina'naiso kam'poit | B SSKJ, SP 1962 androsen ► and'röisan -sna m () bot. bre-skova dresen: and'röisan ja ple'veiu, 'mäi 'täika r'deickasta 'peirja | B 0 (SSKJ, Plet. adreselj; Plet. andreselj) ane ► a'niei (za 2. o&. dv. Kr posam. -te) prisl. () kajne a 'peit jax ja b'la, a'niei? ■ a'niei, da 'ni 'reis? ■ {A} 'tieisna bo s'ia par va'lit'vex. {B} a'niei da. ■ a'niei, da s'te b'le 'tieič u 'boilnce? ■ 'na, pa'vei — as' me 'vidla u 'meinze? a'niei da 'niei? ■ Kr posam. pag'leidete, 'kak ja 'čeidna. a'nieite da 'jai? b govori se kot mašilo: 'pUOI S me pa ka pes"tile, a'niei ■ 'puoi sa se pa u'zemle, a'niei, 'puoi sa 'pairšle pa 'tale ■ te 'reine 'z'göirne ■pa'toic-nek z "roita ja 'reiku, ka ja 'jam'o 'täika na'väida — »a'niei, baš 'ti 'vid'o, a'niei, bm 'jais 'šoi pa 'näisa 'pöibe, a'niei, pa bada 'pairšle, a'niei, pa vaz bada 'tieiple, a'niei, ka ce'gäi-ne, a'niei« | | k a jeli B 0 anfačen ► 'äimfacan -čna -a prid. () 1. star. preprost \ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega zna-nja\: 'poit ja 'čista 'aimfačna 2. star. preprost \ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti]: 'aimfačne ub'leike 'nöise • =fr anfačno okno | H <=^> ANFAK prid. B 0 ► anfačno ► 'aimfačna prisi. () star. preprosto \< anfačen 1|: 'aimfačna 'xöide ub'leican | g ■=* anfak prisi. B 0 (Thesaurus 1982a anfohten) anfak ► 'äimfak ~ ~ prid. () preprost 1. \ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja\: 'teis'te sa 'čist 'äimfak 2. \ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti]: 'täike 'bal 'äimfak stva'ri z'näim s'pieict — k'rax a pa 'keikse, pa'tice pa 'niei 3. \ki je brez višje izobrazbe, višje kulture]: 'äimfak 'l§de sa 'tam ■ 'jais„()m 'äimfak c'Iuoivek | g k 1-2 AJNFAK prid., ANFAČEN, LEGOTEN B 0 anfak 123 Anton (Thesaurus 1982a anfoh Pod anfohten) ► anfak ► 'äimfak prisi. () preprosto |< anfak prid. 1|: 'aiyta ja 'aimfak 'vaizet ■ a 'ni 'toi 'čist 'aimfag za za'poi-necw'()e? ■ 'äimfak srna ga pr'nieisla (z lahkoto, brez težav) • =0 biti anfak ko ČIŽANA I H AJNFAH prisi., ANFAČNO, LEGOTNO 0 0 angel ► 'äingel \ -gela (r in -ge-) tudi -gele m živ. (im. mn. -gele) 1. ver. angel: u'säik c'luoivek 'mäi 'söijga 'äingela 'väiruxa ■ na st'ruoipa sa 'äingele na'risane 2. poud. zelo dober človek, navadno ženska: "ga'loipka, ka ja b'Iai 'bäibeca, ja b'Iai 'feist, äingel ja b'Iai | B + [Tominšek 1903: 17: °r. mn. »ängelb«] angelček ► 'aingelčak -čka m živ. (> angelček 1. ver. |< angel 1|: se me ja se'näila, da sa 'aingelčke 'puoijale ■ na pa'döipce ja 'aingelčak na'risn ■ kot spodbuda otroku pri jedi 'tOlle ja 'taig 'duoibra, da be 'aingelčke 'jad'le, ča be 'us'te 'meile, da be 'lieixka 'paipa-le (pa 'rit'ke, da be 'lieixka 'kaikale) C.. poud. priden, ubogljiv otrok: pag'leide, 'käik 'aingelčak 'jai — ka s'pi | B' + angelski ► 'äingels'ke -ska -a prid. \rod. ed. m. sp. -s'kega) • ■=» angelsko češče-NJE | 0 + angina ► an'gina -'gine ž (> nš angina: an'gina srn 'jam'o | 0 SSKJ, SP 1962 angleški ► ang'leiske -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -kega) angleški: ang'leiska sp'räixa ■ ang'leiska stra'nisca I 0 SSKJ, SP 1962 ► angleško ► ang'leiska prisi. () angleško: (pa) ang'leiska sa gva'rile I H AMERIKANSKO, MERIKANSKO 0 SSKJ ankatencev ► anka'tem'ceiu (in -'ceiu) anka'tein'cieive tudi \ -ce'vi (in 'am-; in -tei-; T in _ce-) ž () vodovodna cev iz mehkejšega črnega plastičnega materiala: | @ => ankatenka 0 0 ankatenka ► anka'teinka (in 'am-; in -'tei-) -'teinke ž <) Kr vodovodna cev iz mehkejšega črnega plastičnega materiala: anka'teinka ja u 'reida, 'jube'doirka pa 'kai 'poikne | H alka- TENCEV, ALKATENKA, ANKATENCEV 0 0 ankohol ► anko'xoil -la in -e (in -ka-) m (> nš, redk. alkohol: 'käi tis't' pede'cin {penicilin) — anko'xoile u 'rat na'li, pa baž zd'raiu! ■ u c'veita ja 'vieič anko'xoila kakr dr'gaic | § =* alkohol 0 0'' ankrat ► 'ainkart prisi. \/ zastar. 1. enkrat \izraža, da kaj nima ponovitve\: 'air)-krd be pa 'raičw'()oi na "me'nina 2. nekoč: 'ämkrc^()ma š'le na velka'noi-čne pan'deilek na "bairda | 0 ■=> enkrat [K] Če kdo uporabi to besedo danes, je raba šaljiva. 0 0 antena ► an'teina (in -'tei-) -'teme ± () antena: an'teina [ utwiele'vizeja (r : ud 'raidija) ■ an'teina pr 'aiuta sa me z'löimle | 0 SSKJ, SP 1962 antifriz ► 'amtf ris ~za (in -te-) m (im. mn. -'rize) a nš antifriz \sredstvo\: a se 'amtifriz ža na'leu u 'kiler? b plastična posoda tega sredstva: d'vai 'aintefriza | 0 SSKJ antlanje ► 'ämtlane (Bo tudi -e) -e s <> nš, star. zdravljenje: 'ämtlane z 'roi-žam (z zdravilnimi zelišči) ja 'duoibra 'reič — ča z'nais 'taik 'ämtlat | @ =0 ZDRAVLJENJE 0 0 antlati ► 'ämtlat -am nd. ('ämt'le itd.) star. a. koga/kaj zdraviti: 'f'rämca se 'kai 'säima 'ämtla, 'noiča 7 'döixterja 'jat ■ ■ka'mäirjo st'ric^ia pa'soit pa da'line z'vina 'ämtlale ■ z'näi 'taik 'amtlad,w()a zagva'ri | § => zdraviti 0 0 (DLS #) Anton1 ► 'an'töin -a m živ. (> os. 1., kot svetniško ime Anton: 'maima sa na s'veid'gaw'()n'töina 'meile 'ruoijs't'ne 'dein • prašičji Anton sv. Anton Puščavnik \god 17. januarja\: pra'šič-jagawB()n'töina ja 'coipraz'nek ([=] =0 svinjski Anton) • solatni Anton sv. Anton Padovanski \13. junija\: 'aite sa b'le s'vin's'ke, 'un' pa sa'lä:-tne_'()n'töin (H solatnež) • svinjski Anton sv. Anton Puščavnik \17. januarja^. s'vin's'ke^'On'töin ■ a se 'ti s'vin's'ke a sa'läitne_"()n'töin? (@ prašičji Anton) | [=] Anton2, Tona, Tonče, Tonček1-2 0 SP 1962 antres 124 arduš antres ► ant'rieis -a m <> zastar. naslov \navedba imena, priimka in bivališča] I g =* naslov B 0 (DLS pod adresa) antretati ► 'a:nt're:tat -am (in -'re:-) d. ('a:nt're:te itd.) zastar. postrojiti se \ B 0 ' ' antvelja ► 'amt'vele -e ž <> star. brisača: u tatale 'aint'vele se 'ruo:ke ub'risa I g nš tek [želja, potreba po Jedi[: 'de: 'ma:m 'bal ape'tit, ka srn ga 'me:la p're: | B + apetitlih ► ape'tit'lex (in ape-; in -lix) prisl. <> privlačno, mikavno, okusno: z'la ape'tit'lex ja b'la ser've:rana ■ š'ko:dna 'ni, ape'tit'lex pa 'tud' 'nie:, ča se 'muxe pa pa'tice 'paiseja ■ p'ro: ape'tit'lex se ja z'rixtala I B 0 apnen ► ap'ne:n -a -a (in -'ne:-) prid. (rod. ed. m. sp. -'ne:nga (in -'ne:-), daj. ed. m. sp. -'ne:n'ma) apnen: ap'ne:na 'ja:ma | B + apnenica ► ap'ne:nca -n'ce in [ ap'ne:nca ([ in -'ne:-) -'ne:n'ce ž <) apnenica a [peč\: u p'ruxa ja b'la: ap'nemca b redk. \vsebina\: ap'nemca sa z'gaile • poud. biti (vroče) ko v apnenici biti zelo vroče: 'pa:r^nas u 'kuxne ja ('taika) 'ka u ap'ne:n'ce ■ 'tale ja u'ro:ča 'kakar u ap'ne:n'c§ | B + apno ► 'ä:pna -a s <) nš a apno: ga'sit (: ž'ga:t) 'a:pna ■ u'me:tna 'a:pna (hidri-rano apno) b belež \z vodo mešano gašeno apno\: a ža 'ma:š 'ä:pna pr-š'te:lena? | |klajno apno| ■=* klajnapno H k b BELEŽ B + apostol [Tominšek 1903: 16: mest. mn. »apostolbh«] apoteka =* opoteka april ► ap'ril -'rila m <) april: pet'na:j-s'tega ap'rila ja 'puo: 'pä:du ■ u'rie:-me se na're:ja 'ka ap'rila (vreme Je spremenljivo, nestalno) • te 'ro:ža se 'se:jaja ap'rila (star., redk. 'me:snca) • šaij. čuvati prvega aprila nasesti prvoaprilski potegavščini in pri tem kaj paziti: a 'čuvaš 'pa:rvega ap'rila? • šaij. iti po prvega aprila nasesti prvoaprilski potegavščini in pri tem kam iti: srn pa 'šo: pa 'pa:rvega ap'rila • prvi april prvi april \dan, ko so v navadi šale in potegavščine]: 'čuve, da te 'jutar 'na:wbo kag'do: nas'ra:u, ka ja 'pa:rve ap'ril | B + aprilski ► ap'rils'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -S 'kega> 1. aprilski: ap'rils'ke ra'cun ja ša za p'lä:cat 2. eustv., za vreme spremenljiv, nestalen: 'juli 'ja:, 'ma:ma pa 'ta:kale ap'rilska u'rie:me • ■=> biti ko aprilsko vreme | B + ar ► 'a:r -a m <> ar: štar'na:jst 'ä:ro 'zie:mle 'ma:ma kol 'xiša | B + ara ► 'ä:ra -a ž () ara \znesek\: 'ä:ra ja 'tiz'd' g'nä:r, ka ga 'ja:n'ma 'dä:s, da se tista 're:č za'zixras, ka ja 'vsčaš 'kupet | B + arašpajz ► 'a:raš'pa:js -za (in a-) m <) nš, redk. 1. cvrtje \Jed\: 'ka: 'a:raš'pa:js ma nar'dila za 'južna 2. šaij. (nenameno-ma) razbito Jajce: sm se 'vane 'da:u 'ja:jce u 'va:ržat, sip pa u 'xiša 'pa:r-šu, sip 'jam'o pa 'a:raš'pa:js | H >=!> ajeršpajz B 0 arbečmašina ► 'a:rbečma'šina medm. () Kr kietv., zastar., posam. izraža podkrepitev trditve | @ =* duš 0 0 arboretum ► arbo're:tum -a (in -'re:-) m <> arboretum: pr arbo're:tuma ja 'duo:me | H alboretum B SSKJ, SP 1962 arcnevati =* recnevati arcnije ■=;> recneje arduh ► 'air'dux medm. 0 kietv. izraža podkrepitev trditve: 'a:r'dux, 'a: ja b'la 'lušna! | g =0 duš B 0 arduhanca ► 'a:r'duxanca medm. <) Čr kietv., posam. izraža podkrepitev trditve 1 g ^> duš b 0 ardunaj ► 'a:r'dune medm. 0 kietv., redk. izraža podkrepitev trditve: bo 'tie:ta 'pa:ršla - 'a:r'dune 'ti — 'ka: bo 'rie:-kla 'pö:ba!? I g ^ duš B 0 arduš ► 'a:r'duš medm. <) kietv. izraža podkrepitev trditve: 'a:r'duš, 'nuo:š sn 'duo:me pa'zä:b'u! | g ^> duš B SSKJ arest 125 asaj arest ipd. =o rest ipd. arga ► 'äirga -e (tudi 'air-) ž <) a jušna kocka: 'po: 'äirge sam 'daila u 'župa ■ 'äirga se na k'rax 'maiža b zavitek jušnih kock: d'vei 'äirge pr'nieis' | k a ARGOKOCKA [0 0 argokocka ► 'airgo'koic'ka -e (in 'ä:r-) ž <> jušna kocka: na 'airgo'koic'ka sam 'daila u 'župa I g =i> arga B 0 argolina ► 'airgo'lina medm. () BO kietv., posam. izvaža podkrepitev trditve: 'airgo'lina, a raka'vice se 'duoib'u?! | g =0 DUŠ B 0 argožupa ► 'a:rgo'župa -e (in 'ä:r-) ž <) juha, pripravljena iz jušnega koncentrata: 'naiš na 'möira 'airgo'zupe 'jaist — 'maira 'bet f'rišna | Q 0 arije ► 'äirija 'äiri ž mn. () slabš., redk. (vokalna) glasba: a be u'gäis'n'u te 'äirija? | § =« alije 0 0 (+ arija) arka ► 'airka medm. () kietv. izraža podkrepitev trditve: 'airka, 'köik jax ja b'la pr 'maiša! | g ■=!> duš B 0 arkaduš ► 'airka'dus medm. () kietv. izraža podkrepitev trditve: 'airka'dus, 'to: pa 'ni 'ka: 'taik, čaš_'čr'n'o:c s pe'ci-klna se za 'pieilet! I g =fr duš B 0 arkafiks ► 'airka'fiks medm. () kietv. izraža podkrepitev trditve | g ■=*> duš B 0 arkalapipala ► 'a:rkala'pipala medm. () kietv., šaij., redk. izraža podkrepitev trditve: 'airkala'pipala, 'ai ma med'väi 'xöidla! I g =!> duš B 0 arkamadona ► 'airkama'do ina medm. () kietv. izraža močno podkrepitev trditve | g =* PORKA B 0 arkapotana ► 'airkapo'ta ma medm. () kietv. izraža močno podkrepitev trditve | g =0 PORKA [L] 0 arkuh ► 'air'kux medm. () kietv. izraža podkrepitev trditve: 'air'kux, 'ai ja 'jeidu! | g =♦ duš B 0 armija ► 'äirmeja -a (in -mi-) ž (rod. mn. -mi) armada: u 'airmeja srn 'beiu pa u 'ze'muna ■ 'äirmija ja za 'bugars'ke 'mieija s'Zuzu | g =* vojska B SSKJ arnika ► 'äiranka -e nov. 'äirneka (in -ni-) T 'äirneke (in -ni-) ± () arnika a \rastlina\: pr 'cep'läike 'räis'te 'ä:rni-ka ■ 'airarjke se 'mairam nab'rait b nš \tinktura\: z 'äira'rjke se na'maiza pa 'nuoige | B + arpa ► 'äirpa -e ž <) ies. skladovnica desk, ki se sušijo: 'äirpe sa na'löiza-ne ■ 'žaigmeštar ja 'dieis'ke u 'airpa 'säim z'laigp ■ 'dieis'ke u 'äirpe sa spa'lieine s^O'päinglnam • d'vei 'äirpe sta b'lei na'reite ♦ ies. arpa v križ deske, zložene v obliki črke V: 'äirpa u k'riš (g križarpa) | Q 0 (Kotnikov zbornik 1956: 47) aršenbaš ► 'airsan'bäis medm. <> kietv. izraža podkrepitev trditve: 'airsan'bäis, 'käika 'vaida 'ja:! I g =0 duš B 0 arŠendUŠ ► 'airŠan'dUŠ medm. () kietv., redk. izraža podkrepitev trditve: 'airšan-'duš, 'se: na 'veim te p'ra:ve | g ■=!> duš B 0 aršenibaš ► 'a:ršane'ba:š medm. () kietv., redk. izraža podkrepitev trditve \ g =0 DUŠ B 0 aršeniduš ► 'a:ršane'duš medm. 0 kietv., redk. izraža podkrepitev trditve \ g ■=!> DUŠ B 0 artilerija ► arti'le:raja -a (in -te-; in -ri-) ž <) nš artilerija \rod kopenske vojske\: u arti'leirija sam s'luzu | B SSKJ, SP 1962 aržet ipd. =*> varžet ipd. aS r aiS ~a m živ. <) 1. as \igralna karta\: 'dei 'äisa, 'käi 'čaikaš!? 2. čustv.* redk. (starejši) moški, ki se dobro spozna na kaj: 'jais te na 'veim pa'veidat — te s'täira 'äisf, ka sa u 'poixe 'xöid'le, sa pa'mairle, te m'laide pa na 'veija te 'rieiča • iron, biti as biti pijan: 'naiš ja pa 'duoins ut ■fric'lno 'pairšu - na 'veiš, 'käik 'äis ja 'beiu! (g =0 pijan) | B + as ► 'a:s (in 'a:s') medm. (> izraža bolečino zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ureza, pika, ugriza: 'a:s! 'a: sn se 'žo:kn'u! | g =0 asaj B SSKJ ► as1 ► 'a:S ~ ~ (in 'a:s') povdk. (> otr. vroč, oster: špo'xe:rt ja 'a:s | g ajs1 povdk. B 0 ► as2 ► 'a:s (in 'a:s') povdk. () otr. vroče, ostro: 'le:, 'kak ja 'tale u'ro:ča! 'a:s', 'a:s' 'ja:. I g ajs2 povdk. B 0 asaj ► 'ai'saij medm. 0 izraža bolečino asaj 126 ati zaradi dotika česa vročega, zaradi udarca, ureza, pika, ugriza: 'a:'sa:j, 'nie: me 'žo:kat! | g ajs, as g 0 (SSKJ asa) asfalt ► as'fa:lt -a (in 'a:s-) m <) a nš asfalt: as'faild bada prat 'xiša u'lile b asfaltirana cesta: d'vä: as'failta srna nar'dile tista 'leita — na "ba:rda pa u 'k'ra:ša | g avsfalt B + asfaltirati ► asfal'te:rat -am d.+nd. <> a. kaj asfaltirati kaj: 'ceista sa 'ža asfal-'teirale | B SSKJ, SP 1962 ►• asfaltiran ► asfal'te:ran -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) asfaltiran: a ja čaz "lipa 'ceista 'de: ža 'vargne asfal'te:rana? I E SSKJ, SP 1962 ► asfaltirano ► asfal'teirana prisi. <) asfaltirano: a ja da 'xiša 'ža asfal-'te:rana? | B 0 asma ipd. ■=& astma ipd. asniti ► 'a:sen't' (m 'ä:s'n'(-) \ >) 'ä:s'nem nd. ('ä:s'ne (in [" 'aisen') 'a:sen'te; 'äis'n'u 'äisanla -a) star. 1. a. komu koristiti komu \dajati, prinašati ugodne, pozitivne posledice], pomagati komu: 'kä: ma 'ä:s'ne 'aiuto, ka pa is'pita 'ne:ma! ■ te rac'ne:ja me 'neč na 'ä:s'neja ■ 'ka: te 'a:s'ne! 2. a. kaj narediti kaj, postoriti kaj: g'rerm da'mo:, da ša m 'duoms prač_'()ixta 'ke: 'a:s'n'u • 'ceila 'po:d'ne 'nism 'neč 'ä:sn£a | g k 1 =0 koristiti; k 2 =* narediti E 0 asparagus => šfaradus asperin ► as'pe'rin -a m (im. mn. -'rine) redk. aspirin a nš \zdravilo\: as'pe'rin ja za g'ia:va b \tableta\: ne as'pe'rin me 'de: | | =* aspirin B 0 aspirin ► as'pe'rin -a (in -pi") m (im. mn. -'rine) aspirin a nš \zdravilo\: 'debater ja 'reiku, da 'ne: 'ka:r as'pe'rin 'je:m b \tableta\: a bas as'pe'rin? | H asperin B SSKJ, SP 1962 astma ► 'a:stma (redk. -sm-) \ -s't'me (r redk. -s'm-) ž 0 nš astma, naduha: 'na:š 'ma: 'ä:stma | g naduha B SSKJ, SP 1962 astmatičen =d> nadušljiv astmatik ► 'ä:stmatek -a (redk. -sm-; in -ti-) m (im. mn. -teke (in -ti-)) astmatik: 'na:š ja ast'mä:tek | B SSKJ, SP 1962 ata ipd. ■=& ATE ipd. ate ► 'arte -e {Bo 'a:-) m živ. (daj. = mest. = or. -e, tož. -e, mn. -§ 'a:t'o II 'ä:t'u itd.) a pri govorjenju o odsotnem pogosto z obliko za 3- ob. mn. ata, oče: 'a:te 'sa b'Ie u pla'nine ■ 'puo: sa se pa 'a:te z ■g're:gove "zieife u'že:nle ■ g'da:j pa 'a:te p'ride? ■ 'ke: sa pa ud 'a:te (atovi, očetovi) š'ko:rne? ■ ud 'ne:nga s'tä:rga 'a:te 'a:te (njen praded) ja 'be:u_() "a'mie:rike ■ 'a:te ud 'muo:ja s'ta:ra 'ma:me (moj praded) pa 'ma:me-ne st'rame sa b'le 's'tamto swB:'po:d'-ne "ra'cice ■ U3^'()ie:ne (: 'mo:ža) 'a:te (tast) • star ate stari oče, ded: a se s'tä:rga 'a:te ža ub'rau? (g starec) | g ATEK1"2, ATI, FOTER, OČE [K] Kt', Bo šalj. Verzifikacija, ki jo govorijo predvsem dečki — drugi jo večinoma znajo — in pri kateri govoreči ob vsaki besedi pokaže na posamezen del lastnega telesa: 'a:te (pri tem pokaže na eno oko), 'ma:ma (pokaže na drugo oko), 'tie:ta (pokaže na nos), st'ric (pokaže na usta) — 'zizek (pokaže na eno stran prsi), 'zizek (pokaže na drugo stran prsi), 'po:mpak (pokaže na popek), š'pic (pokaže na spolni ud). B + atek1 ► 'artek -a (Bo 'a:-; in -te-) m živ. (im. mn. -teke) ljubk. ata, oče: 'aiteka ša 'de: 'cukra 2. šaij. večkratni po-navljavec v nižjih razredih osnovne šole: 'ka'va:čoma ■zd'ramca sa p'ra:ule 'a:tek, ka ja 'vasip 'le:t u 's'mä^tna u 'soils 'xuo:d'u I g k 1 *& ate B 0 atek2 ► 'artek -t'ka (Bo 'a:-) m živ. () ljubk. ata, oče: 'jade 'a:t'ka k'licat ■ a ja 'to: ud 'ä:t'ka 'a:uto? | g o ate B SSKJ, SP 1962 atekov ► 'a:teko \ -va -a (Bo 'ä:-; in -te-; T BO tudi -kav-) prid. (rod. ed. m. sp. -koga) ljubk. atov, očetov \< atek1] | g ^> atov B 0 (SSKJ atkov) ati ► 'a:ti (Bo 'ä:-) \ -ja (r in -te-) m živ. () ljubk. ata, oče: 'jade 'a:tija 'iskat ■ 'ke: ja pa 'ä:te? | g =0 ate B 0 atijev 127 avsiezati atijev ► 'aitijo \ -va -a (Bo 'a:-; in -te-; [ BO tudi -jav-) prid. (rod. ed. m. sp. -oga) ljubk. atov, očetov | g =0 atov B 0 atkov ► 'ait'ko T -va -a (So 'a:-; T So tudi -kav-) prid. (rod. ed. m. sp. -koga) ljubk. atov, očetov |< atek2\: 'kei ja pa 'ait'kova 'käipa? I g -^ atov 0 SSKJ, SP 1962 atomska ► a'toimska -s'ke ž (rod. mn. -s'kex) atomska bomba: 'mer'kaince sa na 'xero'sima 'peitns'teirdez'd'ga a'toimska 'vairgle • šaij., nov. atomska je padla (= usekala ipd.) velik nered je: u s'pailnca te ja a'toimska 'päidla (g =i> (atomska) bomba je padla) | B 0 (+ atomski) atomski ► a'toims'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) • =£ atomska bomba je padla I g SSKJ, SP 1962 atov ► 'ait'o T -va -a (Bo 'ki-; [ Bo tudi -teV") prid. (rod. ed. m. sp. -t'oga) atOV, očetov: 'äit'o pr'tuoislc 'išam | g ATEKOV, ATIJEV, ATKOV B + austin ■=> avstin av ► 'aiu medm. (> av \izraža telesno bolečino]: 'aiu, 'toi pa ba'li! | g avaj B SSKJ avaj ► 'ai'vaij (in 'ai'uaij; in 'aiu'vaij) medm. (> redk. av \izvaža telesno bolečino]: 'aiu'vaij, 'niei me 'cukat! | g =!> av [L] 0 avbiks ► 'aiu'biks medm. () izraža izziva-nje na pretep: 'pöibe, 'aiu'biks — g'doi se 'upa 'jat 'mieitat! ■ šaij., kot spodbuda otroku 'aiu'biks — 'na, 'rieiča 'aiu'biks | g avf g 0 (SSKJ aufbiks, avfbiks) aVCig ► 'aiUCek -ga (in -CX-) m () NŠ, star. preužitek: 'aiucek se ja zg'vairu | g =0 KOT m |LJ 0 avciger ► 'aiuceger -gerja (in -ci-) m živ. (> star. 1. preužitkar: st'ric^()a b'le 'aiuceger 2. zmer., zastar. neumen, nespameten moški: prak'leit' 'aiuceger xu'dico! I I k b t* prismode m 0 0 avdi ► 'aiudi \ -ja (r in -de-) m živ. (> avdi \tip zahodnonemškega avtomobila]: tega 'nuomga 'aiudija 'maija | [0 0 (SSKJ audi) avdržen ► 'aiudaržsn -zna "9 prid. (rod. ed. m. sp. -žnega) siabš., zastar. omejen, neumen, lahkomiseln: 'täiga 'aiudar-žnega 'deida 'mäi | | =* prismojen [L] 0 (Karničar 1990 gavdržen #) avdržnek ► 'aiudaržnek -a (in -ne-) m živ. (im. mn. -neke) slabš., zastar. Omejen, neumen, lahkomiseln moški: tega 'aiu-držneka na 'möiram 'vieič 'tairpet ■ zmer., zastar. prak'leit' 'aiudaržnek 'jäis'ne! | | =0 prismode m B 0 avf ► 'aiuf medm. (> 1. a kiic konju dvigni nogo b šaij., človeku izraža ukaz za dvig noge: 'na, 'aiuf, da 'teipex u'zei-mem! 2. redk. izraža izzivanje na pretep: 'pöibe, 'aiuf! 13=* avbiks B 0 avfbiks ^> avbiks avgeljmas ► 'aiugal'mäis -a m () nš sposobnost ocenjevanja dolžine na oko: s'laip 'aiugl'mäis 'maiš ■ a 'maiš 'kei 'aiugal'mäisa, da baš pa'veido, 'köik ja te ka'mäid^.'()oik? • čustv. pomeriti ipd. kaj na avgeljmas na oko, približno pomeriti kaj: 'toile se pa 'bal ka 'niei na 'aiugal'mäis pa'meiru (H pomeriti od oka (=o oko1-2)) | B 0 avgust ► au'gust -a m (> avgust \mesec\: 'veilka gas'pöidnca ja pet'naijs'tega au'gusta • au'gusta (star., redk. 'meisn-ca) sta se 'žemla | B + avionski ► ave'joms'ke -ska -a (in avi-) prid. (rod. ed. m. sp. S 'kega) letalski: ave'jomska 'kairta • <=z> avionski kuvert • =o avionsko pismo | B SSKJ, SP 1962 ► avionsko ► ave'jomska (in avi-) prisi. () letalsko: ta 'pisma 'mairaš avi'join-ska 'puoislat, bo p'rei 'pairšla | B SSKJ avs ► 'aius povdk. () star. izločen (iz igre): 'ti se na 'moiraš 'vieič 'jat, se 'ža 'aius I g =0 fuč B 0 avsfalt ► 'aius'fäilt -a m (> redk. a nš asfalt: 'aius'fäilt u B'roit pa'läigaja ■ 'käi flikate 'ceista — 'aius'fäilt na'reid'ma, pa 'boi b asfaltirana cesta: na 'aius'fäilta ja 'päidla I g =0 ASFALT B 0 avsiezati ► 'aius'leizat -am (in -'lei-) d. ('aius'leize itd.) a. kaj z rezanjem odstraniti sveže meso s česa: p'ro: avslezati 128 avtra 'fa:jn ja 'aius'leizo ■ g'laiva ma 'aius-'leize ■ 'tistale 'koišč_()a 'mairam 'aius'leizat I B 0 ►■ avslezan ► 'aius'leizan -a -a (in -'le:-) prid. (rod. ed. m. sp. -r)ga, daj. ed. m. sp. -n'ma) ki ima z rezanjem odstranjeno sveže meso (s kosti): g'larva ja 'ža 'a:us'le:zana | Q 0 avslezovati ► 'aius'lieizvat -z'jam in -am nd. ('aius'lieiz'ja -te in 'aius'lieiz've -te, 2. os. dv. 'aius'lieiz'jata in 'aus-'lieizveta (nov. -ve-); 'aius'lieizvo -zvala -a) a. kaj z rezanjem odstranjevati sveže meso s česa: d'vei 'ura ja 'aius'lieizvo ■ me'sä:r 'kuois'te 'aius'lieiz'ja I B 0 avslog ► 'aiusiok -ga (m -'loi) m <> star. izložba: 'čemle 'maija u 'aiusloga ■ 'šaijba u 'aiusloga ja zd'roib'u ■ z 'aiuta se ja u 'aius'ioig za'pieilo | 0 ■=o izložba B 0 (Planina 1978) avspuf ► 'aius'puf -a m <) izpušna cev: 'aius'puf sam u'tairgo ■ pr ma'toirja ja 'aius'puf 'duo: u'zeiu, da ja 'bal u'reiia ■ s 'tö:jma 'aiuta ja pa 'neike na'roibe — z 'aius'pufa se te ka'dl | Q 0 aVStin ► 'aiUS'ten -a (in -ti") m živ. (im. mn. -tene (in -ti-)) avtomobil britanske tovarne Austin: 'aius'tena ja 'jam'o s tema 'mä:lma 'aius'tena (z miniaustinom) se 'nI za 'vaizet, ka ja 'taik,^,()a ča be na t"leixe 'sieid'o | =fr MINIAVSTIN B 0 avša ► 'aiuša -a ± () slabs, neumna, nespametna, lahkomiselna ženska: se pa 'tut' 'aiuša, da se zaratjiäiga 'jöi-kaš! ■ zmer. 'nieixe 'na, 'aiuša 'aiuša-sta! | 0 =* PRisMODA E SSKJ avšarija ► ausa'rija -a ž (rod. mn. -'ri) norčija: 'to:, kar 'deila, ja ausa'rija ■ 'man' 'taike ausa'rija 'niša u'seic • narediti ipd. kaj iz avšarije (storiti kaj) z namenom norčevati se: z ausa'rija me ja b'reiskva u'zeiu (0 =* narediti kaj iz prismodije) | 0 =*> pri-smodija E 0 avšast ► 'aiušast -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) slabs, neumen, nespameten, lahkomiseln: za'käi se 'ta:k 'aiušast!? ■ pa 'nie: d'rugic 'täikex 'a:ušas'tex ra'ci pas'lusat | 0 ■=& prismojen B SSKJ ► avšasto ► 'a:ušasta prisi. () slabs. neumno, nespametno, lahkomiselno: 'kak se 'a:ušasta 'nö:se! | 0 =i> prismojeno E SSKJ avtek ► 'a:utek -t'ka m živ. (> manjš., otr. avtomobilček |< avto 1|: 'de: dek'le:t'ka 'amt'ka na'zaij | B 0 avto ► 'aiuto (star. -ta) T -a (r Bo in -toja) m (> 1. a avtomobil: 'aiuto ga ja pa'vaiz'u ■ u'seibne (= zastar. 'luksuz'ne) 'aiuta (osebni avtomobil) • re'silne 'aiuto (0 ■=!> rešilec) ■ to'voirne 'aiuto (0 ■=!> tovornjak) b osebni avtomobil: 'nuoiu 'amta sa 'kuple ■ z 'aiuta se ja u'beu (smrtno se je ponesrečil z osebnim avtomobilom) 2. redk. avtobus: 'tale 'mäita za 'aiuta — za da ■ma'zeir-ja bo 'ža | 0 k 2 ={> avtobus 0 SSKJ, SP 1962 avtobus ► 'aiuto'bus -a (in au-; tudi -ta-) m (> avtobus: a sta s'lai (= se prpe-'laila) z auto'busa a 'peiška? ■ u ■dable'tine se ja 'aiuto'bus u'bairn'u ■ 'deilos'ke 'aiuto'bus (0 =0 delavski) ■ 'reid'ne 'aiuto'bus (0 =& redni) ■ 'šoil-s'ke 'aiuto'bus (0 >=& šolski) | =0 celjan, DELAVSKI m, LITOSTROJČAN, LJUBLJANČAN, MARIBORČAN, REDNI, ŠOLSKI m, VELENJČAN, ZAGREBČAN 0 AVTO, POŠTA [K| Kr otr. Zbadljivka, namenjena sogovorniku: 'aiuto'bus 'nima 'rus, 'peit ko'leis, ti s' pa k'reis. (=o kres) E SSKJ, SP 1962 avtomat ► auto'mäit -a m (> 1. avtomatska varovalka (za prekinitev tokokroga): auto'mäit utk'Ioipe 2. voj. brzostrelka: z auto'mäita be 'šo: na 'jäiga • avtomat je ven vrglo ipd. avtomatska varovalka je prekinila tokokrog: ka ja st'reila uda'rila, ja auto'mäit 'van 'vairgia (0 fit je ven vrglo) I 0 k 1 fit; k 2 =o šnelfajerica E + avtomatik ► auto:ma:tek -a (in -ti-) m živ. (im. mn. -teke (in -ti-)) kolo s pomož-nim motorjem tovarne Tomos z dvema prestavama: auto'mäiteka ja 'jam'o | 0 dvobrzinec B 0 avtra ► 'a:utra -a ± (rod. mn. -tar) avtra 129 babji TlCVCOLTflTVLCCi 3 mn. \trakasta priprava\: 'aiutra 'raijša 'nčisem ka 'pais b \posamezen tvak priprave]: 'aiutra se me ja u'tairgala C nav. mn. \del obla-čila\: 'feirtaf 'maim na 'aiutra na'reit I [=] AVTRNICA, NARAMNICA B 0 (Plet. galtra) avtrnica ► 'aiutranca -e ± <> naramnica a mn. \trakasta priprava\: 'aiutrance 'raijša 'nöisem ka 'pais b \posamezen trak priprave\: 'aiutranca se ma ja ut'peiia c nav. mn. \del oblačila\: 'aiutrance pr x'laicax | § =* avtra 0 0 azbest ► 'aiz'beist -a (in az-; in -'bei-) m O nš azbest \vlaknata snov\: 'aiz'beist ja skad'liu I B SSKJ, SP 1962 azija =o boh azija bB b ► 'ba -ja tudi ~ m <) b \soglasnik; črka\: 'rieiča 'ba I B SSKJ, SP 1962 ba ► 'ba: medm. \/ čustv., (večkrat) ponovljen izraža zavračanje: 'bai 'bai 'bai, 'niei-xe 'na 'täika g'vairt | H ■=* be B SSKJ, SP 1962 j£ baba ► 'bälba -e ž (or. mn. star., redk. -b'me; or. dv. star., redk. -b'me) 1. a ženska \oseba ženskega spdla\: 'feizd 'bäiba ja b'iai ■ »'bäiba srn,« srn 'riei-kia, »pa 'videni na 'vaika, 'kei ja 'mieija« ■ prak'leita 'bäiba, 'se: bo u'sa zaz'gaila! ■ 'feizd 'baiba 'jai, 'reis D poud. lepa, postavna ali sposobna ženska: pag'leide 'ja, 'toi ja 'baiba! 2. (zakonska) žena: u 'xrava'tija se ja 'baiba 'puo: 'naijdu ■ ud 'baibe pe'cikal sam u'zeiu 3. dama \igralna karta\: d'vei 'bäibe 'mäim pa d'väi 'pöiba, 'saima 'fäirba 4. klada za sekanje in cepljenje drv: na 'baibe srna 'kuram g'iaive 'seikaia • Kr šaJ j., za moške beksljati babe ko (ta stari) Plaznik konje zelo pogosto menjati ženo, spremljevalko: "'iuc 'taig beks'lai 'baibe ka te s'taira ■piaz'nik^'iuome • šalj., za fante biti v babah iskati, izbirati si dekle, biti na ljubezenskem zmenku: a se 'beiu u 'bäibex, 'a? (H =0 biti V DEKLETIH) • šalj., za fante iti v babe iti si iskat, izbirat dekle, iti na ljubezenski zmenek: a g'reis u 'bäibe, ka se 'taik 'leipa ub'le:čan? (H =i> iti v dekleta) | @ k la =0 ženska; k lb bable, babnica; k 2 =0 žena; k 4 =* klada [K] k 1-2: Pri mlajših govorcih prehaja v območje slabšalnega. — k •: Plaznik iz Rovta pod Menino je bil znan po tem, da je dobil na preizkušnjo konja, češ da ga bo kupil, potem pa ga je po domenjenem preizkusnem roku izčrpa-nega in sestradanega vrnil lastniku. B + [Tominšek 1903: 17: rod. ed. »babea«; 19: daj. mn. »bäbtm in babam«] babica1 ► 'baibeca (in -bi-) T -bece (r in -bi-) ž, Bo tudi 'baibeca (in -bi-) -bece (in -bi-) ž 0 babica {pomočnica pri porodih\: 'ga'loipka ja b'la: za 'baibeca ■ a bas pr p'raiscey za 'baibeca? | |stara mati| =* stara mama 0 jobanka B- babica2 ► 'bäipca -e ž <> Bo vtičnica | g ■=!> ŠTEKER B + # babica3 ► ba'bica -'bice ž <> redk. babica [zgornji del klepalnika\ | g => ampas B 0 babika ► 'bäibaka -e ž <> manjs. < baba 1: pag'lede, 'kaika 'čeidna 'baibaka 'jai | B 0 babin ► 'baiben -a -a (in -bi-) prid. (rod. ed. m. sp. -benga (in -bi"), daj. ed. m. sp. -ben'ma (in -bi-)) redk. ženin \< baba 2|: te pe'cikl ja 'bäibin | B SSKJ, SP 1962 babington ► 'baibenk'toin -a (in 'bäi-; in -bi-) m <) nš badminton | 3 =* babinton B 0 babinton ► 'baiben'toin -a (in 'bdi-; in -bi-) m <) nš badminton: a se g're:ž 'baiben'toin? | @ babington, babmington, badmington B 0 babjak ► 'bdibjak -a m živ. () star. ženskar: "'iuc ja 'bäibjak | B + babji ► 'baibja -a -a prid. JEZA | 0 ■=!> ŽENSKI B + bable ► 'baible - (in 'bäi-) s živ. žena B + bacač ► ba'cäic -a m <) VOj. minomet: pr so'däitex srn pa 'puoi ba'cäic 'nuois'u I B MINOBACAČ B SSKJ, SP 1962 bacek ► 'bacek -C'ka m živ. in neživ. 0 Bo izpuščaj: 'bacek se me ja na'reid'u (= s'pus't'u) na b'raide ■ s'pet 'mäim 'bac'ka 'tale na 'čieila | 0 =* spušček B + # (Plet. bocek #) badmington ► 'baidmeng'toin -a (in -mi-) m <) NŠ, redk. badminton I El =* BABINTON B 0 badminton ■=!> babinton baga ► 'bäiga -e ž <) redk. gošča \ostanki v pipi\: ud "g'reixcoga "franca 'vaiča ja 'bäiga c'veicu ■ 'aite sa ma 'bäiga nap'raiulele • čustv., redk. dati čemu bage poškodovati kaj na premočnem ognju: p'lin pa 'däi 'ruoička par^'iäirj-gle 'bälge • čustv., redk. dati komu bage 1. narediti komu kaj neprijetnega: "zd'raiuca ja 'jaidn 'daiu 'bälge - s 'kuoila ga ja čas k'riš ■ ma bm 'ža 'daiu 'bälge! 2. redk. utruditi koga: tis'te s'töir te ja pa 'daiu 'bälge, 'a? (H =* dati komu pepra) | S =0 žverca B + bager ► 'bäiger -gerja m <) bager: z 'bäigerja bade ka'päile, 'niei na 'ruoi- ke I B SSKJ, SP 1962 bagerček ► 'baigerčak -čka (in -ge-) m živ. (im. mn. -gerčke) otr., manjš. < BAGER: a se 'baigerčka 'duoib'u? I B 0 bagrati ► 'bäigrat -am nd. () nov. bagrati: na 'une st'rame 'vaide 'bäigraja | B SSKJ, SP 1962 bagrlje ► 'bäigarle (Bo tudi -e) -e s () 1. lažji osebni vprežni voz na vzmeti: 'naiš 'aite sa 'čaiz' 'bäigarle 'meile 2. redk. ciza: "'voirxova 'tieita sa z 'bäigrle na 'niva š'le 3. Kr siabš., zastar., posam. motorno kolo: "r'jäiso "'löijs se s tis't'ma 'söijma 'bäigrle 'vaze I S k 2 =* ciza; k 3 =* motor B 0 (Planina 1978 bagerl #) baharija ► baxa'rija -a ž () nš baharija: 'säima baxa'rija ga 'jai I B + bahat ► ba'xält -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -d'ga in -tega, daj. ed. m. sp. "t'ma in -tema) bahat \ki se rad baha\: W ja šale ba'xäit! ■ ba'xäid'ga 'deida 'mä: | bahati se ► 'bäixat se ba'xäim se nd. ('bäixe se -te se; 'bäixo se ba'xäila se -a se) b. se s kom/čim bahati se s kom/čim a \čez mero se hvaliti\: 'kak sta se ba'xäila z dek'leita! b postavljati se\: 'aiuto 'mäi za'toi, da se ba'xäi z 'nema | 0 k b =0 važiti se B- baje ■=;> boj, menda bajgeŽ ► 'baijgeŠ medm. () BO kletv., zastar., posam. izraža podkrepitev trditve \ 0 =*> DUŠ B 0 bajkati ► 'baijkat -am nd. () čustv. 1. b. koga/kaj preganjati koga/kaj, poditi koga/kaj: 'naiš 'pas ja 'sairne 'baijko ■ pra'šiča srna š'le 'baijkat s x'leiva ■ pa 'niei me p'rieives^za'caijta 'baijkat s 'pöijs'tele 'van 2. b. koga preganjati, zasledovati: 'miličarja sa ga 'baijka-le 3. b. koga buditi koga \povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno\: 'maima me ja že up 'sieis'tey 'zutre za'ceila 'baijkat • za ljudi ali živali, s predmetom v množini vkupaj bajkati 131 bakren bajkati kaj zbirati (ljudi ipd.): le'di ja 'so: u'kupe 'ba:jkat ■ 'pas ja 'kura u'kupe 'baijko (g zganjati) | @ k 1—2 =0 poditi; k 3 =* buditi [L] 0 ►■ bajkati se ► 'ba:jkat se -am se nd. <) 1. siabš. poditi se: 'pase se 'baijkaja kol 'xiša 2. siabš. potepati se: 'na:ša ut'ruoika se ža 'ce:u 'dein 'baijkata pa 'vieise 3. čustv. b. se za čim prizadevati si priti do česa s premikanjem: 'ta:k se 'baijkam za tema ka'fija, pa ga 'ni za 'duoibet | 8 k 1 =* poditi se; k 2 => potepati se; k 3 => letati 0 0 bajs ► 'ba:js -a m živ. <> slabs. debel človek: "saindi ja 'beiu 'baijs pa 'but'1 I g BAJSEK, BAJSI, DEBELUH [L] 0 bajsa ► 'baijsa -e ± () slabs. debela ženska: pag'leide 'ja, 'käika 'ba:jsa pa 'rita 'ja: ■ zmer. da'moi 'jade, 'baijsa 'ba:jsasta! | g bajsika, brenta [C] 0 bajsast ► 'baijsast ~a ~a prid. \rod. ed. m. sp. "S'tega In -Z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) a siabš., za ljudi debel \ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa\: caz'däile 'bal 'baijsasta 'se b šaij., redk. debel \ki ima na dolžino razmeroma velik obseg, premer\: pag'le:de, 'kak ja ta kla'bäisa 'baijsasta | g «=* debel |L| 0 bajsek ► 'baijsek -a m živ. \/ slabs. debel človek: 'ke: se ja 'ke: tiz'd'ga 'baijse-ka 'naijdla? I g ^J> bajs 0 0 bajsi ► 'baijsi T -ja (r in -se-) m živ. <) slabs. debel človek: ka se te 'ba:jsi na 'moipet u'seide, se 'gume 'ka: š'čeineja ■ zmer. 'ka: baš 'ke: 'ti, 'ba:jsi xu'dico! | g ■=> BAJS iL] 0 bajsika ► 'baijseka -e ž <) slabs. debela ženska: z u'meisan'ma kram'peirja pa ci'zäina sa te 'taika 'baijseka nar'dile | g =* bajsa y 0 bajta ► 'ba:jta -e ± <> 1. bajta \majhna, preprosta hiša\: 'ta ja p're: 'ba:jta b'lai, 'puoi sa ja pa pa'dairle pa 'xiša nar'dile 2. bajta \zasilno, občasno prebivališče, navadno leseno\: 'val-cerska 'baijta ■ u pia'nine srna u 'baijte 'živele 3. hiša \stavba\: 'seidn-dez'd'ga 'le:ta srna 'ba:jta umet'va:le ■ 'tam sma 'puo: ka'pä:la za 'ba:jta 4. družinska skupnost, družina: pr 'tis'te 'ba:jte 'ma:ra 'bet pa 'xada 'živet • otr., kot igra \ Kt', Ko iti se bajte (r = Bo iti se za bajte) loviti se: 'pe:ma se 'ba:jte ■ za 'ba:jte sma se š'le ■ 'ti \ 'ma:ž 'ba:jta (r = se 'ba:jta) ■ 'ba:jta se 'duoib'u ■ 'baijta srn te 'daiu | g k 3-4 <*> hiša g Z izštevalnico otroci izberejo nekoga, ki je 'ba:jta. Ta potem lovi, tistemu, katerega se dotakne, zakliče 'ba:jta, in ta potem lovi naslednji. |L| + bajtar =i> bajter bajtati ► 'ba:jtat -am nd. <) med kopanjem opirati z lesom: p'roike 'ma:raš 'baij-tat, se pa na u'siple | [0 + bajter ► 'baijter -terja m živ. <> bajtar: 'kak se 'nöise! ča be 'beiu 'baijter, be na 're:ku | g bajtner B 0 (+ bajtar) bajterski ► 'ba:jters'ke \ -terska -a (r in -te-) prid. (rod. ed. m. sp. -ters'kega) bajtarski: 'ba:jters'ke ut'ruo:ce sma b'le | g bajtnerski 0 0 (SSKJ, SP 1962 bajtarski) bajtner ► 'baijtner -nerja m živ. () star. bajtar | g ■=* bajter [L] 0 bajtnerski ► 'baijt'ners'ke \ -nerska -a (r in -ne-) pnd. umreti) • Kr, RM, ŠD, Vo šaij., star, nesti ipd. koga na Bakove grebijice pokopati koga (na pokopališču v Šmartnu ob Dreti): na "bäikove g'reibalce pte me 'nieis'le, pa 'bO! | =0 BRITOF 0 0 bakren ► bak'rein -a -a (in -'rei-) prid. (rod. ed. m. sp. -'reinga (in -'rei") in bakren 132 bančen -'re:nega, daj. ed. m. sP. -'re:n'ma in -'re:nema> bakren: bak're:ne ž'lie:be be 'ra:t 'kup'u I H kufrast 0 + bal ► 'bä:l -la m <> • floserski bal flosavški bal \tvadicionalna -prireditev na Ljubnem ob Savinji s prikazom splavarskih šeg\: a se 'be:u na f"lö:sers'kema 'bä:la? (H floserski m) | B SSKJ, SP 1962 bala ► 'bä:la -le ± <) bala \zvito blago, seno\: b'la:ga ja na 'bä:le na'vlta ■ pa d've: 'ba:le na'e:nkrt ja 'ne:su ■ 'sie:na u 'bä:le z'vijaja pa jax 'ka: 'ta:k na t'ra:unika pas'tlja | E + balanca ► ba'lä:nca -e ž <) krmilo pri kolesu ali motornem kolesu: 'ce:ker na ba'lämca u'be:se ■ ba'lämca me ja za'sukala | H gremenal E SSKJ, SP 1962 balande ipd. =0 balonde ipd. baldrijan ► 'ba:ldri'jä:n -a (in -dar'ja:-) m <) baldrijan a \rastlina\ b nš \tinktu-ra\: 'ba:ldri'ja:n te bo pa'mä:go I =0 šfajka E SSKJ, SP 1962 baldrijanov ► 'ba:ldri'jä:no \ -va -a (m -dar'jä:-; \ Bo tudi -nav-) prid. (rod. ed. m. sp. -noga) baldrijanov: 'baldri'jä:-nove 'kä:palce I E SSKJ, SP 1962 balet ipd. |kartonček| =i> bolet ipd- baletka ► ba'le:t'ka -e ž <) baletka: pag'le:de 'ja, ba'le:t'ka • poud., nav. za ženske biti gibčen ko baletka biti zelo gibčen: "re'na:ta ja 'gipčna 'ka ba'le:t'ka | E SSKJ, SP 1962 balirati ► ba'le:rat -am d.+nd. <> nov. b. kaj zviti, zvijati predvsem seno v balo, bale: 'sie:na be 'da:la ba'le:rat, ka be ba'le:ro kag'do: ■ 'lä:ne (tj. leta 1993) sa za'če:le ba'le:rat — p're: 'ta:k 'niša I B 0 (BSJ) ► baliran ► ba'le Iran -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) nov. zvit v balo, bale, predvsem seno: 'fö:- tar 'mä:ja ba'le:ran | Q 0 balkon ► bal'ko:n -a m <) balkon \pri hiši\: 'co:te 'nie:s' na bal'kom | [L] + balkonček ► bal'ko:nčak -čka m <) otr., manjš. balkonček: pr 'xiša 'ma:raš_:a bal'ko:nčak na'risat | B SSKJ, SP 1962 balon ► ba'!o:n -a m <> 1. balon a \otroška igrača\: ba'lo:n ma ja 'kup'u b \okrogla naprava za zračno plovbo]: z ba'lo:na se ja u 'laft uz'dign'u 2. alkotest: a ja ba'Io:n s'pe:3w'()ie:len g'rä:to? 3. sleng. (velika) dojka: pag'le:de, 'kä:ke baloine 'mä: 'tistale 'tamle | 0 k 3 ■=* zizek [L] + balonar ■=!> baloner balonček ► ba'Zo:nčak -čka m uv. <) manjš., otr. balonček: ba'lo:nčka me 'kupe I [L] SSKJ, SP 1962 balondati ► ba'landat balan'dä :m nd. (ba'lande -te; ba'lando balan'daila -a) slabs. 1. hoditi \premikati se\: ča u'kp:-le balan'dä:, se 'ta:k na 'mo:ra 'kupet 'če:ulo 2. iti [premikati se\: pa sa'lä:-ta sm balan'da:la, bf pa x'mä:la 'pa:dla | § k 1 =» hoditi; k 2 =0 iti B 0 balonde ► ba'lande balan'de:ta m živ. () siabš. neumen, nespameten moški: te ba'lande bo u'sa s'to:ku ■ pa'mä:ge s§ s tema balan'de:ta! ■ 'ke: se ja 'ke: tega balan'de:ta 'na:šla ■ zmer. OI, ti prak'le:te ba'lande prsma'ja:ne! | H O PRISMODE m B 0 balonde ► ba'lande balan'de:ta s živ. (mn. balan'de:te -o || -u m) siabš. neumen, nespameten moški: ut 'ko:cw()e ja 'ke: ta ba'lande u'ze:la? ■ zmer. 'nie:xe, ba'lande prsma'ja:na! | 0 ■=& prismode m B 0 baloner ► ba'lo:ner -nerja m <) balonski plašč I B 0 (SSKJ bälonar #) bam ► 'ba :m medm. 0 otr. bam \posnema nizki glas zvona\: 'ba:m 'ba:m 'ba:m — 'ta:g zva'ni ■ 'bim 'ba:m 'bo:m zva'ni z'vo:n I B SSKJ bana ► 'ba:na -e ž <> banja, kopalna kad: a se 'bä:na u'meu? ■ a se baš u 'ba:ne u'mivo? | B Plet. (+ banja) banana ► ba'nä:na -e ž () banana {tropski sadeš\: na 'kila ba'na:n pr'nie:se ■ ud ba'name (bananin) u'lup | B + bananin ► ba'nä:nen -a -a (in -ni-) prid. (rod. ed. m. sp. -nenga (in -ni"), daj. ed. m. sp. -nen'ma (in -ni-)) nov., redk. bananin: ba'nä:nen '3US (: u'lup) | B SSKJ bančen ► 'ba :nčan -Čna -a prid. (rod. ed. m. bančen 133 baretka sP. -čnega) • =i> bančen kredit | B SSKJ, SP 1962 banda ► 'bäinda -n'de ± () 1. siabš. druščina, družba: u "mairi'boira ja z ne 'bämde k'räidu 2. nš, siabš. rač-vredni ljudje: na 'oipčine ja na 'säima 'bäinda ■ prok'leita 'bäinda xu'dicova! ■ 'bäinda 'jäisna, a nas 'mis'lja 'čist üb g'näir sp'räivet! ■ zmer. 'vi s'te 'bäinda! | B k 1 =» društ- NJA B + bandera ► ban'dieira -a (in ban-) ž <> bandero: a bas 'ti 'jutr ban'dieira 'nuois'u? ban'dieira se 'rieiča tis'te zas'täive u 'ceirkve I E bandero B + bandit ► ban'dit -a m (im. «. -'dite) slabs. 1. med narodnoosvobodilnim bojem s stališča Nemcev partizan: sä pa 'pairšle "neimce, sa pa sprask'väile, ča 'mäima 'kei ban'dito pr 'xiša 2. redk. ničvre-den človek: tiz'd'ga ban'dita xu'dic 'nei u'zeime ■ zmer. 'ti ban'dit xu'dico! I E + bangelem ► ban'geilem (in -lm) -Ima m () Bo oltar na prostem pri procesiji na praznik rešnjega telesa (ali na prvo nedeljo po njem): da 'pairvega ban'geilma bo 'ža š'la, 'puoi se pa 'neč na 'vei | H vangelem E 0 banger ► 'bäinger -gerja m <) star. podboj: sm pa 'taik u 'bäinger t'reisu, da se me ja 'kai 'čairna nar'dila | H =* PODOJE B SSKJ, SP 1962 (Plet. hangar) banika ► 'bämeka -e ž <) manjš. banjica \< bana\: a se 'bämeka ža nas'teilo? | B 0 (+ banjica) banja o bana banjica ■=» banika banka ► 'bäinka -e ž <> banka a \ustano-va\: ■ u'sa ja z 'bäinke uz'dign'u pa ja ja čaz 'mieija pa'teign'u ■ na 'bäinke 'deila ■ kre'dit ud 'bäinke {bančno posojilo) • 'mäirke mäi \ na 'bäinke ([ = u 'bäinke = star. na k'nige = zastar. u 'käise) b \zgradba\: upa'teika u 'ma'zeirja ja 'zäi3'_()a 'bäinke | B + bankovec =0 papirnaten gnar bankrot ► bank'roit povdk. () šaij., nov. brez denarja: B'jöiza ja 'beiu bank- 'roit, 'taig da sm 'jais 'puoi p'iäico | H =!> suh I 0 (+ bankrot m) bankrotirati ► bankro'teirat -am d. <> šaij., nov. ostati brez denarja: s'peit sm bankro'teirala ■ a 'toile 'nei 'kupem? a be 'räide, da bankro'teiram? | B SSKJ, sp 1962 banovina ► bana'vina -'vine ž 0 banovina: 'cäise sa b'lei bana'vine | B + bantrat ► bant'räit -a -a 0 siabš. ki dela počasi, neučinkovito: 'fufla ja ban-t'räita 'žeinska I El =* fuflat B 0 bantrati ► 'bantrat bant'räim nd. ('bantre -te; 'bantro bant'räila -a) slabs. počasi, neučinkovito delati: 'kai 'taik sa 'neike bant'räil§ 'ceiu 'dem | E =* delati B 0 baraba ► ba'räiba -e ± 0 siabš. malopridnež: 'čist 'oibična ba'räiba 'ja: ■ pa 'kä: 'maiš s te ba'räibe za ne 'puois'le? prok'leita ba'räiba xu'dicova! ■ zmer. 'oi, 'ti ba'räiba 'jäisna! | B barabin, barabun B SSKJ, SP 1962 barabica ► ba'räipca -e ž <> manjš., slabs. barabica \< bababa\: 'pus'te ga 'raijša, ka ja ba'räipca | B SSKJ, SP 1962 barabija ► bara'bija -a ± (rod. mn. -'bi) malopridno dejanje: 'toi s tele'foinam ja bara'bija - 'töig za p'läicat! ■ 'käike bara'bija z'gäineja! | B SSKJ, sp 1962 barabin ► bara'bin -a m živ. (im. mn. -'bine) slabs., redk. malopridnež: bara-'bine sa tis'te 'pöibe | H =o baraba B SSKJ, SP 1962 barabun ► bara'bun -a m živ. \/ slabs.* redk. malopridnež: ''voijko ja 'beiu pa 'reiz bara'bun | El =* baraba B 0 (SSKJ, SP 1962 barabon) baraka ► ba'räika -e t () baraka: 'jade 'šaijtrga 'iskat — u ba'räike ja | B + barantati ► ba'rantat baran'täim nd. (ba'rante -te; ba'ranto baran'täila -a) slabs., redk. kupčevati, prekupčevati: "töina s 'šif pöidna baran'täi ■ 'taik sa baran'täile s tis't'me 'kuoin'me I B + baretka ► ba'reit'ka -e ž () baretka: 'täika 'leipa r'deica ba'reit'ka se 'jam'o I B SSKJ, SP 1962 barhant 134 bašteta barhant ipd. =*> porhant iPd. barigla ► ba'rigla in ba'rigle -'rigle ž <> 1. barigla \lesen ročni sodček]: f'löi-serja sa ba'rigle 'meile swie'böij 2. šaij. steklenica \posoda\: 'videm "töina s tis'te ba'rigle 'xuoidet | g k 2 =0 flaša 0 + bariti ► 'bäirat (in -rt) -am nd. ('bäira (in 'bäir) -rte; 'bäiru -rla -a) obarjati: g'lix kla'bäise 'bäirma | § =* obarjati 0 0 barka ► 'bäirka -e 2 <> • šaij. voziti barko pijan se opotekati: 'na, 'naiš pa 'duo:nsw()'pe:d 'bäirka 'vaze | 0 + baron ► ba'röin -a m živ. () iron, kdor se dela imenitnega: pr'nieis'te 'na:šma ba'röma g'röiz'd'ja • šaij. iti (= goditi se ipd.) komu ko baronu imenitno se goditi komu: se te ga'di 'ta:k„()a käkma ba'röma (0 iti komu ko generalu (= GROFU = KOPROLU)) • šaij. ležati ipd. ko baron imenitno ležati: u te 'pöij-s'tele baš 'lieižo ka ba'röin ■ se'di nat u 'vaiza ka ba'röin (g ležati ko GENERAL (= GROF = KOPROL) | 0 GENERAL, GROF, KOPROL 0 + barutana ► bara'täma -e (in ba-) ž <) Bo tovarna smodnika: u "käimneka u bara'täme 'deila | 0 purfeljfabrika 0 0 barva ► 'ba irVEl ~G ž \rod. mn. 'bairu) narašč. barva 1. [lastnost predmeta]: 'beiia 'bäirva ■ 'aiuta ja pa 'bäirve 'reis 'leipe ■ 'bairve se 'tieipeta (se ne ujemata) 2. \naravna obarvanost kože, obraza\: 'faijn 'bäirva 'maiš 3. \sredstvo\: 'bairva za rade'jäitorja I 0 FARBA 0 + barvast ► 'bäirvast -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) narašč. 1. barven: 'bairvasc^,()'vin'čnek 2. barvast \ki se mu da drugačna barva, kot jo ima navadno]: 'bäirvast pa'peir 3. pisan: u tis'te 'fäirbas'te 'kikle bm š'lai | 0 ■=> farbast; k 1 =!> barven; k 3 =* pisan barvati ► 'bäirvat -am nd. () narašč. barvati \prepajati, pokrivati z barvo\: 'coite srn 'bäirvala ■ 'laise se 'bäirva | 0 =0 farbati 0 + barven ► 'bäirvan (in -run) -runa -a prid. (rod. ed. m. sp. -runega) narašč. barven: 'bäirun 'filem (: s'vin'cnik) ■ 'bäiruna k'reida (: s'lika : tele'vizija) | g =0 FARBEN 0 + barvica ► 'bäirveca (in -vi-) -vece (in -vi-) ž 0 narašč. 1. mn. barvice: a 'maiž 'bäirvece s^ie'böij? ■ va'deme 'bäirvece 2. barvni svinčnik: pa'soid' me ze-'lieina 'bäirvica | g ■=> farbica 0 + bas ► 'bäis -a m () bas \glas\: 'bäis ja te 'nizeg^O'Iäis ■ "'jämes 'puoija 'bäis (0 basirati) 10 + basati ► 'bäisat -šam nd. ('baiša (in 'baiš) -šte; 'bäiso -sala -a) 1. basati \s silo polniti, tlačiti\: 'käi pa 'baišaš u 'töirba? 2. eustv. b. koga/kaj pretirano hraniti koga/kaj [dajati hrano\: 'taik sa me 'bäisale š„či'žaine, da srn jam s'kuoi 'poiknla • =o za cajt me baše • ■=!> za gnar me baše I 0 k 1—2 =!> FILJATI 0 + ►• basati se ► 'bäisat se -šam se nd. <=* basati) 1. tlačiti se, riniti se: u 'aiuto'bus sa se 'bäisale 2. čustv. b. se s čim pretirano, pohlepno jesti kaj: 'niei se 'vieiš 'bäisacw() pa'tice I H k 1 GUŽBATI SE, GUŽVATI SE; k 2 =J> FILJATI SE 0- basirati ► ba'seirat -am nd. <) peti bas: "d'raigo ja 'faijn ba'seiro | 0 SSKJ, SP 1962 basta ► 'bäista <) • čustv., redk. pa basta in konec [izraža odločnost, nepopu-stljivost\: 'taig 'boi, k sip 'reiku, pa 'bäista! (g o pa konec) | 0 SSKJ baš ► 'baiš () poicit. • čustv., redk. baš me (: te : ga : jo : jih) boli (= briga) vseeno mi je: 'kair 'nei g'rei, 'baiš me 'boili ■ 'baiš te 'boili, 'kak ja s 'poiba ■ 'un' bo na'reid'u pa 'suoija, 'baiž ga 'boili ■ 'baiš ja 'boili za ut'ruoika ■ 'baiš jiy boili za 'mäima (g =0 vseeno) 10 0' bašteta ► bas'teita -'teite ž <> zastar. pašteta a nš \jed\: 'čaise srna bas'teita 'säime 'duoime 'deilale b [konzerva s pašteto]: de'seid bas'teit ja 'kup'u -'seist jax ja uk'raij 'vairgu, s'teir sa b'lei pa 'duoibra 10=* pašteta 0 0 (+ bašteta 135 baviti se pašteta) bat ► 'bäit -a m <) bat 1. ies. \leseno orodje] 2. strojn. \strojni del\ | G + bata ► 'bä:ta -e ± () star., redk. 1. nš vata \skupek bombažnih vlaken, ki so a očiščena]: "bäita ma 'daile na d'reiuce ■ 'baita ja 'jam'o u_()'šeisex b neočiščena]: u 'koitra ja 'bä:ta 2. (oblikovan) kosem, zavoj vate: ta uk'roigla 'bäita be 'ra:t | g o vata G SSKJ, SP 1962 bataljon ► batal'jöin -a m <> 1. bataljon [vojaška enota] • čustv. cel bataljon česa veliko (ljudi ipd.): 'ceiu batal'jöin jax ja b'la pr 'tis'te 'xisa (H =i> cela RAJDA česa) | IQ + batarija ► bata'rija -a ± (rod. mn. -'ri> 1. električna žepna svetilka: bata'rija na s'veite 'vieič ■ u'loizag za bata'rija (baterijski vložek) 2. baterijski vložek: bata'rija za 'ura 'mairam 'nuoiva 'duoibet ■ uk'roigla bata'rija -plas'naita (= s'teirvag'laita) bata'rija (štirioglat baterijski vložek z napetostjo 4,5 volta) I H =* baterija; k 2 =0 VLOŽEK G 0 bateranka ► ba'teiranka -e ± (} star. z vato podloženo krilo: 'čais'w()a 'žein'-s'ke ba'teiranke 'nöis'le | G SSKJ, SP 1962 batiranka baterija ► bat' rija -a ž (rod. mn. - ri) 1. električna žepna svetilka: bat'rija s'laiba s'veite ■ u'loizag za bat'rija (baterijski vložek) 2. baterijski vložek: pr'nieise š^()ta'cune na plas'naita (= s'teirvag'laita) bat'rija (štirioglat baterijski vložek z napetostjo 4,5 volta) I H batarija; k 2 =* vložek G SSKJ, SP 1962 (Plet. jt) baterijski |baterijska svetilkal =0 baterija; |baterijski vložek| =!> vložek batina ► 'bäitena (in -ti-) -e (in -ti-) ž <> nav. mn., čustv. (močen) udarec: a se s'peid 'bäitine 'faiso, 'a? • ■=!> biti bog i batina | G + batiranka =0 bateranka bati se ► 'bait (Bo, drugod star. 'bäit) se ba'jim se tudi ba'im se redk. 'bim se nd. (redk. ed.I 2. os. 'biŠ Se, 3- os. 'bi Se, mn. 'bima se 'bite se 'bije se, dv. 'bima se 'bita se 'bita se; 'böij se -te Se; 'baiU Se 'baila (predvsem BO, drugod star. 'bäila) se -a se> 1. a bati se ]čutiti strah]: 'maima sa se pa 'baile. 'maime ja b'la pa st'räix ■ 'niei se 'bait ■ "tita se ja 'baiu, da be ga ■'ruse na'päid'le ■ 'bäila sam 'sei, da be se dek'leita 'kei na nar'dila b b. se koga/česa bati se koga/česa \čutiti strah]: 'voika se ja 'baila ■ 'veiš, ■meri'käinco sa se pa 'baile ■ xe'naiu-s'kega cla'veika se ja za 'bait C \čutiti spoštljiv strah]: na'bieinga d'ruga se na ba'ji ka 'aite 2. a b. se česa bati se česa ]s strahom pričakovati kaj neprijetnega]: 'nisma se 'baile 'voiko ■ na 'bčijte se ura'cine ■ ba'im se 'vairtat u 'zet b b. se koga/česa ]ne želeti si, ne marati]: te ba'räibe Se pa 'reiz ba'im 3. z nedoločnikom kot predmetom bati se ]ne imeti dovolj poguma]: tis'te 'x'raivac^Oe ja pa 'baiu 'jad„()a'moi 4. b. se za koga/kaj biti v skrbeh za koga/kaj: za 'xiša se ba'jim ■ 'kak se ba'ji za 'čeiule! ■ za ut'ruoika sam se 'baila, a 'boi 'kei z 'nema a 'nai^bo 5. čustv. meniti, misliti: na 'böij 'sei, da bm 'veična 'živela • =i> bati se koga/česa ko hudič križa • iron. ni se za bati, da ... ni se treba bati, da ..., ni bojazni, da ...: se 'ni za 'baid,_ia be pa'maigala | H k 1 bojati se, bojikati SE, CVIKATi; k 1—2 ■=!> ŠAJHATI SE; k 5 =* MISLITI G + bato =o Opa, bato bavbav ► 'baiu'ba IU — m (v rabi samo im. ed.) otr., nov. bavbav: 'čuve, da te 'nai^.bo 'baiu'baiu pa'jeidu (: u'zeiu) | Q ■=*> BAVEC G SSKJ, SP 1962 bavec ► 'ba IUC ~a m živ. () otr. bavbav: ča 'nai^baš p'ridn, bo 'baiuc 'pairšu pa te bo pa'jeidu ■ 'lei 'xuoide ša 'vane, bas x'maila 'baiuca 'vid'o! | H bavbav G Plet. baviti se ► 'baivet se -em se nd. (mn. 'baiuma se itd.; 'baive se 'baiute se; 'bäiv'u se 'baiula se -e se) ukvarjati se: šjčeima se pa 'baiveš? ■ s 'täikma se 'baiuma, da g'nair 'nieise s^O'veirca se 'bäive | H pečati se G + bavtara 136 bek bavtara |loputna vratal =o favtner baza ► 'bä:za -e ± <) šaij. zbirališče: u„ušta'rija 'mä:ja 'bä:za | B SSKJ, SP 1962 bazen ► ba'zem -a (in -'ze:-) m (im. mn. -'ze:ne> bazen I B SSKJ, SP 1962 bazenček ► ba'ze:n'čak -čka m <) manjš. bazenček: ba'ze:n sa se nar'dile, 'na, 'bal ba'ze:n'čak ■ živ., otr. a g're:š u ba'ze:n'čka? I E SSKJ be ► 'be: medm. \/ čustv., (večkrat) ponovljen izraža zavračanje: 'be: 'be: 'be:, 'se: 'ni 're:s ■ 'be: 'be: 'be: 'be:, 'nie: ga 'na s'ra:t! ■ {A} 'na:šma 'ma:čka 'da:jaja 'miša. {B} 'a:, 'be: 'be: 'be:! | H ba, BEDI, DAJ medm., PALE ne, ŠELE ne B SSKJ # bečeeska ► be'če:'e:ska (in -'es:-) -'e:s'ke ž <> redk. kosilnica BCS | H =* bečeska B 0 bečela ► be'če:la -'če:le ž () Bo čebela: be'če:le g're:da 'van | H čebela B Plet. [Tominšek 1903: 10: »Lekše, „Dom in Svet" I 153 navaja to besedo [namreč dSkl — P. W.] za gorenjo savinjsko dolino; beseda cebew, ki jo navaja za isto dolino, se izgovarja v našem narečju skladno z našim pravilom: b-bčel.«] bečelnjak ► bečo'n'a:k -a m <> Bo čebelnjak: a ja 'a:te bečo'n'a:g ža na're:-d'u? I H čebelnjak B 0 bečeska ► be'če:ska (m -'če:-) -'če:s'ke ž () kosilnica BCS: a se 'ti 'jam'o be-'če:ska? | @ bečeeska B 0 bečevbut =0 bučevbut bedak ► be'dä:k -a (in be-) m živ. () redk. bedak: a 'mis'lez, da sm be'dä:k? ■ zmer. 'ka: 'jade z 'ne:, be'dä:g 'butas'tf! I H =*> butelj B + bedarija ► beda' rija -a (in be-) ž (rod. mn. -'ri> neumnost \govorjenje ali ravna-nje\: u 'ta:kmale u 'kino 'xuo:det ja pa 're:z beda'rija ■ na g'va:ra 'na 'tä:keY beda'ri | 0 «* neumščina B + bedati se ► 'be:dat se -am se {Bo 'bad-) nd. () čustv., redk. b. se s kom a -prepirati se s kom: z ■m'lä^erjam se 'de: za tista 'niva 'be:daja b ruvati se s kom: s 'pö:bam se ja 'badala I H k a =!> kregati se; k b =0 trgati se | Q 0 bedeti ► 'bie:det (Bo 'badet) \ be'dim (r in be- r >) nd. <'bie:de (in 'bie:t') -t:e (Bo 'bade (in 'bat') -t:e); 'bie:d'o (Bo 'bad'o) T be'de:Ia -a) bedeti \biti buden\: 'ce:la 'no:č sm be'de:la I H biti pokonci (=* biti2) B + bedi ► 'be:de medm. <> čustv. izraža zavračanje: 'be:de 'na, 'se: 'ni 're:s ■ 'be:de ga 'na 'Iuo:met ■ 'be:de 'be:de ga s'ra:t I g =* BE B 0 bedrce <=» bedrčko bedrčko ► 'bie:darčka -a s <> manjš. bedrce: 'kurjaga pa 'nism 'kup'u, ka ja 'jam'o 'sä:me 'bie:drčke ■ a baž 'bie:-drčka a baž 'zipka? | Q 0 bedro ► 'bie:dra -a s (rod. mn. -dar) bedro, stegno: 'mä: 'ta:k 'vo:ske x'lä:-ča, da se ma 'kite na 'bie:drax 'vid'ja ■ 'kurja 'bie:dra | H stegnje B + beemve ► 'be:'e:n)'ve: -ja m živ. () avtomobil nemške tovarne BMW: 'be:'e:n]'ve:-ja se 'mis'le 'kupet | H =* bemve B SSKJ 5: 1033 beenve ■=:> beemve befel ► be'fe:l -la in -e (in be-) m <> star. ukaz, povelje: ja 'pa:ršu pa be'fe:l, da 'ma:rma u'se 'jad^:a'mo: | 0 =i> KOMANDA B 0 beg ► 'be:k -ga (in 'be:-) m <> • Kr saij., redk. daj pa v beg pa (h mami) domov pa pod kovter pa v jok izraža posmeh otroku, ki mu gre na jok: 'de: pa u 'be:k pa (x 'ma:me) da'mo: pa pat 'ko:tr pa u 'jö:k • v beg v beg \hitro umikanje\: p'ridema 'ka: b'liza, sa 'ža zaus'ta:ulele. »s'to:j!« se've:da, 'mi pa 'ka: u 'be:k! | B + begati ► 'be:gat -am (in 'be:-) nd. <'be:ge itd.) begati \nemirno hoditi sem in tja\: 'kak srna 'be:gale prad 'va:ča, ka se ga ja na'piu | B + begonija ► be'gomeja -a (in be-; in -ni-) ž (rod. mn. -ni) begonija: 'kag be'gome-ja 'le:pa cve'tija! | B SSKJ, SP I962 bejžati ipd. =& BEŽATI ipd. bek ► 'be:k (in 'be:k) povdk. <) star., redk. proč, stran {izraža odmikanje, oddaljevanje od določenega mesta\: 'de: ja pa 'šo: 'be:k ■ 'nuo:ge 'ma:š 'ta:k u'mä:- bek 137 beležnica zane, da jay bama 'ka: 'be:g 'da:le ■ {A} »'ka.: ste 'rie:kle? {B} ja 'ža 'be:k (je že bilo povedano, ne bom ponavljal). | g =!> PROČ B 0 beka =o fenka bekerica ► 'be:kerca (in -ke-) -kerce ž <> budilka: 'be:kerca me ja zba'diia ■ u'gäis'ne 'be:kerca ■ naš'te:le 'beikerca na t'ri ča'ta:rt na 'še:st | B 0 bekoner ► be'ko:ner -nerja (in be-) m živ. <) bekon \pvašič\: 'kaike 'faijn be'ko:-nerja 'mä:ja! I B 0 (SSKJ, SP 1962 bekon) bekselj ► 'beiksel -na (m -s'l(-)) m <) zamenjava partnerja pri plesu: 'beiks'l ja 'be:u ■ ud 'ja:nga 'be:kslna da d'rujga ■ uk pri piesu 'beiksel! (znamenje za zamenjavo partnerja) | B 0 (Thesaurus 1982a beksel) beksljati ► 'be:ks'let -em in \ beks"lä:m (r in be- T >) d-+nd. <'be:ks'le -te; 'beiks'lo -lela -a in \ beks"la:la -a) star. zamenjati, menjati \dati, postaviti kaj na mesto, kjer je bilo prej drugo iste vrste\: 'be:ks'let 'guma ■ čustv. 'de:da ja 'beiks'lela • =o beksljati babe ko (ta stari) Plaznik konje | H ■=* zamenjati B 0 (Thesaurus 1982a bekslati) bekštajger ► 'be:kš'ta:jger -gerja m <> Bo nav. mn. težji, okovani gojzar: 'be:k-š'ta:jgerja sa b'le 'bal u'baiut'ne pa na 'pieitex sa 'me:le ž'rie:ble, da se pa 'le:da 'lieixka 'xuoid'u | 0 =* ber- ŠTAJGER B 0 bel ► 'be:u 'be:la -a (in 'be:-) prid. (rod. ed. m. sp. 'be:lega in [ 'be:uga (r in 'be:-)> bel 1. \ki je take barve kot sneg ali mleko\: 'zet ja 'be:u ■ s'ra:jca 'beile 'fa:rbe 2. \ki je svetle barve\: 'be:u k'rax • 'be:la 'ko:ža (: 'mo:ka) ■ 'be:la 'vina ■ 'be:le (svetlo sive) 'la:se 'ma: ■ 'be:u 'ka:man (na fino obdelan mlinski kamen) • ■=*> bela cesta • =o bela hiša • =o bela nedelja • >=o biti bel ko kislo mleko • =J> iskati z lučjo pri belem dnevu • =o pri belem dnevu (=* den) • ■=*> to bo pa z belo krajdo v črn raj-fnik za zapisati | B + ► belo ► 'be:la (in 'be:-) prisi. () belo: 'čizd 'be:la ub'le:čana 'xö:df u'ko:le I g'SSKJ, SP 1962 *■ bela ► 'be:la (in 'be:-) 'be:le ž Kr slabs., redk. neumno, nespametno govorjenje, ravnanje: 'a: sa b'le: ne be-'le:jštra! I H ■=& prismodija B 0 (Plet. beleštra ž) belček ► 'be:učak -čka (in 'be:-) m živ. (im. mn. 'be:učke> belogardist: g're:ma pa g're:ma, 'a:jde, sa b'le 'ža 'be:učke s'pe:t I g belogardist B SSKJ, SP 1962 belčkan ► 'bemčkan -a -a (in 'be:-) prid. \rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) ljubk. bel, belcen: 'lice ja 'me:3la 'be:u-čkana | B SSKJ, SP 1962 belec ► 'be:uc -a (in 'be:-) m živ. (im. mn. 'be:uce> čustv. v belo oblečen človek: pag'le:de tega 'na:žga 'be:uca | |konj| ^> ŠIMELJ B + ^ belež ► 'be:leš (in -leš) -leža m <) belež a \z vodo mešano gašeno apno\: 'be:leš naš'te:le b \tanka prevleka\: 'berleš se 'luša pa 'duo: le'ti | H k a apno B + beležiti ► be'le:žat -am (tudi be- >) nd. (be'le:ža (in be'le:š) -šte; be'le:žu -žla -a) redk. zapisovati: a se s'pe:d be'le:-žaš? I S =* pisati B + beležka ► be'le:ška -e (tudi be-) ž <> beležnica: be'le:ška srn z'gub'u I @ beležnica B SSKJ (SP 1962, Plet. #) beležnica ► be'le:žanca -e (tudi be-) ž <> redk. beležnica | @ ■* beležka B SSKJ, beležnica 138 benificiran SP 1962 belfler =0 beloflorka belica ► be'lica -'lice <> češnja belica: be'lice sa z're:le I [L] + belič ► be'lic -a (in be-) m <) Bo 1. nš, ies. beljava ]svetlejši les na obodu debla\: 'sä:m cr'nis ga 'ja:, 'neš be'lica 2. živ. beličnik ]jabolko]: ■piaz'nik 'tud' 'mä: 'jä:pke be'lica | H k 1 =i> belina; k 2 =» beličnik 0 + # belicnek ► be'licnek -a (in be-; in -ne-) m živ. {im. mn. -neke) redk. beličnik ]jabolko] I H => beličnik 0 0 beličnik ► be'licnek -a (in be-; in -ni-) m živ. (im. mn. -neke (in -ni-)) beličnik ]jabolko\ I H belič, belicnek B SSKJ, SP 1962 belina ► be'lina -'line (in be-) ž <) nš 1. ies. beljava ]svetlejši les na obodu debla]: be'lina ja u'3une pr x'räista, kas'tä:ne, 'ima pa ma'ceisna ■ be'lina 'ma:ra 'jat 'van (beljavo je treba odstraniti) 2. Bo motna tekočina z manjšo vsebnostjo alkohola, ki teče pri prvem in na koncu drugega kuhanja pri žganjekuhi: ča be 'guo: š'n'o:ps 'kuxale, be'lina p'ro:ke pa-'žie:raja ■ be'lina ja š'ko:dna | 0 k 1 BELIČ; k2=* LUTRA B + beliti1 ► 'beilet (m -It) -em nd. <'be:le (tudi 'be:l) -lte; 'be:lu -IIa -a) beliti 1. ]z beležem, belilom\: 'pair^naz 'be:l-ma 'kuxne pa d'neiuna 2. \delati bolj belo\: 'puo: sma pa p'Iäitna 'be:l:e 3. \odstranjevati lubje]: {A} 'kä: pa 'ä:te 'de:la? {B} plata'nice ša 'beile ■ 'be:le se pa s 'šeilerja | § k 1 ■* malati; k 3 lupiti B + beliti2 ► 'beilet (in -It) -em nd. <=* beliti1) beliti \dodajati jedi maščobo]: 'nie: kram'peirja 'vieiš 'beilet ■ sa'laite "mainca s'kuo: 'neč na 'beile 10 + beljak ► be'läik -a (in be-) m <) beljak ]v jajcu]: be'la:g 'žixr 'je:š, rame'n'äika pa 'nie: I B + beljenje ► 'beilene {Bo tudi -e) -e s 0 nš beljenje ]< beliti1 1|: y 'beilene sma se prš'te:lele | B SSKJ, SP 1962 belka |krava| =* bela; |kobila| =!> šimlja belocvet ► belac'veit -a (in be-; tudi 'be:- (in 'be:-); in -Ve:-) m (im. mn. -'ve:te) tot. ivanjščica | @ =* marjetka 0 0 beloflorka ► belaflo:rka -e (in be-; in -Ig-) ž <) agr. belfler \jabdlko] | B 0 belogardist ► beiogar'dist -a (in be-; tudi 'be:-; tudi 'be:-) m živ. (im. mn. -'dis'te) belogardist: 'tam sa nas pa belogar-'dis'te u za'seida da'bile ■ pr 'be:lo-gar'dis'tex ja 'be:u I H =* belček B SSKJ, SP 1962 belorož ► bela'ro:š -ža (in be-; tudi 'be:-; tudi 'be:-) m () Bo bot. ivanjščica | H 0 marjetka B 0 (Barle 1936: 197 belrož) belouška ► belo'uska -e (in be-) ž <) belouška | B + bemti ► 'be:mti (in -te) medm. () kletv., redk. 1. izraža jezo, nejevoljo: 'be:mti, 'kä: 'xöides 'sie:m! 2. izraža močno pokrepitev trditve: 'be:mti, 'kö:k ja b'la 'go:p! | [=] k 1 =o jebemti; k 2 =* porka B 0 bemve ► 'be:m've: -ja (in 'be:-) m živ. () avtomobil nemške tovarne BMW: z 'be:m've:ja se 'va:ža | 0 beemve B 0 bencin ► ben'cin -a (in be-) m () nš 1. bencin: 'ta:nk za ben'cin ■ ma'to:r na ben'cin (bencinski motor) • 'to:le be b'la t're:ba pa z ben'cina s'pucat 2. šaij. alkoholna pijača: ja 'ža 'duo:b'u ta 'pa:rva 'do:za ben'cina | H k 2 ■=!> alkohol B SSKJ, SP 1962 benciner ► ben'ciner -nerja (in be-) m živ. 0 1. avtomobil z motorjem na bencinski pogon: a ja 'tö:j 'go:lf ben'ciner? ■ ben'cinerja 'mä:, 'nie: 'diz'lna 2. betonski mešalec z motorjem na bencinski pogon: e'le:ktrka ga 'ni 'muo:gla u'bet, ča sa 'me:le pa ben'cinerja | Q 0 bencinski ► ben'cin's'ke -'cinska -a prid. (rod. ed. m. sp. -'cin's'kega) bencinski: ben'cin's'ke mo'to:r (: 'tä:nk) ■ ben-'cinska 'pumpa | B SSKJ, SP 1962 beneficiran o benificiran benificiran ► benefe'ce:ran -a -a (in -ni-; in -fi-) prid. (rod. ed. m. sp. ~rjga, daj. ed. m. sp. -n'ma) beneficiran: ben§fe'ce:ra-na 'duoiba 'mä:m | 0 bonificiran B SSKJ pod beneficirati benti 139 beton benti ► 'beinti (in -te) medm. \) kletv., redk. 1. izraža jezo, nejevoljo: 'beinte, z'gin'! ■ 'beinte, 'a: ga ja pas'raiu! 2. izvaža močno pokrepitev trditve: 'beinti, 'a: sm 'beiu 'jazan! | @ k 1 ■=& JEBEMTi; k 2 ^> PORKA E 0 benve =:> bemve berač iPd. =o petler ipd. [Tominšek 1903: 13: tož. ed. »lej ga bearača«; 16: tož. m. »berače8«] beračiti =o petljati berfelj ► 'bieirfal -na m <> kocka sladkorja: t'ri 'bieirflne se 'däim u ka'fi-ja | 0 berfeljcuker E 0 (DLS birfel) berfeljcuker ► 'bieirfal'cukar -kra m <> a nš sladkor v kockah: ne 'päiklc 'bie:rfl'cukra pr'nieise b redk. kocka sladkorja: 'tale 'ma:ž d'vä: 'bieirfl-'cukra | § k b => berfelj B 0 bergla ► 'beirgia -le ž (rod. mn. -gal> bergla: u 'beirglex ja 'xuoid'u^u'koile I E + berič ► be'ric -a m živ. <> nekdaj kdor bere javne razglase: "omar ja 'beiu be'ric (r = za be'rica), ja u'säika ne'deile pad 'lipe pr s'maircke 'ceir-kve ug'Iäise b'raiu | E Plet. # berilo ► be'riia -a (in be-) s (mn. be'rile (m be-)) narašč. berilo \učbenik\ I 0 ■=!> ČITANKA 10 + berk ► 'bieirk -a m <) Kr zastar. prsi \prsna votlina (z organi)\: u 'bieirk 'nism 'vieič zd'raiu | S =!> prsi E 0 bernardinec ► bernar'dinc -a (in be-) m živ. (im. mn. -'din'ce) bernardinec \pes\: ■jer'neicak ja 'jam'o bernar'dinca I bernja ► 'bieirne -e ž <> Kr nš, redk. bera \kar je nabrano]: ča g'reis u bro'nice, u "teibra 'ni 'täike 'duoibra 'bieirne | B* berštajger ► 'beirs'taijger -gerja (in 'be:-; tudi ber-) m 0 nav. mn. težji, okovani gojzar: u 'beirs'taijgerjax sta na 'soinca le'zäila ■ z bers'taijgerjam ja u 'šaijba pr'lieit'o | 0 bekštajger B 0 beseda ► be'seida (in -'sei-) -seide (tudi be-) ž 0 beseda 1. a [jezikovna enota]: s'täira be'seide ga za'nimaja b {označeni pojem\: 'niei 'taike-y 'gairdey be'seid g'vairat ■ ja 'reiku — »'cair-kn§!« a ja 'toi käka be'seida (ali se tako govori)? 2. nš vloga pri odločanju: na'bieme be'seide 'neima pr 'xiša, 'köikr da 'deila 'žixar • čustv., nov. časna beseda zagotovilo, da je rečeno res, obljuba, da bo obljubljeno storjeno: 'čaisna be'seida, 'taik ja b'ia (0 «=* časna reč) • preg. lepa beseda lepo mesto najde s prijazno besedo se marsikaj doseže: 'leipa be'seida 'leipa 'meiste 'naijde | B + [Tominšek 1903: 18: »Končnico -i ima edino genetiv „besedi" in še te ne vedno.«; 21: or. mn. »besedb«] bes ► 'beiš -a m () Ko perilo: 'naišma sm u 'rieist 'beiš 'nieisZa | 0 => cota B°0 beŠtek ► beS'teik -a (in -'tei-) m (im. mn. -'teike) jedilni pribor: za pa'roicna da'rila ja da'bila bes'teik | 0 esbeštek B 0 (Planina 1978 #; Thesaurus 1992 peštek pod escajg) beštija ► 'bieištja -a ž (rod. mn. -ti) siabš. surov, zloben človek: ka se ga na'pi-ja, ja p'raiva 'bieištja ■ zmer. 'oi, 'ti 'bieištja prok'leita! • čustv., redk. ko beštija zelo: "töina ja 'beiu 'čudn kakar 'bieištja • ja 'duoibra ta f rize-ka 'ka 'bieištja (0 ■=* zelo) | 0 zverina B SSKJ, SP 1962 (Plet. beštja) betati se ► 'beitat se -am se (in 'bei-) nd. ('beite itd.) Bo star., redk. b. se s kom prerekati se s kom, pričkati se s kom: za 'jarbšne sa se 'beitale ■ 'jaiz g'reim - 'käi se m 'beitala s te'böij!? I H «* kregati se B 0 betev =fr betva betica ipd. =* butica ipd. beton ► be'tom -a (in be-), Do be'töin -a (in be-) m () nš a beton [gradbeni material]: be'tom srna u'livale (beto-nirali smo) • be'tom 'dei ža 'kai prpe-'laija ■ me'šaiu3^()a be'tom (betonski mešalec) b redk. \kar je iz betona]: 'niei na be torn 'seidat,^ia 'voika na da'bis ■ na be'toma ja 'päidia ■ u be'tom ja z g'Iaive t'reisu ■ 'ze3^() be'toma (betonski zid) I 0 k b ^> cement B SSKJ, SP 1962 betoniranje l40 bežati betoniranje ► beto'neirane (Bo tudi -e) -e (in be-) s <) nš betoniranje: beto'neirane me ša 'ča:ka | 0 SSKJ, SP 1962 betonirati ► beto'neirat -am (in be-; tudi -ta-) nd. 0 betonirati: up 'sieid'mex ve'ceir srna za'ceile u'livat | 0 SSKJ, sp 1962 betonski ► be'toms'ke -ska -a prid. (in be-) (rod. ed. m. sp. -s'kega) betonski: be'toms'ke me'saiuc (: 'zet) I 0 SSKJ, sp 1962 betumen ► be'tumen -a (in be-; in -me-) m (in be-) () nš bitumen: tiz'3„'()et ja t'reiba ša z be'tumena na'mäizat 10 0 (SSKJ, SP 1962 bitumen) betva ► 'bieitva tudi 'bieitu -tve ž () betev \zelo majhna količina\: bama 'že pas'tile ta 'bieitva 'zieimle I @ =* MALENKOST 0 + bev |ne reči ne bev ne mev| =& bu bezati ► 'bazat -am nd. 0 1. b. v kaj bezati v kaj, drezati v kaj: s si'räi-klna ja 'bazo u 'vaigan' 2. b. (v) koga/kaj bezati (v) koga/kaj {nadlegovati, dražiti z drezanjem]: 'nieixe me 'na 'bazat ■ 'taig 'doiga ja 'bazo (ta u) 'pasa, da ga ja ug'riz'n'u | @ žokati 0 + bezec ► be'zeic -a (in be-; in be'ze:-) m (im. mn. be'zeice) obi. paspula, predvsem pri žepih: d'vaijan be'zeic | Q 0 bezecati ► be'zeicat -am (in be-; in be'zei-) d.+nd. (be'zeice itd.) obi. všiti, všivati paspulo, predvsem pri žepih \ 0 0 bezeg ► 'bieizak -zga (in 'baz-) m () nš bezeg 1. \grm\: 'bieizak pr "cep'laike 'räis'te 2. a \cvetje tega grma\: 'pöixan 'bieizak 'mai 'taik 'räida - z ma'sicam 'natar ■ b \jagode tega grma\: 'čaij z 'bazga (bezgov čaj) na'reide • biti v bezgu nabirati bezgovo cvetje, bez-gove jagode: u 'bazga srna b'le (H biti v bezgu (bezgo)) • iti v bezeg iti nabirat bezgovo cvetje, bezgove jagode: u 'bieizak ja 'šoi O iti v bezgo) I H bezgo 0 + bezga ► 'beizga -e ± () nš dirjanje, hitenje, tekanje: 'käika 'beizga ja 'duoins! ■ 'käi ja 'dei 'toi za na 'bei- zga!? ■ u'sa ja b'la z'meisana, pa ša 'jaisw()am_'()eila tista 'beizga zarad 'gum I § ^ LETANJE 0 Plet. 5* bezganje ► 'beizgane (Bo tudi -e) -e s () nš dirjanje, hitenje, tekanje: 'ceila 'poid'ne ja b'ia 'taika 'beizgane, da se 'boix us"mile | H =* letanje [L] 0 bezgati ► 'beizgat -am nd. () dirjati, hiteti, tekati: 'pus'te ut 'xiša da 'xiša 'beizgaja ■ 'kai nap'rei 'beizgam 'sieim pa 'taij | H =* letati [Lj SSKJ (b&zgati), Plet. bezgavka ► bez'gaiuka -e (tudi be-) ± () mn. bezgavka: bez'gaiuke srn 'meila u'neite I 0 + bezgo ► 'bazga -a s () nš, star. bezeg 1. \grm\: 'käika 'faijn 'bazga ja 'tam! 2. a \cvetje tega grma\: 'pöixana 'bazga b \jagode tega grma\: 'čaij z 'bazga (bezgov čaj) • biti v bezgu nabirati bezgovo cvetje, bezgove jagode: u 'bazga ja b'iai (H =* biti v bezgu (>=*> bezeg) • iti v bezgo iti nabirat bezgovo cvetje, bezgove jagode: u 'bazga srna š'le (H =0 iti v bezeg) | H =* bezeg 0 0 (Plet. bezga) bezgov ► 'bieizgo \ -va -a (r Bo tudi -gav-) in 'bazgo \ -va -a (r Bo tudi -gaV") prid. (rod. ed. m. sp. -gOga) bezgov: 'bieizgova c'veit'ja ■ z 'bazgo-ma 'peirja (iz bezgovim listjem) se 'tud'Jiäi 'čaij na'rieis't' | 0 + bezgovec ► 'bieizgpc -a (in 'baz-) m (> nš bezgovec 1. \bezgov grm\: 'kuoiza 'mai 'bieizgoc 'räida 2. a \sdk iz bezga\: 'bazgoc me na'reide b \bezgov čaj\: 'bazgoca me s'kuxe 10 + bezljati ■=;> bizljati bezniti ► 'bazen't' (in -z'n'(-) \ >) -z'nem d. ('baz'ne (in \ 'bazen) 'bazen'te; 'baz'n'u 'bazanla -a) b. (v) koga/kaj drezniti (v) koga/kaj {podražiti z drezanjem\: 'kai 'taig, b'raiz 'veize ja (u) 'pasa 'baz'n'u I H žokniti 0 0 bež ► 'beiš ~ ~ prid. () nov. bež {umazano bel\: 'beiz 'bäirva ■ 'beiž b'luza (= b'luza 'be:š 'fäirbe) ■ 'nie:, 'tista b'luza ja 'beiš, 'niei r'jaiva | 0 SSKJ pod beige bežati ► 'beijžat (tudi 'beižat) \ be'zim bežati 141 bik (r in be- r >) "d- <'be:jža (in 'be:jš) -šte in 'bijža (in 'bijš) -šte tudi 'biža (in 'biš) -šte in 'be:ža (in 'be:š) -šte; 'be:jžo -zala -a in [ be'že:la -a tudi 'be:žo -zala -a) 1. bežati \hitvo se umikati iz strahu, pred nevarnostjo]: 'a: srna 'be:jžale van s 'ceirkve! ■ 'puo: sa pa 'une 'pö:be 'ka:r 'xitr pa'puoika-le pa 'be:žale 2. d.+nd-, čustv. a v vpra-šainem naklonu iti, odhajati'. a 'de: baš pa 'ka:r be'že:la? 'se: se šale 'pa:ršla! ■ a Ž3 be'ZiS? b v velelnem naklonu odi~ ti, iti: 'be:jža 'xitr u 'xiša! 3. čustv. hitro se časovno odmikati: 'kak 'ca:jd be'ži! • =» bežati ko zajec | § k 1 CVELFATI JO, CVIRNATI JO Q + beži ► 'be:jža (in 'be:jš; v zvezi beži no 'be:jža (in 'be:jž) 'na) 'be:jšte, tudi 'be:ža (in 'be:š; v zvezi beži no 'be:ža (in 'be:ž) 'na) 'be:šte medm. <) izraža začudenje, zavrnitev: a "z'de:na ja b'la:? 'be:jž 'na! ■ 'be:ža, 'be:ža, 'nie: 'ta:ga p'ra:vet! • ■=*> beži ga (no) srat | 0 o bodi B SSKJ bi =s> biti2 biba ► 'biba 'bibe t <> otr. biba: 'biba 'le:ze - 'buc' 'buc' 'buc' | |K) Majhnemu otroku se govorec s kazalcem in sredincem »sprehaja^ od trebuha proti vratu, pri tem pa govori najprej počasi: 'biba 'le:ze, 'biba 'le:ze in nato hitro: 'buc' 'buc' 'buc' ('buc'). B + bibip ► 'bi'bip medm. <> otr. posnema glas hupe: 'a:uto 'de:la 'bi'bip | § =* pibip B0 bible ► 'bible 'bibal ž mn. <) eustv., star., redk. debela knjiga: 'kä: sa 'de: 'to: za ne 'bible? | B 0 bic [Plet.: »1. bic, m. der Widder [. . .] bic, bic! tako kličejo ovce (C), ali dražijo ovna, da buta, Savinska dol.«} bicelj ■=!> FICELJ bicikel <=» pecikelj bič1 ► 'bič -a m <> nš biček, bičje: 'duo:- le 'bič 'rä:s'te pa 'ta:ka | B SSKJ, Plet. bič2 ► 'bič -a m <) nov. bič \palica z jermenom]: z 'biča ga 'tie:pe | H =o gajžla B + [Tominšek 1903: 17: or. mn. »bičb«] bičati ■=* gajžlati bičev ► 'biču medm. () Bo izraža izzivanje ovna, da buta: kast'runa se 're:ku — 'biču 'biču 'bicu'bat | =* bicevbut, bučev B 0 [=* bic1 bicevbut ► 'bicu'bat medm. () Bo izraža izzivanje ovna, da buta: kast'runa se 're:ku — 'biču 'biču 'bicu'bat — 'puo: se ja pa prox 'tie:b' za'lie:t'o I =o bičev, bučevbut B 0 bičevnik ^> gavžnek bide ► be'de: -ja (tudi bi-) m <> bide | B SSKJ, SP 1962 bife ► be'fe: -ja (tudi bi-) m <) bife | B SSKJ, SP 1962 bik ► 'bek (nov. 'bik) 'bika m živ. (im. mn. 'bike) 1. bik \odrasel samec goveda]: p're: ja 'jam'o k'ra.:ve, 'de: 'mä: pa 'bike ■ šaij. g'da:j pa 'ke: u'me:t'ne 'bek (živinozdravnik, osemenjevalec) p'ride? 2. a Poud. zelo močen in orjaški moški: 'tä:g 'beg bo pa 'manda 'ja: uz'dign'u 'a:uto! b siabš. omejen, neumen moški: tis't'ma 'bika se pa 're:s na 'da: 'neš dapa've:dat ■ 'na:š ■franc p'rä:ve, da ga bo 'ka:p — pa g'da:j ja ša 'ke: 'bika 'ka:p! 3. a nežgan kamen v apnu: 'tat' 'kä:man ja pa 'ce:u_:s'ta:u, ja pa 'bek b kos laporja v premogu: 'le:c ja b'la pa z'la 'ma:la 'bika u 'kö:lma ■ 'bika pa 'ta:jle na 'kab z'mie:ča ■ (za) d've: 'ša:jtrge ja b'la 'bika • poud. biti močen ko bik biti zelo močen sposoben opravljati naporno fizično delo]: ja 'muo:čan ka 'bek (0 biti močen ko bivol (= vol); biti močen ko star počen) • čustv. dobro (= orgni ipd.) zagrabiti bika za roge odločno se lotiti težkega, zahtevnega dela: pr ■d'ra^o-te sa pa 'duo:bra 'bika za 'ruo:ge zag'ra:ble • slabs., redk. gledati ko bik v nova vrata gledati zelo neumno ali začudeno: srna ga g'le:dale ka 'bek u 'nuo:ve u'ra:te (@ =0 gledati ko tele v nova vrata) • slabš. gledati ipd. ko zaboden (= zaklan ipd.) bik bik 142 bildik gledati zelo neumno ali začudeno: me ja g'leido 'ka za'buoiden 'bek (H o gledati ko tele v nova vrata) • poud. premlatiti (: mlatiti : (pre)gar-bati : nabiti ipd.) koga ko (črnega) bika zelo pretepsti koga: pram'läit'le se ga 'ka 'bika ■ te m pra'buto ka 'čairnega 'bika (H premlatiti koga ko (staro) coto) | H k 2 bivol B + [Tominšek 1903: 12: im. ed. »bbk«; 12: rod. ed. »bika«; 16: mest. mn. »bikbh«; 17: or. mn. »bikb«, »nezaslišano bi bilo: gospodarim, bikmb«; - k 3a Lekše 1890: 122: »„Bisk". Silno nerazločen je glas d, kateri se grafično ne da spraviti na papir. Najprej izgovori bv in dodaj k. Naglas je na bv. Staroslovenščina je poznala to besedo, (kakor piše Miklosich): „bükü: asi. b-bk.i> calx. Zweimal nachgewiesen: in den lebendigen sprachen unbekannt"1). [V opombi: 1) Etymologisches Wörterbuch der slavischen Sprachen von Franz Miklosich. Wien 1886, str. 25.] Da je po knjigah rečena beseda „unbekannt", priznava, mislim, slednji Slovenec. Vendar bi se obotavljal reči kaj takega za nepismeni jezik, za narodovo govorico. Zakaj po Zadretju, po gornji Savinski Dolini živi še ta beseda in se glasi bvk, in — nepričakovan rodilnik: bika. Pomeni pa nesežgan kamen v apnenici, kadar „se je sežgala." Kadar apno žgo, ostane mej sežganim kamenjem, bolje rečeno apnom, nekaj kamenja, katero je na pol sežgano ali pa čisto nič. In takšen kamen imenuje Savinčan in zadrečan bvk, bika, (skoro s čistim razločnim ni v rodilniku). Naj si na las ne odgovarja staroslov. „btk-b" calx — vendar približno. Kolikor je meni znano, nimamo za to izraza v pismenem jeziku. Ne-bi-li kazalo sprejeti ga?« — Plet.: »1. bik, bika, m. [. . .] 5) nesežgan kamen med apnom, Gornja Savinska dol.-DSv. bikaSt ► 'bikaSt -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) slabs. zelo velik, nepriročen: a 'ma:te 'saima 'tatele 'bikaste 9 š'ka:rja? | @ =* obalten 0 + / bikec ► 'bikac -kca m živ. (im. mn. 'bikce) bikec \mlad bik\: 'bikca sa zak'iaile | E + bikov ► 'biko -va -a (r Bo tudi -kav-) prid. (rod. ed. m. sp. -koga) bikov: 'bikove 'jaijce (kot jed pripravljena bikova moda) I E SSKJ, SP 1962 bikovec ► 'bikoc -a m živ. () bikovka \korobač\: 'bikoc ja s pasa'šie:ne 'bikove 'žile na'reit, s 'tis'te, ka 9 • ' ' g're: da 'jaijc ■ ja 'čudn, da be ga z 'bikoca 'teipu | B 0 bikovka ■=*> bikovec bikovski ► 'bikos'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) poud. zelo velik, močen: 'bikos'ke 'deida 'ja: ■ srn 'so: y 'do:-xterja, sm pa 'täika 'bikoska en'eikci-ja 'duo:b'u I B + biksati ► 'biksat -am nd. ('bikse itd.) loščiti \dajati lesk z mazanjem in drgnjenjem\: 'puoit 'mairam u'sa:ka sa'böita 'biksat ■ s pale'tura na'ma:-žaš 'le:s pa 'biksaš ■ pr'nie:s'w() šta-'cune 'tiz3^,()a t"le 'biksat (loščilo za tla) I g =!> GLONCATI 0 SSKJ, SP 1962 ► biksati ga ► 'biksat ga -am ga nd. (=0 biksati) čustv. a počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: te 'deida ga pa 're:z 'biksa b b. ga komu s počenja-njem neumnosti, lahkomiselnosti povzročati komu težave, skrbi: 'pö:p jam ga pa 'biksa ■ 'ba:ba ma ga 'biksa I H =* lomiti ga B SSKJ bikser ► 'bikser -serja m živ. () čustv. kdor počenja neumnosti, lahkomiselnosti: 'kä:g 'bikser ja 'be:u tis't' 'pö:p! I B 0 bikserica ► 'bikserca (in -se-) -serce ± () čustv. ženska, ki počenja neumnosti, lahkomiselnosti: "'äineka ja šale 'bikserca! | B 0 bil ipd. =o biti2 bildik ► 'bildek ~ ~ povdk. () Kr star., redk. pripravljen: a se 'bildek jat? ■ na 've:m, ča be 'be:u "tö:na 'bildek 'to: 'kupet ■ na'mäiia se ja zaje'bäivo, bildik 1^3 birmati 'baibnca ja b'la: pa 'ka:r 'bildek | 0 =!> PRIŠTELJAN B 0 bilebale ► 'bile'baile -'bail ž mn. biljard 1. nš \igra\: a g'reiz bll'jairt s'pilet? > 'miza za bel'jäirt 2. \miza\: u 'memze se pa bel'jaird^()e'bile • sieng., šaij. iti se biljard na dve kugli imeti spolne odnose: a sta se s'lai 'kei bel'jäirt na d'vei 'kugle? | B SSKJ, SP 1962 bilo ► 'bilo <> • ^> bilo kam • =fr bilo kdo 1 b ssKj bim ► 'bim medm. (> otr. bim \posnema visoki glas zvona]: 'bim 'baim 'boim zve'nije z'vaine u "näizerjax ■ a zve'ni 'bim 'baim, 'bim 'baim? | B SSKJ bimbo ► 'bimbo -ta m živ. () čustv-, nov. nekoliko omejen, neroden moški, predvsem mlajši: 'kei ja 'kei de'biia tiz'd'-ga 'bimbota? I E SSKJ, SP 1962 bincati ► 'bincat -em nd. ('bin'ce itd.) otr. 1. brcati \suvati, udarjati z nogo\: 'nieixe 'ne 'bincat 2. redk. bingljati z nogami: na s'tuoile se'di pa 'binca | 8 k 1 ■* brcati; k 2 ^> bingati B + bincikati ► 'bin'cekat -em nd. <) otr. brcati |suvati, udarjati z nogo|: a se ga 'vid'o, 'kek 'čeidne 'bin'ceka? | H ■=!> brcati B 0 binčkati ► 'bin'ckat -em nd. 0 otr. brcati \suvati, udarjati z nogo\: 'men' se ja že se'näile, 'kek ja 'vaitrag 'bin'ckale I H => brcati B 0 binga ► 'binga 'binge ž <) 1. nš kuhana kisla repa: 'duoins me pa 'binge 'jed'le 2. otr., redk. moški spolni ud: 'niei 'käizad 'biqge | H o lulek B Plet. jt bingati ► 'bingat -em nd. ('birjge itd.) bingljati \viseti in se zibati\: a 'mis'lez, da be 'maigle t'raike z radi-'jäitorja 'birjgat? ■ 'nieixe z 'nuoigam 'bingat | H bincati, bingljati B Plet. bingelj ► 'biggel -na m živ. <) otr. moški spolni ud: 'biggalna te bde ud'reiza-le, če ga uš 'käizo IB ■* lulek B + * bingeljc ► 'bingalc -a m živ. <) otr. moški spolni ud: 'biqgelca sk'ri | [=] 0 LULEK B SSKJ, SP 1962 # bingeljček ► 'biijgelček -čka m živ. () otr. moški spolni ud: 'kei 'maiš pa 'biggel-čka? I H ■=* lulek B 0 bingljati ► 'begglet \ beng'läim (r in bi- \ >) nd. <'bengle -te; 'benglo \ beqg'laila -e) bingljati \viseti in se zibati]: 'kek te 'cuoif pr 'kaipe 'faijn beqg'läi 1 @ =!> BINGATI B + binkošten ► 'binkoštn -tna -e prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) narašč. binkošten: 'binkoštna ne'deile | H finšten B + binkošti ► 'binkošte -e ž mn. () narašč. binkošti: d'ruga ne'deile sa 'binkošte I § t* finšti B + biologija ► bejoio'gija -a (in bi-) ž () nš biologija I B SSKJ, SP 1962 birčaft ► 'beirčaft -e ž () posestvo, kmetija: na "u'rains'kem be se 'lieixke 'ceile 'beirčaft 'kuple za tis'te g'näir I B 0 (Planina 1978 birtšatf) birčaften ► 'beirčaftn -tna -e prid. \rod. ed. m. sp. -t'nega) gospodaren \ki zna dobro gospodariti]: 'beirčaftna 'žein-ska ■ ja 'rieikla ''geila, da ja "frain-ci 'kai 'beirčaftn | @ gospodaren B 0 birma ► 'beirma -e t 0 birma: seidn-dez'd'ga 'leita sm 'beiu pr 'beirme • vezati birmo biti za birmanskega botra: g'doi ja pa vam 'beirma 'veizo? (0 =* vezati firmo) 10=* firma1 B + birmanski ► 'beirmens'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) birmanski: 'beirmens'ke 'böiter ■ 'beirmenska 'ura ■ ud 'beirmens'ke ub'leike x'läica 'dei 'guoir I g =i> firmanski1 B SSKJ, SP 1962 birmati ► 'beirmat -am d.+nd. () 1. birmati: g'doi ja pa 'tieide 'beirmo? ■ 'mene ja 'beirmo dr'zeicnek 2. šaij. dati zaušnico: "saindi ja 'raid 'beirmo | 1 k 1 birmati 144 biti n* FIRMATi; k 2 <=> KLOFUTITI, KLOFUTATI E + birt ► 'be:rt -a m živ. O gospodar? na (kmečkem) posestvu: 'tinča be 'mein'u 'be:rt g'raitat ■ g'do: ja pa 'tam 'de: 'beirt (= za 'beirta)? ■ a 'mis'lez, da se 'ti pr te 'xiša 'beirt? ■ šaij., kot spodbuda majhnemu otroku, da naj s pestjo udari po mizi g'do: ja 'be:rt? 'rie:ča -'ja:s^()m 'beirt! | g gospodar g SSKJ, SP 1962 * birtovati ► 'beirtvat -t'jam tudi -tvam nd. ('be:rt'ja -te in 'be:rt've -te, 2. os. dv. 'be:rt'jata in 'be:rt'veta; 'be:rtvo -vaia -a) a gospodariti na (kmečkem) posestvu: "'laido z'de: 'tam 'be:rtja ■ "franc ja 'be:u 'vasam d'ni u 'bo:lni-ce, ja pa 'ža 'be:rtvo — 'ka: bama s'ja:le pa sa'dile pa 'ta:ka b gospodariti \upravljati, uporabljati materialne dobrine\: ga'silce se 'ka: 'duo:-bra 'beirtvama | H gospodariti (se) Jj 0 ► birtovati se ► 'be:rtvat se -t'jam se tudi -tvam se nd. <) prebijati se (skozi življenje), preživljati se: 'ka: 'čeidna se 'beirtjata 'de:, ka sta 'sä:ma I 8 ^ RIHTATI SE [L] 0 birtšaft iPd. o birčaft ipd. biskvit ► besk'vit -a (in bi-; in bes'k-; in bis'k-) m (mn. -'vite) biskvit a nš \pecivo\: besk'vid bm s'pie:kia b \kos tega peciva]: t'ri besk'vite ja ža pa'je:du | B SSKJ, SP 1962 bistahor -=o bistehar bistehar ► 'bis'te' Xair medm. () klic konju bistahor, na levo I |K] Konj gre na levo tudi, če voznik brez klica vleče vajet. (=* dihot) g 0 (SSKJ, SP 1962 bistahor; Plet. bistahar) bisteharati ► 'bis'te'xa:rat -am nd. <> Kr čustv., redk. b. koga ukazovati komu: 'bis'te'xa:ro me pa 'na:„baš | @ =* komandirati 0 0 bistroumen =» brihten bitels ► 'bit'ls -a m živ. 0 slabs, dolgola-sec: 'na:„ra te 'ta:ga 'bit'lsa g'le:daia I H =0 kuštravec 0 0 (SSKJ beatles) biti1 ► 'bet (nov. 'bit) 'bijam nd. <'bi -te, 'bima; 'beu (nov. 'biu) 'biia -a, mn. 'bile) biti 1. \udarjati z nogo, z roko ob kaj\: k'rä:va (z 'nuoige) 'bija 2. \z zvočnim znakom naznanjati čas\: 'ura 'bija ■ 'puo:ia 'jama srn ša 'čuia 'bet 3. srce bije srce bije \poganja kri po žilah\: 'kak te 'sairce 'bija! • =0 biti RIHTERJA I 0 k 1, 3 TOLČI [0 + biti2 ► 'bet sam (in srn in sn) nd. (2. os. se (in S'), 3- os. ja, mn. Sma s'te S3 (tudi s), dv. sma sta sta; prihodnjik bam (in bm in m) bas (tudi uš) bo (tudi u), bama (in ma in bma in uma) bate (in pte tudi ute) bada (in bda tudi uda nov., redk. baja), bama (in bma tudi uma) bata (in pta tudi Uta) bata (in pta tudi uta); vei. 'bo:de (in 'bo:d' (pred nezvenečimi nezvočniki in pred premorom 'bot')) 'boitie (in 'boite), 'boid'ma 'boitia (in 'boita); del. na -1 'be:u b'ia: b'ia, b'le b'le: b'le:, b'ia: b'le: b'le in b'ia:; pogojnik be (in b (pred nezvenečimi nezvočniki in pred premorom p ) — —; poudarjeno 'sam 'se 'ja:, s'ma s'te: 'sa, s'ma: s'ta: s'ta:; 'bam 'bas 'bo:, 'bama 'bate 'bada (nov., redk. 'baja), 'bama 'bata 'bata; 'be — —; zanikano! sedanjik 'nišam (in 'nism in 'nisn) 'niše (in 'nis') 'ni, 'nisma »o* o» * * » 'nis'te 'niša (in 'nis), 'nisma 'nista » * 9 '* 9 9 'nista; dei. na -1 'ni 'be:u 'ni b'ia: 'ni 9 * *» b'ia itd. (tudi 'ni beu 'ni bia 'ni bia itd.), v zvezi ne bil ipd. na 'be:u na b'ia: (tudi 'na:^bia) na b'ia (tudi 'na:wbia), na b'le (tudi 'na:^ble) na b'le: (tudi 'na:„ble) na b'le: (tudi 'na:^ble) itd.; prihodnjik 'na:„bam (in 'na:^m) 'na:wbaš (tudi 'na: uš) 'na:^bo (tudi 'na:wu), 'na:^ma (tudi 'nadurna) 'na:wpte (tudi 'nadute) 'na:wbda (tudi 'na:wUda, nov., redk. 'na:wUJ3, star., redk. 'na:^da), 'na:wma (tudi 'nadurna) 'na:wpta (tudi 'naduta) 'na:wpta (tudi 'naduta), redk. na 'bam itd.; pogojnik 'na:^,be (tudi nai^,b' (pred nezvenečimi nezvočniki in pred premorom naiwp ), redk. na 'be) — —) biti Sem 1. v osebni rabi 1.1. {izraža materialno ali duhovno obstajanje v stvarnosti]: sa ga'tuo:ve 'lede 'ša:, ka na z'nä:ja 'pisat ■ z'ia na 'kuo:nca 'sa 'mä:ma — 'na:wbda 'vie:3 'do:ga {kmalu bodo umrli) 1.2. nav. s prislovnlm določilom, s širokim pomen- biti 145 biti skim obsegom [izraža obstajanje v prostoru in času\: a ja 'vo:s pac^()t're:xe? ■ ud 'ne: 'xiša ja (stoji) na b'rie:ga ■ 'ka'vEUCa sa u "s'mäirtne 'tut' ■ uk're:y bo upra'vila {kdaj bo TfiaŠa)1 1.3. 3 z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom \iZTaŠa lastnost aH Stanje OSebka\ aa s pregibno besedo! tis't' 'pö:p ja ba'rä:ba ■ 'die:kle ja b'la na'se:ča ■ 'va:trak ja p'ridna ■ 'ke: sa pa 'a:tejove k'luca? ■ a se 'ra:t pr 'ma:me, 'a? ab z nepregibno besedo: t'ra:ktor ja za'nec? ■ ta s'lika me ja u'še:č ac s predložno zvezo: 'ro:pčak ja Ud k'rave 3Č s kakovostnim rodilnikom: 'bal s'la:bega zd'ramja 'sam ad s primerjavo: u'rie:me ja pa 'ka 'nie:lež za jz'le:t b \izraža istost, enakost]: 'se:dn pa 'vasam ja pet'na:jst ■ k'rax ja (stane) 'vasndez'd'J()inerjo 2. v brezosebni rabi ali brezosebno \V pomenih kakor pod 1] a s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: a 'po:šte ša 'ni b'la? ■ na'bieinga 'ni b'la, da be pa'mä:go b s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu: 'kak nas ja b'la st'rä:x! ■ 'ka: bo (se bo zgodilo) s 'xiša? c z delnim rodilnikom kot osebkom, nav. odvisnim od izraza količine: a ja 'ša: 'ke: k'ruxa? ■ pet'na:jst ut'ro:k ja b'la na 'vr'teucax ■ star, u pan'de:leg bo 'le:ta s'ta:r (v ponedeljek bo Star eno leto) Č z nedoločnikom kot osebkom: 'xada ja b'la u 'tä:kma Živet U z odvisnikom kot osebkom: ni t're:ba, da g're:ž z'ra:una e s prisiovno rabljenim izrazom v povedku: X ma: la bo 'n9:č ■ s'la:ba me ja b'la ■ 'jutr bo n' 'me:snc (bo minilo mesec dni), kar ja 'šo: ■ 'na:„bo 'do:ga, (ka) bo 'pairšu da'mo: (kmalu se bo vrnil domov) 3. v brezosebni ali osebni rabi, nav. s prisiovno rabljenim samostalnikom \v pomenih kakOT pod 1\: m'ra:s ja 'bem pa 'ta:g, da ja z'vina u x'le:vex crk'vä:la ■ 'tie:ma ja ša b'la:, ka sma k'rem'le ■ 'tie:č 'ni b'la 'caijta (ni bilo dovolj časa) za 'pö:ba 4. a eiipt. \navadno za poživitev pripovedi] aa z izpuščanjem deležnika s polnim pomenom: a baš 'pa:ršu? 'na, a 'bas? ■ a ga 'baš ne g'la:š? ■ 'ka: uš pa 'de:? ■ {A} a be ne 'ko:s pa'tice 'mö:rat? {B} 'na, pa 'be. ab z izpuščanjem dela povedka sploh: 'kuxne ja s^:m're:ke (kuhinjsko pohištvo je izdelano iz smrekovega lesa) ■ {A} ut 'ko:cw()e pa 'ti (kje si doma)? {B} z ''bo'-cne. ■ ta 'kikle ša za na 'niva 'ni ■ čustv. 'ti 'neč na spras'kuj — 'ka: 'jade, pa 'ja: b v zvezi z nedoločnikom \za izražanje možnosti ali nujnosti]: a se ja 'ta:k 'tie:ška za'po:net„()a 'pe:sam? ■ a ja 'ta:kle ser've:t 're:s 'ka: uk'ra:j za 'va:ršt (ali je taköle kuhinjsko krpo res treba vreči stran)? • "ka: zd'ra:u se 'videt ■ kram'pe:r ja ša za s'kuo:-pat (krompir je še treba izkopati) • 'ni me za 'živet (ne morem, ne želim živeti) • čustv. a 've:ž, da se za ust're:let!? 5. kot pomožni glagol, z opisnim ali trpnim deležnikom \ZCL tvorbo časov, naklonov ali načinov]: a bo 'šo: z 'a:uta? ■ 'ko:c_()e pa 'xuo:d'u? ■ a ja ub'le:ka ža na're:ta? ■ 'ra:d be na'ma:la m'le:ka ■ 'nisn se 'mö:gu 'mis'ld,_:a \ na:wbe b'la: (r = be na b'la: = be 'na:_bla) 'duo:me ■ 'se: sn 'ka: 've:d'o, 'ka: 'bo: • a bo kaj (s čim)?! čas je, da se naredi kaj: a 'bo: 'ke: z 'južne?! 'ja:s„()n ža 'la:čan! ■ ub'le:ča 'se:! 'na, a 'bo: 'ke:?! • star. biti pokonci bedeti ]biti buden]: a se ša pa'kuo:n'ce? (■=!> bedeti) • biti komu [ za kaj ([ = redk. do česa) vzbujati željo komu, mikati koga: "'xa:nza 'ni za 'de:la ■ a ja pa'litikam 'ke: da 'te:ga, da be nam 'duo:bra š'la? • čustv. kar je, je nič se ne da spremeniti, treba je sprejeti, kakor je: sn se 're:ku — kar 'ja:, 'ja: — 'ne:kak ja t're:ba pras'ta:t, 'puo: ma pa 'vid'le • ne bodi ipd. (no) tak do koga bodi uvideven, velikodušen, popustljiv do koga: na 'bo:de 'na 'ta:ka da 'tie:te pa 'jade x 'ne: 'ke: u 've:s! • prav mu ipd. je zasluži, da se mu tako godi: p'ro: te 'ja:, 'ka: se pa 'ta:k 'vazeš ka na 'tie:le • čustv. še tega je bilo treba to ni bilo prav nič potrebnol: {A} biti 146 blagajnicarka e'leiktrke ja z'me:nkala. {B} 'na, 'ša: 'te:ga ja b'la t'reiba! I 0 gibati se E + [Tominšek 1903: 10: »blä = bila«] ► biti ob ► 'bet ub sam (in srn in sn) ub d. <=* biti2, ob) redk. b. ob koga/kaj izgubiti koga/kaj: na 'soiške f'ro:n'te sa 'a:te b'le ub 'nuo:ga ■ 'de: srna pa ub 'vaz g'näir ■ 'čiscw()am ub g'la:s I 0 =* priti ob E 0 ► biti v ► 'bet u sam (in srn in sn) u nd. (=0 BITI2, V predi.) • =0 biti V BABAH • =* biti v bezgu (■=> bezeg, bezgo) • ■=* biti v borovnicah • => biti v CIKLAMAH • ■=*> biti V DEKLETIH • ■=& biti V GOBAH • *3> biti V HMELU • <=& biti v jagodah • =!> biti v kostanju (■=!> KOSTANJ, KOSTANJE) • ■=!> biti V MALINAH • =o biti V MARJETKAH • => biti V POBIH • ■=!> biti v polhih • =i> biti v prelastu • =o biti v ribah I E 0 ► biti za ► 'bet za sam (in sip in sn) za (poudarjeno 'bet 'za: Sam (in Sip in Sn) 'za:) nd. <=o biti2) nov. 1. b. za koga/kaj biti pripadnik koga/česa: a se 'ti za "kučana a za "pučneka? 2. b. za kaj a biti pripravljen storiti kaj: a 'se za 'to:, da g're:ma? b želeti popiti kaj: a 'se za na ka'fija? 'na, a 'se 'za:? | E 0° bitje ► 'bit'ja -a s (rod. mn. -ti) redk. bitje \oseba\: 'kä:ka 'mičkana 'bit'ja ja 'to:! ■ na 'bit'ja sn 'vid'o, pa na 've:m, 'kä: ja b'la I B + bitka ► 'bitka 'bit'ke ž () čustv. prepir: za 'xiša bo ša 'bitka | H ■=!> kreg E + bitles ► 'bit'les -a m živ. (im. mn. -lese) siabš. dolgolasec: "s'reico ja pa 'bit'les - ust'ract be se 'ma:gu | 0 =* kuštra-vec E 0 (SSKJ beatles) bitumen o betumen bivati <=& živeti bivol ► 'bivol -la m živ. \/ poud. zelo močen in orjaški človek: 'se: tiz'd' 'bivol na z'na: nogo'me:ta 'jagrat ■ 'a:, tega 'bivola 'ni za 'jazet • poud., redk. biti močen ko bivol biti zelo močen: ja 'muo:čan ka 'bivol (0 ■=& biti močen ko bik) | 0 =fr bik E + bivši ► 'biuša -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -saga) nov. bivši: ne'go:va 'biuša 'žiema I E SSKJ, SP 1962 ►- bivši ► 'biuša -saga m živ. 1. blago tekstilni izdelki, tkanina]: b'la:ga srn ja ža za 'veilka 'no:č 'nie:sla, pa me ša 'de: 'ni nar'dila ub'le:ke ■ 'puža z b'la:ga ■ 'fa:jn b'la:ge sa 'me:le 2. nš, star. rezani les za prodajo: 'kö:k sa s'pe:t p're:jšne 'ke:dn ut 'ka'vEuco b'la:ga pe'la:le! ■ 'ča:se sa b'la:ga na "pa:ka 'vazle ■ u'sa ja s'la pad b'la:ga, 'lä:te 'tut' |k 2c> roba 0 + blagor ► b'laigOr (in b'lä:-) - m biti bled ko stena | | k b—c ■=& švah 0 + »• bledo ► b'le:da (in b'le:-) prisi. <) bledo a |< bled b|: b'le:da ze'lie:na 'fa:rba b |< bled c|: 'lučj()izd b'le:da bled 148 blizu s'veite I U SSKJ, SP 1962 bledeti ► b'lieidet \ ble'dim (\ m ble- \ >) nd. <-; b'lieid'o \ ble'deila -a) bledeti \izgubljati prvotno izrazito barvo]: ta yb'leika ja u käkma 'aius-loga na 'leite ble'deila | G + blefer ► ble'fieir -ja (in ble-) m živ. <> slepar \kdor blefira\: "s'taine 'kai taigw()va'ri, ka ja ble'fieir | [Q SSKJ pod blufer blefirati ► ble'feirat -am (tudi ble-) d.+nd. <) sieng. slepiti \z govorjenjem povzročati, da ima kdo o kaki stvari mnenje, ki ne ustreza resnici\: "meirko ble'feira ■ 'sei te 'ni t'reiba ble'feirat, ka te paz'näim | H SSKJ pod blufirati blejati ► b'leijat -am nd. <) blejati: 'kuoi-za (: 'oica) b'leija | [0 + blek ► b'lieik -a m <) 1. nš zakis \pre-vleka pri vrenju]: u 'jas'xa se ja 'blieik na'reid'u ■ tiz'd' b'lieik u 'tpikca ja 'ža 'taik u'gäidn — pa "s'taine ja pa u'sa s'peiu 2. «., star. vampi \jed\: b'lieike s kram'peirja sma 'jad'le 3. mn., zastar. OŠpice: Ut'rUOICf S3 da'bile b'lieike 4. nš, star., redk. siva mrena (na očeh): na y'ceix se me ja b'lieik na'reid'u | @ k 2 =» vamp; k 3 =!> ošpice; k 4 =* siva mrena |L] Plet. [k 3 Plet.: »2. blek, bleka, m. [. . .] 3) die Flecken (= Masern), Savinska dol.<<\ Blekači ► "ble'käica -o || -u (in "ble-) m mn. 0 hiš. i. \Kraše 33\ • Kr jesti ko pri Blekači pri kosilu jesti juho za osrednjo jedjo: 'pair^nas pa 'duoins 'jeima 'taikjia pr 'ble'käica 'čais' — 'vargne z'meisana | |K| Pri Blekači so do približno leta 1985, ko je k hiši prišla mlajša gospodinja, pri kosilu pojedli juho za osrednjo jedjo, npr. za mesom, krompirjem in solato ali za palačinkami, torej ne na začetku kosila, kot je bilo v navadi drugod in je danes povsod v Krašah. [L] 0 blekniti ► b'lieikan't' -knem d. (b'lieikne (in -kan') -kan'te; b'lieikn'u -kanla -a) siabš. v naglici reči kaj nepremišljenega ali neumnega: prag'runte, 'niei pa da 'kai b'lieiknes | |0 + blendati ► b'leindat -am (in b'lei-) nd. (b'lein'de itd.) avt. prižigati in ugašati žaromete, izmenoma osvetljevati z dolgimi in kratkimi žarometi: za'käi te pa b'leinda? | @ žmrkati [L] 0 blesti se ► b'lieis't' se 3. os. ed. b'lieide se nd. <—; — — b'lieidla se) blede se komu blede se komu \v vročici zmedeno govori\: b'lieidla se ma ja ža 'tieič, pa 'tiz'd'ga 'ni za 'vieirjat | H =0 bloditi se [L] + blestivka o blinker bleščati se ]odbijati svetlobo| ^> šajna- TI SE bleščiti ► b'leisat -am nd. <—; b'leisu -šla -a) b. koga jemati vid komu, slepiti koga: 'soin'ce me b'leisa ■ 'luč me ja b'leisla ■ b'leisa 'me, 'taig da s'kuoi 'neč na 'videm ■ za'käi ga b'lei-šaš^O i'peigla? I [Q + blinker ► b'linker -kerja m <> rib. blestivka \vaba za lovljenje rib\ 10 0 (Planina 1978) blisk ► b'lisk -a m (im. mn. b'lis'ke) blisk I B + ' bliskati se ► b'liskat se 3- os. ed. -a se nd. 0 bliskati 1. brezos. \v presledkih močno zasvetiti]: 'kak se ja b'liskala pa gar'meila! 2. \odbijati iskrečo se svetlobo]: 'šaijba u 'vaikna se b'liska I B + bliskniti [Tominšek 1903: 11: »blisknt«] blisniti ■=* zašajnati se bliZU ► b'liza prisl. (v pomenu 3 b'liza in bliža; primemik b'lize) 1. blizu \izraža majhno razdaljo a pri mirovanju]: 'xiša sta 'čizd b'liza 'jama d'ruge ■ pa 'ti 'jade, ka se b'lize 'duoime ■ ud b'lize ga pag'leide, baš pa 'vid'o, 'käik 'jai ■ 'niei 'taik ud b'liza g'lei-dat ■ ža d'vei 'leite te 'ni b'la b'liza • O 9 9 {nisi prišel na obisk) b pri premikanju]: s'toipe b'lize x u'raitam ■ ca'dieile b'lize 'nais ja b'lai 'vaida ■ p'ridema 'kai b'liza, sa 'ža zaus'taiu-lele 2. blizu ]izraža majhno časovno oddaljenost]: 'zima ja b'liza 3. redk. skoraj ]izraža precejšnje približevanje določeni polni meri]: bliža (= blizu 149 bobner b'liza) s'toi 'kil 'vaiga | ^> na blizu, PRENABLIZU § k 3 «O SKOR 0 + blizu ► b'liza in bliza predl. (primernik b'lize) z rod. blizu \za izražanje majhne razdalje\: 'xiša 'mä: b'liza "cieile 'neike ■ 'čist_'()aikle bliza st'reikne ja b'la ■ ka sta b'liza 'xiša b'la:, jam ja pa pa'veido. p'rei jam pa 'ni pa'veido. ■ sa ža "neimce b'le 'natar bliza ■'muois'kve, da sa ža "muoiskva upstral'vaile ■ sam 'pa b'lize 'nega 'pairšu, sam pa 'vid'o, da ja 'neike na'roibe ■ redk., z daj. b'liza 'aiuta ja ža 'beiu, ga ja pa za'deila | .P* bliže =0 BLIZU prisl., predi. bližešji ► b'ližeša -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -saga) bližnji 1. \krajevno manj oddaljen]: ut^Oe*/ b'lizesax sa'seido ja 'jas'te 'duoib'u 2. \v sorodu\: ta b'li-žeša zläixta ja 'pairšla u'sai na 'puoigrab, d'rugex pa 'ni b'la | [0 0 (Plet. bližešnji) bližnjica ► b'lizanca -e ± 0 bližnjica: ča pa b'lizance g'reiz, 'bas p'rei 'guoir | 0 + bloditi ► b'loidet -dem nd. (b'loide (in b'loit') -t'ie, 2. os. dv. -tia; b'loid'u -dla -a, mn. -d'le) bloditi \hoditi brez cilja, brez orientacije]: d'väi d'ni ja pa 'goiša b'loid'u | S k 1 =» tavati 0 + ► bloditi se ► b'loidet se -dem se nd. <=!> bloditi) blodi se komu 1. blede se komu \v vročici zmedeno govoriti\: 'dei se ma ža b'loide 2. močno, intenzivno sanjati: 'kai u'sa se me ja 'duoinz b'loidla! ■ 'käika se me b'loide pa-'nuoiča! I k 1 blesti se [L] + blok ► b'loik -a m <> blök 1. \veliko, večstanovanjsko poslopje\: u b'loika zi'vim 2. a \sešitek listov, ki se dajo iztrgati]: u b'loik sip se na'piso b \listek s potrdilom o vplačilu\: d'väi b'loika za 'mailca ša 'mäim | 0 SSKJ, sp 1962 blond =* BLONT ipd. blondinka ► blon'diqka -'dinke ž <> nov. plavolaska, blondinka \ |L] SSKJ, SP 1962 blont ► b'lomt ~ — prid. 0 a plavolas: 'taika 'čeidna b'lomdw'iieiklčke ja b'la ■ 'käika b'loind 'bäiba sig 'vid'o! b za lase plav, svetel: b'lomt laise 'mäi ■ 'laise 'mäi r'jaive, 'niei pa b'lomt | H BLONTEN [jQ 0 > blont ► b'lomt prisi. <> svetlo: 'laise 'mai (na) b'lomt pa'fäirbane ■ (na) b'lomt ja prast'rixana 10 0 blonten ► b'lomtn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) redk. a plavolas: b'lomtna 'baiba b za lase plav, svetel: b'lomt'ne 'laise je 'jam'o | 0 =0 blont |Q 0 bluščec |črnojagodasti bluščec| =0 divja BUČA bluza ► b'luza -e ž <) bluza: b'luza srn se 'daila 'deilat | |delovna bluza| =!> pluzna U SSKJ, SP 1962 bluzika ► b'luzeka -e ž <) manjš. bluzica \< blvza\ I B 0 (SSKJ, SP 1962 bluzica) bob [Tominšek 1903: 8, 12: im. ed. »bč^b«; 12: rod. ed. »bo^ba«] boben ► 'böiban -bna m <) boben 1. \glasbilo\: na 'böiban ja 'toiku 2. \del naprave\: 'böiban par p'railnema st'roija • poud. biti sit ko boben biti zelo sit: sam 'sit ka 'böiban ■ 'täik 9 sm ka 'böiban (0 biti sit ko polh) • poud., redk. najesti (= napökati ipd.) se ko boben zelo se najesti: na sp'ra.:-vem 'neč 'vieič u 'sieibe, sm se na'puoikala ka 'böiban (0 =0 najesti se ko polh) I |spraviti na boben| =0 spraviti na kant; |zavorni boben| =0 DRUMLJA 0 + bobenček ► 'boibančak -čka m <> manjš. bobenček: z 'boibančka 'xöide u'koile ■ živ., otr. a sa te 'boibančka 'kuple? I 0 SSKJ, SP 1962 bobipalčka ► 'boibe'pailcka (in -bi-; Bo -'päi-) <) nav. mn. a slana palčka {pecivo]: a be 'boibe'pailcke 'jeidu? b vrečka slanih palčk: d'vaijne 'boibe'pailcke 'kupe I 0 0 bobnati ► 'böibnat -am nd. <) bobnati a \udarjati na boben\ b {povzročati votle glasove\: s 'pairstam ja pa 'mize pa 'mize 'böibna • =0 kruh bobna • ■=!> bobnati ljudi vkupaj 10 + bobner ► 'buoibner -nerja m živ. <> 1. kolar \kdor se ukvarja z izdelova- bobner 150 bog nJem, popravljanjem lesenih delov vozov\: te š'ra:uf me bo pa 'buo:bner na're:d'u ■ ja 'be:u p'ro: so'dä:r, 'nie: 'buo:bner 2. redk. sodar: pr 'buo:bnerja sam 'sg:t na'ro:čo | @ k 1 kolar; k 2 sodar 10 0 (Thesaurus 1982a bognar; Videčnik 1988 bogner) bobnerica ► 'buo:bnerca (in -ne-) -nerce ž (> kolarska sekira: 'buo:bnerca 'mä: k'ra:tak š'tie:l pa na uk'ro:gla na're:-ta k'line I B 0 bobneti ► — 3. os. ed. bab'ni nd. <—; - — bab'ne:Ia) bobni \daje močne, zamolkle glasove]: u 'pa:rsex ma 'ta:g bab'ni | B + bobnič ► 'bo:banč -a nov. \ 'bo:bneč -a (r in -ni-) m <) bobnič \mrenica\: 'se: me bo 'bo:banč 'po:kn'u, ča se baš 'ta:g 'da:ru | Q + bobovec ► 'buo:boc -a m živ. <) bobovec a \jabolko\: 'buo:boco me pr'nie:se b \drevo\: 'buo:boc ja pa 'le:c 'duo:s't' 'jam'o ■ 'buo:boca mj:a:gu pad're:t | B + " bobrovec ► 'buo:broc -a m <) bobrovec {strešna opeka\: z 'buo:broca bm 'da:r-vanca pak'rau ■ d'va: 'buo:broca me ja 'duo: 'va:rgla | B SSKJ, SP 1962 (Plet. #) bocek =0 BACEK bočev =!> bučev bočevbut o bučevbut bočiti ipd. =* BOTiTi ipd. bočnik ► 'bo:čnek -a (in -ni-) m <) nš bočnik \meso\ | B + bodeč ► ba'de:č -a "3 prid. (rod. ed. m. sp. -3ga, daj. ed. m. sp. -črna) bodeč \ki ima bodice, trne\: ba'de:3 d'rö:t ♦ bot. =0 bodeča neža | B + bOdi ► 'bo:de (in 'bo:t'; v zvezi bodi no 'bode (in 'bo:d')) 'bo:te medm. <) izraža začudenje, zavrnitev: 'bo:d' 'na, 'bo:t', a 'mis'les, da bo us'ta:la 'duo:me? ■ srn pa 're:ku 'tie:te — »'bo:te 'na, 'se: 'nism z'me:šan!« ■ {A} m'le:ka na s'me:-ja 'vie:č ud':ä:jat. {B} 'bo:d' 'na! | g beži B SSKJ bodi ► 'bo:de (in 'bo:t') <> =*> kar bodi, =!> KERI BODI, =*> KJER BODI | B SSKJ bodica ► ba'dica -dice t <) bodica: ba'dica ut 'ka:ktusa (kaktusova bodica) • ba'dice pr 'je:ža ■ 'tat' 'buo:ža 'le:sc 'ma: ba'dice, 'ja:dn ja pa 'manda braz 'nex | B + bodika =* božji lesec bog ► 'bo:k (tudi 'bo:x) 'buo:ga m živ. <) 1. ed. bog [nadnaravno bitje\: 'ja:s na 've:rjam u 'buo:ga, sama 'ne:ke ja 'pa: nad 'nam ■ 'čuve, 'kä: gva'riz, da te 'na:„bo 'bo:k št'ra:fo ■ 'ka 'buo:ga te p'rö:sem — pa'mä:ge 'me! 2. redk. križ, razpelo: 'bo:k ja sw()'te:ne 'pä:du — 'bo:x've:, 'kä: se bo nar'dila ■ {A} 'le:, 'ka:ka 'pa:jočna 'tamle ve'si. {B} 'ke:? a pr- 'buo:ga? ■ 'buo:ga sk'rima prat^Oema 'mä:lma, da se ga 'na:wbo USt ra:ŠU 3. v medmetni rabi, z oslabljenim pomenom izraža a začudenje, navdušenje: 'o:, 'lube 'bo:k 'ti! b nejevoljo, nestrpnost: za 'buo:ga s've:tega, 'de:-te 'na g'ma:x! ■ 'nie: 'na ra'puo:tat — 'bo:x se us"mile! ■ nov. a baš u'sa pa'xuo:d'u — 'bo:k te 'ne:ma 'ra:t! C hvaležnost, zadovoljstvo: 'buo:ga zah'va:le, da se ja 'ta:k 'fa:jn s'tie:kla č ob spominu na umrie najboljšo željo, naklonjenost: "'kitag — 'bo:x jam 'de: ne'be:se — sa 'pa: b'le 'cud'ne • čustv. biti bog i batina biti vpliv-než, človek na visokem položaju: u 'leb'läme na 'banke ja "de:bršag 'bö:j 'bo:k i 'bä:tena • čustv. bog sam večni ve nihče ne ve \izraža podkrepitev trditve\: 'bo:x 'sa:m 've:čne 've:, 'kä: u'sa ša 'bo: • preg. bog vama (: ti) daj dosti otrok pa malo nadlog izraža voščilo mladoporočencema, mladoporočencu: 'bo:k varne 'de: 'duo:s'te ut'ro:k pa 'ma:Ia nad'Io:k • siabš. držati se (= biti ipd.) ko lipov bog biti neroden, molčeč: pa'mä:ge, 'nie: pa da tamle sta'is ka 'lipo 'bo:k • hvala bogu izraža veselje, zadovoljstvo, olajšanje: x'va:la 'buo:ga, da srna p'ra:u 'ca:jt paka'sile! (H => hvala bogu (=0 hvala ž)) • eustv. nema bog brata ne pride v poštev: 'ne:ma 'bo:g b'rä:-ta, da be 'ja:s 'šo: z'ramna • poicit., čustv., v nikalnih stavkih pod milim bogom popolnoma [izraža podkrepitev bog 151 bogi trditve]: pad 'milem 'bo:gam za rj'kö:-n'če:sarca 'ni ■ pad 'milem 'bo:gam 'neč se na 'möiram pa'ma:ga3^() 'nema • čustv. zajebavati koga ko sto bogov delati zelo velike probleme komu: z'vinozdro'nika sms 'meile — nas 9 • • 9 o 'jeible ba'leizn ka s'toi 'boigu • čustv. živeti (= biti ipd.) bogu za hrbtom živeti v oddaljenem, zakotnem kraju: guo u ney 'guoirax sa 'duoime 'buoiga za 'xairpta | =* boh g k 2 =0 križ |K| k 2: Repo in korenje so nekdaj obrezovali v hiši (tj. v stanovanjskem prostoru). Od tod izrek Kr šaij. 'reipe ja da 'buoiga, ka'rieme pa da xu'dica. 0 + [Tominšek 1903: 14: mest. ed. »bo^gt«] boga ► 'boiga <> • poicit., čustv. pa vsega boga isusa izraža veliko količino: 'to: be b'la u'sa uk'raij za 'dieit — pa u'sega 'bo:ga 'isusa ■ sma 'meile me'ril za debe'lina pa 'boiga 'isusa U'sega I ■=& JEBEMO BOGA, JEBEMTI BOGA, JEBENTI BOGA B 0 bogadaj ► 'bo:ga'de: (tudi -'da:j) medm. (> star., redk. a izraža odzdrav ob srečanju: {A} dobr 'da:n {: ve'če:r). {B} 'boiga'de:. b izraža pozdrav ob srečanju: {A} 'bo:g'de:. {B} 'boiga'dei. | g =* BOGDAJ [§ =0 BOGDAJ B 0 bOga jarCa ► 'bOIga 'jä:rca medm. () kletv. izraža jezo, nejevoljo: 'o:, 'ti 'bo:ga 'jä:rca, 'le:, 'ka:k se se na'reid'u! | g ■=*> JEBEMTI B 0 bogara =o jebemo bogara, jebehti bogara, JEBENTI BOGARA bogastvo =o bogatua bogat ► 'buoigat (nov. ba'gait) ba'gäita -a prid. (rod. ed. m. sp. ba'gäld'ga in ba'gäl" tega, daj. ed. m. sp. ba'gart'ma in ba'gäi-tema) bogat \ki ima mnogo materialnih dobrin]: ba'gäita 'bä:ba sf ja 'duo:b'u ■ 'a:, 'tis'te ja pa 'buo:gat! ■ ba'gä:te 'nisma, pa s'la:ba nam 'pa: na g're: | g =fr PREMOŽEN B + bogati ► 'bo:gati medm. <) izraža začudenje, občudovanje: a 'tö:g zas'luza? 'bo:gati! ■ 'bo:gati, 'to: s'te pa 'fa:jn ■kuple! I B 0 bogatija ► baga'tija -ja ž 0 nš bogastvo ]velike materialne dobrine]: pr "'te:uža ja b'la: baga'tija 'čais' I [L] + bogdaj ► 'boig'de: (tudi -'daij) medm. () star., pešaj, a izraža odzdvav ob srečanju: {A} dobr 'dam (: ve'ceir). {B} 'boig'dei. ■ {A} dobro 'jutro. {B} 'boig-'daij. ■ redk. {A} dobr 'dam, st'ric. {B} dobr 'da:n 'bo:g'de:. b izraža pozdrav ob srečanju: {A} 'bo:g'de:. {B} 'bo:g'de:. ■ {A} dobr 'da:n. {B} 'bo:g'de:. | g bogadaj; <=& dober dan, dober večer, dobro jutro [K] Z 'bo:g'de: ali 'bo:ga'de: od-zdravljajo in pozdravljajo govorci, rojeni v 30. letih in starejši, mlajši pa le izjemoma. B SSKJ bogec1 ► 'bo:gac -a m živ. <> manjš., otr. bogec: 'bo:gac ja ucp're:de, 've:š — nap're: g'le:de ■ ka 'kura 'va:da 'pija, se u'sa:kek'ra:t' 'bo:gaca zax'vä:le ■ 'bo:gac pa'mä:ge (= redk. 'ma:ge) (izraža voščilo otroku, ki kihne) • ob grmenju! a 'čujaš, ka se 'boigac k'reiga? ■ s'peice 'boigac k'reiga • redk., kot grožnja otroku T pokazal ti bom (r = videl boš) bogeca kaznoval te bom s potegljajem, potegljaji za lase ob uhlju ali na tilniku: ča 'na:wbaš p'ridn, te m 'bo:gaca pa'kä:zo ■ 'de: g'maix, ča 'nie:, bas 'vid'o 'bo:gaca (g <=& za ta sladke te bom (=o sladki m)) | bogec2 ► 'bo:gac -a m živ. <> čustv. ubožec, revež: 'se: se 'bö:gac, ka se ba'lem | g =o revež B SSKJ, Plet. boggadaj <=$ bogadaj bOgi ► 'b6:ge -a -a prid. revno, siromašno ]< bogi 2\: 'böiga ja ub'leican ■ 'böiga SB 'živele | g revno B 0 (+ ubogo) ► bogo ► 'böiga povdk. 0 čustv. izraža pomilovanje \čustveno prizadetost ob neprimernem, nespametnem ravnanju koga\: 'to: ja pa 'reiz 'bö:ga, da g'rei 'dairve k'raist I g sirotno B 0 ► bogi ► 'böige -gega m živ. <) reven, siromašen človek: 'nema 'ža 'nai^bo 'neč, käga 'böigega pa u'sa dale'ti | g =0 Revež B SSKJ bogica ► 'bč igaca -e ± () čustv. ubožica, reva: 'kaika 'böigaca se b'lai, ka se se u'pieikla na 'rit'ka | g ■=!> reva E 0" boglonaj ipd. ^> bohlonaj iPd. bogovski ► 'boigos'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sP. -s'kega) poud. čudovit, izvrsten, sijajen: 'naijn akuma'iäitor ja 'boigos'ke I g ■=!> BOŽANSKI B SSKJ (SP 1962 *) ►- bogovsko ► 'boigoska prisl. \/ poud. čudovito, izvrstno, sijajno: 'boigoska ma g're: | g =fr božansko B SSKJ bogvaruj =!> bohvari bogžegnaj ► bog'zeigne medm. <> pešaj. izraža voščilo pri jedi: {A} bog'zeigne. {B} box'löme. | g ■=* bohžegnaj E 0 boh ► 'boix medm. <) izraža a začudenje, navdušenje: 'boix, 'kak ja b'la 'faijn! b strah, vznemirjenje, obup: 'o:, 'boix, pa 'kai sm te nar'dila! c dvom, negotovost, upanje: 'boix 'säim 'veične 've:, 'kak ja 'tairp'o ■ 'bory z'näi, 'köik 'leit ja ut_'()e:ga č svarilo, prepoved, opozorilo: 'bo:x, 'a: te m u'se:ko! ■ 'bo:x na za'dieme na p'rä:zan za'Ioic tab'leite 'jaimat! I =0 bohpomagaj B 0 boh aleluja ► 'boix ale'luja medm. Q kletv. izraža močno podkrepitev trditve: 'boix ale'luja, 'kag^ia bm zm'lärt'u! | g ■=!> porka B 0 boh azija ► 'bo:x 'ä:zeja (in -zi-) medm. <> kietv. izraža podkrepitev trditve: 'bo:x 'ä:zeja, 'kä: pa 'de:laš!? | g =0 duš B 0 bOhlOnaj ► box'löme (tudi 'bOI-) medm. () pešaj. hvala \izraža hvaležnost]: 'cais'^ima 'rieikle box'löme, 'dei se 'rieiča pa x'vaila 'le:pa ■ s'toikrt box'löme, ka s'te pa'mäigale ■ kot vljudnostni pristavek na izraženo voščilo! \A} bog'zeigne. {B} box'löme. ■ redk. {A} dobr 'te:k. {B} box'lö ine. ■ kot odgovor tistega, ki je kihnil, na voščilo! {A} 'bOIX pa'maige. {B} box'löme. ■ redk. {A} na zd'raiuja. {B} box'löme. I g => hvala [K] Z box'löme se zahvaljujejo predvsem govorci, rojeni v 30. letih in starejši, mlajši pa le izjemoma. B 0 (SSKJ boglonaj; SP 1962 boglonaj m) bohlončkaj ► box'lömcke (tudi 'bo:-) medm. () ljubk., redk. hvala \izraža hvaležnost]: box'lömcke za 'žoiga 10 0 (SP 1962 boglončkaj m) bohmagaj ► 'boix'mäige medm. <> redk. izraža voščilo tistemu, ki kihne: {A} 'bo:x'ma:ge. {B} box'löme. | g => bohpo-magaj B 0 bohnasvari ► 'bo:xnas'vä:r (tudi -ra) člen. 0 bogvaruj \izraža svarilo, prepoved]: 'bo:xnas'vä:r, da be b'la: 'tä:ka 'suša ka 'lame | =» bohvari B 0 bohnedaj ► 'bo:x'nie:de čien. <> izraža svarilo, prepoved: 'bo:x'nie:de, da be ša kag'da:j 'ta:k 'xada ■ 'bo:x'nie:de 'xuo:det kol 'pasa | g ■=!> bohvari B 0 bohobvari ► 'bo:xub'vä:ra (in -'vä:r) čien. () redk. bogvaruj ]izraža svarilo, prepoved]: 'bo:xub'va:ra u 'ta:kmale ura'mema ka'käim 'xuoidet | g =0 bohvari B 0 bohpomagaj ► 'bo:xpa'mä:ge medm. <) izraža voščilo tistemu, ki kihne: {A} 'bo:xpa'mä:ge. {B} box'löme. ■ 'bo:xpa-'mä:ge. V13, da ja 're:s. | =* na zdravje |R] Izjavo 'v±3, da ja 're:s doda govorec, ki izrazi voščilo, nanaša pa se na vsebino pogovora, katerega resničnost naj bi se potrdila s kihljajem. g bohmagaj B 0 bohvari ► 'bo:x'vä:ra (in -Vä:r) čien. <> bogvaruj 1. ]izraža svarilo, prepoved]: 'bo:x'vä:ra, da be 'šoi 'van • pa 'boixiväir "mämce 'kei p'räivf3^()arad 'nei 2. v medmetni rabi ]izraža podkre-pitev zanikanja]: '01, da be se me 'le: bohvari 153 bolen 'ke: na nar'dila! | | k 1 bohnasvari, BOHNEDAJ, BOHOBVARI, BOŽE SAČUVAJJ k 2 BOH- NEDAj B 0 (SSKJ bogvari pod bogvaruj) bohve ► 'bo:x've: čien. <) bogve a izvaža negotovost, nedoločnost: 'bo:x've: 'kak se 'ke: ga'di "tö:na ■ a ja ša 'le: 'žiu, 'bo:x've: ■ 'bo:x've:, ut 'ko:c„()e ja u'ze:u b poudarja veliko mero: 'duo:ns ja Ž3 'bo:x've: 'ke: C v nikalnih stavkih poudarja majhno mero: 'ni 'bo:x've: 'kag b'raxtn ■ 'ne:m 'bo:x've: 'kö:g (= 'kä:) g'nä:rja, pa 'ne:ke te pa 'lie:xka 'da:m | B 0 (SSKJ bogve; SP bog ve; Plet. Bog ve) bohžegnaj ► boY'že:gne medm. (> izraža voščilo pri jedi: {A} boY'že:gne. {B} box'lö:ne. | g bogžegnaj, dober tek B 0 boj ► 'bö:j čien. <) star. baje \izraža negotovost trditve]: 'una ja pa u 'bo:lnica š'la: 'bö:j | g =o menda B Plet. bOJ ipd. ■=!> BORBA ipd. bojati se ► 'bo:jat se -am se nd. <> otr. b. se (koga/česa) bati se (koga/česa) \čutiti (spoštljiv) strah]: a se 'bo:jaš? ■ 'nie: se st'rica 'bo:jat I g =o- BATI se y 0 bojda ► 'bö:jda čien. <> star., redk. 'bö:jda ja je d've: 'kura 'nie:sla pr "zo:beja | g ■={> MENDA y + bojikati se ► 'bo:jakat se -am se nd. (> otr. b. se (koga/česa) bati se (koga/česa) {čutiti (spoštljiv) strah\: 'nie: se 'bo:jakat ■ a se 'bo:jakaš e'ne:kcija? | g ■=> BATI SE 10 0 bojler ► 'bo:jler -lerja m () bojler: 'bo:j-ler s'pusa | g boler B SSKJ, SP 1962 bOk =!> STRAN bokerica ► 'bo:kerca (in -ke-) -kerce z () bokarica \puška\ I B 0 (SSKJ boka- rica) boks1 ► 'bo:ks -a (in 'buo:-) m <> nš boks \usnje\: 'če:ule z 'bo:ksa | |0 SSKJ, SP 1962 boks2 ► 'buo:ks -a m () nš boks \šport\: pa tele'vizja ja 'buo:ks | B SSKJ, SP 1962 boksast ► 'bo:ksast -a -a (in 'buo:-) prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) boksast \< boks]: 'ča:se sa 'me:lf 'tis'te, sa jam 'rie:kle 'buo:ksas'te 'punčke | y SSKJ, sp 1962 boksati ► 'buo:ksat -am nd. <> a b. koga boksati koga \udarjati s pestmi]: za'kä: me pa 'buo:ksaš? ■ s'ra:jce srna se na 'ruo:ke na've:zala pa srna se 'buo:ksala b nov. \nastopati, tekmovati]: Bk'le:j pa ša ne 'ča:rnc^()ta 'tie:3 'buo:ksa!a | g k a štosati B SSKJ, SP 1962 bokser ► 'buo:kser -serja m <> boksar 1. ]orožje]: z 'buo:kserja ga ja u'dä:ru 2. živ., nov. ]špovtnik] I B SSKJ, SP 1962 boksniti ► 'buo:ksen't' (in -s'n't') -s'nem <> b. koga udariti, suniti koga s pestjo: ■zd'ramca ja 'ja:dn u 'žabe 'buo:ks'n'u ■ 'čuve, u s'tema baž 'buo:ksanla I g =» štosniti B SSKJ, SP 1962 bolan <=j> bolen boleč ► ba'le:č -a "3 prid. \rod. ed. m. sp. ~3ga, daj. ed. m. sp. -čma) boleč ]ki povzroča bolečine]: 'nie: me za ta ba'le:ča 'ruo:ka pr-'ja:mat ■ ka'le:na 'mam ba'le:ča | B + bolečina ► bale'cina -'čine ž <> bolečina ]neugoden telesni občutek]: bale'cina 'ka:r 'no:ča 'janet ■ 'tä:ke bale'cine samw':e:Ia u t're:pxa, da 'ni za pa've:-dat I B + bolehati ► ba'le:xat -am (in -'le:-) nd. bolen |=] bubati, bubikati bolezen ► ba'leizan (in -'le-) -'lieiz'ne ž () bolezen \motnja v delovanju organizma]: ba'leizan se me pr'jaimle ■ u'sei ba'lieiz'ne srn pa 'tu3„()a 'jam'o • redk. nedeljska bolezen prehlad pri konjih: 'kuoin' da'bi ne'deilska ba'leizan, ča ja 'doiga 'kai 'natar, 'puoi ga pa z'la z'maitras (H ■=* nedeljska) • sladkorna bolezen sladkorna bolezen: slat'koirna ba'leizan (Q => cukrov-u) I S + (k • nedeljska bolezen: Videčnik 1988: 57 nedeljska bolezen) [Tominšek 1903: 20: or. ed. »b^leznb«] bolha ► 'boixa -e ž () 1. bolha: 'boixe sa me ubg'riz'le ■ 'paijs'ja 'boixa 2. nov. osebni avtomobil fiat 126: ''äineka se ja pa 'boixa 'kupla | H k 2 =*> poljski fiat E + [Tominšek 1903: 10: lm. ed. »bc^ha«; Y]: rod. ed. »bouhe"«] boli ► 'boili <) • =0 baš me boli • poicit., čustv. boli mene (: tebe : njega) vseeno mi je: 'boili 'meine, 'kaim bašw'()oi (3 =o vseeno) • =i> boli mene patka | B 0 bOlj1 ► 'bal prisl. (presežnik 'naij'bal star. 'nair'bal) primemik bolj \< zelo] 1. \stopnjuje a pridevnike in iz njih izpeljane prislove]: 'bal ar'jaiu ■ 'pöip ja 'bal 'maimen ■ 'dieikle ja ša 'bal z'vita ka 'maima ■ tudi ob pridevnikih in prislovih, ki imajo sicer primernik z obrazilom: 'tale ja pa 'töirta 'bal 'duoibra ka u slašči'čairne ■ 'naij'bal ja pa 'tatale 'roiža 'leipa b nepridevniške prislove]: s'toipe 'bal nap'rei (: prox u'raitam) 2. ]izraža večjo mero gla-golskega dejanja ali stanja]: 'ti se ša 'bal 'dieiraš ka 'jais 3. ]izraža sorazmernost dejanja v nadrednem in odvisnem stavku]: 'bal ka srna le'tei-le, bal sa st'reilele ■ 'bal ka ja dapave'dujam, s'läipsa 'jai • =& bolj ko drek mešaš, bolj smrdi | =*> zelo bolj 155 boljši bolj2 ► 'bal prisl. <> bolj 1. [primerja istovrstne stavčne člene med seboj\: g'leida 'bal na 'sieibe ka na d'ruge 2. več [izraža večjo količino ali mero\: 'bal ka na 'ura ja 'ža ud "'lormšako 3. \omejuje pomen pridevnika, prislova ali prislovne zveze]: 'ta:g, 'bal 'mlčkan 'deida ja 'be:u ■ 'jä:bak 'ma:ma pa 'le:3 'bal 'mä:Ia (ka 'nie:) ■ u're:xe sa 'bal 'piškove (ka 'nie:) ■ tis't' pe'cikl ja ža pa 'bal 'bö:ge ■ 'tista 'xiša ja 'bal prox "ma'z&rja ■ 'bal pa 'maska se 'nö:se ■ te 'nuo:š ja pa 'bal 'ta:k (= 'tä:k) (ni kaj prida) • čustv., s pridevnikom ali prislovom biti bolj . . . ko ne biti precej ... \izraža veliko količino, mero\: ta 'die:ska ja pa 'bal k'rä:tka ka 'nie: ■ {A} 'kak se 'ma:te? {B} 'e:, 'bal 'bö:ga ka 'nie:. | g k 2 => več B SSKJ bOlji ► 'bo:le ~ ~ prid. (rod. ed. m. sp. ~ tudi -lega) primernik 1. boljši ]< DOBER]: 'na:j'bo:le k'rax sa 'me:le pa pr 'x'ra:-s'nike u 's'mgurtne ■ 'bo:le čla've:ka pa 're:s 'tie:ška 'na:jdeš 2. boljši a \ki je višje, bolj kakovostne vrste\: 'na:rte'bo:le s've:d be 'ra:t 'kup'u ■ 'bo:le (= tudi 'bo:lega) čla've:ka 'tie:š-ka 'na:jdeš tega 'bo:lega te'ba:ka 'žix 'kupeš b boljši [namenjen za posebne, bolj svečane priložnosti]: te 'bo:le x'la:ča ub'le:ča 3. eustv. družbeno, družabno višje stoječ: z 'bo:le fa'mi-leja ja b'la:, sa ja pa 'ra:jša u'ze:le • =o bolji (je) prva zamera ko zadnja I H k 1-2 => boljši; k 3 =* imeniten [L] Plet. ► bolji1 ► 'bo:le ~ -- povdk. () primernik 1. boljši \ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo bolj ustreza, zadovoljuje]: 'jä:pke sa pa 'le:čna 'le:ta 'bo:le, ka sa b'le: 'lä:ne ■ za na 'niva be b'le pa š'ko:rne 'bo:le 2. boljši [ki bolj ugodno vpliva, koristi]: ka'me:lce sa 'bo:le ka u'sä:ke tab'le:te 3. s širokim pomenskim obsegom izraža stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, siceršnjim, navadno pozitivno: u 'šo:le ja pa 'die:kle 'de: 'bo:le, se ja pap'ramla ■ na'ma:la 'bo:le 'sam (počutim se bolj zdravega) | ■=!> boljši1 povdk. [L] 0 ► bolji ► 'bo:le prisl. () primernik bolje, boljše ]< bolji Prid.|: d'ruga 'xiša be 'bo:le na're:d'u, ka sip 'tata | ^> bolji prisl. B Plet. ► bolji2 ► 'bo:le povdk. \/ s širokim pomenskim obsegom izraža stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, siceršnjim, navadno pozitivno: z 'va:sam ja pa 'le:3 'bo:le (os je letos manj), ka ja b'la 'una 'le:ta p're: ■ 'ta jam ja 'de: 'duo:z'd' 'bo:le, ka jam ja b'la u 'une 'xiSa | S ^ BOLJŠI2 povdk. 0 0 boljšati se ► 'bo:lšat se -am se nd. <> boljšati se a: u'rie:me se za'če:la 'bo:lšat b: a se te 'cukroka 'ke: 'bo:l-ša? | H k a goršati se, lepšati se [L] + boljši ► 'bo:lša ~ ~ tudi -a -a redk. 'bo:lš — — prid. (rod. ed. m. sp. — tudi "Saga in -Žga redk. 'bO:lŠ, daj. ed. m. sp. 'bo:lŠa tudi -Sama in -Šma redk. 'bo:lŠ) primernik 1. boljši ]< dober]: 'župa ja pa 'duo:me na're:ta 'ža 'duo:s'te 'bo:lša (= tudi 'bo:lša) ka u xo'te:la 2. boljši a [ki je višje, bolj kakovostne vrste]: 'na:j-'bo:lša ja "be:u pa 'jä:var b [namenjen za posebne, bolj svečane priložnosti]: u tey 'bo:lšax (= tudi 'bo:lš) 'če:ulex pa 'manda 'ja: 'na:^baš pa 'go:ša 'xuo:d'u?! 3. eustv. družbeno, družabno višje stoječ: 'se: sa 'mö:rad 'bo:lša 'lede, sama dale'ti jax pa 'tud' u'sa • =o pri najboljši volji • ■=!> boljši (je) prva zamera ko zadnja I 0 k 1—2 BOLJI prid.; k 3 =* imeniten 10 + ►• boljši1 ► 'bo:lŠ3 ~ ~ povdk. (> primernik boljši [ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo bolj ustreza, zadovoljuje]: 'de:da ja 'bo:lša [ ud 'bä:be (r = ka 'bä:ba) 2. boljši [ki bolj ugodno vpliva, koristi]: 'bunda ja 'bo:lša ka 'juo:pič u tema m'ra:za 3. s širokim pomenskim obsegom izraža Stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, siceršnjim, navadno pozitivno: 'na:ša ja pa 'de: 'vandar 'bo:lša (počuti se bolj zdravo) | S BOLJI1 povdk. 0 0 ► boljši ► 'bo:lŠa prisl. (> primernik bolje, boljše ]< boljši prid.|: 'na:j'bo:lša ja boljši 156 bor 'bet 'ka: 'tixa | H bolji prisi. B 0 ►■ boljši2 ► 'bOllŠa povdk. () s širokim pomenskim obsegom izraža stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, siceršnjim, navadno pozitivno: s ka'ma:rcam ja pa 'boilša 'de: (komarjev je zdaj manj) | H bolji2 B 0 ► boljši ► 'boilša -saga in -žga s bolničar: 'se: ža 'bo:lnečar g're: ■ "töma ja 'be:u„() parte'zämeY za 'bo:lničarja (nosil je ranjence) | H VERTER B + bolnik ► bou'nik -a m živ. (im. mn. -'nik§) nov., redk. bolnik: 'ke: ja z'de: 'na:ž bou'nik? I g BOLEN m I |L] + bolniška ► bol'niska -e ± () bolniški dopust: bol'niska 'ma:m (= srn nas'to:-p'u) ■ u bol'niske sm 'be:u, sm pa 'mie:n' zas'luzu ■ 'dö:xter me 'ni 'va:t'o 'da:d bol'niske ■ a se u bol'niske? I 0 BOLOVANJE B SSKJ pod bolniški bolnišnica ^> bolnica bolovanje ► bolo'väme (Bo tudi -e) -e (in -1b-) s <> nš, redk. bolniški dopust: na bolo'väme sm 'be:u 10=* bolniška bom ► 'bo:m medm. () otr. bom \posnema najnižji glas zvona\: z'vaine 'de:laja 'bim 'ba:m 'bo:m | B SSKJ bom itd. =*> biti2 bomba ► 'bo:mba -e ž <) 1. bomba \z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo\: sa pa 'tam ka'dile, sa jax pa 'vid'le, sa pa 'va:rgle 'duo: nex 'pair 'bo:mp ■ 'duoime 'ma:m 'täika, ka be me 'bo:mba u'se:kala 2. jeklenka \posoda\: T 'boimba za p'lin (r = p'linska 'bo:m-ba) ■ a ja 'bo:mba ža s'pe:t p'räizna? ■ s ke'sikove 'bo:mbe be se 'maigu pata-'pit 3. nš, šalj., nov. velik nered: a bas 'tatale 'bo:mba 'säima uk'raij spraiula? • šaij. (atomska) bomba je padla (= usekala ipd.) velik nered je: a te ja u 'suo:be s'pe:d 'bo:mba u'seikala? (H atomska je padla) | H k 2 jeklenka; k 3 ATOMSKA B + bombandirati ► bomban'de:rat -am nd. () bombardirati: 'tale 'ža 'na:^da bomban-'de:rale I H bombardirati B 0 bombardirati ► bombar'de:rat -am nd. () narašč. bombardirati: "ang'le:ža sa bombar'de:rale I H =* bombandirati B SSKJ, SP 1962 bombaž ► bom'ba:š -ža m (> nš bombaž a \vlakna\: 'bäita ja 'sä:m bom'bäis b \tkanina\: s'ra:jca sjciz'd'ga bom'bä:za | g i=j> PAVOLA B + bombica ► 'bo:mbeca (in -bi-) -bece (in -bi-) ž <> 1. manjš. bombica: 'pa:js'ja 'bo:mbica (pasja, strašilna bombica) 2. črnilni vložek za nalivnik: 'čairna 'bo:mbeca za pen'ka:la be 'nuco | 1 k 2 vložek B SSKJ, SP 1962 bombonera ► bombo'ne:ra -a ± Q bonboniera: za 'ruo:js't'ne 'dem sm bombo-'ne:ra 'duoib'u I B 0 (SSKJ, SP 1962 bonboniera) bon ► 'bom -a m () bon 'bom za 'mä:lca I =* karta B SSKJ, SP 1962 bonbon ipd. =* cuker ipd. bonboniera o bombonera bondžola o bržola bongati ► 'bo:ngat -am nd. <) čustv. hoditi \premikati se s korakanjem]: 'ko:3w()a 'ke: 'ce:u 'poid'ne 'bo:nga? ■ namez da u'ko:le 'bomgaž, be 'lie:Y 'duoime 'ke: nar'dila I H =* hoditi B 0 bonificiran ► bonefe'ceiran -a -a (in -ni-; in -nifi-) prid. (rod. ed. m. sp. -I]ga, daj. ed. m. sp. -n'ma) beneficiran: bonefe'ceiran s'ta:š ja 'meila ■ bonefi'ce:rana 'duoiba I @ =!> benificiran B 0 bontrat ipd. =0 bantrat ipd. bor ► 'bö:r -a m <) a bor \drevo\: za 'na:ša 'xiša 'ra:s'te 'bö:r ■ ud 'bö:ra bor 157 bos s'tuoirs (borov storž) b nš borov les: le'mairca te m pa z 'böira na'reid'u | B + borba ► 'boirba -e ž <> 1. boj \dborožen spopad\: u 'käikey 'boirbex srna b'le! 2. čustv. prepir: bda ša 'boirbe, da bo 'duoib'u^ut'ruoika ■ ja b'Zai 'xuda 'boirba za 'beirčaft • imeti borbe (= tudi borbo) a prepirati se: sa'seide 'ža s'peit 'maija 'boirbe ■ srna z 'naišma 'meila 'boirba, ka 'ni 'vait'o 'jad^ia'moi (0 =* kregati se) b ruvati se: a 'ža 'maita s'peid 'boirbe? 'nieixe-ta! (0 =o tepsti se) | | k 2 ■* kreg borben ► 'boirben -a -a (in -be-) prid. (rod. ed. m. sp. "benga (in -be-), daj. ed. m. sp. -ben'ma) redk. bojevit: pag'leide 'gai, 'kak ja 'boirben | 0 SSKJ, SP 1962 borčevski ► 'boirceus'ke -ska -a (in -ČaU") prid. (rod. ed. m. sp. -s'kfga) borčevski: 'boirceus'ke da'däitak (0 borčevski m) ■ 'boirčauska 'pemzija (0 borčevska) I 0 SSKJ, SP 1962 ►• borčevski ► 'boirceus'ke -kega (in -čau-) m (rod. mn. -kex) dodatek k pokojnini za udeležence narodnoosvobodilnega boja: 'boirceus'kega da'bivam z "beiog'raida | 0 borčevska 0 0' ► borčevska ► 'boirčeuska -s'ke (in -ča-) ž (rod. mn. -s'kex) dodatek k pokojnini za udeležence narodnoosvobodilnega boja: 'boirčeuska dab'laivam | 0 => borčevski m y 0 borec ► 'boirc -a m živ. () 1. borec 1. {udeleženec narodnoosvobodilnega boja\: ja 'bem 'boirc p'raid_()e'veit'ma de'veit'ma (t'rins'teirdes'f) ■ 'jais sm 'beiu "'tito 'boirc ■ a se 'ti u z'veize 'boirco {v zvezi združenj borcev; 0 zvezaborcev)? 2. \udeleženec oboroženega spopada\: "maijstro 'boirc (Maistrov borec, borec za severno mejo leta 1918) • s'päins'ke 'boirc (španski borec) 10+ boriti se ► ba'rit se -'rim se nd. <—; ba'riu se -'rila se -a se, mn. -'rile se itd.) boriti se [udeleževati se oboro- ženega spopada, boja\: sam 'beiu parte'zäin, sn se ba'riu 10 + bormašina ► 'boirma'sina -'šine ž <> redk. električni vrtalnik | | ■* pormašina 0 0 (Planina 1978) borov1 ► 'böiro T -va -a (r Bo tudi -rav-) prid. (rod. ed. m. sp. -roga) borov: 'böiro s'tuoirs ■ 'böirova 'igalca (: 'oica) I 0 + borov2 ► 'böiro \ -va -a (r Bo tudi -rav-) prid. (rod. ed. m. sp. -roga) burov: 'böi-rove up'Iait'ke I 0 0 (SSKJ, SP 1962 burov) borovnica ► bro' niča -'nice ž () nav. mn. borovnica: bro'nice sa z'reile amer'kämske bro'nice (vrtne borovnice) • biti v borovnicah nabirati borovnice: a sta ža b'lai 'kei u bro-'nicex? • iti v borovnice iti nabirat borovnice: 'peima u bro'nice 10 + borovničev ► bro'nico \ -va -a (r Bo tudi -ČaV") prid. (rod. ed. m. sp. "Oga) borOV~ ničev: bro'nico 'gairm (: 'žamft) | 0 SSKJ, SP 1962 borovničevec ► bro'nicoc -a m () nš a sok iz borovnic: de'seit 'litro bro'ni-čoca ja s'kuxala b borovničevec \žganje\ \ 0 + borovničevina ► bro'nicona -e ž () nš borovničevje: 'köig bro'nicone ja 'guoir! I 0 borovničevje, borovničljevje 0~0 borovničevje ► bro'nicoja (Bo tudi -a) -a s () nš borovničevje I 0 =* borovničevina 0 + borovničljevje ► Kr, Ko bronec'loija -a (m -ni-), Bo baranc'loija (tudi -a) -a (in bran-) s () nš borovničevje | 0 =* borovničevina 0 0 borša ► 'boirša -a ž (> borša \ 0 SSKJ borvazelin =* borvazelina borvazelina ► 'boirvaze'lina -'line (m -ze-) ž (> nš borvazelin \ 0 0 (SSKJ borvazelin) bOS ► 'boiS 'bUOISa -a prid. (rod. ed. m. sp. 'buoisega) bos 1. \neobut\: 'buoisa pa na 'xöidem 'räida ■ na 'xuoide 'buoisa ■ "joiža ja 'beiu^Q'but na 'buoisa 'nuoiga (na golo nogo, brez nogavic) 2. \ne-podkovan]: 'bois 'kuoin' 10 + boskopski 158 bože mili boskopski =d> boskovski boskovski ► 'boiskos'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) ♦ agr. ■=;> boskovski kosmač I B 0 (SSKJ boskopski) Bosna ► ''boisna -s'ne ž () zem. i. Bosna \0ZemLje\ • čustv., kot podkrepitev pa mirna Bosna o tem ne bomo več govovili: g'lix 'ta:g 'bo:, ka sm 'reiku, pa 'meirna ''boisna I H (Bosnja, Bostnja) B ssKj, sp 1962 bosti ► 'buois't' 'buoidem nd. ('buoide (in 'buoit') -t:e, 2. os. dv. -t:a; 'böidu (nov., redk. 'bUOldu) 'bUOldla -3, mn. -d'le itd.) 1. b. koga bosti koga ]zaradi ostrosti povzročati pekočo bdlečino\: 'käiman u 'če:ule me 'buoide ■ brezos. ča 'bo:s 'vane 'xöidem, me 'buoide 2. napadati z rogovi: 'kak 'kuoiza 'räida 'buoide 3. čustv. b. koga ne biti všeč komu, ne tekniti komu: sa'läita ga 'buoide ■ k'rax te 'buoide, 'se:r pa 'nie: 4. bosti [prodirati, riniti iz česa\: sa'läita 'ža 'van zjiieimle 'buoide 5. čustv. iti [premikati se\: "b'rä:nka ja 'buoidla na b'ritaf ■ 'käim 'buoideš? ■ u 'vaijska ja 'böidu | § k 2 rogati; k h =0 riniti; k 5 =* iti 0 + ► bosti se ► 'buois't' se 'buoidem se nd. (=i> bosti) 1. bosti se \napadati se z rogovi]: 'kuoize se 'buoideta 2. čustv. prepirati se: 'kai nap're: se 'neike 'buoideta | 0 k 1 rogati se; k 2 ■=> kregati se B + bot ► 'bat povdk. 0 brez dolga, na čistem: 'dei sma (se) pa 'bat • biti (si) bot za bot biti brez dolga, biti na čistem: 'ti me 'daiš 'kura, pa sma (se) 'ba3„()a 'bat • zmeniti se bot za bot domeniti se, da bo usluga vrnjena s protiuslugo: 'ba3^,()a 'bat sma se z'memla — 'jais ma 'däim tis'te 'rain-te, 'un' pa 'mane 'leistuca nar'di | 0 =* KVIT |E] + boter ► 'böitar -tra m živ. 0 boter {zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi\: 'beirmans'ke (: 'kairst'ne) 'böitar ■ g'do: ja pa 'vam 'be:u (= 'šo:) za 'bö:tra? • 'ti se "da:mjana 'bö:tr ■ ud 'bö:tra sm 'ura 'duoib'u pa pr'tuoi-šlc I [=) gotenj [L] + botiti ► 'boitet -em nd. <-; 'boit'u -tla -a, mn. -t'le) bočiti: u'pais ja za'ceila 'boitet I 0 0 ► botiti se ► 'boitet se -tem se nd. <=o botiti) bočiti se: 'pöidn se 'boite zarat u'läige | [B Plet. (SSKJ #) botra ► 'böitra -a ž (rod. mn. -tar) botra \zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi]: a ja baš 'ti (š'lai) za 'böitra? ■ 'beirmanska 'böitra sa me b'le pa "kaiutmanova ''äina ■ 'aiuto ja ud 'böitra | H gota B + botrček ► 'boitarčak -čka m živ. 0 manjš., čustv. botrček: 'boitrčak me ja pe'cikl 'kup'u I B SSKJ, SP 1962 botrica ► 'böitarca -e t <) manjš., čustv. botrica: 'böitrca, 'niei 'bet 'xude | H gotika B SSKJ, SP 1962 botrov ► 'böitro \ -va -a (r Bo tudi -rav) prid. (rod. ed. m. sp. TOga) nov. botrov: 'tafle t'raiktor ja pa 'böitro I g gotnjev B SSKJ, SP 1962 božanski ► ba'ža:ns'ke -ska -a (in bo-) prid. \rod. ed. m. sp. ~S kega) poud., nov. čudovit, izvrsten, sijajen: ta pa'tica ja pa ba'zäinska | H bogovski B + ► božansko ► ba'zäinska (in bo-) prisi. () poud., nov. čudovito, izvrstno, sijajno: ba'zäinska sma se 'meile | 0 bogovsko B SSKJ božast ► ba'zäist -e ž <) božjast: ba-'žaizd 'gai (= redk. ba'zäizd ga 'meiča) ■ p'ride pa ba'zäist, ča ja c'luoivek 'tairmast a pa u'jazan ■ "'tinkota ja ba'zäist, ja pa 'naiš 'aite čas t'ri 'guoira x 's'veit'ma "valan'tina {tj. na Limbarsko goro) 'šo: 10 + {božjast) božasten ► ba'ža:stn \ -tna -a (r redk. -Sn-) prid. (rod. ed. m. sp. "S't'nega (redk. -s'n-)) božjasten: tis'te ■gra'xcKto, sa 'rie:kle, da ja 'be:u ba'ža:stn | Q 0 (+ božjasten) božati ► 'bo:žat -am nd. () božati ljubkujoče premikati roko po čem]: 'ta:k 'rä:da be ga 'bo:žala ■ na pas'ti se 'boižat I B + bOŽe mili ► 'boiže 'mili (in -le) medm. () izraža začudenje, navdušenje: 'boiže 'mili - a st'reila da ja uda'rila!? ■ 'boiže 'mili, 'ai ja š'l3 pa b'rieiga bože mili 159 braniti ta'duoi! | B 0 bože moj ► 'boiže 'moij (= 'mö:j) medm. <) poicit., eustv. izraža podkrepitev trditve: 'boiže 'moij, 'kö:k srna pratr'peile! | H =* JEZUS 0 0 bože rože ► 'boiže 'roiže medm. () Kr poicit., posam. izraža nejevoljo: 'boiže 'roiže, 'ai ma zarapa'täiia! 10 0 bože sačuvaj ► 'boiže sa'cuve (in 'saičuve in 'saičuvaj) čien. () poicit. izraža svarilo, prepoved: 'boiže 'saičuve, da 'lei 'nai^be b'la 'vaijs'ke! I 0 "^ bohva-ri B 0 božič ► 'buoižič (in -ža-) ba'žiča m () božič \praznik\: 'lame u ba'žiča sa 'kuple ■ za 'buoižič pa 'lei p'ritia da'moi I B + bOŽiČa<=i> JEBEHO BOŽIČA, JEBEMTI BOŽIČA, JEBEN- TI BOŽIČA božičen ► ba' ŽiČoll ~Čna ~3 prid. \rod. ed. m. sp. -čnega) božičen: ba'zicna d'rem- ce {božično drevesce) | B + bOŽjaSt ipd. ■=£ BOŽAST ipd. bOŽji ► 'buOlŽa -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -žaga) božji \ki izhaja od boga\: 'toi ja b'Iai, sa 'rieikle, 'buoiža 'kaizan ♦ bot. =£ božji lesec ♦ zool. =i> božja žuža • => biti pijan ko božja mavra • =* božja mavra • =i> božja pot • =o božji žlak • => čudež božji • ■={> križi božji • =j> matere božje (>=!> mati) • =*> piti ko božja mavra • =o sreča božja • ■=& strela božja • ■=!> sveti božji križ • =*• v božjih rokah | ■=& po božje B + brada ► b'raida -e ž <> brada 1. \spodnji del obraza\: na b'raida se ja u'däiru 2. \dlakava rast na obrazu\: 'täika ka'saita b'raida ja 'jam'o 3. a podbra-dek \kožna guba pod vratom perutnine]: b'raida pr 'kura (: pete'lina) ■ b'raida pr 'diujama pete'lina (šop peres na grlu) b brada (pri kozi): 'kuoiza 'mai u'sa, 'taik_()a 'maira — b'raida pa 'ruoige | |pri čebeljem panju| =* brkelj; |pri govedu| =* žlader; |pri koruzi| ■=£ las B + bradat ► bra'däit -a -3 prid. (rod. ed. m. sp. -d'ga in "tega, daj. ed. m. sp. "t'ma in -tema) bradat: pa 'kaig bra'däidJQeida 'jai! ■ "puoiklerca ja b'lai kas'mäita, pa bra'däita ša pa 'vandrle 'niei I bradavica ► brada'vica -vice ž <) bradavica 1. \majhen izrastek na koži iz veziva in povrhnjice]: na 'laixta se ma ja brada'vica nar'dila 2. \vrh dojke\: brada'vica me 'tairda g'räita, 'puoi pa te 'maile na da'bi m'leika I B~+ bradavička ► brada'vicka -e ž <) manjs., ljubk. bradavička \< bradavica]: zronjiuoisa te ja brada'vicka 'räistla | B SSKJ, SP 1962 bradica ■=> bradika bradika ► b'raideka -e ± () manjš., ljubk. bradica |< brada 1|: 'käika 'čeidna b'raideka 'mai 'naiš 'pöip! | B 0 bradlja ► b'räid'le -e ± (rod. mn. -d'l) nov. bradlja \telovadno orodje] I |sekira| =0 cimermanka B SSKJ, SP 1962 (Plet. č) brajda ► b'raijda -e ± () brajda 1. {vinska trta]: b'raijda ja p'rieivec ka'saita 2. ]ogrodje za vinsko trto]: 'veitr ja b'raijda pa'dairu | H oder B + brajgeljc ► b'raijgalc -a m () Vo sponka pri verigi | =s> bregelj B 0 braleC ► b'raiUC -a m živ. () nov., redk. bralec | B SSKJ (SP 1962, Plet. bra- vec) bramor ► b'räimor -ja m živ. <) nov. bra- mor ]žuželka] | g =0 medvedec B + brana ► b'räina -e ž <) brana: z b'räme u'läicat (= redk. b'rämat) ■ le'sema (: za'leizna) b'raina | B + branati ► b'rämat -am nd. <) branati: za 'vairat pa b'rämat ja 'duoms 'tieiška cla'veika 'duoibet • =!> kdor s korbo orje, s petlerjem brana | 3 vlačiti E + branek ► b'rämek -a (in -ne -) m (im. mn. -neke) Bo branik ]zob (pri brani)] | B =* zob B 0 (SSKJ, Plet. branik) branik ► bra'nik -a m (im. mn. -'nike) odbijač (pri avtomobilu): bra'nik ja z'veU I =!> BRANEK B + * branika ► bra'nika -'nike ž <) gozd., redk. letnica | H letnica B + braniti ► b'räinet (in -n't') -em nd. (b'räine (in b'räm') -n'te, 2. os. dv. -nta; braniti 160 brazdovec b'räm'u -nla -a, mn. -n'le) 1. b. komu koga/kaj preprečevati komu koga/kaj, ne dovoljevati komu koga/česa: 'ti 'ka: 'jade, 'se: te na b'ramem ■ 'ta:k sa ga ja b'rämle (odsvetovali, da bi se poročila z njim), pa ga ja 'vaitla ■ pe'ja:ča ma b'ramem, pa 'neč na pa'mäiga 2. b. koga pred kom braniti koga pred kom, zagovarjati koga pred kom: 'se: te ga 'ni t're:ba b'rämet prad 'man' 3. šport, biti vratar: a baš 'ti b'räm'u za 'na:s? 10 + ► braniti se ► b'rämet (in -n't') se -era se na. <<=o braniti) b. se česa braniti se česa \odklanjati, ne marati\: 'nie: se b'rämet pa'tice • čustv. ne branim se česa rad imam kaj: š'n'o:psa se 'pa: n'kö: na b'ramem | 0 + branovlek =* parvaga brat ► b'ra:t b'ra:ta m živ. <> brat \moški v odnosu do drugih otrok svojih staršev\: b'rait pa 'sie:stra ■ z b'rä:ta sma b'la: u'kupi, u'bä: u ne bri'ga:de ■ pa'puo:ia b'ra:t (polbrat) • 'ni 'be:uw:d 'nega te p'ra:ve b'ra:t, pa'puo:la ja 'be:u ■ ud 'muo:ja 'žieme b'ra:t (moj svak) • ud 'mö:jga b'rä:ta 'žiema (moja svakinja) ja 'tut' 'pa:ršla • iron. južni brati prebivalci drugih nekdanjih jugoslovanskih republik: 'južne b'rä:te se s'peit 'tie:peja • =*> nema bog brata | |R] šaij. brat 1 X brati: 'pisa3„()'na:, b'ra:t pa 'nie:. 0 + [Lekše 1893: 75: »Semtertje se [polu-brat — P. W.] imenuje „poplatni brat", kakor v Savinjski in Zadrečki dolini [. . .]« - Tominšek 1903: 8, 12: im. ed. »brät«; 8: rod. ed. »bräta«; 15: daj. mn. »bratom«; 16: mest. mn. »brätbh«; 17: or. mn. »brätb«] bratec ► b'rä:tac b'rä:c:a in b'ra:tec -a (tudi b'ra:-) m živ. <) otr. bratec: 'ke: 'ma:š pa b'ra:teca? ■ 'kak ja pa b'rä:c:a i'me:? I B + brati ► b'ra:t 'bie:ram nd. ('bie:ra (in 'bie:r) -rte; b'ra:u -la -a) brati 1. \razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede\: a ža z'na:ž b'ra:t? ■ 'bal na 'tixa 'bie:ra, 'nie: 'ta^^O'laisna 2. \dojemati vsebino besedila\: 'ca:jtange sn 'de:le b'ra:la ■ ta k'niga ja pa 'fa:jn za b'ra:t ■ a 'ma:š 'ke: 'fa:jnega za b'ra:t? | ^| ■=!> brat 0 + bratran ► brat'räm -a m živ. () 1. bratranec \sin strica ali tete\: "me:ro ja 'mö:j brat'räm ■ te p'rä:ve brat'räm ■ te 'mä:le brat'räm (mali bratranec) • "gne'lo:čan pa "tinčko 'a:te sta b'la: ta mä:Ia braträma pa "pa'to:čke st'rame 2. mn., redk. bratranci in sestrične: pa 'ä:t'ove st'rame 'mä:m 'vasem brat'rämu, pa 'ma:mene pa 'še:st | H ^> bratranec |0 0 bratrancek ► brat'rämcak -čka m živ. <) ljubk. bratrancek: 'na, 'kušne bra-t'rämcka 10 + bratranec ► brat'rämc -a m živ. <) 1. bratranec \sin strica ali tete\: "igor ja ud ■'mamce te p'rä:ve brat'rämc pa 'ma:mene st'rame ■ te 'mä:le brat'rämc (mali bratranec) 2. mn., redk. bratranci in sestrične: u'sega u'kupe nas ja čaz d'va:jz'd' brat'rämco | H bratran; k 1 sestric 0 + bratranka ► brat'rä:nka -e ž <> sestrična \hči strica ali tete\: "f'rämca ja ud 'mane brat'rä:nka ■ ta 'mä:la bra-t'ra:nka (mala sestrična) | Q ^sestrična 0 + bravec [Plet.: »brävec, vca, m. [.. .] 2) skopljen prasec, Luče (Št.)-Erj. (Torb.).« =o zdravec] bravo ► b'ra:vo medm. () nov. bravo \izra-ša navdušeno pritrjevanje\: b'ra:vo, 'duo:bra sf ga u'se:ko! | 0 SSKJ, SP 1962 brazda ► b'rä:zda -z'de t <> brazda 1. \pri oranju nastali jarek\: b'rä:zda na'rie:s't' (: z'va:rat) ■ t'ri b'rä:z'de ja z'va:ro, ja pa 'ža 'ma:gu 'jat 'pet ■ kam'pe:r bama u b'rä:zda sa'dile ■ 'pe:d b'rä:st ja c've:t'neka pa de'se:t 'igorja 2. \brazdi podobna zareza\: 'die:š ja b'ra:z'de u 'lie:sa na're:d'u | les. ■=!> FOLC 0 + brazdar =o simchobelj brazdovec ► b'rä:zdoc -a m, tudi živ. <> Kr, Ko nizki fižol, grmičar: 'ča:se sma b'rä:zdoc m'la:t'le ■ b'ra:zdoca brazdovec 161 breskva 'mairm ša us'jait | 0 štorovec B 0 brazgotina <=» obraslika brcati ► 'baircat -am nd. <> brcati [suvati, udarjati z nogo\: 'nie: 'baircat | S BINCATI, BINCIKATI, BINČKATI, ŽLEPATI B + brcikati ► 'baircekat -am nd. <) otr. brcati \suvati, udarjati z nogo\: ja 'kä: pa 'taig 'baircekaš!? ■ 'naiš te 'maile 'ka: nap're: 'bairceka |§^> brcati B 0 brcljan ► barc'lain -a (in -c"lä:-) m <> nš, star. porcelan a \loščena žgana glina]: 'una 'šailca z barc'läma me 'de: b ]izdelki]: 'vaz barc'lain ja pad'roib'u | 3 •=& PORCELAN 0 0 brcljanast ► barc'lamast -a -a (in -c"lai-) prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) star. porcelanast: 'muoija 'šailca ja bar-c'lämasta |@ =* porcelanast 0 0 brcniti ► 'baircen't' (in -c'n't') -c'nem d. ('bairc'ne (in -cen'; in -c'n') 'baircen'te (in -c'n'-); 'bairc'n'u -canla -a) 1. b. koga/kaj brcniti koga/kaj ]suniti, udariti z nogo]: "raifalna ja ka'bila u t'reibay 'baircanla 2. b. kaj brcniti kaj ]odstraniti s sunkom noge]: ja 'pasa 'baircn'u, da ga ja 'kai čas 'cei-sta 'vairgia | 0 bincniti, zlepiti, žlepni-TI E + brecelj ► b'reicel -na (in -c'l(-)) m živ. <> brencelj: 'kak sa b'reic'lne 'duoinšjčudne! | B Plet. breg ► b'reik b'rieiga m (> breg 1. ]pas zemlje ob vodi]: na b'rieiga srna f'löis u'kupe sp'raiule 2. ]nagnjen svet, strmina]: u 'käikma b'rieiga 'mäija 'xiša! 'mairja 'jamet 'kur pr'veizane! ■ u tis'tey b'rieigex sa 'feist 'lede 'duoime ■ 'jaipke pa b'rieiga 'duoi le-'tija ■ u b'reik ja za 'jat ne 'poi 'ura • =fr tiha voda brege dere | B + [Tominšek 1903: 13: im- ed. »breg«; 13: rod. ed. »breaga«] bregec ► b'reigac -kca (in -'rei-) m <) manjš. bregec ]< breg 2|: 'se: 'ni 'töik tiz'd'ga b'reikca | 0 SSKJ, SP 1962 bregelj ► b'reigal -na m <> sponka pri močnejši verigi: b'reigal se na'zaij u z'leijdra za'teikne | =0 brajgeljc 3 ŠNELERICA 10 0 brej ► b'ri -ja -a prid. (rod. ed. m. sp. b'rijaga) nav. v ženskem spolu 1. brej: b'rija k'raiva (: 'malčka : pra'sica : te'lica) ■ b'rija 'maiča ■ ja b'la 'maiča b'rija, sa se ma pa 'vemne u'neile ■ k'räiva 'ni 'noitla b'rija 'bet (= 'vaistat) (ni se mogla öbrejiti) 2. nizk. noseč: b'rija ja, b'rija, pa se ša 'poija ■ kla'buk se ja pad 'mäint'l 'daiu, ka ja 'dieiž 'zaičo 'jat, ja pa 'taig zg'leidala, ka da ja b'ri | |0 SSKJ, SP 1962 (Plet. breja) breme =0 peza [Tominšek 1903: 22: -en- pri samostalnikih s. spola v odvisnih sklonih: »samo br^eine" ima včasih bremna«] brencelj ■=& brecelj brenčati ► b'rieincat \ bren'cim (\ in bra- T >) «d. <—; b'rieinco \ bren'ceiia -a) redk. brenčati ]oglašati se z enakomerno tresočim se glasom]: b'reic'lne bren'cija 10 + brenta ► b'reinta (in b'rei-) b'rein'te ž <> 1. čustv. (velika) zadnjica: pag'leide 'ja, 'käika b'reinta 'mäi 2. šaij. debela ženska: 'käika b'reinta ja ta 'näisa 'dieikle! ■ '01, 'ti 'näisa b'reinta 'ti! | 0 k 1 =0 ritnica; k 2 =0 bajsa [L] + / breskev ► b'reisku -kve t. <> narasč. breskev: a ]drevo]: pad bal'koin sip b'reisku^u'said'u b ]sad\: ta b'reisku ja ša pa 'kisla | H =* breskva [L] + breskevca ► b'reiskuca -e ± <> manjš. breskvica: 'dei me 'unale b'reiskuca | B SP 1962, Plet. breskov ► b'reisko \ -va -a (r Bo tudi -kav-) prid. (rod. ed. m. sp. -koga) breskov: b'reiskova k'sica ■ b'reisko kam'poit I [0 + breskva ► b'reiskva -s'kve ± (rod. mn. -sku) breskev a ]drevo\: b'reiskva se ja z'löimla b |sad|: g'niia b'reiskva ■ na 'kila b'reisku ■ ka'sica ud b'rei-skve (breskova koščica) • a ud b'reisku ža g'reida ka'sice uk'raij? | H breskev, obreskev, obreskva B + [Tominšek 1903: 21: im. ed.: »novo po a-deblih nastavšo tvorbo -va ima le brSskva (še ta ne vedno), morebiti zato, ker to drevo ni domače in je nemara ž breskva 162 brezveznik njim prišel tudi izraz.«] breskvica =o breskevca breSt ipd. => IH ipd. bresti ► b'rieis't' b'rieidem nd. (b'rieide (in b'rieit') -tie, 2. os. dv. -t:a; b'reidu b'rieidia -a, ». -d'le itd.) narašč. b. kaj, b. po čem bresti kaj, bresti po čem a \hoditi po vodi\: da 'päisa srna b'riei-d'le 'vaida ■ pa 'vaide srna b'rieidia pa 'ribe la'vila b redk. \hoditi po čem ovirajočem]: s'neik (= pa s'nieiga) srn b'reidu | @ =* brodariti 0 + brez ► braz predi, (pred nezvenečimi nezvočni-ki in pred premorom braSJ naglašeno b raiZ, pred nezvenečimi nezvočniki in pred premorom b'rais) z rodiinikom 1. brez \za izražanje odsotnosti, manjkanja\: 'čizd braz g'näirja sma us'taiia ■ braz_'mite 'ta ni 'neč ■ se 'taik, ka be braz g'laive u'koil 'xöidla ■ 'to ja pa 'reis 'čizd braz 'veize ■ s'le 'bama — b'raiz o de'bäite ■ a se s'peid b'rais (brez denarja)? ■ uc'puoide ja b'rais (brez spodnjih hlačk) 2. brez skrbi brez skrbi: brasw()'kairbe ga 'zixar u'zei-meš ■ 'ti 'kai s'kuoica, bras^O'kairbe (H prež skrbi) 3. z izglagolskim samostalnikom, redk. brez \za izražanje dejstva, da se dejanje ni zgodilo]: ma ja 'maigu 'deilat b'rais pla'cila 4. brez da bi ne da bi: ja pa 'kair 'šoi, b'raiz da be pa'veido 5. brez \za izražanje pogoja, ki izraža nastop dejanja\: braz 'bäip ma 'ni za 'živet 6. brez \za izvzemanje\: bo 'ža š'la braz 'nega 'manda | § k 2 prež 0 + breza ► b'reiza -e t () a breza \drevo\: b'reiza sa pa'zaigale b nš brezov les: zobot'reipce 'deiiaja pa z b'reize 10 + brezbarven ► b'raiz'bäirvan (in -run) -runa -a (tudi braz-; nov. b'reiz-; nov. brez-) prid. (rod. ed. m. sp. -runega) brezbarven \brez barve\: b'raiz'bäirvan 'iaik | 0 + brezčrten ► b'raiš'čairtn -tna -a (tudi braš-; nov. b'reis-; nov. breš-) prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) ki je brez črt: b'rais'cairtn pa'peir (: z'veizek) | 0 0 brezika ► b'reizeka -e ± <) ljubk., tnanjš. < breza: 'käika 'leipa b'reizeka ja 'tamle! I 0 0 brezobrazen ► b'raizub'räizan -zna -s (tudi braz-; nov. b'reiz-; nov. brez-;) prid. (rod. ed. m. sp. -z'nega) redk. nesramen, predrzen, brezobziren: ja pa 'tud' b'reizub'räizna, da g'rei 'täika p'raivet I g nesramen 0 SSKJ, SP 1962 (Plet. *) brezobresten ► b'raizub'reistn -tna -a (tudi braz-; nov. b'reiz-; nov. brez-; in -'reist-) prid. (rod. ed. m. sp. -'reis't'nega) brezobresten: b'raizub'reistn kre'dit ja da'bila I 0 + brezobziren ■=& brezobrazen brezov ► b'reizo \ -va -a (r Bo tudi -zav-) prid. (rod. ed. m. sp. -zoga) brezov: b'reizova 'mieitla (: 'vija) 10 + brezovec ► b'reizoc -a m <) bič, spleten iz brezovih šib: 'aite sa 'meile b'reizoc, da sa nas 'tieiple z 'nema 10 + brezplačen ► b'raisp'läican -čna -a (tudi bras-; nov. b'reis-; nov. bres-) prid. (rod. ed. m. sp. -čnega) 1. neplačan: b'rais-p'iäican da'pust sm ka'ris't'u 2. nov., redk. brezplačen \ki se dobi brez plačila]: b'reisp'läicna 'käirta 'mäim za 'aiuto'bus I I k 2 =* zastonj prid. 0 + ► brezplačno ► b'raisp'Iäicna (tudi bras-; nov. b'reiS-; nov. bres-) prisl. () redk. brezplačno, zastonj: "ga'sils'ke 'veis't'nik da'bivama b'reisp'läicna | 0 =0 ZASTONJ prisl. 0 SSKJ brezposeln ► b'rais'puoiselen -Ina -a (tudi bras-; nov. b'reis-; nov. bres-; in -In) prid. (rod. ed. m. sp. -lnega) brezposeln: "b'rame ja ža pa 'neike 'caijta b'reis-'puoiselen | 0 SSKJ, SP 1962 brezvezen ► b'raiz'veizan -zna -a (tudi braz-; nov. b'reiz-; nov. brez-) prid. (rod. ed. m. sp. -z'nega) brezzvezen \brez smiselne medsebojne zveze]: te 'fllem ja pa 'čizd b'raiz'veizan | 0 SSKJ ► brezvezno ► b'raiz'veizna (tudi braz-; nov. b'reiz-; nov. brez-) prisi. () brez-zvezno \< brezvezen]: 'niei 'na 'taig b'raiz'veizna g'vairat I 0 0 (SSKJ brezzvezen) brezveznik ► b'raiz'veiz'nek -a (tudi braz-; nov. b'reiz-; nov. brez-; in -'vei-; in -ni-) m živ. (im. mn. -neke (in -ni-)) sieng., slabs, kdor govori brez smiselne brezveznik 163 brisača medsebojne sveže: 'na:wm 'xuoid'u x tis't'ma braz'veiz'nika x s'poivede ■ zmer. 'tiy 'bo:d\ b're:z've:z'nek 'jä:s'ne! | g ABERVEZNIK [0 SSKJ 5: 103^ brezzob =!> srbožob brezzvezen iPd. =* brezvezen iPd. brezen ► b1 rieižan -žna -a prid. (rod. ed. m. sp. -žnega) redk. nagnjen, strm: b'rie:-žan s'veit | § =» strm [0 + ►- brezno ► b'rie:žna prisi. () redk. nagnjeno, strmo: tn'guo:r pa 'ni b'la p'rie:več b'rie:žna ■ "ni 'ta:g b'rie:žna, da se 'na:_be 'da:la 'de:lat | H =!> STRMO prisl. [0 0 brgeljc ► 'ba:rgalc -a m živ. 0 1. vrtavka \igrača\: se 'suča ka 'bairglc ■ 'pö:p ja 'xuoid'u 'ta:k pa 'mize ka 'bairglc 2. čustv. nemiren, živahen, neprestano se gibajoč človek, predvsem otrok: 'se: na 'möiram da'xä:jat_:ega 'bairgalca | H vrtavka; k 1 volk |0 0 (SSKJ brglez2) brglez ► 'ba:rgles -Za m živ. <> brglez \ptica\: 'bairgles ja na'mäiia 'šeikast pa 'doikwi'lun 'ma: | 10 + bridka ► b'ritka b'rit'ke povdk. () čustv., star., redk. bridka je bila hudo, težko je bilo: b'ritka ja b'la:, ka ja b'la: 'va:jska ■ b'ritka ja b'la: za k'rax | [0 0 (+ bridek prid.) briga ► b'riga b'rige ž () redk. skrb: 'ja:sw()am 'suoija na'reid'u, 'toi ja pa 'dei ne'göiva b'riga | H SKRB 10 + brigada ► bri'gä:da -e (m bra-) ž <> 1. brigada \vojaška enota\: s'kupi sma b'la: u'bäi u ne bri'gaide • čustv. cela divizija česa veliko (ljudi ipd.): 'ceila bri'gaida jax ja 'pairšla pa'mäigat (H =* cela rajda česa) | |0 + brigati se ► b'rigat se -am se nd. (b'rige se itd.) b. se za koga/kaj 1. skrbeti za koga/kaj: 'neč se na b'riga za ut'ruoike (: z'värt) ■ za 'sie:be se b'rige! 2. zanimati se, meniti se za koga/kaj: za ne'gö:ve 'mairne se na b'rigam ■ na'bie:dn se na b'riga za 'mane | |0 + ► brigati ► b'rigat -am nd. (=*> brigati se) b. koga 1. brigati koga [tikati se koga\: 'neč te 'ne: na b'riga, 'ke: bm 'ja:z g'nä:r 'duo:b'u 2. izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: b'riga 'me:, 'käi bo 'župnek 'reiku ■ 'mane 'neč na b'riga, 'kä: 'mäita ved'vä: ■ p'ro: 'mä:la te b'riga 'šo:la ■ ut'ruo:ce sa Bc've:ta p'ro: 'mä:la b'rigale | H k 2 fučkati se [0 + brihtati ► b'rixtat -am nd. (b'rixte itd.) b. koga a spravljati koga k zavesti: ja u'mie:d'lo, pa sa ga 'ka: 'xitar za'ce:-le b'rixtat b buditi koga [povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno\: na 've:m, 'kö:k 'ca:jta srn se b'rixtala | | =* buditi |0 + brihten ► b'rixtn -tna -a (star, b'ra- >) prid. (rod. ed. m. sp. -t'nfga) 1. pameten, bistroumen: 'kag b'rixt'nega dek'leita 'mäija! ■ u 'šoile ja b'lai 'ka: b'raxtna 2. buden, zbujen: a ja ža b'rixtn? ■ ča sam 'ta:g b'raxtna, 'kä: pa 'ne: 'de:lam pa'nuo:ča d'ruga, ka da 'bie:-ram!? • o biti brihten ko noč • =o biti brihten ko zajec • iron, je (tako) brihten, da mu ipd. (že) narobe hodi zelo je neumen: *'jö:za ja ('ta:g) b'rixtn, da ma ža na'roibe 'xöide | 0 k 1 =* pameten 10 + briket ► bri'ke:t -a (in -'ke:-) m (im. mn. -'ke:te) briket a \gorljiv material, predvsem premog\: za 'zima sma bri'ke:te 'kuple b \krmna mešanica\: 'kuram srn bri'ke:to 'da:la | 0 SSKJ, SP 1962 brin ipd. ■=» brinje iPd. brinje ► b'rine (Bo tudi -e) -e s () nš brin, brinje: nad "'zo-.bejam 'ža 'rä:- S'te b'rine • poud., za sadno drevje biti poln ko brinje biti zelo poln: 'ja:pke sa 'le:c 'pome ka b'rine | 10 + brinjev ► b'rln'o [ -va -a (r Bo -nev-) prid. (rod. ed. m. sp. "Oga) brinOV, brinjev: b'rin'o 'gairm ■ 'gaiužnek ja 'maigu 'bed b'rin'o | [0 SSKJ pod brinov brinjevec ► b'rin'oc -a m () a nš brinovec, brinjevec \žganje\: a 'ma:š 'ke: b'rin'oca? b kozarec tega žganja: d'vä: b'rin'oca sm s'peiu | |0 SSKJ pod brinovec bris |proga dežja| =* štrajfen brisača ► bri'sa:ča -a t (> narašč. brisača brisača_______________________________164_______________________________brkljati | H ANTVELJA B + brisalec ► bri'sa:uc -a m (> nav. mn. brisalec: bri'sa:uce uz'ge ■ bri'saiuce sa me uk'räid'le | H brišer, šajbenbriser, ŠAJBENBRIŠER B SSKJ brisalka |za posodo| =o servet brisanje ► b'risane (Bo tudi -e) -e s <) nš brisanje: b'risane pa 'tie:p' us'ta:ne I E + brisati ► b'risat b'risam nd. pucati; k 2 črtati B + ►- brisan ► b' risan -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) brisan \< brisati 2|: 'puf me ja 'be:u b'risan | H ČRTAN B SSKJ ► brisati jo ► b'risat ja b'risam ja nd. (>=» brisati) čustv. hiteti, teči: 'kä.:m ja pa b'rišaš? | H ■=!> hiteti B + brišer ► b'riser -šerja m () Bo nav. mn. brisalec: b'riserja me na 'deilaja | S =* brisalec B 0 britev ► b'ritu -tve ž <) narašč. britev: b'ritu ja utj()iz'd'ga, ka mr'lica te 'zaid'ne ub'rija | S =* britva |L| + britevca ► b'rituca -e t <) britvica: a se 'ti b'rijas z b'rituce? | S ■=*> britvica B SP 1962, Plet. briti ► b'rat (nov. b'rit) b'rijam nd. (b'ri -te; b'rau (nov. b'riu) b'rila -a, mn. b'rile) b. koga briti \rezati dlake\: üb ne'deilex sam 'a:te 'xuoid'u b'rat ■ k'line na b'rija 'vieič ■ 'kak se pa 'ti b'rijas — a z b'rituce a z e'leiktr-čnema apa'ra:ta? | [L] + britof ► b'ritaf -a m <) a pokopališče a \navadno ograjen prostor za pokopa-vanje mrličev\: na b'ritaf pa 'le: 'pe:ta s've:ča už'ga:t b \prostor za pokopavanje živali\: 'guo: 'više sa 'me:le pa b'ritaf za 'ca:rknena ž'va:t • nizk. gniti na britofu biti mrtev: baš 'vid'o — čaz na 'le:ta bm ža na b'ritafa g'neu ([=] gniti \ na fritofu (r = V JAMl)) I Q FRITOF; za župnijo Šmartno ob Dreti BAKOVE GREBLJICE, za župnijo Rečica ob Savinji KOSMAČEV TRAVNIK, za župnijo Bočna NOVŠEKOVA NJIVA [0 + britva ► b'ritva b'rit've ž (rod. mn. b'ritu) britev: a ja b'la: ta b'ritva ud 'a:te? | H britva, britvo B SSKJ pod britev britvica ► b'rit'veca (in -vi-) -vece (in -vi-) ž () redk. britvica: b'rit'vece me 'kupe | H britevca, klinja, žiletka B + britvo ► b'ritva -a (in b'ra-) s (rod. mn. b'ritu) star. britev: b'ratva pa 'ni 'vie:č 'va:jstra | H ^> britva 0 Plet. [TominŠek 1903- 21: im. in rod. ed.: »Besede „brittu" sicer ni, pa tudi ne „britva", ampak ona je srednjega spola in se glasi le britvi., gen. britva.«] brivnik =o aparat brivski |brivski aparati =o aparat brizgalna ► briz'ga:lna -e ± (rod. mn. -len (in -In)) brizgalna \stroJ\: ga'silna (: mo'to:rna) briz'gä:lna | B SSKJ, SP 1962 brizganec ^ špricer brizgati ■=& špricati brk ► 'ba:rk -a m () nav. mn., nov. brk 1. \dlaka pod nosom\: 'pö:p ja z'ra:stu — 'ba:rke ma ža 'rä:s'teja 2. \pri živa-lih\: 'ma:čke be b'la t're:ba 'ba:rke past'ract | g =* Rus 0 + brkač <=;> ruselj brkat >=!> rusast brkelj ► 'ba:rkal -na m () čeb. brada \deščica pred žrelom panja\: se'nicka p'ride na 'ba:rkl pa pa'to:ča, pa p'ri-de če'be:Ia 'van pa ja k'lune | B Plet. # brkljarija ► barkle'rija -a ž () NŠ, čustv. malo vredni drobni predmeti: 'ka: 'de:la 'tale ta brkle'rija? | g =* KRAMA B + brkljati ► 'ba:rklet bark'la:m nd. ('ba:rkle -te; 'ba:rklo bark'lä:la -a) brkljati \dajati si opravka z drobnimi deli\: 'ka: 'ke: 'die:kle 'ka: nap're: 'ne:ke brkljati 165 brunarica brk'läi pa 'kuxne? 10 + brkljevje ► bark'loija {Bo tudi -a) -a s <> NŠ, čustv., star. malo vvedni drobni predmeti: sp'räive ta brk'loija z 'mize I 3 => krama 0 Plet. [Plet.: brkljevje, n. coll. [. . .] das Gerumpel, Savinska dol.} brkniti ► 'bairkan't' -knem d. ('bairkne (in 'bairkan') -kan'te; 'bairkn'u -kanla -a, mn. -kan'lf itd.) čustv., redk. narediti, napraviti: 'jais ka 'tale se'dim pa n'köin'ceisar na 'bairknem | 0 =* PRE~ štohniti 0 Plet. ž brleti ► 'bairlet 3. os. ed. bar'li nd. <—; 'bairlo bar'leila -a) brleti \goreti\: s'veica g'lix 'töig, da ša br'li I [0 + brlog =;> luknja brod [Tominšek 1903: 12: im. ed. »bröd«] brodariti ► bra'däirat (in -rt) -am nd. (bra'däira (in bra'däir) bra'däirte; bra'däiru -rla -a) b. po čem bresti kaj, bresti po čem a \hoditi po vodi\: pa 'vaide ja 'ža 'lušna bra'däirat b redk. \hoditi po čem ovirajočem\: za'kai se pa pa b'läita bra'däiru? I H bresti 0 SSKJ * broditi ► b'ruoidet b'röidem nd. (b'ruoide (in b'ruoit') -tie; b'ruoid'u b'röidla -a, mn. -d'le itd.) b. po čem broditi po čem \premikati prste, roke v čem gostem\: ča pa 'mairz'le 'vaide b'röidem, me 'puoi reuma'tizam ■ 'niei b'ruoidet pa 'župe - 'ja I 0 + bron ► b'ruoin -a m <) nš bron \zlitina\: z'voin ja z b'ruoma u'lit 10 + bronast ► b'rUOinaSt -a -a prid. =!> ŽLOJSA 0 + brozgalica ■=* bruzgelica brozgati ► b'ruoizgat -am (in b'röi-) nd. () 1. skozi zobe v ustih slišno pretakati slino: 'nieixe 'na b'ruoizgat! 2. redk. mečkati sadje: z b'ruzgelce se 'jäipke b'röizgaja | 0 =;> mučkati 0 SSKJ ^ brskati =0 šnjufati brst ► 'bairst -a m <) redk. brst: 6'reišne 'ža 'deila 'bairs'te (0 odganjati) | 0 + bršljan ipd. =o bršljen ipd. bršljen ► 'bairšlen (in -len) bars'lleina in T 'bairšlena (r in -le-) m (im. mn. bars'lieine in 'bairšlenf) bršljan: 'bairšlen se 'däi u 'bučka ud 'butara | 0 0 (+ bršljan; Plet. bršlen) bršljenka ► bars'lieinka -e ž <) bršljan-ka: na bal'koma 'mäim brs'lieinke | 0 0 bruh [Tominšek 1903: 13: im. ed. »bržh«: 13: rod. ed. »brüha«; => pruh] bruhalnik ^> žrela bruhati ► b'ruxat -am nd. <) a b. (kaj) bruhati (kaj) \izmetavati iz želodca\: 'neč na us'täme u 'nema, 'kai nap'rei b'ruxa b b. kaj bruhati kaj \s kašlja-njem izmetavati iz pljuč\: pa'nuoica sa pa 'maima s'peit k'ri b'ruxale | ■=!> UDARJATI 0 k a KOZLATI, KOZLITI, ČREZ metati; k b ven metati 0 + bruhniti ► b'ruxan't' -xnem d. (b'ruxne (in b'ruxan') b'ruxan'te, 2. os. dv. b'ruxan'-ta; b'ruxn'u -xanla -a, mn. -xan'le itd.) a b. (kaj) bruhniti (kaj) \izvreči iz želodca]: s'peit ja b'ruxn'u b b. kaj bruhniti kaj \s kašljanjem izvreči iz pljuč]: k'ri ja | =* udariti 0 k a črez vreči; k b ven vreči 0 + bruna ► b runa -e ž (or. mn. star., redk. -n'me; or. dv. star., redk. -n'me) 1. bruno: 'baijta ja z b'run^ia'reita 2. nov. močnejši lesen opaž: z b'run'me sam x'leiu ub'luoizu ■ b'rune za ceb'o-'n'äig že 'mä:m kap'lieme | 0 0 (+ bruno) brunarica ► b'runarca -e ž () nov. brunarica: b'runarca sa me pas'tämle | 0 brunarica 166 bržola SSKJ bruno =i> bruna brus ► b'rus -a m (> redk. brus \kamen, priprava] | @ ■* kamen B + [Tominšek 1903: 16: tož. mn. »bruse8«] brusač ► bru'säic -a m živ. <> nov. brusač \obrtnik, ki brusi rezila]: za bru'säi-ča se je 'šoi 'učat ■ na 'g'lina ja bru'säic (= za bru'sa:ča) I 0 =o žlajfer B + brusilka ► bru'silka -e ± <) nov. brusilnik \stroj\: bru'silka za 'iverke b'rus't' ■ 'koitna bru'silka | B 0 brusilnik o brusilka brusiti ► b'ruset (in -s't') b'rusem nd. (b'ruse (in b'rus') -s'te; b'rus'u b'rusla -a, mn. -s'le) b. kaj brusiti kaj 1. \delati rezilo ostro\: b'ruset 'kuoisa (= 'nuoiš) ■ b'ritva se b'ruse na 'päisa 2. \z brusom obdelovati predmete\: b'ruset stap'nice ■ ma'sina za 'iverke b'ruset {brusilnik; 0 =:> brusilka) | B ♦ bruslica ► b'ruselca -e (in -si-) ž <> Vo nav. mn. brusnica \jagoda, rastlina] | 0 =fr NATEČJE B 0 brusnica ► b'rUS9nca -e ž () nav. mn., narašč. brusnica \jagoda, rastlina\: b'rusnce srna na'beirale | H =* natečje B + " bruto ► b'ruto prisl. <> bruto: 'köik pa zas'£užaž b'ruto? ■ 'kö:k 'maiš \ p'laica b'ruto (r = b'ruto p'Jäica)? I E SSKJ bruzgelica ► b'ruzgelca -e ž <) Kr redk. mlin za drozganje sadja | 0 =i> druz- GELICA E 0 brv ► 'bairu 'bairve ž <> brv a \deska ali bruno\: 'bairu čaz g'räiban ■ na "seiča se g'rei čaz 'bairu ■ 'z'veirova 'bairu b \ozek most za pešce\: 'ba:ru na 'zaijla ■ 'bairu čaz 'vaida ■ 'bairu čaz 'd'reita ■ 'zer'nikova 'bairu [Zernikova brv (čez Dreto v Pustem Polju)) • 'z'viplova 'bairu (Žvipljeva brv (čez Dreto med Krašami in Šmartnom ob Dreti)) I B + brvčka ► 'bairučka -e ž <> manjš. brvica: 'na, 'peide čaz 'bairučka | Q 0 brzak ► bar'zaik -a m <) • sieng. na brzaka na hitro \izraža, da se deja- nje zgodi v kratkem času\: na br'zai-ka sn za'leu 'roiža pa 'pasa 'dam 'jas'te pa 'šoi (0 =0 na hitro) | 0 0 brzda ► 'bairzda -e ± 0 brzda \železo pri uzdi\ 'bairzda ja b'iai 'lieixka na d'vaijna na'reita a pa na'romast | 0 brzde B + brzde ► 'bairz'de 'bairst ž mn. <) brzda \železo pri uzdi\ 'bairz'de sa ma 'jaizek pra'seikale I 0 ■=)> brzda B 0 brzi ► 'bairze -zega m <> brzovlak: 'puoi sma se pa z 'bairzema pe'läile da "zäigraba | B SSKJ pod brz brzica •=$ šus brzina ► bar'zina -'zine ž (> 1. nš hitrost \v časovni enoti opravljena pot\: s 'kaike br'zine ja pr'pieilo! 2. nš hitrica \sorazmerno velika hitrost pri opravljanju kakega dela\: ub'leika ja 'bal 'taik na'reita, ka ja b'iai br'zina 3. prestava a \mehanizem\: 'aiuto 'mäi s'teir br'zine ■ pe'cikl na de'seid br'zin b \polozaj zöbnikov\: u 'keira br'zine pa 'maiš? • na brzino na hitro [izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času\: na bar'zina ja pa'jeidu pa 'šoi (0 =* na hitro) | 0 k 2 ■=!> naglica; k 3 ■=*> prestava B + brzinomer ► bar'zino'meir -a m <) redk. brzinomer | § ■* števec B + brzojaviti ► barzo'jäivet -em d. (■=*> javiti) redk. brzojaviti: z 'boilnice sa barzo-'jaiule, da 'nei p'ridema pa 'maima | B+ " brzojavka ► barzo'jaiuka -e ž <> redk. brzojavka | H ■=* telegram B + brzostrelka ► barzost'reilka -e t <) brzostrelka \orožje\ | 0 =*> šnelfajerica B SSKJ, SP 1962 brž ► 'bairš prisi. () star., redk. izraža stopnjo ali mero, ki zadostuje za uresničitev dejanja, stanja: če be ■'jämez da'moi 'vait'o 'jad, be ša 'bairž zas'toipla, za'käi se ma 'taik ma'di ■ to be ša 'bairž b'la, ka be 'ti z 'aiuta 'pairšu, 'naij'boile be pa b'la, ča be 'koimbija 'duoib'u | =!> hitro prisi. 0 hajdi B + J4 bržola ► bar'zöila -le ž <> bondžola | B SSKJ * bu 167 bučen bu ► 'bu <>•■=!> ne reči ne bu ne mu | B SSKJ * (SSKJ bev) bubati ► 'bubat 3- os. -a nd. <> otr. boli koga boli koga 1. \povzročati bolečine\: a te 'no:geca 'buba? 2. brezos. \čutiti bolečine\: je 'ke: te pa 'buba? I H =fr BOLETI B + ►• buban ► 'buban -a -e prid. (rod. ed. m. sP. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) otr. bolan \ki ima bolezen\: a 'duoins ja pa 'na:ša ta 'ma:le 'bubane? | H => bolen B SSKJ bubikati ► 'bubakat 3. os. -a nd. 0 otr. bubika koga boli koga 1. \povzročati bolečine\: a te t're:pčeg 'bubeka? 2. brezos. \čutiti bolečine\: 'tele 'duo: me 'bubaka | H =*> boleti B 0 ► bubikan ► 'bubakan -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) otr. bolan \ki ima bolezen]: a se 'bubeka-na? I H ■={> bolan B 0 buc ► 'buc' medm. <) otr. buc \pri nagajivem zbadanju\: a te 'ke: ž'ge:ča? 'bu3' 'bu3' 'buc'! I M ■=!> biba B + bucika ► 'buc'ka -e ž <) bucika: 'buc'ke s tem 've:lkem g'la:vem ■ 'tö:k ja 've:l-ke ke ud 'buc'ke g'la:va (bucikina glavica) | B + bucikin ► 'buc'ken -a -e (in -ki-) prid. (rod. ed. m. sp. "kenga {in "ki"), daj. ed. m. sp. -ken'ma (in -ki-)) redk. bucikin: 'buc'kina g'Ia:va | B SSKJ, SP 1962 buč ► 'buč -a m () Bo nš bučanje: 'ta:g 'buč se ja za'cu ■ a 'čujaš, 'kä:g 'buč g're: 'tamle? I B =* bučenje B Plet. bUČa ► 'bUČa — m (v rabi samo im. ed.) Kr posam., poud. vplivnež, človek na visokem položaju: "k'rcnpusak ja 'be:u 'buča, 'puo: sa ga pa u'3a:gale I El =* budžovan B 0 buča ► 'buča -a ± () 1. buča \rastlina ali njen sad\: u "'bo:čne u 'za:druge srna 'vid'le 'sa:me 'buča ■ 'pe:ma 'buča ut're:bet 2. nav. mn. bučnica \bučno seme\: 'suxe 'buča ■ a be 'ra:d 'buča 'lušu? 3. slabš. glava a \del človeškega ali živalskega telesa\: z 'buče sn t're:šuwuw:'ra:te ■ se bes pa 'buče u'da:ru ■ 'buča ut pra'šiča {svinjska glava) b \pvi človeku kot središče njegovega razumskega življenja\: 'ka: ja ja 'ke: 'de: na s'ta:rast u 'buče u'dä:rla? ■ poud. 's'tame ja šale 'buča {pameten)1. ♦ bot. divja buča črnoja-godasti bluščec: 'diuja 'buča ja b'la: za 'fa:uš'fo:tar • =* biti potreben česa ko tretjega oka v bučo • poud. biti siten ko buča biti zelo siten: "xa:ns ja 'sitn ke 'buča • poud. biti trd ko buča biti zelo trd: k'rex 'ni za 'ja:st — ja 'ta:rt ke 'buča • čustv. bučo dam vkraj, če ... izraža podkrepitev trditve: 'buče 'da:m uk'ra:j, ča se 'be:u 'ti 'duo:ns u 'šo:le O glavo dam vkraj, če . . .) • čustv. dati komu eno (= ene tri) (ta) za bučo oklofutati, pretepsti koga: 'čuve 'se:, da te 'na:^m 'da:u 'ja:ne ta za 'buče • čustv. dobiti (= fasati ipd.) eno (= ene tri = jih) (ta) za bučo biti oklofutan, tepen: ne t'ri baž 'duo:b'u za 'buče, če 'na:wuž 'da:u g'mä:xa ■ a be jex 'ra:dw'()uo:b'u za 'buče, 'e? • čustv. dobiti (= fasati ipd.) jih po buči biti deležen česa neprijetnega: pra'do:k 'ja:zek ja 'jam'o, jax ja pa pa 'buča 'duo:b'u — 'o:dmaY be 'ma:gu x vo'jä:-kem 'jet (0 dobiti jih po piksni) • čustv. navleči (= navesiti ipd.) komu kaj na bučo naložiti komu dolžnosti, narediti komu delo s čim, povzročiti komu skrbi s čim: 'de: se me ša pa tete upo'ko:jen'ce na 'buče na've:s'le ■ 'puo: sme se ša pa te pra'šiča na g'Ia:ve nau'le:kle ■ tiz'd'ga 'de:da se ja na 'buče nau'le:kla • čustv. ne gre komu v bučo ne razume, ne zapomni si: mate'ma:teka me na g're: u 'buča ■ na g're: me u 'buče, za'kä: se 'silla ta'duo:l (H =* ne gre komu v glavo) • čustv., z nikalnim stavkom pa Ce SG na bučo postaviš poudarja zanikano trditev: {A} na g're:m, pa če se na 'buča pes'ta:veš. {B} 'ja:, 'puo: se m pa 'ja:s 'tele na 'buče pes'ta:uleia — 'ka: baš pa 'ti? (H =0 pa če se na glavo postaviš) I B k 2 bučnica; k 3 =* glava bUČati ipd. >=0 BUČETI ipd. bučen ► 'bučen "Cn.3. "9 prid. \rod. ed. m. sp. -čnega) bučen \< buča 1—2|: 'bučna bučen 168 bukati se 'se:me (: 'vale) I B + bučenje ► ba'čie:ne (Bo tudi -e) -e s <) nš bučanje: ba'čie:ne se ja za'cula ut ceb'o'näika 'sie:m | @ buč B 0 (+ bučanje) bučeti ► 'bučat 3- os. ed. ba'či nd. <-; 'bučo ba'če:la -a in 'bučala -a> bučati \dajati močne, zamolkle glasove]: 'va:da ja ba'če:la ■ če'be:le ba'cija ■ brezos.: nad "varta'cice ba'ci ■ ba'če:la 'ja:, pa 'ni b'la 'vided,^()a be 'ke: us'la šwčeb'o'na:ka ■ 'a: ja p're: 'bučala! I B 0 (+ bučati) bučev ► 'baču medm. <) Bo otr., šaij. izraža pripravljenost, da govoreči s čelom butne ob sogovornikovo čelo: 'na, 'baču 'baču 'bacu'bat | => bučevbut, BIČEV b 0 bučevbut ► 'bacu'bat medm. <> Bo šaij. 1. otr. izraža pripravljenost, da govoreči s čelom butne ob sogovornikovo čelo: 'na, (na're:d'ma) 'bacu'bat! 2. redk. izraža udarec s čelom, glavo ob kaj: a se se 'šo: s 'ce:s'te 'bacu'bat? ■ s pa'dö:jam sip nar'dila 'bacu'bat | ■=!> BUČEV H k 1 =0 BIČEVBUT B 0 bučevina ► ba'čo:jna -e ± () Bo bučna zel: sm 'šo: ba'čo:jna vn s t'rä:ve sp'ra:vet I B Plet. bučka ► 'bučka -e ± <> 1. zelenje pri cvetnonedeljski butari: 'butara 'mä: 'va:rx pa š'tle:l pa 'bučka 2. okrasek pri novoletni jelki: ta 've:ča 'bučka sam zd'ro:b'u 3. nav. mn. mlada, nedorasla jedilna buča: a baš 'je:du 'bučke? 4. otr. glava: a se se na 'bučka u'da.:ru? I B + bučnica ► 'bučanca -e ± <> nav. mn., redk. bučnica \bučno seme\: 'suxe 'bučance ■ 'bučance ma 'lušle pa 'jäipke 'jad'le | g =0 BUČA B + bučojna =o bučevina budalo ► ba'dä:la -a (in bu-) s živ. <) slabs, omejen, neumen moški: 'kä: bo 'ke: s tema ba'dä:la?! ■ zmer. 'nie:xe, ba'däila ne'umna! | 5 =;> butelj B + buden =fr brihten; |blti buden| =£ bedeti budilka ■=* bekerica buditi ► 'budet tudi ba'dlt ba'dim nd. ('bude (in 'but') -t:e; 'bud'u (tudi ba'diu) ba'dila -a, mn. ba'dile itd.) b. koga buditi koga \povzročati prehajanje iz spečega stanja v budno\: prac^O'tKram^Oe 'ni t'reiba 'budet | g BAJKATI, BRIHTATI, DIGATI B + budŽa ► 'bU3a — m (v rabi samo im. ed.) poud., redk. vplivnež, človek na visokem položaju: ja 'be:u 'bu^a, pa ma 'ni 'mö:gu pa'ma:gat | | =* budžovan B 0 budžovan ► 'bušovan -a m živ. \) poud. vplivnež, človek na visokem položaju: | g BUČA m, BUDŽA B 0 bufati ► 'bufat 3- os. ed. -a d. <) za veter, vročino, ogenj ipd. buhati, udarjati \zadevati se ob kaj\: sa b'le: 'va:kne utp're:te, ja 've:tar 'bufo 'natar ■ brezos. p'rie:več 'vale sn s'pus't'u 'nat u 'pe:č, ja pa 'bufala van z 'ne: | g =!> UDARJATI B 0 butniti ► 'bufan't' 3- os. ed. -fne d. <-; 'bufn'u -fanla -a) za veter, vročino, ogenj ipd. buhniti, udariti \zadeti se ob kaj\: ka sm 'van s'to:pla, ja ura'cina 'ka: 'bufnla u 'mane ■ brezos.: s 'pie:ča na zog'line ja 'rä:da 'bufnla ■ ja t're:ba š'to:flc 'van u'zie:d,^:a 'na:wbo s f'läisa 'bufnla | g =o udariti 0 0 buftelj ► 'buft'l -na m <) buhtelj: 'buf-t'lne bm s'pie:kla ■ 'buft'lne sa 'file-ne | B 0 (SSKJ, SP 1962 buhtelj) bugara =^> jebemo bugara, jebemti bugara, JEBENTI BUGARA buhati ■=;> BušKATi buhniti ► 'buxan't' 3. os. ed. -xne d. (—; 'buxn'u -xanla -a) redk., nov.; za veter, vročino, ogenj ipd. buhniti, udariti \zadeti se ob kaj\: 've:tar ja 'bux-n'u^u 'na:s ■ brezos. a ja z 'voigvance kag'da:j 'van 'buxanla? | =* buškniti g =* UDARITI B + buhtelj =0 BUFTELJ bujenje ► ba'jame (Bo tudi -e) -e s <) nš bujenje: 'zutre up 'šie:s't§Y bo ba'ja:-ne I B + bukati se ► 'bukat se 'bučam se tudi 'bukam se nd. ('buča (in 'buč) -čte tudi 'büke -te; 'buko 'bukala -a) 1. a krava (: prašiča ipd.) se buče/buka goniti se \kazati nagnjenje za parjenje\: k'rä:va se 'buča b nizk. via- bukati se 169 bumf čugati se, vlačiti se: 'a: se ja 'buka-la, ka ja b'la: ša m'laijsa! 2. slabs, a poditi se, divjati: 'ka: se 'de: 'tale 'bučate!? b hoditi: 'ko:t se 'ke: 'na:ž 'buča? C biti nemiren: pr g'mä:xa 'seide — 'ka: se 'bukaš!? 3. čustv. a • o brezos. buče se po kom loteva, prijemlje se ga bolezen: na 've:m, 'ka: se 'buča pa 'me:n' b vreme se buče (= buka) vreme se slabša: u'rie:me se 'buča ■ brezos. s'pe:t se 'buča — 'die:ž 'bo: I H k la, 2a => goniti se; k lb =♦ kurbati se B + bukaven ► ba'ka lUtl "Una -a prid. (rod. ed. m. sp. -nega) 'a:, ■mar'köis ja 'be:u ba'kamn! | H =* kurbljiv B 0 bukavnica ► ba'kamnca -e ± () star., slabš. nemirna ženska, predvsem deklica: ta ba'ka:unca na 'mö:ra pr 'me:ra 'sie:det ■ zmer. 'nie:xe, ba'ka:unca 'sitna! | Q 0 bukev ► 'buku -kve ž <) a bukev \drevo\ b nš bukov les: za 'die:ska 'ma:ra 'bet_':a:rt 'le:s - 'buku a pa 'ke: 'tä:-ga C nš, redk. bukova drva: 'buku ja ta 'bole za kr'jäva, za pa'^igat pa za'nec | H bukva; k a bukojca B + bukevce ► 'bukuce -kuc ± mn. <) man is., šaij., star. |< bukve\: u 'muo:jaY 'bukucex u'sa 'plša I =* KNjiGicA I 0 (+ bukvice) bukojca =0 bukovica bukov ► 'buko T -va -a (r Bo tudi -kav-) prid. (rod. ed. m. sp. -koga) 1. bukov \< bukev\: 'buko 'le:s (: š'tie:l) ■ 'bukova 'go:ša ■ 'bukove 'da:rve 2. siabš. neroden, okoren: 'bal 'bukoga 'de:da 'ma: ■ na 'bode 'na 'ta:g 'buko! | @ k 2 što- rast b + bukovec ► 'bukoc -a m () 1. nš (mlado) zeleno bukovo listje: 'jade za pra'si- ča 'bukoca nab' 1*8.11 2. po prepričanju govorcev bukev moškega spola: 'bukoc zele'ni paz'ne: ka 'buku | B SSKJ, Plet. * bukovica ► ba'kö:jca -e ž () Bo bukev \drevo\: 'diuja pe'tie:len ja na ba'ko:j-ce 'sie:d'o | @ =0 bukev B + ^ bukovina |les| <=$ bukev bukselj ► 'buksel -na (in -s'l(-)) m živ. () siabš. omejen, neumen moški: 'ka: m 'xuo:d'u^u 'ce:rku tiz'd'ga 'buks'lna pas'lusat! ■ zmer. 'buksel z'me:šane! | H =* TUMELJ [L] 0 bukva ► 'bukva -e ž (rod. mn. -ku) a bukev \drevo\: 'guo:le, ka ja tista 'bukva, ja 'pa:du b nš bukov les: 'bukva ja za š'tie:l, a pa 'jä:sen C nš, redk. bukova drva: 'bukva ja 'bo:goska za 'da:rve | 0 ■=» bukev [L] + bukve ► 'bukve -ku ž mn. () šalj., star. knjiga [večje število trdno sešitih tiskanih listov]: 'na, pag'le:de u tis'te 'bukve | ■=!> knjiga [L] + bukvice =0 bukevce bula ► 'bula -le ž () bula 1. \oblasta oteklina, nabreklina\: na u'ra:ta 'mam 'bula 2. \skupek izrojenih celic\: za na 'pe:st 've:lka 'bula sa ja upe're:ra-1? I B + bulav ► 'bulo \ -va -a {Bo tudi -la-) prid. (rod. ed. m. sp. ~oga) p'rie:se ja 'me:la 'bulove 'jatra I B SSKJ, SP 1962 buldog ► 'buldok -ga m živ. () buldog: 'kä:ga 'gairdega 'buldoga 'ma:! ■ 'le: pag'le:de 'na:ša u f ris — ja 'ta:ka ka ne 'buldok I B SSKJ, SP 1962 buldožer ► 'buldo'že:r (in -'že:r) -'že:rja (in bu-) m živ. () buldožer: 'buldo'že:rja 'vaze ■ z buldo'že:rja be pag'lixale, kar ja 'va:da nar'dila | B SSKJ, SP 1962 buljiti ► 'bulet -em nd. ('bule (in 'bul) -lte; 'bulu -lta -a) buljiti: 'neč 'ni 're:ku - ta prac„'()ie:be ja 'bulu ■ čustv. ka nap're: 'bule u tele'vizeja | B SSKJ, SP 1962 (Plet. buliti) bum ► 'bum medm. () bum a \posnema močen pok\: 'bum ja 'poiknla u p'ruxa b \posnema zamolkel glas pri udarcu]: 'sa:rce me ja 'de:lala 'bum 'bum | § =!> k 1 bumf B SSKJ * bumbar ► 'bumbar -ja m živ. () siabš. omejen, neumen moški: sn 'šo: z 'nema, ka sn 'be:u 'bumbar ■ tiz'd'ga 'bumbarja ža pa 'do:ga 'nism 'vid'o ■ zmer. 'nie:-xe, 'bumbar! | H =* tumelj |Q 0 bumf ► 'bumf medm. () bumf a \posnema močen pok\: 'bumf ja ustra'lila b \posnema glas pri udarcu, padcu\: se ja 'pieilo pa — 'bumf — t're:ša u d'rie:va ■ 'bumf ja 'pä:du 'nai^t'le | 0 bumf 170 butarčka k b buš 0 SSKJ ft buna ► 'buna -e ž <) upiranje, nasprotovanje, ugovarjanje'. a ja s'pe:d 'buna? ■ ma 'nisam t'raiktorja 'kup'u, se ja pa 'buna za'če:Ia I =0 puntanje E 0 bunda ► 'bunda -n'de ž <) bunda | B + bundika ► 'bun'deka -e ž <> manjš., otr. bundica: 'čuve na 'bun'deka, 've:š I B 0 (SSKJ, SP 1962 bundica) buniti se ► 'bunet (in -n't') se -em se nd. <'bune se (in 'bun' se) -n'te se; 'bun'u se 'bunla se -a se, mn. -n'le itd.) upirati se, puntati se, nasprotovati, ugovarjati: 'maima se pa s'pe:d 'bun'ja, da be š'le da'mg: ■ na "g'lina se s'peit 'ne:ke 'bun'ja, bo 'manda št'ra:jk • 'ti se 'ka: 'bune pa je'zeke - baš 'vid'o xu'dica! | H =fr puntati se B SSKJ bunka ► 'bunka -e ž <) 1. buška, bunka: ča te 'jäipka 'pä:de na g'la:va, te 'tut' 'ka: 'bunka nar'di 2. a svinjsko stegno b gnjat: 'ce:Ia 'bunka bata da'bila 3. debela, hitro gnijoča in kisla hruška, zrela avgusta 4. slabš. debela, nerodna ženska: 'ma'rija ja pa p'räiva 'bunka grärtala ■ zmer. ti 'bunka 'bunkasta! | § k 1 buška, gombu-za, grča; k 2a stegnje, stegno; k 2b gnjat, gnjatnica B + bunkast ► 'bunkast -a ~a prid. \rod. ed. ni. sp. -S'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) 1. redk. bunkast \poln bunk\: 'pä:de, 'puo: pa 'taikle 'bunkasta 'xö:de u'ko:le 2. čustv. debel \ki ima na telesu veliko tolšče, mesa\: 'kak ja tista 'dieikle 'bunkasta! | S k 1=* otolčen; k 2 <=> debel B + bunker ► 'bunker -kerja m () bunker a {skrivališče ali zaklonišče]: u parte-zämex se ja pa tema 've:čma u 'bunkerja sk'rivo b \vojaška utrdba\: 'guo: sa pa 'me:le "neimce 'bunkerja na're:-te I B SSKJ, SP 1962 burek [Plet.: »bürek, rka, m. die Wasserblase, C, Savinska dol.] burkle ► 'burkle -kal ž mn. <> redk. burkle I B =* pečne vile B + burov =*> borov2 buš ► 'buš medm. {) Bo star. posnema glas pri udarcu, padcu: 'un' pa 'buš u tista m'lä:ka | g =* bumf B 0 buši ► 'buši -ja m živ. () otr., nov. trebuh: a te 'buši 'buba? ■ 'na, na 'bušija se u'le:ža iS1* trebuh B 0 bušiti ► 'bušat (in 'bust) -am nd. ('buša (in 'buš) -šte; 'bušu -šia -a) čustv. kopati (luknjo): ša 'de: be 'bušu tm 'natar pa 'ke:udar 'deilo | g ^> kopati2 B * * buška ► 'buška -e ž 0 nov. buška, bunka: a se te ja 'buška nardila? | H **> BUNKA B + buškati ► 'buškat -am nd. () redk. buhati \s silo in z zamolklim šumom udarjati na dan\: 'tam 'va:da 'van 'buška | H *=$ UDARJATI B SSKJ ^ buskniti ► 'buskan't' -knem d. ('buškne (in -kan') -kan'te; 'buskn'u -kanla -a) redk. buhniti, bušniti \s silo in z zamolklim šumom udariti na dan\: ja 'čie:p ud'beu, ja pa 'to:kac 'van 'buskn'u | H ^> UDARITI g SSKJ # bUŠkOti ► 'bUŠkate prisl. <) Kr čustv., star. naravnost \izraža gibanje ali smer po najkrajši poti\: te s'tä:ra ja pa 'buškate tre:šu ta u 'nega ■ B|jo:ža pa čaz u'ra:te pa 'ka: 'buškate u 'kuxne ■ na'mä:la pa'ča:ke s pla'cila, da 'na:_baž g'na:rja 'ka: 'buškate u 'bä:rjka 'ne:su | H =0 naravnost B 0 bušniti ^> buskniti buta ► 'buta -e ± <) siabs. neumna, nespametna ženska: se pa 'tud' 'buta ■ zmer. 'puz'd' ga, 'buta 'tumasta! | H =0 prisboda B 0 butara ► 'butara -a ž <) 1. (cvetnone-deljska) butara \snop šibja in zelenja]: g'do: bo pa 'butara 'neisu? ■ 'butara ša 'ma:ram na'rie:s't' ■ par 'butara ja za š'tie:l 'le:ska pa 'iva a pa 'va:rba, za 'bučka pa 'ba:ršlen, 'kisona, č'rie:mas, d're:n pa 'buo:ža 'le:sc. za pa'vet u'ze:meš pa 'fe:nka a pa 'va:rba, 'šiba pa p're: pa'do:gem pra'ce:peš. 2. redk. butara \veje za kurjavo]: 'butara 'da:ru | § k 1 kolač, snop; k 2 ■* punkelj B + butarčka ► 'butarčka -e ž <) manjš., redk. butarčka 171 butniti butarica \< butara 1|: st'ric, na're:t:e me 'butarčka | 0 ■=*> butarica [0 0 butarica ► 'butarca -e ± <> manjš. butarica \< butara 1|: a baš 'ti 'butarca 'neisu 'jutr? | 0 butarčka B + butarija ► buta'rija -a ž biti butast ko noč | 0 k 1 =* neumen; k 2 =* trd B SSKJ, Plet. (SP 1962 pod zagaman) *■ butasto ► 'butasta prisi. () neumno, nespametno: 'butasta se me z'di, da be 'maigia 'ja:s 'xuoidet, ča pa 'lieiy g're: 'sä:m ■ 'nieixe 'ta:g 'butasta g'vairt I 0 O NEUMNO prisl. B 0 ►■ butasto ► 'butasta povdk. {) neumno, nespametno: 'butasta 'ja:, da 'ti 'xo:deš, ča se pa 'zainga g're: be b'la pa 'tud' 'butasta, ča be 'ka: p'la:čo U'sa | 0 =fr NEUMNO povdk. |Q 0 butati ► 'butat -am nd. <> 1. a b. v kaj butati ob kaj \zadevati se ob kaj\: z g'la:ve ja 'butala u s'tema ■ 've:tar u 'va:kne 'buta b b. po čem butati po čem \močno udarjati]: pa u'räitex ja 'za:čo 'butat 2. bruhati \s silo udarjati na dan\: na d'ruge st'ra:ne 'ce:s'te na 'vie:č kra'jeix 'va:da 'van 'buta 3. loputati \glasno zapirati, predvsem vrata\: na s'me:ž 'buta3^() u'ra:tam | | k 1, 3 ■* treskati; k 2 =* udarjati B + butelj ► 'but'1 -na m živ. () siabš. omejen, neumen človek: se pa 'tud' 'but'1, da ma u'sa ver'ja:meš • 'nä:sa ja 'but'}, pa 'ka: 'kupe, 'ka:r ja pr'nie:seja ■ zmer. 'ka: 'ja3'w() 'ne:me, 'but'1 'tuma- S'te! | 0 BUDALO, BUKSELJ, BUMBAR, TRAP, TUMELJ [0 + buteljček ► 'but'lcak -čka m živ. () manjš., čustv. < butelj: 'ti se 'but'lcak — 'se: 'na:wm š'la: n'ko:mar ■ 'kä: pa 'de:laž, 'but'lcak 'butas'te!? I B 0 butica ► ba'tica -'tiče ž <> 1. čustv. glava \del človeškega ali živalskega telesa\: 'ta:k me ba'tica ba'li 2. Bo tolkač \za mečkanje kuhanega krompirja za pvašiče\ | @ k 1 glava; k 2 tolkalo E + bUtiČka ► ba'tiCka -e ± <> manjš., ljubk. glavica \< butica 1|: a te ba'ticka 'buba? ■ 'ka:ka ba'ticka 'če:dna 'ma:! | 0 **> GLAVICA 0 0 butika ► 'buteka -e ž <> manjš., čustv. < buta: 'ka:m pa g're:š, 'buteka? ■ 'nie:xe 'na, 'buteka 'tumasta! | @ ■* tumika B 0 butiti ► 'butet -era d. <'bute (in 'but') -t:e; 'but'u -tla -a, mn. 'but'le itd.) 1. butniti a \zadeti se ob kaj\: z g'la:ve ja 'but'uwu_:'rä:te ■ u 'vagu se ja but U b za veter, vročino, ogenj ipd. buhniti, udariti \zadeti se ob kaj\: 've:tar ja 'but'uwu_'va:kna 2. čustv. udariti: 'čuve, da te na 'butem, ča ša uš 'ta:ke 'van 'me:to 3. redk. butniti \udariti na dan\: 'va:da ja 'butla 'van 4. redk. zaloputniti: z u'ra:tam ja 'but'u 5. zaleteti se \udariti s hitro vozečim vozilom ob kaj\: z 'a:uta ja 'butla u teleg'rä:fs'tä:nga | ■={> butniti 0 k 1, 2—4 ^> udariti; k 5 ■=* zaleteti SE B + ► butiti se ► 'butet se -em se d. <=o butiti) udariti se {povzročiti si bolečino z udarcem\: u pa'dö:ja sm se 'butla | 0 o udariti se B 0 butniti ► 'but'n't' 'but'nem d. ('but'ne (in 'but'n') 'but'n'te, 2. os. dv. 'butnta; 'but'n'u -tnla -a) redk. 1. butniti a \zadeti se ob kaj\: u 'la:xcw()m se 'butnla b za veter, vročino, ogenj ipd. buhniti, udariti \zadeti se ob kaj\: 'va:gan' me ja 'but'n'u^u f ris 2. čustv. udariti: te m 'but'n'u 'ka xu'dica 3. zaleteti se \udariti s hitro vozečim vozilom ob kaj\: 'kume na'ma:la sam 'but'n'u^u 'ko: | -^> butiti 0 k 1-2 ■=& udariti; k 3 =* zaleteti se B + butniti 172 cahnati ► butnjen ► 'but'nen -a -a (in -ne-) prid. (rod. ed. m. sp. -neqga (in -ne-), daj. ed. m. sp. -nen'ma) zaleten: 'aiuto ja na'mäila 'but'nen | || 0 buzarant ► baza'rant -a m živ. <) homoseksualec \moški\: 'maske 'mä: 'ra:t — baza'rant 'ja: ■ zmer. p'roik'leid' baza-'rand baza'rancke! | H peder B SSKJ buzarantski ► baza'ranc'ke -cka -a prid. (rod. ed. m. sp. -c'kega) za moške homO~ seksualen: 'de:da ja 'bö:j baza'ranc'ke I Q PEDRSKI B 0 ►• buzarantsko ► baza'rancka prisi. () za moške buzarantsko \< buzasantski\: 'bal baza'rancka se 'nč:se | H pedrsko B 0 buzati se ► 'buzat se -am se nd. () čustv. a prepirati se: zarad 'mleija sta se 'buzala, pa 'doige 'leite b redk. ruvati se: pag'leide 'jax, se 'za s'peid 'buzata ■ 'buzala sta 'se:, jax ja pa 'fä:so | H k a =* kregati se; k b <=> tepsti se | B 0 buža ► 'buža -a ž (> 1. siabš. a majhen, slaboten človek: kak ja 'ke: ta 'buža 'ne:su 'kuo:ž da'mo?! ■ ka se ga na'plja, ja 'tä:ka 'buža, da 'bo:x pa'mä:ge ■ zmer. 'ka: baš 'ke: 'ti, 'buža 'bužova! b slabič {neodločen, omahljiv človek\: na s'me:ž 'betj()ä:ka 'buža — 'boide 'bal ka'raizan! ■ 'se: s te 'buža se na 'mo:raš 'neč pa'mäigat 2. star. rana \kar nastane na mestu, kjer se tkivo pretrgal: ča 'mä: käke 'buža na 'nuoige, tr'puoitac pa'mä:ga ■ ba'li, ča u'lijas na 'buža š'n'o:ps I S k 3 => rana B Plet. ;* [Plet.: »buža, /. [. . .] der Kretin, Savinska dol.«] bužav ► 'bužo T -va -a (Bo tudi -žav-) prid. (rod. ed. m. sp. "Oga) slabš. slabo razvit, zaostal v rasti: 'ta:g, 'bal 'bužo kram'pe:r 'ma:ma | |L] Plet. cC c ► 'ca -ja tudi ~ m () c \soglasnik; črka\: 'rieiča 'ca I Q SSKJ, SP 1962 cafen ► 'ca:fan -fna (in 'ca:-) m () Bo ies. čep \za sestavljanje, povezovanje lesenih delov\ | § =* tipelj 0 0 cagati ► 'cä:gat -am nd. (> redk. 1. obupovati: ča'die:le 'bal 'ca:ga, ša pab'ra:ia ga 'bo: 2. obotavljati se, omahovati: 'pö:be, 'nie: 'cä:gat, 'pe:ma | @ ■* ca-govati g SSKJ, Plet. cagav ► 'ca:go \ -va -a (r Bo tudi -gav-) prid. (rod. ed. m. sp. ~oga) neodločen, malodušen: 'duo:ns pa've:, a g're:š na iz'le:t a 'nie: — 'kä: se 'taik 'cäigova!? I g CAGLJIV g SSKJ eager ► 'cä:ger -gerja m (> kazalec \del naprave]: 'cä:ger pr 'ura (: 'vä:ge) • šaij. koliko je (danes) na cagerjih? koliko je ura?: 'kö:k ja pa 'duo:ns 'ke: na 'ca:gerjax? | [p 0 (DLS, Thesaurus 1987 cagar) cagijiv ► 'ca:glu -leva -a (> redk. neodločen, malodušen: 'se: ja 'feist, ka be 'le: tak 'ca:glu na 'be:u | H => cagav B 0 cagovati ► ca'go:vat -'gujam nd. (ca'guj -te; ca'gorvo -g'vä:la -a) 1. obupovati: 'va:ča sa ud 'va:jske nap're: cag'vä:le, 'puo: sa se pa u'be:s'le • 'ka: 'kupta 'aiuto — bata 'puo: cag'va:la 2. obotavljati se, omahovati: namiz da b' 'de:lo, pa 'ka: ca'guja — 'se: bo p're: 'zima! I H cagati B SSKJ cahen ► 'ca:xan -xna m (> znamenje 1. \kar omogoča sklepanje na nastop, pojavitev česa v (bližnji) prihodnosti]: 'tis't'le ub'la:k ja s'Iaip 'caixan ■ 'duoins (na martinovo) ja 'döibr 'caixan — ča ja 'jäisna, bo čas t'ri d'ni s'neik, ča pa meg'lema, ža pa 'ka: 'duo:ns 2. \nenavaden pojav, ki napoveduje za človeka usoden dogodek, dogajanje]: 'pa:r^,nas 'duo:me ja 'bo:k 'na:„t'le 'pä:du — 'toi ja s'la:p 'ca:xn 3. \dogovorjen lik, ki ima določen pomen\: u'sa:ka 'xisa ja 'me:la 'sö:j 'cä:xn za plata'nice ■ 'cä:xne sa 'guo: 'dieile, da sa uc'poit 'veid'le, ča'ga:u ja 'le:s — ča se 'ni raz'lie:t'o | 0 k 1-2 znamenje B 0 (Plet. cajhen) cahnati ► 'caixnat -am nd. () označevati [opremljati s čim, da se opazi, prepo-zna\: plata'nice sa 'cäixnale — u'säika 'xisa ja 'meila 'söij 'caixn | Q ocahno- cahnati 173 cajt vati, označevati B 0 (Thesaurus 1987 pod cajhnati) cajg ► 'ca:jk -ga m <> nš 1. hlačevina: 'caijk sa š'le y "zeixlem 'kupet 2. star. konjska oprema: 'tam 'natr sa 'ca:jk xran"va:le 3. star., redk. orožje ]pri-prava\: 'vaijska ja 'tud' ne'umsne — za'kä: tiz'd'ga 'caijga na z'meicaja uk'raij? I B k 3 =0 orožje B SSKJ, SP 1962 (k 2 Videčnik 1988: 7, 26, 44) cajgast ► 'caijgast -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -S'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) |< cajg 1|: käke 'ca:jgas'te x'läica ja 'duoib'u x'läi-P93~()a 'buoižič pa s'vin's'ke 'punčke I B SSKJ, SP 1962 cajgkamra ► 'caijk'ieumra -a (in -j'kä:-) ž (rod. mn. -mar) shramba za konjsko opremo: sa ga 'iskale, ja pa u 'caijk-':ä:mra 'beiu ■ pren. 'ja:s na 'möirm 'bet u 'tä:ke 'ca:j'kä:mra (v neredu, umazaniji) I B 0 cajgnez ► 'ca:jgnes -neza (in -ne-) m (im. mn. -neze) star., redk. spričevalo a \dokument o uspehu]: g'daij pte pa 'caijgneze da'bile? b \uspeh\: 'ka:k ja 'beiu pa 'caijgnes? | H k 1 =* spričevalo B 0 (Thesaurus 1987 cajgnis) cajgram ► 'caijk'räim -a m () ies., star. omarica za orodje | § =* lemarica B 0 cajnati ► 'caijnat -am nd. () Bo čustv. c. koga/kaj odlagati koga/kaj, odlašati koga/kaj: p'räiz'nike sa b'le, sa me pa u parad'nisan'ce 'ka: 'caijnale pa 'caijnale, 'ta:g da ja 'dieikle s'kuo: u'mairla | B + ž cajt ► 'caijt -a m () čas 1. nš \neomeJeno trajanje]: 'ca:jt pa 'ka: be'ži 2. nš a nav. s prilastkom \omeJeno trajanje kot del neomejenega trajanja]: 'ce:u (= 'vas) 'caijt ja 'puo: 'beiu 'duoime ■ 'doiga (: 'die:l(e)) 'caijta te ža 'ni b'la ■ 'doiga 'caijta 'nisma 'veid'le, 'kei 'jai "töina ■ čaz an 'caijt (čez nekaj časa) ja pa za'ceila s'peit 'päidat ■ na'mäila sam b'lai pra'doiga 'vane, 'tis'cJQaijt {medtem) ja pa m'leika s'kipela ■ čaz 'neike (= redk. na'mäila) 'caijta se ja ša pa "james ud 'neikpt u'zeiu ■ u'säike 'töik 'caijta (od časa do časa) pag'leide x pa'tice ■ star.: pa up 'caijta (kmalu) p'ride da'moi ■ up 'caijta ve'ceir (zgodaj zvečer) sm s'lai ta-'duoi b redk. \točka v neomejenem trajanju]: 'daitum sa pa'veid'le, 'caijta pa 'niei 3. nš \omejeno trajanje a s katerim človek razpolaga]: ča ma 'meila 'caijt, se ma ugla'sila ■ 'dei pa 'tale s te'böij 'caiJ3_()a'bijam (izgubljam čas) • 'lei u'zieimf se 'caiJ3J()ainga ■ a bas 'jam'o pa'poid'ne 'kei 'caijta (prostega časa), da be 'pairšu pa'maigat, ka ma beto'neirale? ■ eustv. 'kai 'tieipeja 'me:, g'doir 'mai 'caijt (vsi po vrsti me tepejo) b s prilastkom ki je dogovorjeno, določeno, primerno za kaj\: 'döixter ja 'čiz-3„'()aid'ne 'caijt ja 'pairšu ■ g'lix p'raiu 'caijc^Om pr'lieit'o na pas'täija ■ ša p'raiu 'caijc^()ma sp'raiula kram-'peir, ša prad 'nuoiča ■ a ša 'maim 'caijt 'jat na stra'nišča? ■ u'säik 'caijt (vsak hip, kmalu) ma 'duoime (0 ■=!> glizdaj) c v teku dneva, leta]: za 'kuoišne ja ša z'meiram 'caijt 4. a ]omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred]: u s'täirax 'caijtex sa 'coiprance 'živele ■ s'täirax 'caijto se s'poine 'böige 'näirot ■ u 'zäid'nema 'caijta se pa na zas'toipta 'vieič b ]razmere, okoliščine, stvarnost v omejenem trajanju]: u 'kaikma 'caijta za'vima! ■ 'kä:ke z'me:šane 'ca:jte 'sa! 5. dolg cajt dolgčas: 'do:k 'ca:jt me ja b'la ■ udjioigega 'caijta (od dolgočasja) na 'vei, 'kai 'be 6. en cajt nekaj časa: n 'caijt sm ga 'čai-ko, 'puoi sm pa 'šoi ■ čaz n 'caijt ja 'puoi 'pairšu ■ čaz n 'caijt ja pa 'rieikla — »s'toipte 'natar!« ■ 'lei p'rit' u n'ma (= nema) 'caijta (kmalu) da'moi • čustv. a ima ipd. cajte! izraža nestrinjanje z nagnjenjem, veseljem koga do česa: 'ai 'mäita 'caijte, da se ta'zujata! • cajt me ipd. baše sem v stiski s časom: 'caijt me 'baiša (H =* za cajt me baše) • star., redk. imeti kozo ipd. na cajtu koza bo povrgla: 'kuoiza 'mairna na 'caijta • čustv. lep cajt precej časa: 'leip 'caijd ga 'ni- cajt 174 cedilo sam 'vid'o • star., redk. ob cajtu zgodaj zjutraj: 'pe:ma 'le:3, da ma 'lie:x up 'ca:jta us'ta:ia (H zacajta) • čustv. pasti (= prodajati) dolg cajt dolgočasiti se: {A} 'kä: pa 'deilate? {B} 'do:k 'ca:jt 'päisem. • čustv. preganjati dolg cajt ukvarjati se s čim, da ne bi bilo dolgčas: 'taikle fe'žo: 'lušam, da 'do:k 'ca:jt pra'gä:nem • star., redk. proh cajtu gre približuje se čas poroda: ja prox 'caijta š'la, ja ža vade'nik 'van 'šo: • =& ura je cajt • za cajt me ipd. baše sem v stiski s časom: a te ža s'pe:3_()a 'ca:jd 'baiša? (H cajt me baše) | =* dolgcajt g k 2b =0 ura 0 0 (Thesaurus 1987, DLS) cajtati ► 'caijtat -am nd. <) star. zdraviti: ba'le:n srn 'be:u, 'ta:g da sn se 'puo: 'ka: 'do:ga 'ca:jto ■ 'kak se te pa 'ke: 'ruoika 'caijta? ■ pr 'ne: se 'de: 'ca:jta ■ "a:na ga 'ca:jta pa 'zainga skr'bi | H =!> ZDRAVITI 0 0 cajtenge ► 'ca:jtange -tank ž mn. <) časopis: a sa 'ca:jtnge ža 'pairšle? ■ s'li-ka me ja u 'ca:jtange za'vila (v potiskan časopisni papir) • 'se: ja b'la u 'ca:jtangex (v časopisu je bilo objavljeno) 'tista, ka ja 'ja:dn "maiksa u 'ruo:ka ust'reilu • čustv. cele cajtenge dolgo besedilo, dolgo pismo: 'ce:le caijtange me ja 'puo:slo • čustv. dati koga v cajtenge o nesprejemljivem početju koga pisati v časopisu: 'tä:-ka 'de:la s 'pasa, da be \ ga b'la (r = 'be:u) u 'ca:jtange za 'da:t | |L] 0 (Thesaurus 1987) cajtengpapir ► 'ca:jtankpa'pe:r -ja m <) nš časopisni papir: s 'ca:jtankpa'perja za'ma:ša 'lukne ■ 'ča:se srna se s 000 'ca:jtnkpa'pe:rja 'rad b'risale ■ na 'to:le ma na 'mö:rm 'pisat - 'to: ja 'ca:jtankpa'per | Q 0 cakrlin ► cakar'lin -a (Kr redk. CO,-") m (im. mn. -'line) saharin: 'to:le se m pa s cakr'lina u'cukro ■ d'va: cakr'lina se O 9 « • o 9 o 'de: u ka'fija, pa bo g'lix p'ro: ■ š'ka:tla cakr'lina ■ pa 'va:js'ke sa z mer'kä:ns'kex pa'ke:to 'ša: cakr'lin o * • o 9 pab'ra:le | H cekrlin, saharin |L] 0 cam ► 'cä:m -a m () nš način priveza za brzdanje odročnega konja: te ud'ro:-čne 'kuo:n' ja na 'cä:m ■ 'cä:ni :a 'duo:l 'de:te I B 0 cange ► 'cä:qge 'cä:nk t mn. () redk. 1. klešče 2. šaij. zobozdravniške klešče: ka pa 'zo:bozdro'nica tis'te 'cä:nge u'ze:me, 'puo: ja 'pa: xu'dic | 0 •=& KLEŠČE 0 0 capin1 ► ca'pin -a m (im. mn. -'pine) cepin: s ca'pina ma pa'teignla plata-'nica I 0 Plet. * (SSKJ, SP 1962 cepin) capin2 ► ca'pin -a m živ. (im. mn. -'pine) redk. capin \malopriden, malovreden človek\: pag'leide 'na tega ca'pina | H «=* LUMP 0 + capinka ► ca'pinka -'pinke ž () gozd. cepin z večjim kotom med železnim delom in toporiščem: s ca'pinke se 'le:ža piata'nica uz'dign'u a pa paka-'turo ka s ca'pina | [L] 0 carina ► ca'rina -'rine ž () 1. nš carina \davek\: 'kö:k se pa ca'rine p'la:čo? 2. carinarnica: na ca'rine 'ma:raš pa'ka:zat, 'ka: 'ma:š sw:a'bö:j I 0 + carinarnica <=& carina carinik ► ca'rinek -a (in -ni-) m živ. (im. mn. -neke (in -ni-)) carinik: ca'rinek nas ja 'neike zaje'ba:vo | [0 SSKJ, SP 1962 CarjeVJČ ► 'cairjevlč -a m živ., tudi neživ. <) carjevič a \jabolko\: a ja ša 'ke: 'ca:rjeviču? ■ nega 'ca:rjeviča me pr-'nie:s' b \drevo\: 'ca:rjevič ja na'po:te I 0 SSKJ, SP 1962 (Plet. #) cavfati ► 'ca:ufat -am nd. <) 1. peljati, voziti zadenjsko: ne 'pe:des't' 'me:tro ja 'ca:U.fO 2. v medmetni rabi 3 klic konju (stopaj, stopi) zadenjsko!: 'ca:ufe! b šaij., kiic človeku izraža ukaz za premikanje) zadenjsko: 'na, 'de: pa 'ca:ufe | 3 k 1 =* curikati; k 2 ^> CURIK 0 0 (DLS) cedilnek ► ce'diunek -a (in ce-; in -ne-) m (im. mn. -neke) cedilo: ce'diunek me 'de: za 'ča:j | H cedilo 0 + {cedilnik) cedilnik •=> cedilnek cedilo ► ce'dila -a (in ce-) s (mn. -dile) cedilo: {A} m'le:ka be 'ma:gu pra'ce:-det. {B} šjče:ma ga pa 'baš? {A} s cedilo 175 cel ce'dila 'manda. • nov. pustiti koga na cedilu pustiti koga brez pomoči, podpove: pa'mä:go be me 'lieix, me ja pa na ce'dila 'pus't'u I >=> duršlak H =J> CEDILNEK 0 + cediti ► 'ceidet in \ ce'dit ce'dim (r in ■ O ' • 9 • 9 x' ce- T >) «d. ('ce:de (in 'ce:t') 'ce:t:e, 'ce:t:a (in 'ce:-); 'ce:d'u in \ ce'diu ce'dila -a, mn. T ce'dile itd.) precejati: 'jaz_:'me:ram^:'le:ka ce'dim | 0 + ► cediti se ► 'ceidet se in \ ce'dit se 3- os. ed. -'di Se (\ in Ce- [ >) nd. (■=!> CEDI- ti) cediti se \zelo počasi in v majhnih količinah teči]: tema 'mä:lma se s'line pa b'raide ce'dija ■ a 'neč na 'videz, da se na špo'xe:rta p'läis'teka ce'di? I 0 SSKJ cefeten o cofeten cefrati ipd. => cufati ipd. Cegel ► 'ceigU -gJa (in 'ce:-) m (im. mn. 'ce:gle) opeka: st're:šne (: 'zid'ne) 'ce:gu ■ zak'lucne 'ce:gu (slemenjak \opeka za pokrivanje slemena]) • u "gö:veka {v Kdkarjah) u sta'cune da'biz zak'lucne 'ce:gu za pa'va:rx | 0 Plet. cegeljc ► 'ce:galc -a (star. 'ce:-) m <) listek \kos papirja]: a 'mä:s käk 'ce:glc, da se na'pisam? ■ u'žie:n' se, da uš 'jam'o tis'cw'()e:glc | H listek 0 0 cegelnica ► 'ce:gvanca -e (in -guan-) ž <) nav. mn. pvostov, kjer se izdeluje opeka: u ■'xo:ma sa b'le: 'ča:se 'ce:g-vance ■ guo pr 'ce:gvancex 'ne:k' ja ja u'be:s'u ■ a 'pa:rwvas 'ma:te pa 'ce:g-vanca 'de:? | [L] Plet. CeglaSt ► 'ce:glast -a -a prid. (rod. ed. m. sp. "S'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) star. oranžen {rdečkasto rumen]: 'ce:glasta b'luza ■ 'a:u-tek ja 'be:u "ce:glas'te 'fa:rbe | § k 1 =!> oranžen 10 0 cehmešter ► 'ce:xmeštar -tra (in -me-) m živ. () redk. cerkveni ključar: 'do:ga ja 'be:u 'ce:xmeštar (= za 'ce:xmeštra) | 3 =fr CEKMEŠTER [C] + cek ► 'cieik -a m av. () klöp: na'vä:dn (: k'ra:uja : 'pa:js'ja) 'cie:k ■ 'cie:ka srn 'duo:b'u ■ k'ra:ujaga 'cie:ka ja 'me:la, tiz'd'ga r'de:3ga ■ ča 'cie:k "po:kne, ka ga med 'nuo:ftam s'tis'nes, bo 'le:pa u'rie:me • čustv. držati (: prijeti) se koga/česa ko cek trdno se držati koga/česa: te 'mä:le se me ja 'da:ržo 'ka 'cie:k I g SSKJ cekar ipd. =o ceker ipd. ceker ► 'ce:ker -kerja m () cekar: s 'ce:-kerja 'jat' u sta'cuna ■ 'cukar ja u 'ce:kerja 'va:sto • nizk., za ženske ima pičko (= Šiško) ko svinjski ceker (rada) ima spolne odnose z različnimi moškimi: se ja 'rä:da kr'bä:la, ja 'me:-la 'pička ka s'vin's'ke 'ce:ker | [Q Plet. (SSKJ, SP 1962 cekar) cekerček ► 'ce:kerčak -čka m (> manjš. cekarček ]< ceker]: 'ma:ma sa ja 'ce:-kerčakj:uple I Q 0 (SSKJ, SP 1962 cekarček) cekmešter ► 'ce:kmeštar -tra (in -me-) m živ. (> cerkveni ključar: *'xo:s'nek ja 'ce:kmeštar (= za 'ce:xmeštra) u ■'bo:čne ■ 'ce:kmeštar skar'bi za 'to:, da g'na:r 'natar p'ride pa za 'ka: 'van g're: | 3 cehmešter, ključar 0 0 cekret ► cak're:t -a (redk. ce-) m () 1. star., redk. stranišče: pa da pte cak're:t 'me:le u 'xiša, 'nie: 'vane! ■ na cak're:t ja 'šo: 2. živ., šaij. igralec, ki pri igri s kartami podre dve, ki stojita na kupu: 'ti se cak're:t • ■=!> iti se cekret podirati (■=* cenkret) I S k 1 =* stranišče; k 2 =0 cenkret [K] k 1: Pri mlajših govorcih prehaja — z besedama cekretovec in cekretpapir vred — v območje nizkega. [L] 0 cekretovec ► cak're:toc -a (redk. ce-) m (> redk. straniščnica: pa g'l±y 'duo:ns 'ma:rja cek're:toc t'ro:s't'! | |=] ■=!> cen-kretovec [L] 0 (SP 1962 sekretovec) cekretpapir ► cak're:tpa'pe:r -ja (redk. ce-) m () star., redk. toaletni papir | 0 => papir za stranišče 0 0 cekrlin ► cekar'lin -a m (im. mn. -'line) Kr redk. saharin: a 'ma:š cekr'lin o o s_:a'bö:j? | § =* cakrlin 0 0 Cel ► 'ce:U -la -a (in 'ce:-) prid. (rod. ed. m. sp. -uga in 'ce:lega) 1. cel a ]ki ni razdeljen na kose]: 'un'le k'rax ja ša 'ce:u, 'tad'gale srn ža pa pra're:zala b ]ki še ni načet]: pa'tica 'ni 'vie:č cel 176 ceneje 'ceila, ja na 'möirm 'da:t C \ki ni poškodovani: 'jama 'šailca 'ni 'vieič 'ce:Ia ■ ba'lom pa 'nai^bo 'doiga 'vai-sto 'ceiu (nepreluknjan) • čustv. u'sa ja u 'reida, da ja 'le: g'laiva 'ceila 2. cel a \ki predstavlja polno mero]: 'ceiu 'tailer 'župe ja pa'jeidu ■ a za 'pöiba 'ceila 'käirta p'läicas a pala-'vična? b \ki zajema določeno stvar v njenem pölnem obsegu\: 'bäibe sa 'ceile 'nuoiča pra'peivale ■ 'ceiu 'dein sm 'nöisla 'voigu ■ 'ceiu 'caijt (ves čas) ja pa'mäigo, ka sme umet'väile ■ 'guoir sa 'dei ža 'ceile 'goiša ■ \ 'ceiu 'keidn (f = zastar. pa 'ceilma 'keidna) sa b'l§ 'guoir ■ 'ceila 'faira (vsi ljudje iz faxe) ja b'la: na 'kupa 3. čustv., z oslabljenim pomenom 3 poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: 'ceiuga 'vaila be pa'zairu, 'taik sm 'laičan b omejuje pomen samostalnika, na katerega se veže: 'ceila pa'jeida sa nar'dile za 'nais 4. čustv., za ljudi a poudarja veliko podobnost: 'pöip ja 'čisc„'()eiu 'f ramček b poudarja identičnost, enakost: 'jäi, 'čiscj()eila "ama 'jai — pa p'rei ja pa 'nism 'puoizno • ^> cela rajda • =* cel bataljon • =!> cele cajtenge • =o cel hudič je zarad koga/česa • =fr imeti celega ={> hudiča zarad koga/česa | <=s ves B + »• celo ► 'ceila 'ceiuga (in 'cei-) in 'cei-lega s <) • iz celega iz enega kosa: a 'maira 'bf3^'()äid'ne s'teina s 'ceiuga a ja 'zixar z d'veix 'kuoinco na'reita? I B SSKJ celeč =0 CELINA celina ► ce'lina -'line {tudi ce-) t <) 1. celeč \nepregažen sneg\: namizd^()a P~()a 'poite 'šoi, pa pa ce'line 'xöides I B + * celinder ► ce'lindar -dra (in ce-) m <> Bo star. 1. cilinder \steklen ščitnik za svetilko]: petro'leijka ja 'meila ce'lindar 2. a pokrov iz obročev predvsem pri vzidanem kmečkem štedilniku: te 'veiča ce'lindar u p'läite b posamezen obroč pri takem pokrovu: ce'lindar ja 'poikn'u | @ =!> cilinder 00 celiti ► ce'lit 3. os. ed. -'li (in ce- \ >) in 'ceilet 3. os. ed. -le nd. {—; \ ce'liu -'lila -a in 'ceilu -IIa -a) celiti: 'räi-na se ma ja s'laiba 'ceilla • brezos. sa 'rieikle, da (se) ja 'duoibra ce'li | celjan ► ce'lain -a (in ce-) m živ. 0 celjan [avtobus, ki vozi v Celje]: s ce'läina 'peide ■ a se na ce'läina 'vait'o p'rit? ■ ce'läina sm za'mud'u | B 0 (SP 1962 Celjan *) Celje ► "cieile (Bo tudi -e) -e s <> kr. i. Celje m =0 nož je tako top, da bi ga lahko do Celja (pa nazaj) jahal | B SP 1962 celo =* ŠE, SPLOH celofan ► celo'fäm -a (in ce-; in -le-) m () a celofan nš \papir]: 'jais pa g'laiza 'kai s cela'fäma pak'rijam ■ u'reicka s celo'faina (plastična, celofanska vrečka) b pola, kos tega papirja: d'väi celo'fäina pr'nieis' | B SSKJ, SP 1962 celtna ► 'ceiltna -e ž (rod. m. -tn) a plahta ]velik kos blaga iz nepremoč-Ijivega platna]: 'köilm be 'maigle s 'ceilt'ne pak'rat ■ 'ceiltna za 'kuoine (konjsko plahto) srna da'bila b šotor-sko krilo: ja 'zaičo 'dieiš 'päidat, sm se pa s 'ceilt'ne u'gairn'u | 3 k a ■=!> PLAHTA B 0 cement ► ce'mieint -a m () nš 1. cement: a 'maiš d'väi 'žaikle ce'mieinta za pa'soidet? ■ na na la'päita ce'mieinta g'reida s'teir 'peiska 2. beton ]kar je iz betona]: 'niei na ce'mieinta 'sieidet! ■ ce'mieint sma prat 'xisa u'lile | § k 2 beton B + cena ► 'ceina (in 'cei-) 'čeme t (> 1. cena ]vrednost blaga]: 'käike 'ceine 'mäija — za z'nuoirat! 2. listek z označeno vrednostjo blaga: 'ceina duo z bombo-'neira u'tairge ■ 'köik kas'tai? a 'ni 'ceine (ali cena ni navedena)? • imeti ceno prodajati se po visoki ceni: ča bda pra'šiča 'meile 'ceina, bama 'jainga pra'daila I B + ceneje ► ce'nei ~ ~ (in ce-) prid. <> primernik Cenejši ]< POCENl]'. U te 'nUOI- vf sta'cune ja 'šaijtrga 'duois'cw()e'nei ceneje 177 cepec ■ a ja pa'le:te 'de: e'le:ktrka ce'ne: a 'nie:? ■ s'ta:rt ja 'de: ce'ne:, ka ja b'Ia: 'cä:se ■ 'na:jce'ne: 'ja:jce ja 'me:ia pa 'da'linerca ■ upo'ko:janska zavaraval'nina ja 'na:rce'ne: I H vred-neje prid. 0 0 (+ cenejši) ► ceneje ► ce'ne: (in ce-) prisi. () ceneje: 'tale se ce'ne: zi'vi ka u 'me:s'tex | B VREDNEJE prisi. 0 SSKJ, SP 1962 cenejši =* ceneje cener ► 'ce:ner -nerja m živ. <) desetica {igralna karta\: d'va: 'ce:nerja 'mä:m ■ 'de: 'cemerja, ča ga 'ma:š | H desetka 0*0 Cenik ► Ce'nlk -a (in ce-) m (im. mn. -'nlke) nov. cenik 10 + ceniti ► 'ce:net (in -n't') -em in \ ce'nlt ce'nim ([ in ce-) nd. ('ce:ne (in 'ce:n') 'ce:n'te; 'ce:n'u \ 'ce:nla -a (r in 'ce:-), mn. 'ce:n'le ltd., in [ ce'niu ce'nila -a, mn. ce'nile itd. (r in ce-)) nov. ceniti 1. \pvisojati komu vrednote]: 'žieme 'neč na 'ce:ne 2. d.+nd. \določiti denarno vrednost]: na 'kö:g pa ce'nis pra'sica? I @ k 1 t* OBRAJTATi; k 2 =0 ŠACATI 0 + cenkret ► cank're:t -a (redk. ce-) m <) 1. star. stranišče: 'pö:be sa pa'ča:kale, da sa 'tie:ta na cank'rert š'le, 'puo: sa š'le pa 'ta:j, sa pa cank're:t 'ta:gj:ugale, da sa b'le 'tie:ta 'čiz3w()'me:šane 2. živ., šaij. igralec, ki pri igri s kartami podre dve, ki stojita na kupu: 'pus'te ga, cank're:ta • iti se cenkret (= redk. cekret) podirati igrati igro s kartami, pri kateri igralci iz kupa vlečejo karte, pri tem pa ne smejo podreti dveh, ki stojita na kupu v obliki črke A: 'pe:ma se cank're:t pa'de:rat | | k 1 =*> stranišče; k 2 cekret | k 1: Pri mlajših govorcih prehaja — z besedama cenkretovec in cenkretpapir vred — v območje nizkega. 0 0 cenkretovec ► cank're:toc -a (redk. ce-) m 0 straniščnica: 'ja:ma bda sp'ra:znle pa cak're:toc na 'niva z'vaz'le | § CEKRETOVEC, STRANIŠČEVEC 0 0 cenkretpapir ► cank're:tpa'pe:r -ja (redk. ce-) m <> star., redk. toaletni papir: | 0 ■=& papir za stranišče 0 0 centelj ► 'ce:n't'l -na m <) tisočinka kubičnega metra: 'pe:t ka'biko pa t'risto 'ce:n't'lno ■ de'se:t 'ce:n't'lno 'zixar 'xö:de raz'like 10 0 centen ► 'ce:ntn -tna -a (in 'ce:-) prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) • =o biti težek ko centna vaga • ^> centna vaga 10 0 centilj ► cen"til (in c'n'-; tudi can'-) prisi. <) star. 1. natančno: le'ma:ra 'čis-cw()en"til 'natar 'pa:ša ■ a 'ma:ra 'bet„':o:le cen"til na're:ta? I o — • o ■ =0 NA CENTILJ H =* NATANČNO 0 0 centimeter ► cen'te'me:tar -tra (in -ti-; in -'me:-) m <) centimeter 1. \dolžinska mera\: t'ri cen'te'me:tra 2. \trak za merjenje]: 'ko:m srn 'ke: cen'te'me:tr 'da:Ia? | H k 2 žniderski meter [K] k 1: Beseda cen'te'me:tar se pri navajanju mer navadno izpušča: s'to: d'va:jz'd' (= (ne) 'me:tr d'va:jz'd') ga ja čas 'pa:s. 0 + centrala ► cent'ra:la -le (in ce-) ± <) centrala a \posredovalna naprava za vzpostavljanje zvez\: tele'fo:nska cent'ra:la se ja s'pe:t far'de:rbala b \prostor, kjer je ta naprava\: u cen-t'ra:le ga baš 'na:šu 10 + centralen ► cent'ra:len (in ce-; in -In) -lna -a prid. (rod. ed. m. sp. -lnega) • ■=!> centralna kurjava | 0 + centralna ► cent'rä:lna -e (in ce -) ž (rod. mn. -nex) centralna kurjava: 'le:c ja "f ra:nček cent'ra:lna na'pie:lo ■ 'pe:3 za cent'rä:lna ja za'če:ia s'pusat | H centralna kurjava 0 SSKJ centrifuga ► centar'fuga -e (in ce-; nov. centri'fu-) ž <) 1. centrifuga a {priprava za ločevanje snovi]: centr'fuga za s'ta:rc_()m 'kup'u b \priprava za ošemanje in sušenje\: 'zava'lo:ušca ja 'me:la centr'fuga za 'co:te, st'ro:ja pa 'nie: 2. nš program za centrifugira-nje pri pralnem stroju: 'de: 'co:te (= p'ra:lne st'ro:j) na centr'fuga ■ centr'fuga na 'de:la | 0 SSKJ, SP 1962 CepeC ► 'ce:pac -a (in 'ce:-) m (im. mn. 'ce:p'ce) 1. cepec \orodje\: s 'ce:pcam srna m'Ia:t'le 2. živ.9 slab š. neolikan ali omejen moški: se pa 're:s 'ce:pac, da ver'ja:meš ■ pag'le:de 'ce:pca, 'de: pa cepec 178 cesta u 'xrava'tija 'rine! * zmer. 'kak pa 'xo:deš, 'ce:pac!? | B + [Tominšek 1903: 16: tož. mn. »cepce"«] cepič lenoletni poganjek| =s> pelček cepin ^> capin1 cepiti ► 'ceipet -em nd. ('ce:pe (in 'ce:p') 'ce:pte; 'ce:p'u \ 'ceipZa -a (in 'ce:-), mn. 'ceiple itd.) 1. c. kaj cepiti kaj \po dolgem razsekovati\: 'dairve g're:m 'ce:pet ■ 'la:se (: 'nuoifte) se me 'ce:pja 2. c. kaj trgati (papir): 'nie: 'ca:jtnk 'ce:p§t ■ g'na:r se 'ce:pe ■ pla'ka:te ja 'bö:j 'duo: 'ce:p'u 3. d.+nd. c. kaj (na kaj) cepiti kaj (na kaj) \vstavljati cepič]: 'ca:rjeviča srn na deu'ja:ka 'ce:p'u 4. d.+nd. a c. koga cepiti koga \vnašati v človeško telo cepivo\: a s'te 'vi 'va:žga tega 'ma:lga ža 'da:le 'ce:pet? b c. kaj cepiti kaj {vnašati v živalsko telo cepivo\: p'sa: 'ma:ram 'pie:let 'ce:pet | 8 k 2 trgati; k 3 =* PELCATi; k 4b IMFATI B + > cepljen ► 'ce:plen -a -a (in -le-) prid. (rod. ed. m. sp. -lerjga (in -le-), daj. ed. m. sp. -len'ma) cepljen 1. |< cepiti 2\: 'tatale 'jä:pka ja b'la: pa 'ce:plena 2. a |< cepiti 4a|: a ja 'va:š "'mixa ža 'be:u 'ce:plen? b |< cepiti 4b|: p'rie:se ja b'la 'ce:plena, pa 'ni 'neč pa'ma:ga-la | H k 1 =* pelcan; k 2b imfan B SSKJ, SP 1962 cepljenje ► 'ce:plene (Bo tudi -e) -e s <) nš cepljenje \< cepiti 4|: g'da:jw()a pa 'ce:plene? 10 + cepljenka ► 'ce:plenka -e ± <) cepilna sekira | |cepljena rastlina| =* pelcer B + [Plet.: »cepljenka, /. 1) eine Hacke zum Spalten, M., Savinska dol.; [• • •]«] cerada ► ce'rä:da -e (in ce-) ± () plahta za tovorni avtomobil: ce'rä:da sa ma s tovor'n'ä:ka uk'ra:d'le | H =* plahta za tovornjak [L] SSKJ ceravziti se ► ce'ra:uzet se -em se (in ce- >) nd. cirenga cerkev ► 'ce:rku -kve ± <) cerkev \stav-ba\: u grag'rä:ns'ke 'fa:ra sa š'te:r 'ce:rkve ■ za š'ma:rčka 'ce:rku s'pe:d z'vo:n ka'pujaja ■ ja b'la g'lix na 'sem's'vete, ka sa 'lede u 'ce:rku s'le ■ ja b'la: pa na ne'de:le, g're:ta pa u'ba: z 'die:c:a s 'ce:rkve • hoditi v cerkev hoditi k verskim obredom: na 've:m, a 'ti 'xo:deš 'ke: u 'ce:rku | B + [Tominšek 1903: 21: im. ed. »c^rk^u«] cerkljati ► 'ca:rklet \ cerk'la:m (r in ce- \ >) nd. ('ca:rkle -te; 'ca:rklo -lela -a in \ cerk'lä:la -a) 1. pretirano negovati, razvajati: 'pö:p ja 'čudn — ka ga pa 'ta:k cerk'lä:ja! 2. ljubkovati, božati: 'na, p'ride se 'ca:rklet x 'a:te | B 0 (SSKJ, SP 1962 crkljati) cerkljiv ► cerk'liu -va -a (in ce-) prid. (rod. ed. m. sp. ~ ÜUga; rod. ed. ž. sp. -'live) čustv. ki se (rad) joka: 'na:ša 'ma:ma ja 'ta:k cerk'liva — se 'ka: nap're: 'jö:ka! ■ 'ti 'die:kle 'ti cerk'liva, 'ka: bo s 'tie:be?! I B 0 cerkljivec ► cerk'liuc -a (in ce-) m živ. <) čustv. kdor se (rad) joka: na 'bo:d' 'na 'tä:k cerk'liuc! I B 0 cerkljivka ► cerk'liuka -e (in ce-) ž <) čustv. ženska, ki se (rada) joka | Q 0 cerkven ► cerk've:n -a -a (in ce-) prid. (rod. ed. m. sp. -'ve:ijga (in "Ve-) in -'ve:nega, daj. ed. m. Sp. -'ven'ma in -'ve:nema) cerkven: cerk'vene u'rä:te ■ cerk've:n 'puo:grap • =* biti bogi ko cerkvena miš | B + ►- cerkveno ► cerk've:na (in ce-) prisi. () cerkveno \necivilno\: 'niša ga 'va:t'le cerk've:na pa'kuo:pat ■ cerk've:na se ša pa 'nista u'že:nla, 'sa:ma ce'vilna I B sskj' cesar ► 'cie:sar \ ce'sa:rja (r in ce-) m živ. () cesar \vladar\: p're: 'ča:se srna 'me:le ša ce'sä:rja | B + česati ► 'ce:sat -am (in 'ce:-) nd. ('ce:se itd.) trgati, cepiti: 'nuo:ft§ se me 'ce:saja ■ 'le:s_:e 'ce:sa | B 0 cesta ► 'ce:sta 'ceis'te ± () 1. cesta {širša, načrtno speljana pot\: tista 'ceista g're: prox "cie:le ■ čas 'ce:sta 'duo: srna 'ma:gle 'sie:na g'rä:bet pa cesta 179 cigan 'mieitat ■ ka'maja srna z 'nlve u 'cei-sta (na cesto) 'nöis'le ■ ča bo ša 'sitna, ja bm 'ceiker 'ka: u 'ceista (na cesto) 'vairgla ■ za 'ceista (ob cesto) s'toipe pa s'toipe ■ na 'ceis'te ja s'taiu pa 'ceis'te sta s'lai ■ 'vaida 'tieiča za 'ceis'te (ob cesti, vzdolž ceste) • ud 'nei 'xiša sta'i \ 'čizw3a ([ = star. 'tairda za) 'ceis'te (tik ob cesti) • 'aiuto kas'täi ad'naijst_'iaiu-žant 'mairk na 'ceista pas'taiulen (s plačanimi dajatvami) 2. grad. leseno vodilo za ravnanje betona: 'ceista ša 'mairm na'rieis't' • =o a misliš, da gnar na cesti pobiram?! • ■=!> avto se dobro drži ceste • pred zgraditvijo asfaltne ceste bela cesta glavna makadamska cesta, npr. po Zadrečki in Savinjski dölini: na 'beile 'ceis'te ja 'beiu za 'ceist'nerja • čustv. biti (= znajti se ipd.) na cesti biti, ostati brez službe ali brez stanovanja: ja 'reiku — »'čuve, da 'nai^baš na 'ceis'te pa da na 'baš na s'täirazd bras k'ruxa« • saij. cesta se mu ipd. je pokonci postavila padel je na obraz: a se te ja 'ceista pa'kuoince pas'taiula? • čustv. narediti celo cesto s hojo zelo umazati pod: pa 'kuxne se 'ceila 'ceista na'reid'u • eustv. vreči (= zabrisati ipd.) koga na cesto dati koga iz službe ali mu odpovedati stanovanje: na 'ceista sa ga 'vairgle • eustv. zmerom (= kar naprej) biti na cesti vedno hoditi okrog, nikoli ne biti doma: 'sei ja z'meiram na 'ceis'te — 'kak se bo 'kei 'uču?! | H k 2 ■=> masa B + [Tominšek 1903: 26: »„velka cSista" za „große Straße" in „Hauptstraße".«] cestar =0 cestner cestner ► 'ceis't'ner -nerja m živ. () cestar: "x'rieis'tel ja 'beiu 'ceis't'ner (= za 'ceis't'nerja) | 0 0 (+ cestar) cestnina ► ces't'nina -'nine (in ce-) ± <> nš, nov. cestnina: a ja 'deile ces't'nina za p'iäicat? | B + cesulja ► ce'sule -e (in ce-) ± <) češulja \odkrhnjena vejica\: 'käik 'veitr ja 'beiu — ja ped 'jäipkam 'poina ce'sul ■ ka srna b'le ut'ruoice u x'meiia, ja b'Ia ce'sule 'naij'bal 'faijn u'beirat | 0 0 (+ češulja) cesuljica ► ce'sulca -e (in ce-) ž <> manjš. češuljica: 'maima, käka ce'sulca me 'deite I B 0 (+ češuljica) cet ► 'ceit -a (in 'cei-) m (im. mn. 'ceite) a nš (katero koli) tekoče sredstvo za pomivanje posode: 'ceita ša u'li b plastična posoda s tem sredstvom: d'väi 'ceita pr'nieis' | 0 vim B 0 cev ► 'ceiu (in 'ceiu) 'cieive tudi \ ce'vi (r in ce-) 2 () cev \predmet\: vodo'void-na 'ceiu ■ 'vaida pa 'cieive 'tieiča ■ redk. 'gumjasta 'ceiu (0 =!> šlavf) ■ 'ceiu pr 'pukša ■ köik 'mai ta 'ceiu svet-'luoibe (premera)! \ |izpušna cev| O AVSPUF B + cevitamin ipd. =s> C-vitamin ipd. ciba ► 'ciba 'cibe ž <) pegatka | B * cibika ► 'cibaka -e ž <> manjš., ljubk. pegatka \< ciba\ | B SP 1962 * (SSKJ, SP 1962 cibka #) Cibil ► Ce'bil ~ ~ (in Cl") prid. <) star., redk. civilen \neuniformiran\: u ci'bil ub'leike sm 'beiu | § =* civilen B 0 ► cibil ► ce'bil (in ci-) prisi. () star., redk. civilen \< cibil\: ci'bil sm 'beiu nas'teilen | H ■=!> civilno B 0 cibora >=d> cimbora cif ► 'cef (m 'cif) 'cifa m star., redk. košček, predvsem zemlje: ne 'cef sa da'bile tis'te 'zieimle | ■=!> COFETEN Q =* VOGEL B 0 ciferplac ► 'cifarp'laic -a m <> številčnica \del priprave]: 'cifarp'iaic pr 'ura 'maira 'bet s'vieitu, ste'vilke pa 'tieimne I B 0 cifra ► 'cifra -a ± (rod. mn. -far) številka, število, števka: 'köik 'cifar ja u te k'nige! | g =* številka B SSKJ, Plet. CifUS ► Ce'fUS prisi. 0 star., redk. peš: a se s ka'leisa ('pairšu) a ce'fus? | [=] =o peš B 0 (Thesaurus I987 cefus) cigan1 ► 'cegan \ ce'gaina (r in ci-) m živ. () 1. Cigan, Rom \pripadnik ljudstva]: "'paiul pa "'urša sta b'lai ce'gaina ■ n'koimr na 'xuoide, da te 'nai„bda ce'gäine u'zeile! 2. eustv. kdor je cigan 180 cigumigu (močno) porjavel od sonca: pag'le:de, 'ka:k 'cegan 'sam, ka me ja 'somce už'ga:la 3. siabš. zvit, malopriden človek: 'puz'd' ga - "to: ja 'cegn ■ zmer. 'ti 'cfgan 'ti 'jäis'ne! • slabs., za moške biti oblečen ko en (= kak) cigan biti oblečen revno, siromašno: 'le:pa se ub'le:ča, da 'na:„baš.J()o: 'tä:k_()a kä:k 'cegan • poud. legati se ko cigan zelo lagati: 'laiža se "pa: ka 'cegan | H k 1, 3 cigo; k 2 =o črnec k 3 cigan2 0 + Cigan2 ► 'Cigan -a m živ. (v rabi predvsem im. ed.) slabs., redk. ZVÜ, malopriden človek: ut 'ko:cw()e ja pa te 'cigan u'zeiu? ■ pag'leide 'ga:, 'cigana! ■ zmer. 'o:, 'ti prok'lin's'ke 'cigan! | H =* cigan1 0 0 ciganček ► ce'gämcak -čka (tudi -'ga:-) m živ. <) ciganski otrok, navadno deček: d'vä: ce'ga:nčka sta se ud 'ne:kot u'zeila | 0 + ciganica ► ceg'nica -'nice ž <) 1. Ciganka, Romka \pripadnica ljudstva]: ceg'nica me ja š'luo:ga!a ■ ja 'ta:k 'tie:mna u 'lice 'ka käka ceg'nica 2. slabs. ženska s ciganskim videzom ali lastnostmi: g'do: te bo 'ke: g'le:do 'ta:ka ceg'nica!? • slabš., za ženske biti oblečena ko ena (= kaka) ciganica biti oblečena revno, siromašno: se 'ta:k ub'le:čana ka na ceg'nica | H ciganka 0 SSKJ, Plet. ciganija ► cega'nija -a ± <) nš ciganija \zanemarjeno stanovanje ali poslopje]: u 'kä:ke cega'nija ž'vi! 10 + ciganka ► ce'gäinka -e % 0 1. nov. Ciganka, Romka \pripadnica ljudstva]: bo ce'gainka 'pairšla pa te bo 'nie:sla 2. temno rdeče jabolko z rdečkastim mesom | H k 1 ■* ciganica 0 + ciganski ► ce'gäms'ke -ska -a (tudi ci-) prid. \rod. ed. m. sp. S 'kega) ob imenu ciganski, romski \< cigan1]: ce'gäms'ke "pa:ul • =s> biti ko ciganska šalica • =fr ciganska južina • =& ciganska potica | 0 + ►• cigansko ► ce'gämska (tudi ci-) prisl. <) siabš. ciganski a |< cigan 1|: 'fe:rlen-ke 'mäija pa ce'gämska 'guo: u'be:šane 'to: ja ce'gämska ziu'lieme, ka 'nista u'zemena b zelo revno: p'ro: (pa) ce'gämska zi'vima • =o živeti po cigansko | 0 SSKJ cigaret ► cega're:t -a (in -'re:-) m <> cigareta: ne cega're:t me ša 'de: • 'ka:d'u baš pa 'žixar, ka se baš cega-'re:te 'sä:m ka'po:vo ■ t'ri š'ka:t'le cega're:to me pr'nie:se 10 čik 0 0 (SSKJ, SP 1962 cigareta) cigareta o cigaret cigaretnica -=o doza cigaretšpic ► cega're:č'pic -a (in -re:-) m (im. mn. -'pice) ustnik \za cigarete\ | 0 0 (Thesaurus 1987 cigaretenšpic) cigati ► 'cigat -am nd. ('cige itd.) čustv., star. zagati [potegovati žago\: za'se:kat ja b'la t'reiba pa za'ža:gat — 'puo: sta pa d'vä: 'de:da pa 'cigala | H =& žagati 0 Plet. * cigo ► 'cigo -ta m živ. () 1. Cigan, Rom nov. \pripadnik ljudstva]: u 'na:šma 'vo:da srna d'vä: 'cigota 'meile 2. čustv. človek temnejše polti: ne "make'domc ja 'tud' 'be:u — srna ma 'cigo p'raiule, ka ja 'be:u 'ta:k 'tie:man u 'lice 3. siabš. zvit, malopriden človek: 'pus'te tega 'cigota, da 'na:^bašw()a 'vie:č p'la:ČO I g =» CIGAN1 0 0 cigrunt ► ceg'runt prisi. <) • =0 iti cigrunt | 0 0 (Thesaurus 1987 cegrunt) ciguliti ► ce'gulet (in -It) -em (tudi ci- >) nd. (=0 guliti) čustv. a igrati na godalo: "d'raigo ja pa z'nam na vejo'lina ce'gulet b redk. igrati na glasbilo sploh: 'na:š 'ta:k 'ra:t na ra'munke ce'gule I =!> špiljati 0 0 ciguljenje ► ce'gulene {Bo tudi -e) -e s <> nš, čustv. a igranje na godalo: u'gä:s'-ne 'na ta ce'gulene! b igranje na glasbilo sploh: 'kak 'mo:raš 'ce:le d'ne:ve ta ce'gulene pas'lusat? | =!> ŠPILJANJE 0 0 Cigumigu ► — 'cigu'migU m (v rabi samo tož. ed.) • biti (naret) na cigumigu 1. šaij. biti nemiren: 'ti se pa na 'cigu-'migu na're:t — 'bo:de 'na n'mä:£a pr g'mä:xa 2. siabš. majav, površno izdelan: ta 'kišta ja pa 'bal na 'cigu'mi- cigumigu 181 cimer gu (H =0 biti (naret) na holadri) | [K] Medmet 'cigu 'migu nastopa samo v šaljivi verzifikaciji 'cigu 'migu, 'maičke st'rigu. — Bo šaij. Zbadljivka, pri kateri si govorec s kazalcem poteguje pod nosom levo in desno: 'cigu 'migu, 'malčke st'rigu, 'cigu 'migu 'roimpom'poim. B SSKJ, SP 1962 cijaziti ► ce'jäizet -em (in ci- >) nd. (ce'jäize (in -'jais') -s'te, 2. os. zobčaste škarje | Q 0 ciklama ► cek'läima -e (in ci-) ž <) a navadna ciklama: 'tale 'guoi pa 'ni cek'iaim ■ a sa 'ža cek'laime (ali že rastejo ciklame)! b žlahtna ciklama • biti v ciklamah nabirati ciklame: a sta b'la u cik'laimex? (H biti v sol-datkih) • iti v ciklame iti nabirat ciklame: 'peima u cek'laime (H iti v soldatke) I H k a soldatek B SSKJ, SP 1962 cikorija o cikurija cikurija ► ce'kurja -a (in ci -) m (rod. mn. -ri) 1. a nš cikorija \kavni nadomestek]: a se ce'kurja 'tud'Jiaiu 'natr? ■ ce'kurja pa 'rait 'pijam b zavojček tega kavnega nadomestka: d'vei ce- 'kurja pr'nieis'w()^šta'cune ■ s'käitla ucw()e'kurja 2. nš kavni nadomestek sploh: med 'vaijs'ke srna 'žieilat pra-'žigale za ce'kurja pa g'röizdjove ka'sice, da srna se ka'fija 'kuxale | H k 1 ■={> frank; k 2 c* navadno kofije I 0 (+ cikorija) cikurijev ► ce'kurjo \ -va -a (r Bo tudi -jav~) prid. (rod. ed. m. sp. "joga) redk. < cikurija lb: c'mairle srna u ce'kurjova s'käitla ug'reibale | B 0 cilinder ► ce'lindar -dra (tudi ci-) m () 1. valj \pri batnih strojih]: 'aiute 'mäija 'naij'vieickrt š'te:r ce'lindra 2. cilinder \steklen ščitnik za svetilko]: petro'leijka ja 'nai^t'le 'päidla, se ja pa pa'sudva u'bila, ce'lindar ja pa 'ceiu 'vaisto 3. a pokrov iz obročev predvsem pri vzidanem kmečkem štedilniku: na 'deis'ne st'rame sta d'väi ce'lindra, na 'leive pa 'jaidn b posamezen obroč pri takem pokrovu: t'rija ce'lindra sa pr spo'xeirta — te 'maile, te s'reid'ne pa te 'veiča, u'sa u'kupe, ta s'teirvag'läita, ja pa p'läita I |=j CELINDER [L] + ciljati ► 'eilet -era nd. <) 1. c. (v) koga/kaj meriti v koga/kaj ]pred streljanjem, metanjem]: 'kaim 'cilež, 'but'l?! ■ u 'käi se pa 'cilela? 2. redk. c. na koga/kaj namigovati \prikrito omenjati]: na 'kuoiga pa 'cileš? | H k 1 cikati, niša-niti; k2* cikati B SSKJ, SP 1962 cima ► 'cima 'cime ž <) cima ]poganjek]: 'cime pr kram'peirja ža ud'gameja ■ kram'peir 'mäi 'cime I |0 + cimat ► 'cimat -a m () cimet: a s 'cimata 'tut' pat'roisem? | B 0 (+ cimet) cimati ► 'cimat -am nd. (cime itd.) redk. dodajati cimet: 'keikso pa 'ni t'reiba 'cimat, 'veiš | Q 0 cimbora ► 'cimbara -a ± () cibora ]sad; sadno drevo]: 'cimbara sa s'live, 'bal d'ruoibne — pr ''valažnike u "roita jax 'mäija I B + cimer ► 'cimar -mra m () star. soba a ]del stanovanja]: 'tieiman 'cimar ■ 'deikle sa 'meile 'suoija 'cimra b \del hiše]: 'koik 'cimro ja u tis'te 'xiša? | 0 k a =0 soba; k b =0 prestor B čimer 182 cink Plet. j4 (Thesaurus I987) cimerman ► 'cimarman -a m živ. <> tesar: 'cimarmana sam se 'ža ug'va:ru ■ ■'ce:gler z "ga'rice ja 'be:u 'cimarman ■ za 'cimarmana se ja 'zuču | 0 tesar 0 0 (DLS cimperman) cimermanka ► 'cimarmanka -e ± () bradlja \tesarska sekira\ 10 0 (SSKJ, Plet. cimraka) cimermanski ► 'cimarmans'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) tesarski: 'teiga se 'ja:s na 'upam na'rie:s't\ 'to: ja 'cimarmanska 'de:la ■ 'cimarmans'ke s'vin'cnek {mizarski svinčnik) | H tesarski 0 0 ► cimermansko ► 'cimarmanska prisi. () tesarsko: ■x'riem ja 'cimarmanska 'de:Io ■ šaij. le'maira ja pa 'bal 'cimarmanska na're:ta (omara je izdelana nenatančno) | H tesarsko 0 0 ► cimermansko ► 'cimarmanska -s'kega s 0 nš tesarsko delo, tesarska dela: a 'cimarmanska 'mä:te ža u'sa 'fe:rtek? I 3 TESARSKO 0 0 cimet ■=!> ciMAT ipd. cimper ► 'cimpar -pra m <> star. 1. stavba \objekt\: 'kä:k 'veilke 'cimpar sta se u'misnla! 2. redk. soba \del stanovanja, hiše\ I g k 2 =!> soba 0 0 (DLS) cimpranje ► 'cimprane {Bo tudi -e) -e s <) nš graditev stavbe: 'cimprane me pa na g're: 'na:r'bo:le | @ =* zidanje 0 0 (Thesaurus 1987 pod cimper) cimprati ► 'cimprat -am nd. ('cimpre itd.) star. graditi stavbo: 'xiša sta za'če:la 'cimprat ■ 'nuo:u x'le:u 'cimpraja | g =!> zidati 0 SSKJ, Plet. cimprovje ► cemp'ro:ja {Bo tudi -a) -a (in c'm-) s <> nš, star. 1. več stavb, stavbe \objekti\: 'kä:ka cemp'ro:ja ja tn'guo:r! 2. več sob, sobe \del stanovanja, hiše\: cemp'ro:ja se ša 'ni ug're:Ia I 00 cimraka =:> cimermanka ein ► 'ein -a m () nš kositer: s 'čina ja 'lukne u 'piskra za'leu 10 + ein ► 'ein medm. <) otr. ein [posnema glas zvončka]: 'ein 'ein ja nar'dila ■ {A} 'kag 'de:la z'vo:nčak? {B} 'ein 'ein 'ein. I JkJ /Cr šaij. Zbadljivka na ime Peter: "pe:tr me'še:tr 'mä: x'Ia:ča na 've:tr, ma'to:r na ben"cin pa 'de:la 'ein 'ein. 0 + CinaSt ► 'cinast -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) kositrni 'cinasta pa'sö:dva 10 + cincati ► 'cincat -am nd. ('cin'ce itd.) omahovati, pomišljati se, obotavljati se: 'ka: 'de: 'cincaš? 'pe:de! ■ 'ta:g 'do:ga ja 'cinco, a be 'kup'u 'xiša a 'nie: — da sa ja pra'da:le 10 + cincer ► 'cin'cer -cerja m živ. () čustv. neodločen, omahljiv moški: na 'bo:de 'tä:k 'cin'cer pa 'pe:de z 'nam | |=] cota 0 0 cinderžnura ► 'cindarz'n'ura -a ž () vžigalna vrvica: 'cindarz'n'ura ja už'ga:u pa uk'ra:j 'be:jžo 10 0 cinek ► 'cink -a m (im. mn. 'cinke) cinek: na 'župe sa 'cinke 10 + cinerica ► 'cinerea (in -ne-) -nerce ž 0 Bo nš babje pšeno: 'vane pa 'cinerea g're: (= 'pä:da) | B ■* babja jeza 0 0 cingljati ► 'cenglet [ ceng'la:m (f tudi ci-T >) nd. ('cengle -te; 'cenglo [ ceng'lä:-la -a) cingljati a \dajati visoke, zveneče glasove\: a z'vo:nčak ceng'lä:? b {povzročati visoke, zveneče glasove]: g'do: ja pa 'duo:ns pr 'ma:ša 'cfn- glO? | B "* ZVONITI 0 + cinija ► 'cinja -a (tudi -nej-; tudi -nij-) t \rod. mn. -ni) cinija \rastlina\ | 0 SSKJ, SP 1962 ciniti ► 'einet (in -n't') -em nd. ('cine (in 'ein') -n'te, 2. os. dv. 'cinta; 'cin'u -nla -a, mn. 'cin'le itd.) ciniti \zalivati s kositrom]: "zd'ra:uc 'piskra 'cine | 0 SSKJ Cink1 ► 'cink -a m () nš cink ]kovina] I 0- Cink2 ► 'cink -a m (im. mn. 'cinke) 1. les. a rogelj \del veznega elementa]: pra'mickan 'cink srn na're:d'u b spah na utor in pero: pr 'la:dlca se 'cink ucp're:de na s'me: 'videt, 'ma:ra 'bet na'po: sk'rit ■ utp're:t 'cirjk {odprti spah) ■ [ sk'rit 'cink (r = 'cink u 'ge:ranga) {skriti spah) 2. redk. ledena sveča: 'cinke sa 'visele uc^()t're:x cink 183 cmariti |gk2=o sveča B 0 cinkati ► 'cinkat -am nd. ('cinke itd.) ies. rogljičiti \vezati z roglji\: a ma 'laidlce 'cinkala? ■ utp'reita 'cinkat ■ sleipa (= u 'geiranga) 'cinkat ■ na'poi s'leipa sam 'cinko I Q 0 *■ cinkan ► 'cinkan -a -a prid. {rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) ies. zvezan z roglji: 'le'mairca ja 'cinkana ■ s'le:-pa 'cirjkan 'läidlc | B 0 cirati ► 'ceirat 3. os. ed. -a nd. <) ponikati \pod zemljo\: 'vaida na 'ceira 'vieič u t"le: ■ brezos. be 'tut' 'ceiraia, ča be 'beiu^O t"le:x 'šudar namescj()ieive | B0 cirenga ► 'ceiranga -e ž <) nš, nekdaj hrana in pijača, ki so ju splavarji vzeli s seboj na splav: 'ceiranga sa sw:e'bö:j na f löis u'zeile 10 0 (Thesaurus 1987 ceringa) cirfrklajdenga ► 'ceirfark'leijdanga -e ž <> ies. podbojna obloga na strani brez vratnega krila: na 'jame st'rame ja 'fuoilcfrk'leijdnga, na druge pa 'ceir-fark'leijdnga — 'ka: 'ta:g, zarad 'leip-šaga I 0 0 cirilica ► ce'rileca (in -li-) \ -leče (in ci-; T in -li-) ž 0 nš cirilica: u 'šoile srna se 'tieide ce'rileca 'tud' u'cile 'pisat I B + cirka ► 'ceirka prisi. <> nov. približno, okoli: 'ceirka d'vä: mel'jöma te bo 'pairšla | g =0 okoli B SSKJ (SP 1962 circa) cirkelj ► 'ceirkal -na m () ies. šestilo: s 'ceirkalna se za pak'rau u'cäixnas I E 0 (DLS) cirkularka =*> sekular cirkus ► 'ceirkus -a m <) 1. cirkus a \zabavišče\: u ^'mairtna ja 'ceirkus 'pairšu b \predstava\: 'ceirkus_()ma š'le g'leidat 2. čustv. sitnost, hrup, zmeda: 'käi ja pa 'dei 'toi za n' 'ceirkus!? ■ zarat 'pöiba 'maija 'ceirkus • čustv. delati (= zganjati ipd.) cirkuse (= cirkus) zarad česa zapletati stvari zaradi česa, po nepotrebnem se razburjati zaradi česa: 'maima 'kai nap'rei käke 'ceirkuse 'deila (= z'gai-ne) zarat pa'röike | B SSKJ, SP 1962 ciroza ► ce'roiza -e ž <) nš ciroza: ce'roi-za ga ja pab'raila I B SSKJ, SP 1962 cisterna ► ces"tieirna -e (in ci-) t () cisterna \posoda\: ces"tieirna za 'vale 'maira ša 'kupet ■ tovor'n'äik s cis"tieirne | B SSKJ, SP 1962 citre ► 'citra -tar ž mn. <) citre: "mija z'näi na 'citra s'pilet I B + citroen ► cetro'ein -a (in ci-; in -em(-)) m živ. (im. mn. -'eine) citroen \osebni avtomöbil\: citro'ema ja 'cisc^i'toiku | B SSKJ civciv ► 'ciu'ciu medm. () otr. čiv \posnema glas nekaterih ptic\: pas'Iuse — 'ciu'ciu 1 g čivčiv B 0 civil ► ce'vil ~ ~ (in ci-) prid. 0 civilen \neuniformiran\: star, ce'vil ub'leika 'raijš ub'leica | g ■=& civilen B 0 ► civil ► ce'vil (in ci-) prisi. (> civilno \< civil\: 'jaiz be dr'gaic 'pairšu ce'vil ub'leican, sm pa 'vait'o 'be3w()a pag'reipca | g =0 civilno B 0 civilen ► ce'vilen -Ina -a (in ci-; in -In) prid. \rod. ed. m. sp. -lnega) civilen 1. \neuniformiran\: ce'vilna ub'leika samwia pas'Iaila x vo'jäikam 2. \necer-kven\: ci'viln 'puigrap ja 'beiu ■ pr ce'vilne pa'röike sma b'la, x cerk'vei-ne pa na 'mis'lma 'jat I g civil prid. ► civilno ► ce'vilna (in ci-) prisi. <) civilno 1. |< civilen 1\: ce'vilna ja 'beiuwib'leičan 2. |< civilen 2|: 'kai ce'vilna sa ga paka'päile, ga 'nisa 'vait'le cerk'veina, ka ja 'beiu kama-'nist | g civil prisi. B SSKJ civilist ► ceve'list -a (in ci-; in civi-) m živ. (im. mn. -'lis'te) civilist: 'jais^im 'beiu cive'list I B SSKJ, SP 1962 ciza ► 'ciza 'cize ž (> 1. ciza \voziček\: 'jade x ■ble'käicam pa 'ciza ■ s 'cize m'leika 'vaze 2. slabs., redk. vozilo, predvsem avtomobil: B'ivan 'mäi pa 'nuoiva 'ciza | g k 1 bagrlje; k 2 =0 gare B + cmakati ► c'maikat -am nd. () redk. cmoka-ti \z ustnicami in jezikom dajati glasove]: a se 'nisma z'memla, da 'nai^baš c'mäiko? | g =0 čmokati B + cmariti ► c'mairat (in -rt) -am nd. 1. čustv. peči, kuhati: 'kä: pa 'duoins c'mäiras? 2. siabš., nov. sončiti se: na 'soinca se c'ma:ra I H k 1 =* peči, kuhati; k 2 i* sončiti B + cmavza ► c'ma:vza -e ± () Bo siabs., redk. omejena, neumna ženska: "fä:neka ja c'maiuza ■ zmer. prak'le:ta c'maiuza prsma'ja:na! | H ■=* prismoda E 0 cmeriti se ► c'me:rat (in -rt) se -am se nd. (c'me:ra (in c'me:r) -rte; c'me:ru -rla -g) cmeriti se [lahno jokati s tožečim glasom\: 'ka: se 'de: c'me:raš! | H HLINITI SE 0 + cmevkati ► c'me:ukat -am nd. <) Bo cmev-kati: 'miške c'me:ukaja na 'dilex | CmOk •=& ČMAK med m., KNEDELJC cmokati ipd. =o čmokati ipd., žmukati ipd. cof ► 'cuoif -a m <) cof: 'cuo:f pr 'kä:pe | g čop E SSKJ, SP 1962 cofek ► 'cuo:fak -fka m <) manjš. cofek |< cof\: 'kä:k 'če:dn 'cuo:fak se ma nar'dila | g čopek E SSKJ, SP 1962 cofeten ► 'cafetn -tna (tudi 'ce-; in -fe-) m (im. mn. -fefc'ne) nav. mn. košček raztrganega oblačila: 'pas ja 'taika s 'kikle 'de:lo, da sa 'sä:me 'cafe:t'ne ud "ne: us'ta:le ■ 'cefet'ne pr 'mä:nt'l-na me uk'ra:j ve'sija • poud., redk. tako te ipd. bom premlatil ipd., da bodo cofetni leteli od tebe ipd. zelo te bom pretepel: 'cafet'ne bada le'te:-le ud 'nega, 'ta:gw()a bril zm'la:t'u (H •=$ premlatiti koga ko (staro) coto) | -=> CIF |L] 0 cojštah ► 'cöijstax -a m <) star., redk. lesen zložljiv meter: 'ke: 'ma:m 'cöijstax? I H meter [L] 0 cokel ► 'cö:kal -kla m <> nav. mn. cokla \obuvalo\: sa'zuj se s 'cö:klo ■ 'ke: s' pa n' 'cö:kal pas'tila? | H cokla |L] 0 (Plet. cokol) COkelj ► 'coikal -na m <) 1. grad. podzi-dek: 'co:kgl pr 'xiša sa s p'lo:ščicam ub'16:žle, pa 'to: se na s'me: 2. ies. podnožje, podstavek \pxi pohištvu]: 'co:kal pr 'kuxne ma 'niže nar'dila | B-0 COkempokem ► 'cuo:k9m'puo:kam <) • iti cokempokem (=^> cokenpoken) | B 0 cokenpoken ► 'cuo:kan'puo:kan <> • čustv. iti ipd. cokenpoken (= redk. cokempokem) iti z vsem imetjem, iti z veliko količino prtljage: 'neč se 'ni 'da:la na'rie:s't' — sa 'ma:gle 'jat 'cuo:kan-'puo:kan ■ 'de: pa g're:ta 'cuo:kam'puo:-kam u "leb'läma | E 0 cokla ■=£ cokel COkla ► 'C0:kla -kle m (rod. mn. -kal) nav. mn., redk. cokla \obuvalo\: 'cöikle sa te 'bo:le za 'kuo:set 'jat 10=* cokel E + col [Plet.: »cgl, m. [. . .] cole imenujejo male lesene krhlje, s katerimi po zimi netijo, da vidijo predice presti, Solčava (Št.)-Vest.; [. . .]«] cola ► 'cö:la (star., redk. -le) -le ž () cola: ta 'die:ska ja na 'cö:la de'be:la I E + colenga ► 'co:lenga -e (in -In-) ž () star. 1. plača, osebni dohodek: 'kö:k pa da'bis (= redk. u'le:čaš) 'co:lenge? ■ 'ka:ka 'co:lenga pa 'ma:š (= redk. u'le:-čaš)? ■ a se 'ti 'za:ne 'co:lenga u'ze:u? ■ d've: 'co:lgge sa me ša 'do:žne 2. izplačilo osebnega dohodka: g'da:j bo pa 'co:lnga? u 'pe:tak ja b'la: 'co:len-ga ■ 'pa:r^nas 'mä:ma 'co:lenga pet-'na:jz'd'ga I H =* plača E 0 (Thesaurus 1987 colinga) colerica ► 'co:lerca (in -le-) -lerce ž (> ies. colarica: 'cö:lerca ja 'pe:tn-d'va:jz'd'J)e'be:la I E 0 (SSKJ, SP 1962 colarica) coleričen ► 'co:lerčan -čna -a (in -le-) prid. (rod. ed. m. sp. -lerčnega) les. COl~ ski: 'co:lerčna 'die:ska O colerica) ■ 'cč:lerčna 'lä:ta (v prerezu z merami 50 X 25 mm) | =0 colski E 0 eolski ► 'cö:ls'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) eolski: 'cö:lska 'ce:u | =!> coleričen E SSKJ, SP 1962 comati ► 'co:mat -am nd. (> Bo čustv., star. c. koga krotiti (otroka): 'kume 'co:mam tega 'pö:ba ■ na 'mö:ra ut'ruo:ka 'vie:č 'co:mat, ka ja 'ta:g z'rä:stu | [=] =* LADATI E 0 »• comati se ► 'co:mat se -am se nd. () Bo čustv. prebijati se \(s težavo) se preživljati}: 'jazas, 'bo:x 've:, 'kak se comati 185 cotast ma 'kei 'coimale ■ 'mi se 'kair 'neikak 'coimama 10=* tolči se [Q 0 comen ► 'coiman -mna m <) vzdevek: 'naiš se ja pa 'coimn 'zainga z'mislu ■ 'kä:k 'coiman s'te ma pa 'daile? ■ u "k'räi-šax sa pa 'xišax 'coimne 'meile — "g'ioibo s'muoirn, pa ''zoibejova 'jaijce, pa ■ble'käicova ka'rita, pa 'var'täicka 'seidma 'žailast, pa "cep'läiko 'miei-žnek | Q 0 {Thesaurus 1987» Karničar 1990 coman) compat ► 'campat tudi cam'päit cam'päita m <> nav. mn. copata \obuvalo\: cam'paite sa u 'läid'lca ■ cam'paite me pr-'nieise ■ te d'ruk 'campačw()a u'buj | 0 compata B 0 (SSKJ, SP 1962 copat) COmpata ► cam'päita -e ž 0 nav. mn., redk. copata \obuvalo\: 'tamle sa cam'paite ■ na'bieinex p'raiudns'kex cam'päit 'niša 'meile I H =* compat E Plet. compatek ► cam'päitek -t'ka m <> nav. mn., manjš. copatek: 'kei 'ma:š cam'päit'ke? ■ cam'päitek se ja z'gub'u | Q 0 (SSKJ, SP 1962 copatek) COpata ipd. =!> COMPAT ipd. coprati ► 'coiprat -am nd. <> čarati \s skrivnostnimi silami vplivati na naravo\: 'f'rämca ja z'naiia 'coiprat ■ čustv. ut 'koit pa 'nei u'zeimem g'näir — a 'miž, da 'coipram?! | [L] + copraznik ► 'coipraz'nek -a (tudi 'cöi-; in -ni-) m () Bo star., redk. nezapovedan cerkveni praznik: 'duoins ja 'taikw()a ne 'coipraz'nek, ka ja s'veid'ga "fran-'čiška ■ 'coipraz'nek 'ni 'vargne cer-k'veine p'räiz'nek — sama 'čaise se 'ni p'reidla pa 'pieikla pa 'deilala 'taik, pa u 'ceirku se ja 'maig-ta 'jat | 10 0 coprnek ► 'coiparnek -a (in -ne-) m živ. (im. mn. -neke) čarovnik [moški, ki čara\: za tiz'd'ga 'deida p'raiuja 'lede, da ja 'coiprnek ■ čustv. na 'möiram te 'daid g'näirja, 'sei 'nišam 'coiprnek | =0 čarovnik y + copmica ► 'coipranca -e ± <) čarovnica 1. \ženska, ki čara\: 'coiprance sa nat ■'pus't'ma "puoile 'živele 2. siabš. \grda, hudobna ženska]: s 'käike 'coiprance se ja u'ziem'u! • poud., za ženske biti grda ko coprnica biti zelo grda: tista 'bäiba ja pa 'gairda ka 'coipranca | H k 1 cundra E + coprnija ► copar'nija -a ± čarovnija \čarovno dejanje\: tista 'bäiba ja z'naiia copr'nija 'deilat ■ 'käi za ne copr'nija sa pa 'dei 'toi? ■ pag'leide, 'käika copar'nija ja 'toile — s 'tatexle 'käird bo ta p'räiva 'naijdu I B +° coprnik ■=!> coprnek corgelj ► 'cuoirgal -na m <) panj \neraz-sekan večji kos debla\: ne 'cuoirgal 'vairžam u 'peič, pa 'jai ■ 'leiska sa za pe'loite na 'cuoirglne na'reizale 10 0 {DLS cvergelj) cota ► 'coita -e ± <> 1. nav. mn. perilo {oblačila in predmeti za gospodinjstvo iz pralnega blaga\: 'coite ša 'mairm 'dait p'rait, 'ti jax baš pa u'beis'u ■ st'rag za 'coite 'sušat ■ a se 'coite ža s'peigiaia? 2. obleka, oblačilo \izdelek, ki pokriva telo: za 'jutar se 'coite nas'teile ■ kaka 'coita se 'mairam ša 'kupet 3. krpa a \manjši kos blaga\: 'toile 'mairam pa čaz 'muoikra 'coita s'peiglat ■ m'leika čas 'coita ce'dija b \kos blaga za brisanje ali čiščenje\: 'coita za p'räry b'ri-sat me pr'nieise 4. cunja \kos izrabljenega blaga\: ce'gäme 'coite pa'beira-ja 5. nav. mn. kosem snežink: pag'leide, 'käike 'coite 'duoi le'tija 6. čustv. neodločen, omahljiv moški: z 'nema 'ni 'neč, ka ja 'täika 'coita • čustv. premlatiti (: mlatiti : (pre)garbati : nabiti ipd.) koga ko (staro) coto zelo pretepsti koga: na'bila ga ja ka 'coita ■ "tam sa me 'gäirbale 'ka s'täira 'coita (0 =* premlatiti koga ko (črnega) bika; tako te bom premlatil, da bodo cofetni leteli od tebe) | S k 1 beš; k 3a flika; k 6 =* cincer |L] SSKJ COtaSt ► 'coitast -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) siabš. cunjast, razcapan: na s'meis u 'täike 'coitas'te ub'leike 'jat | B SSKJ # ► COtaStO ► 'coitasta prisl. () slabs, cu- njasto, razcapano: na s'meis se 'taik 'coitasta ub'läicat | Q 0 (Thesaurus cotast 186 cufati 1987) COtelj ► 'cOlt'l -na m živ. 0 slabs., redk. slabo oblečen človek: 'le:pa se ub'leicta, da 'nai^pte 'täike 'coit'lne u'koile 'xö:d'le | [0 0 (Thesaurus 1987 pod cotej #) cotika ► 'coit'ka -e ž <) manjš. 1. cunjica \< cota 2|: 'coit'ke za 'puža 'ma:š 'tale 2. krpica a |< cota 3a|: 'coit'ka u'zei-meš pa pa'ča:sa 'pucaž z 'ne: b |< cota 3b|: 'coit'ka za s'peigle b'risat | H FLIKICA 0 0 COtovje ► ca'toija (tudi -a) -a s () Bo nš, slabš. obleka, oblačilo: 'kei se pa s'peit ca'toija pas'tila? | H =!> obleka [Q 0 crka ► 'ca:rka -e ± (> 1. nš mrhovina {poginula žival\: 'cairka sa 'guo: paka-'paivale 2. siabš. slaboten, šibek, onemogel človek: 'täika 'cairka 'sam, da 'kume 'xöidem • poud. biti tak ko (ena) crka biti zelo utrujen, onemogel: srn beto'neiro, srn pa 'ta:k^:a na 'ca:rka | 8 k 1 =» mrhovina [0 + crkati ► 'ca:rkat -am nd. <) a za živali poginjati: spam'la:čke p'räis'ce 'räide 'ca:rkaja b nizk., redk., za ljudi umirati: 'taikle 'cairkam | § k a =* crkavatii k b => umirati |0 + crkavati ► car'ka:vat -am nd. 0 1. a za živali poginjati: 'kura nam cr'kaivaja ■ 'za:jce sa tis'te 'leite cr'käivale b nizk., za ljudi umirati: {A} 'kak s'tei? {B} 'e:, 'ta:kle pe'caisa cr'käivam. 2. nizk. živeti v zelo slabih razmerah: 'bal car'kaiva ka živi u tis'te padar-'tija I H k la crkati, crkovati, gabati, giniti, krepati; k lb ^ umirati; k 2 crkovati [0 + crkljati =0 cerkljati crkniti ► 'cairkan't' -knem d. ('cairkne (in 'cairkan') -kan'te, 2. os. dv. -kanta; 'cairkn'u -kanla -a, mn. -kanle itd.) 1. a pri živalih poginiti: 'kuo:za nam ja 'ca:rknla b nizk. umreti: g'da:j bas 'ke: 'cairkn'u, da te m 'puo: 'reišana! ■ 'cairkne, 'taijfal prok'lin's'ke! 2. nehati delovati, odpovedati: akamu-'ia:tor ja 'cairkn'u ■ p'railne st'roij ja 'cairkn'u ■ e'leiktrka ja 'ca:rknla • ^> konj bo crknil komu • =* v španoviji še pes crkne | @ k la ■=* poginiti; k lb =* umreti [0 + ► crknjen ► 'ca:rknen -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -nenga (in -ne-), daj. ed. m. sp. -nen'ma) 1. poginul, poginjen: 'ma:rxa ja 'ca:rknena z'väit 2. čustv. utrujen, onemogel: 'nisam_'()uoigla us'tait, ka srn b'Iai 'taik 'cairknena I S k 1 poginjen; k 2 ■=!> zmatran [0 SSKJ crkovati ► car'koivat -'kujam nd. (car'kuj -te; car'koivo -k'vaila -a) 1. a za živali poginjati: 'le:c^()a z'Ia crk'vaile s've- ne b nizk., za ljudi Umirati 2. nizk. živeti v zelo slabih razmerah: baš 'vid'o, 'kag bate crk'vaile u 'vaijs'ke 3. nehavati delovati, odpovedovati: 'aiuto me cr'kuja • e'leiktrka 'zä:dne 'caijte car'kuja I H k la, 2 =fr crkavati; k lb =0 umirati |0 + črkoven ► car'koin -a -a prid. <>•=*> biti bogi ko črkovna miš | [0 0 CU ► 'cu prisi. 0 • =0 dati komu kaj za cu • ■=0 dobiti kaj za cu | [0 0 CU ► 'CU medm. <) Kf zastar., kot nagovor izraža opozorilo: 'cundra, 'cu 'cu | B 0 cuca ► 'cuca -e ž <) redk. duda, cucelj: a be 'cuca? 'deite 'poiba 'cuca! | H =0 duda 10 Plet. ± cucek ► 'cucek -c'ka m <) 1. ledena sveča: 'käike 'cuc'ke sa uc^()t'reix 'visele! 2. redk. duda, cucelj: 'cucek ja pra'veilke, pa 'no:ča 'pet | 3 k 1 =fr sveča; k 2 => duda |0 + # cucelj ► 'cucel -na (in -c'l(-)) m <) 1. ledena sveča: ud 'aiuta te 'cuc'lne ve'sija 2. dulec (pri lijaku): 'cuc'1 ut„()'raikterja 'daiš u flaiša 3. redk. duda, cucelj: 'pöib ža pa 'cuc'lna m'leika 'pija | 0 k 1 ={> sveča; k 3 ■=» duda |0 + cufast ► 'cufast -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) ki se (rad) cefra: b'laiga ja 'cufasta ■ 'koiža sa b'lei 'cufas'te, 'puoi srna jax pa ubraz'väile I (0 0 cufati ► 'cufat -am nd. <) trgati, cefvati: na s'meiz b'laiga 'cufat! | [0 SSKJ, SP 1962 ► cufati se ► 'cufat se -am se nd. <> cufati 187 cukniti čustv. 1. trgati se, cefrati se: b'la:ga se 'cufa ■ 'kikle se me 'cufa 2. čustv. vuvati se [dajati udarce drug drugemu]: 'nieixeta se 'cufat 3. čustv. C» se za koga/kaj zelo si prizadevati pridobiti koga, prizadevati si za kaj, potegovati se za kaj: d'va: sta se 'cufala 'zame, 'puo: ja ja pa te t're:-ke 'duo:b'u ■ za 'šixt se ja 'cufo | H k 1 cveteti; k 2 o tepsti se; k 3 vleči se E 0 cufriden ► cufridn ~ ~ povdk. \/ star. zadovoljen \ki ima pozitiven, odobravajoč do koga/česa\: 'na:jp're: ja b'la: 'jazna, 'puo: sm je pa 'bal raz'16:žla, ja pa 'ža b'la: cuf ridn ■ a se z ub'le:ke cuf ridn? | R =* zadovoljen 0 0 (Thesaurus 1987 cefriden) cug ► 'cuk -ga m <) vlak \vozilo\: ta-'duo:l srna š'le 'pe:ška, na'za:j srna se pa s 'cuga prpe'lä:le • redk. vleči kaj po cugu vleči z natego: 'to:kac pa 'cuga "van s„'()o:da u'le:čam ([=] =0 vleči kaj po šlavfu) | H VLAK B 0 (Thesaurus 1987) cugati ► cugat -am d.+nd. <) odtegniti, odtegovati [zmanjšati, zmanjševati izplačilo za določen znesek\: 'kö:k sa te pa 'tat' 'me:snc_':ugale? ■ 'pe:cto 'dinerjo me uc_':o:lenge 'cugaja za kre'dit | H k d. odcugati, trgati; k nd. ODTRGOVATI, TRGATI B 0 cugelj ► 'cugal -na m <) Bo posušena buča s cucljem za jemanje vzorca pijače iz soda: s 'cuglna sa 'to:kac sJ()oida 'van u'le:kle I E 0 (DLS cugelj t) cugrunt ► cag'runt (tudi cu-) prisi. <) • o iti cugrunt | E 0 cugžaga ► 'cug'ža:ga -e ± 0 star. dvo-ročna žaga I |=] =* žaga E 0 cukati ► 'cukat -am nd. <) 1. a sunkoma potegovati: 'nie:xe 'cuka3_()a st'rak ■ brezos. ka me b're:da st'riza, me 'čuka, ka 'mä: pras'la:ba nab'rusane š'ka:rja pa ma'sina 'tut' b ne teči gladko, zaustavljati se v teku: 'a:uto ja s'pe:3_'()a:čo 'cukat 2. brezos. čuka koga kolca se komu: 'čuka me: ■ ob kolcanju 'ke:ra 'ke: 'mis'le na 'mane, da me 'ta:k 'čuka? ■ ob omenjanju koga, ki ni prisoten 'de:le ga (= tudi se ma) pa 'čuka pa (= za) 'tie:be 3. čustv. c. kaj piti (alkoholne pijače): 'de: pa pa'cä:-sa 'cukata tis'te š'n'o:ps I H k 3 =^> piti | k la X 2: šaij. {A} a 've:ž, za'kä: te 'čuka? {B} !? {A} za'to:, ka te u'le:čt (= pa'te:gn't') na 'mö:ra. 0 + ► cukati ga ► 'cukat ga -am ga nd. () čustv. piti (alkoholne pijače): 'rä:da ga 'čuka, pa 'ka: 'bal š'n'o:ps ■ 'fa:jn ga 'čuka | g ■=> piti ga B SSKJ cuker ► 'cukar -kra m <) 1. nš sladkor: pr'nie:se na 'kila 'cukra s sta'cune ■ na'va:dn (= 'be:u : r'ja:u) 'cukar ■ u 'cukar za če'be:le sa 'ka: pa 'va:js'ke 'žd:gona 'me:šale, da ga 'l§de 'niša 'muo:gle 'ja:st ■ s 'cukra pat'ro:set (= pa'sat) {posladkati; 0 pocukrati) ■ šalj. {A} a 've:ž, g'do: ja u'tuo:n'u? {B} -? {A} 'cukr u ka'fija. 2. a nš bonboni: a 'ma:š 'ke: 'cukra? b bonbon: t'rija s'te:, 'ja:s 'ma:m pa 'kume 'pex^'Oukrp • čustv., za ljudi biti Iz cukra (edk. naret) biti občutljiv na dež, na mokroto: 'die:š me 'neč na 'mö:ra, 'se: 'nism s 'cukra ■ {A} 'čuve, da se na z'mo:čaš! {B} a 'miž, da sm s 'cukra (na're:t)? • čustv. še enega cukra ne prinesti (= dati ipd.) čisto nič ne prinesti: ša nega 'cukra ma n'kö:l 'ni pr'ne:su, pa me ja 'bö:tr | |0 + cukerfabrika ► 'cukarfab'rika -'rike ž <) tovarna sladkorja: u ''osmoza sa 'cukrfab'rika nar'dile — bo pa 'cukr se'gurna d'ra:že | B 0 cukniti ► 'cukan't' -knem d. ('cukne (in 'cukan') -kan'te, 2. os. dv. -kanta; 'cukn'u 'cukanla -a, mn. -kanle itd.) 1. a sunkoma potegniti: za š'pa:ga 'cukan' ■ t'ra:ktor ja 'cukn'u pa u'gä:-s'nu b zaustaviti se v teku: srna se pe'lä:la, ja pa 'a:uto na u'sem 'le:pem 'cukn'u 2. brezos. cukne koga kolčne se komu: 'cuknla me ja 3. čustv. c. kaj popiti (malo alkoholne pijače): 'cukne n'mä:la 'koinjaka, te bo 'ka: 'le:ža | H k 3 ■=!> popiti 0 + ►• cukniti ga ► 'cukan't' ga -knem ga d. (=*> cukniti) čustv. popiti (malo alkohol- cukniti 188 curuk ne pijače): 'a:, 'tad' ga pa 'ra:t 'cuk-ne | H =o popiti ga 10 0 cukorgen ► cu'ko:rgen ~ ~ (in -gen) povdk. () Kr šaij., posam. mrtev \ki je umrl\: ka baš 'ti ta 're:č na'piso, m pa 'ja:z ža cu'ko:rgen | H =0 mrtev E 0 cukrati ► 'cukrat -am nd. <> sladkati: 'ča:ja 'ni t're:ba 'cukrat ■ km'po:c^,()m s cakr'lina 'cukrala I H =0 sladkati cukrček ► 'cukarčak -čka m, tudi živ. () manjš., čustv. bonbonček |< cuker 2|: a be 'cukrčka 'ra:d„':uo:b'u? ■ 'säima t'ri 'cukrčke 'žix u'ze:meš | B + cukrov ► 'cukro \ -va -a (r Bo tudi -rav-) prid. (rod. ed. m. sp. -roga) • =!> cukrova VODA 10+ cukrovec ► 'cukroc -a m živ. <) sladkorni bolnik: a 'to:le 'žixar 'cukroce 'je:ja? ■ čaka'la:da za 'cukroce | B 0 cukrovka ► 'cukroka -e ž <) nš sladkorna bolezen: 'cukroka 'mä:m • k'daij s'te pa da'bile 'cukroka? | H sladkorna, sladkorna bolezen B SSKJ, SP 1962 cukrovski ► 'cukros'ke -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -s'kega) diabetičen \< cukrovec\: 'cukro:s'ke k'rax (: 'pudenk) ■ 'cukro-ska 'jas'te | B SSKJ cula ► 'cula -le ± <) cula: te d'ruge 'coite sm pa u 'cula na'puo:kala • čustv. napokati (= vzeti ipd.) culo morati oditi: ča 'na:^baš p'ridna, baš pa na'puoikala 'cula pa a'dijo I B + culog ► 'culok -ga m <> ies. kos lesa za podlaganje: 'culog 'de: 'tale uc'poit I H čačka1 IL] 0 cuncati ► 'cuncat -am nd. () c. kaj zlivati (majhno količino tekočine): 'ka: na-p're: 'cunca tista 're:č, tis'te cakr-'lin u 'ča:j | B Plet. cuncniti ► 'cuncen't' (in -c'n'(-) \ >) -c'nem (in 'cun'-) d. ('cunc'ne (in \ 'cuncen') -cen'te (in 'cun'-); 'cunc'n'u (in 'cun'-) -canla -a) c. kaj zliti (majhno količino tekočine): 'kume na'mickana cakr'lina ja 'cun'c'n'u^u ka'fija ■ 'cuncne Sa 'va:de 7 'gipsa | B 0 cundra ► 'cundra -a ž <> Kr zastar., kot klicna oblika čarovnica \šenska, ki čara\: 'cundra, 'cu 'cu | B SSKJ, Plet. ± CUnja ipd. ■=!> COTA ipd. cura ► 'cura -a ž () sieng. moški spolni ud: 'pe:r 'pija pa 'ko:šarka s'pile, 'puo: ma pa 'cura sta'i • poud. biti pijan ko cura biti zelo pijan: pe'ja:-na ja b'la ka 'cura, pa 'ni 'sä:ma z'na:la da'mo: (0 ■=& biti pijan ko krava) I H =* lulek B Plet. curek ► 'curk -a m () curek \ozek tok tekočine\: • pad 'muo:čnema 'curka ('va:de) s'pie:ra sa'la:ta • za tekočine teči T s curkom ([ = v curku) zelo, močno teči: k'ri ma ja s (= u) 'curka 'tie:kla I B + curik ► cu'rik prisi. <) 1. star. zadenjsko: cu'rik 'jade ■ cu'rik sm se za'pie:lo 2. v medmetni rabi 3 klic konju (stopaj, stopi) zadenjsko!: cu'rik! b šalj., klic človeku izraža ukaz za premik(anje) zadenjsko: 'na, 'a:ti, cu'rik! | @ k 1 ■=» ZADENJSKO k 2 CAVFATI, CURIKATI, CURUK, curukati, POCAVFATi B 0 (DLS; Videčnik 1988: 14) curikati ► cu'rikat -am nd. (cu'rike itd.) 1. peljati, voziti zadenjsko: da 'ungale 'gO:lfa Cu'rike 2. v medmetni rabi CUri- kaj a klic konju (stopaj, stopi) zadenjsko!: cu'rike! b šalj., klic človeku izraža ukaz za premik(anje) zadenjsko: cu'rike, da m 'te:pex 'van^,':ie:sla | H k 1 CAVFATI, curukati; k 2 =* curik B 0 curiti ► 'curat 3- os. ed. -a nd. <—; 'curu -rla -a) redk. 1. curljati, cureti: š'vic me 'cura pa 'xa:rpta ■ s pa'sö:dve ja s'ta:rt 'curla ■ brezos. pa 'čie:la me ja 'curla I H =* curljati @Č] =* curljati B SSKJ, Plet. curljati ► — 3. os. ed. car'lä: nd. (—; — car-'lä:la -a) curljati, cureti: 'va:da car'lä: pa 'zida ■ brezos. pr 'gume 'van cr'lä: 13=* curiti IK) Govorijo se le oblike za 3. os. ed., za ostale pa govorec uporabi oblike glagola curiti. B - CUruk ► cu'ruk medm. <) redk. a klic konju (stopaj, stopi) zadenjsko! b šaij., kiic curuk 189 cveteti človeku izraža ukaz za premik(anje) zadenjsko I El =* curik B 0 curukati ► cu'rukat -am nd. <) redk. 1. peljati, voziti zadenjsko 2. v medmetni rabi a klic konju (stopaj, Stopi) zadenjsko/: cu'ruke! b šaij., kiic človeku izraža ukaz za premik(anje) zadenjsko | @ k 1 t* curikati; k 2 ■=!> CURIK E 0 cuzati ► 'cuzat -am nd. <) 1. a sesati, srkati: 'naiša "re'näita ja 'paiucjiuza-la, ks ja b'lai 'mičkana ■ otr., redk. a s'peic^'Qoika 'cuzaš (piješ)! b čustv. piti (alkoholne pijače): 'o:, 'un' pa 'na:j'ra:jša pa 'taiuzant'röiza 'cuza 2. čustv., redk. lizati: a 'lizeka 'cuzaš? | H k la =* zizati; k lb =* piti; k 2 ■=> lizati B + ►■ cuzati ga ► 'cuzat ga -am ga nd. () čustv. piti (alkoholne pijače): 'xa:nz ga 'faijn 'cuza | El =* PITI ga B 0 cvaj ► c'vaij <> • -=4> ajns cvaj | B 0 cvajerica ► c'vaijarca -e ž <) nš, nekdaj ostra bela moka, dvojna nularica | B 0 cvajšpaniger ► c'vaijs'päineger -gerja (in -nI-) m <) dvovprežnik \voz\ I B 0 cvajšrit ► c'vaijs'rit -a m <) nš dvokorač-na polka: c'vaijš'ricw()a p'leisale | B 0 cveder ► c've:dar -dra m () sveder \orodje\: š'pičascw()'veidar ■ c'veidar za be'toin (: 'leis) ■ s c'veidra ma za'vairtala, 'puo: pa sas'teimala | B 0 (Thesaurus 1987) cvek ► c'vieik -a m <) 1. lesen klin \ki se v kaj zabije\: t'räime sa s c'vie:-km z'blte ■ 'ruoika ja s c'vieika pr'bi-ta 2. klin \na lestvi]: c'vieik pr 'leistuce (: 'löijtra) ja z'Iöimlen 3. lesen žebljiček: patp'läite pr 'pun-čkex sa s c'vieikam pr'bile 4. žarg. soi. negativna ocena: pr ang'leiscine 'mai c'vieik ■ 'duo:nsw()m pa t'ri c'vieike 'fäiso — ka srna 'meile 'kume 'peit 'ur ■ 'šoilska ja c'vieik 'piso | El k 4 ■=!> ENKA B + cvelfati ► c'veilfat -am nd. () čustv. c. kaj piti (alkoholne pijače): pa'cäisa ja c'veilfala 'toikac — sa ja pa 'jatra ras'päid'le I S =0 piti B 0 > cvelfati ga ► c'veilfat ga -am ga nd. <) čustv. piti (alkoholne pijače): "eidi ga 'kai 'faijn c'veilfa | El =* PITI GA B 0 »• cvelfati jo ► c'veilfat ja -am ja nd. 0 čustv., redk. teči, bežati: 'kai 'sieim pa 'taij sm ja c'veilfo | El =* leteti, bežati B 0 cvenga ► c'veinga (in c'vei-) c'veiqge t <) les. (mizarska) svora: s c'veinge s'ti-s'ne ta d'väi ka'mäida ■ c'veinga pr-s'raiufe ■ pren. k se u'zeines, te pa 'bäiba u c'veiqga da'bi, te pa s'tiskad 'zaične — u'säig 'dein za n' ge'vint | B Plet. * cvengati ► c'veingat -am (in c'vei-) nd. <> ies. stiskati, privijati z (mizarsko) svoro I B 0 CVet ► c'veit -a (in c'vei-) m (im. mn. c'veite) cvet 1. \del rastline]: 'käik 'le:p c'veit 'mäi ta 'röiza! ■ 'täike 'veilke c'veite 'mäi krizan'teima ■ 'čaij z 'lipoga c'veita {iz lipovega cvetja) • c'reisne g'rei u c'veit (bo cvetela) ■ sa'Iaita g'rei u c'veit (poganja steblo s cveti) • kram'peir ja u c'veita (cveti) • 'kak ja 'leipa — u'sa ja u c'veita (vse je v cvetju, vse cveti) 2. nš etanol, ki priteče na začetku drugega kuhanja pri žganjekuhi: u c'veita ja 'vieič arjko'xoila kakr dr'gaic I B + cvetača ► cve'täica -a (in eve-) ž () cvetača | B SSKJ, SP 1962 cvetek ► c'veitek -t'ka m <) manjš. cvetek: 'lei, 'käike 'čeidne c'veit'ke 'maija ta 'roižake | B + CVeten ► C'vieitn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) • =4> cvetna nedelja • =* cvetni keden | B + cveteti ► c'vieitet \ cye'tim ([ in eve- \ >) nd. (c'vieite (in c'vieit') c'vieitie; c'vieit'o T cve'teila -a) 1. cveteti ]imeti cvet, cvete]: 'bazga cve'ti 2. čustv. imeti zdrav videz: 'kak ja ''ama 'feist — 'kai cve'ti 3. čustv., redk. trgati se, cefrati se: x'Iäicnca te cve'ti 4. čustv., redk. groziti ]biti na tem, da nastopi]: s'teir g'räija sm 'jam'o up cveteti 190 C-vitamin t're:ke komfe're:n'ce, ta 'pe:ta me ja pa cve'te:la | k 3 =* cufati se B + cvetje ► c'vert'ja (Bo tudi -a) -a s <) nš, redk. cvetje \rože, cvetlice\: 'kä:ka 'le:pa c've:t'ja sa pr'nie:s'le! | =* cvet 3 =fr ROŽA 0 + cvetlica =:> roža cvetličarna ► cvet'le'ča:rna -e (in -li-) ž <) cvetličarna: u cvet'le'ča:rne u ■ma'ze:rja srna na'ro:čale k'rem'c'l | B SSKJ, SP 1962 cvetnik ► c've:t'nek -a (in -ni-) m živ. (im. mn. -neke (in -ni-)) cvetnik \krompir\: a s'te 'vi 'ke: c've:t'neka usa'dile? | B SSKJ (SP 1962, Plet. #) cviba ► c'viba c'vibe ž <) • za nit, vrvico ipd. dve cvibi (: tri : štiri cvibe) dvojna nit, vrvica: 'kita pr 'ga:jžle ja b'£a: u t'ri c'vibe na'reita s'kä:tla sam za've:zo s s'paige u t'ri c'vibe • za papir, blago ipd. dve cvibi (: tri : štiri cvibe) dve plasti: d've: c'vibe pa'peirja u'zieim' ■ na're:de pa'peir u d've: c'vibe ■ s'teir c'vibe 'poilve'nila sm 'da:u uc'poit I B SSKJ, Plet. # cvibak ► c'vibak -a m <) star., redk. pre-pečenec: tis'te c'vibak sma 'jad'le | 3 =fr PREPEČENEC B 0 (DLS) cviček ► c'vicak -čka m, tudi živ. 0 a nš cviček [kiselkasto vino\: c'vicka pr-'nieis' ■ c'vicka 'mam ša 'na:'ra:jša b steklenica tega vina: t'ri c'vicke 'kupe I B + cvičkati ga ► c'vickat ga -am ga nd. <) čustv. 1. piti (alkoholne pijače): 'tad' ga 'pa: c'vicka! 2. čustv. a počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: B|ma:rjan ga 'fa:jn c'vicka b b. ga komu s poče-njanjem neumnosti, lahkomiselnosti povzročati komu težave, skrbi: te 'mä:le ja nab'rit — 'a: ga jame ša bo c'vicko! I H k 1 =^> piti ga; k 2 =0 lomiti ga B Plet. # cvikati ► c'vikat -am nd. (c'vike itd.) 1. c. kaj ščipati kaj \s kako ostro pripravo krajšati, odstranjevati]: g're:m b'ra:jda c'vikat 2. čustv., nov. c. (pred kom/čim) bati se (koga/česa) \čutiti (spoštljiv) strah\: 'ta:k c'vikam prad "ma:me ■ prat 'pasa pa n'ka:r na c'vike I @ k 1 ^ ščipati; k 2 =0 bati se B SSKJ, Plet. # cvikcange ► c'vik'cä:r)ge -'cä:nk ž mn. <) klešče ščipalke | B 0 cviker ► c'viker -kerja m živ. (> sieng. boječ se človek: 'tie:be pa 'na:wma u'ze:le z'ra:una, ka se c'viker ■ a se na 'upaš s'kuo:čat? c'viker! | Q 0 cvikerji ► c'vikerja -o || -u m mn. () šaij., star. očala: a se 'ke: 'muo:ja c'vikerja 'vidla? I B <*> špegli B 0 (SSKJ cviker) cvikniti ► c'vikan't' -knem d. (c'vikne (in -kan') -kan'te; c'vikn'u c'vikanla -a) nov. zbati se: a se 'ke: c'vikn'u, ka sa 'pa:rklne 'pa:ršle? | 0 =0 sestrašiti se B 0 cvilh ► c'vilx -a m <) nš cvilh \tkanina\: x'la:ča s c'vilxa {cvilhaste hlače) | B SSKJ, SP 1962 cvilhast ► c'vilxast -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) cvilhast: c'vilxa-s'te x'la:ča I B SSKJ, SP 1962 cviliti ► c'vilet (nov. -It) -em nd. (c'vile (in c'vil) -lte; c'vilu -IIa -a) cviliti a \oglašati se z visokim glasom]: za'ka: pa 'pas 'ta:k c'vile? ■ 'sa:rnca ja 'ta:k c'villa - 'jö:kala se 'ja: ■ ut'ruo:ce c'vilja b \dajati cviljenju podobne glasove]: 'da:rve u špor'xe:rta sa c'vil:e ■ p're:mze (: u'ra:te) c'vilja I B + cviren ► c've:ran -rna m <> sukanec: c've:ran me u š'va:nka u'die:n' ■ 'ča:rn C've:rn • redk., za tekočine teči pO cvirnu teči z zelo tenkim curkom: 'tö:k 'ma:rš 'kurd,„()a š'n'o:ps pa c've:rna 'tie:ča | B + cvirnaten ► c've:rnatn -tna -a prid. \rod. ed. m. sp. -tnega) sukančast: 'pa:rt ja c've:rnatn, 'nie: s p're:jce ■ a ča 'ti c've:rnatna 'net u'ta:rgaš, se g'leide 'guo:r! | B 0 (SSKJ, Plet. cvirnat) cvirnati jO ► c've:rnat ja -am ja nd. <) čustv. teči, bežati: 'ko:m ja pa c've:r-naš? I g =!> leteti, bežati B SSKJ, SP 1962 C-vitamin ► 'ce:veta'min -a (in -vi-) m (im. mn. -'mine) C-vitamin a nš \vita- C-vitamin 191 čakalnica min|: 'ceiveta'min pa'maiga, ča se prax'la:jan b \tableta\: 'duo:nsw()e ža d'va: 'ceivita'mina u'zeiu | B SSKJ, SP 1962 (C Vitamin) C-vitaminski ► 'ce:veta'min's'ke -'minska -a (in -vi") prid. (rod. ed. m. sp. -'min's'kega) C-vitaminski: 'ceivita-'min's'ke tab'leite | ß SSKJ, SP 1962 cvora ► c'vo:ra -a ž <> star. sova Močnejši drog, ki povezuje spxednji in zadnji del voza\ | g =0 svora B 0 cvrča [Plet.: »cvrča, /. [. . .] 2) ocvrta jajca, Meg., Jam., Celovška ok., Savinska dol.«] cvrčati ipd. =:> cvrčeti iPd. cvrčeti ► c'va:rčat 3- os. ed. cvar'ci nd. (—; c'va:rčo cvar'če:la -a in c'va:rčala -a> cvrčati \dajati cvrčanju podobne glasove]: 'vale cvar'ci u 'reungle ■ 'da:rve cvar'cija, ka sa 'muoikra ■ brezos. u 'piskra ja cvar'če:la | 0 0 (+ cvrčati) cvreti =* peči, prepuščati cvrtje => ajeršpajz v ČC Č ► 'ča -ja tudi ~ m 0 č \soglasnik; črka\: zron 'čaja na'pisa 'ma | ß SSKJ, sp 1962 Cačak ► "ča:čak -čka m <> • polcit., nizk. vozi (: vozite : vozita) za Čačak izraža ukaz za takojšnji odhod: 'na:^m te 'vieič pas'lu:šo — 'voizi za "čaičak! (g =0 marš) | B 0 čačka1 ► 'ča:čka -e ž <> 1. nav. mn. odpadni kos lesa kockaste ali kvadra-ste oblike: 'čaičke sm z as'failta 'li-mo, 'puo: sa jax pa s'ta:r 'a:te 'maigle u 'va:da 'nieis't', k jax 'nisma s'meile 'kurat 2. ieS. kos lesa za podlaganje: 'de: me 'tistale 'čaička | g k 2 ■^> culog B 0 čačka2 ► 'čaička -e (in 'ča:-) ± <> nav. mn., nov. čačka 1. |črta|: g'do: ja pa na'riso te 'ča:čke? 2. slabš. {nerazločno napisana črka]: 'be:jž ga s'ra:t, g'do: bo 'ke: te 'ča:čke b'ra:u! | B + čaj ► 'ča:j 'ča:ja m <> čaj a nš ]pijača\: 'lipo 'ča:j ■ 'muoičan (: ne'do:žan : 'pust) 'ča:j ■ a b aš 'pe:u 'ča:j? ■ 'una ja ja 'nö:sla 'ča:j (= redk. 'cä:ja) 'puo:l • 'cä:ja te m s'kuxala b ]skodelica te pijače]: sam ža d'va: 'cä:ja pa'pem, 'na:^m 'vie:č C nš {posušeni listi]: p'rie:več_'()a:ja se 'nat u'sula Č ]zavi-tek, škatla posušenih listov]: pr-'nie:s' d'va: 'šipkova 'ča:ja š^.()ta'cune I B + čajček ► 'čaijčak -čka (in 'ča:-) m <) manjš., čustv., redk. čajček: 'tale 'ma:š 'čaijčak ■ a baš 'čaijčka 'pupo? | g =i> čajek B SSKJ Čajek ► 'Ča:jak -a m () manjš., čustv. čajček: 'ča:jaka te bin s'kuxala, pa bo 'ka:r 'bo:le I g čajček B 0 čajen ► 'ča:jn -jna -a prid. {rod. ed. m. sp. -jnega) 1. čajen: 'ča:jna z'lica (= z'licka) (g ta mala žlička) ■ 'ča:jna pe'civa ■ 'ča:jna sa'la:ma (g čajnica) | čajnica ► "ča:janca -e ž <) Kr posam. čajna salama ]suha salama iz govejega in svinjskega mesa, slanine in začimb]: 'ča:janca me baš pr'ne:su z "gö:veka | g =0 čajna salama B SSKJ, Plet. * Čak ► 'ča:k -te medm. (2. os. dv. 'ča:kta) nov. čakaj 1. [izraža zahtevo po premisleku]: 'ča:k, 'ti uš 've:d'o — 'kak ja ža b'la 'tista s "xa:nza, ka se ma ja pe'cieine 'kura 'lubla? 2. {izraža grožnjo]: 'ča:g, baš 'ti 'vid'o, ča 'ja:s 'ta:j p'ridem! | g =0 čakaj B SSKJ Čakaj ► 'ča:ke -te medm. (2. os. dv. 'ča:keta (in -ke-)) čakaj 1. \izraža zahtevo po premisleku]: 'ča:ke, 'kö:k sn te 'za:d'nč us'taila 'do:žna? • 'puo: sa b'le: pa dek'le:te — ja b'la: "mä^a, 'puo: ja b'la:, 'ča:ke, "amuša, 'puo: pa B'se:ka 2. {izraža grožnjo]: 'ča:ke 'ti 'mane! ■ 'ča:ke — 'ke: 'ma:m 'ja:s 'fo:čag, da te k'ri spas"tim? ■ 'ča:ke 'ča:ke, 'ti xa-'duo:ba! ■ 'le: 'ča:keta ved'vä: 'mane! | ■={> čakati g čak, počak, počakaj B SSKJ čakalnica ► ča'ka:lenca (nov. -lnica) [ -e (in -'kä:-; in -In-; [ nov. -lnice) ž <) čakalnica: ča'ka:lnca pr- 'dö:xterja ja čakalnica 192 častiti b'la: 'čist 'poina ■ za 'pusta sms na pas'tä:ja ča'ka:lnca za 'a:uto'bus (avtobusno čakalnico) nar'dile | Ej ČEKALNICA [0 + čakanje ► 'ča:kane (Bo tudi -e) -e s () nš čakanje: tista 'čaikane pr 'dö:xterja pa čla've:ka 're:z^:'mä:rtra | B + čakati ► 'ča:kat -am nd. <> čakati 1. a \biti, ostati na kakem mestu, predvsem računajoč, da kdo, kaj pvide\: u sta'cune sm 'čaikala ■ 'ba:ba ga 'duo:-me 'ča:ka ■ na k'rax sam 'ča:ko b [živeti, računajoč, da se bo kaj zgodi-lo\: na tele'foin 'ča:kama, da ga prk loipja C nav. s prislovnim določilom \biti v posebnem čustvenem razpoloženju zaradi stvari, ki se bo zgodi-la\: 'ta:k 'tieiška ža 'čaikam, da p'ri-dem da'mo: 2. \ne začeti takoj s kakim delom, dejanjem\: z 'južne me 'ni t're:be 'ča:kat 3. a \biti v prihodnosti namenjen, določen za koga]: "bo:x 'säim 'veične 've:, 'kä: u'sa našw()a 'čaika ■ d'ruge me 'ta:k na 'ča:ka ka s'ma:rt ■ 'de:la me 'čaika b redk. \biti pripravljen, gotov za koga\: 'jas'te te 'ča:ka • čustv. na to boš ipd. pa dolgo čakal to se verjetno ne bo zgodilo: da be te 'bö:tar 'ke: pr'neisu - na 'to: ša baš pa 'do:ga 'ča:ko • =!> tako čakam, da bom dobil mlade (=fr MLADI m) I =* ČAKAJ [L] + čarati ipd. ■=!> coprati ipd. čarovnica ipd. =& coprnica iPd. čarovnik ► ča'ro:unek -a (in -ni-) m živ. (im. mn. -neke {in -ni-)) nov., redk. čarovnik \kdor z rokohitrsko spretnostjo zabava gledalce]: a se 'vid'o ča'ro:uneka u 'ce:rkusa? | =0 coprnek Čas ► 'ča:s (in 'ča:s) 0 poicit. • čustv., redk. za čas posla v trenutku, v hipu: za 'ča:s 'puo:sla (= 'po:sla) ma 'fe:rtek (H =& gredoč) | => cajt J] 0 časen ► — 'ča:sna — (nov. -stn-) prid. <> • => časna reč | [L] 0 (+ časten) časi ► 'ča:se (in 'ča:s') prisi. <> včasih 1. \izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih]: pa'nuo:č ja 'ča:se 'po:kala, 'ta:g da srna 'mis'le, da bda 'na:šjčist pa'bile ■ tista d'va: ut'ruo:ka sta pa 'pa:ršla 'ča:se x 'nema 2. ]izraža ne natančneje določen čas, v katerem se je dejanje zgodilo]: 'puo: pa g're:ma, p'ridema pa 'tale u 's'lnEurtna, ča 've:š, 'ke: ja b'la: 'ča:z' ''beukova 'ža:ga ■ 'ča:s' ja b'la 'lušne, k ja 'de: ■ 'rie:-kla se ja 'ča:se pr- "'xcHs't'nike • p're: 'ča:se ja 'be:u s've:d'ga 'fran'ciska p'ra:z'nik | H časih, včasih 0 + časih ► 'ča:sex prisi. (> redk. včasih 1. ]izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih]: 'ča:sfx ša g're:m u sta'cuna 2. ]izraža ne natančneje določen čas, v katerem se je dejanje zgodilo]: 'ča:sex p're: srna ga 'fa:jn 'biksale | 0 =* časi |L] + časna ► 'ča:sna (nov. -stna) [ -s'ne (r nov. -s't'ne) ž 0 čustv. zagotovilo, da je rečeno res, obljuba, da bo obljubljeno storjeno: 'ča:sna sam^:a 'da:u — 'ma:rm 'jat ■ 're:z bm 'va:rn'u t'rä:ge, 'ča:sna! | § =* časna reč [Q 0 ČaSOpiS 0 CAJTENGE časopisen |časopisni papir| =!> cajtengpa-pir ČaSt ► 'Ča:St -S'te in Cas'ti ž (> NŠ, redk. 1. a čast, dostojanstvo, ponos: pačj()a:st (pod častjo) ma 'ja:, da be se z 'ne: u'žie:n'u b ugled, veljava: ut'ruo:ce ma pa 'niša u 'ča:st 2. spoštovanje, slava: 'mane na 'ča:st p'ride ■ iron. 'kuo:ma na 'ča:st ja pa 'ma:gu 'na:š 'ja3^()'ra:una?! • imeti koga v časti spoštovati koga, ceniti koga: 'ma:ma sa 'me:le "'re:za u 'ča:s'te (0 imeti koga v cesti) • svaka (= vsaka) ti (: mu : ji) čast izraža veselje, zadovoljnost nad srečo koga: ča bo 'tat' 'šo:la na're:d'u, pa s'vä:ka ma 'ča:st (H ^> blagor komu) | H k lb cest E + [Tominšek 1903: 20: »N. pr. gen., dat., loc. [ed.; . . .] častb, časti«] časten ipd. <=> časen ipd. častiti1 ► 'ča:s'tet -em d.+nd. <'ča:s'te -t:e; 'ča:s't'u -stla -a) nov. č. (koga) plačati komu pijačo: "peitr nas ja u'se: 'ča:s't'u ■ 'pö:be, 'ja:šjča:s'tem | [S/V] dati za pijačo [L] + ž Častiti2 ► cas'tit -'tim nd. <-; 'ča:s'tu in cas'tiu cas'tila -a, mn. cas'tile (in častiti 193 čebelarski čas'-) itd.) častiti: 'ta:gw:a cas'tija pa se pas'ta:uleja z "nema | [L] + ► čaščen ► čaš'čie:n -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -rjga, daj. ed. m. sp. -ii'ma) čaščen \< častitiz\: 'kak ja b'la tista 'vaitrak čaš'čieina! | => češčen [L] + čaščenje ► čaš'čieme (Bo tudi -e) -e s <) nš čaščenje: 'kai ma ja 'kei 'nucala tista čaš'čieme! I =i> češčenje [Q + če ^ Ča vez. \) 1. a v pogojnih odvisnih stavkih če \za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadred-nega stavkal aa s povednim naklonom! kram'peir bama pa'beirale, ča bo 'täi-ka u'rieime ■ ča baš p'ra:u 'ca:jt 'pa:ršu, se pa ug'lä:se ab s pogojnim naklonom : 'be:rčafd be 'duoib'u, ča be 'be:u 't:äk,„()a se g're: b čustv., redk., z oslabljenim pomenom Če \za izražanje skromnega mnenja, vljudnega pridržka\: ča 'ja:s 'ke: 've:m, bo u'saik 'ca:jt 'pairšu C redk. če ne, če ni najbrž \za izražanje ugibanja, domneve\: ta de'verta ja b'la: pa (na 've:m) ča 'nie: "mica ■ {A} a d've: 'le:te ja b'la: 'guo:r? {B} na 've:m, ča 'nie: (najbrž). • na 've:m, ča 'ni 'bem "f räm'c'l 'tud' na pag're:ba Č čustv., z oslabljenim pomenom za izražanje želje ali omiljenega ukaza: srn 'pa:ršu, ča be me 'ciza pa'so:d'le d čustv., v vzkliku za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo: ča 'ti 'niše z'me:šana, pa 'tud' 'neč 'no:čam! 2. v vzročnem priredju če ne sicer \za izražanje a posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo]: 'le: pa'xite, ča 'nie:, baž za'mud'u b podkrepitve, ukaza]: 'moiča, ča 'nie:, te m 'ta:k! • z'gine, ča 'nie: ... 3. v časovnih odvisnikih, s povednim naklonom Če \Za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadar koli se izpolni pogoj]: 'fa:jn 'ja:, ča srna U.'se 'dU0:me 4. nav. čustv., v dopustnih odvisnikih če ]za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči]: na g're:m, pa ča se na 'buča pas'ta:veš 5. čustv., v vzročnih odvisnikih, navadno okrepljen Če ]za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok za dogajanje v nadrednem]: 'se: 'neč na 'mö:ra, ča ja pa pe'jäm 6. v primerjalnih odvisnikih če ]za izražanje primerjave ali sorazmernosti dejanja v nadrednem in odvisnem stavku]: 7. v pripovednih odvisnikih če ]za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem]: 'ni me u'šeič,^()a se k'lä:te u'ko:le 8. v vprašalnih odvisnikih Če a ]za uvajanje vprašanja]: 'pairšu sam up'ra:šat, ča be me 'ke: 'nucale, za pa'mä:gat b \za izražanje domneve, negotovosti]: na 'veim, ča ga paz'näim • => če bo . . ., sem pa jaz papež | ■=!> ČEPRAV, ČETUDI E] k 2 DRUGAČE 0 + čebela ► ce'beila (in -'bei) -'beile (in ča-) ž 0 čebela: ca'beile na'beiraja s'tairt ■ ca'beila u'mairja, 'taikw()a c'luoivek ■ na u'räid ga ja če'be:la 'piknla • poud. biti priden ipd. ko čebela biti zelo priden, marljiv: 'na:ša 'die:kle ja u 'šo:le pridna ka ce'beila (H **> biti priden ko mravlja) | [=] bečela [L] + [Lekše 1888: 153: »Edino besedo „čebela" slišal sem v gen. plur. govoriti: „čebew", samo v stavku, „koliko čebew pa imaš letos?" v gornji Posavinji, kjer se tudi izgovarja l povsod, kakor v literaturnem dijalektu. Tudi čebel se sliši.« — Tominšek 1903: 10: »Lekše, „Dom in Svet" I 153 navaja to besedo [namreč d^kl — P. W.] za gorenjo savinjsko dolino; beseda čebevv, ki jo navaja za isto dolino, se izgovarja v našem narečju skladno z našim pravilom: bi>čel.«] čebelar ► cebe'läir -ja (in ča-; in -be-) m živ. <) čebelar: 'ja:s^()am pa 'de: pa 'nuoiuma cabe'läir | [0 + čebelariti ► cebe'läirat (in -rt) -am (in ča- >; in -be- >) nd. (cebe'läira (in cebe'läir) -rte; čebe'la:ru -rla -a) čebelariti: u 'pem'zeja 'jai pa pa'caisa cebe'läira | 0 + čebelarjenje ► cebe'lä irene (Bo tudi -e) -e (in ča-; in -be-) s <) nš čebelarjenje: a se 'vaiš 'aite 'tut' šwčebe'lairene uk'va:rja? | B + čebelarski ► čebe'la:rs'ke -ska -a (in ča-; čebelarski 194 ček in _be-) prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) čebelarski: cebe'läirska d'rustva ja u 's'mäirt'ne • =* čebelarski praznik | B + ►• čebelarski ► cebe'läirs'ke -kega (in ča-; in -be-) m živ. (> čebelarski praznik [tradicionalna prireditev v Gornjem Gradu s prikazom ljudskih šeg\: na cebe'iairs'kega g'reima I 0 čebelarski praznik |Q 0 čebelica ► ce'beilca -e (in ča-) s <> 1. manjš., ljubk., redk. čebelica: a ce'beilca 'leita, '9? 2. šoi. čebelica \znamenje priznanja\: t'ri ce'beilce ja ža 'duoi-b'u • šaij. biti čebelica biti pijan: 'naiš ja pa 'duoins ce'beilca (0 =0 PIJAN) I g k 1 =!> ČEBELIKA |Q + čebelika ► ce'beileka -e (in ča-) ž (> ljubk., manjš. čebelica: ca'beileka ja u'mairckala | 0 čebelica |Q 0 čebelnjak ► ceb'o'n'äik -a (in ča-) m () čebelnjak: g'daij mg pa ceb'o'n'äik nap'rei 'deilale? | g bečelnjak |Q + čeber ► 'čieibar -bra m (> čeber: le'sein (: p'läis'tican) 'čieibar ■ ne 'čieibar 'vaide pr'nieista ■ u 'čieibar na'li 'vaide • poud. glavo imam ko čeber a v glavi čutim pritisk, bolečino: 'duoins 'maim g'laiva kg 'čieibar — u'rieime bo k'rva b imam zelo veliko skrbi: 'joizas, g'laiva 'maim 'ka 'čieibar, kg ja ša 'töig za u'rixtat! (0 =o ne vem, kje se me glava drži) | čebljati ► 'cablet cab'läim nd. ('cable -te; 'čablo cab'läila -9> čebljati: 'taik ja ga'voiru pa 'čablo | |Q + čebrček ► 'čieibarčak -čka m () manjš. čebriček: z'li 'vaida š 'čieibarčka I |Q 0 (+ čebriček) čebriček =& čebrček čebul ► 'čabu \ ca'bula (r tudi ča-) m () čebula \rastlina\: 'čabu ša 'mairam na'reizat ■ a te ca'bula 'tud'J()äim 'ke 'guoir? • na 'kišta ca'bula ■ ne 'Č9bu pr'nieis' | g čebula |Q SSKJ, Plet. čebula ► ca'bula -le (in ča-) ž () nov. čebula \rastlina\: ša t'reix ca'bul 'neimia pr 'xiša ■ 'poi 'kile ca'bule ■ d'vei ca'bule me 'dei | H =!> čebul (Q + Čebulček ► ca'bulcak -čka (in ča-) m () čebulček \pridelek iz čebulnega seme-na\ | B + čebulek ► ca'bulek -a (in ča-) m (> manjš. čebulica \< čebul\: d'väi ca'buleka pr'nieise | H čebulica, čebulika |Q Plet. čebulica ► ca'bulca -e (in ča-) ž () manjš., nov. čebulica | | =* čebulek [Q + čebulika ► ca'buleka -e (in ča-) ± (> manjs. čebulica | H ^> čebulek |Q 0 čebuliti ► ca'bulet (in -It) -era (tudi ča->) nd. (—; ca'bulu -IIa -a) slabs, vsebinsko prazno, nespametno govoriti: 'kai ca'bulu 'jai pa ca'bulu pa 'ni 'möigu 'nieixat ■ 'kai 'kei ča'buleš? na'romast pa'vei! | H ■=!> govoriti [Q 0 čečkati ■={> čenčkati čedalje ► ca'däile prisl. () nov., s primerni-kom čedalje: ca'däile 'bal st'räix me ja grat'väila | B =* čedelje |Q SSKJ, SP 1962 čedelje ► ca'dieile (in -'dieil) prisi. () s primernikom čedalje: ca'dieile 'raijša ga 'mai ■ ca'dieile debe'lei 'jai ■ cg'dieil 'bal g'ruoizna bo s 'tieibe | H čedalje, čezdalje |Q 0 čeden ► 'čeidn -dna -a prid. (rod. ed. m. sp. -d'nega) čeden, (precej) lep: 'čeidna 'žemska ja b'lai ■ 'xiša 'mäita pa 'reiš^,'čeidna | § =* lep [Q + ► čedno ► 'čeidna prisi. () 1. lepo |< čeden]: 'kak 'čeidna se ub'läicg! ■ 'čeidna 'deile z g'näirja ■ 'na, 'čeidna 'ja, 'niei p'luvat! ■ 'čeidna se 'vaize! ■ 'kai 'čeidna se 'beirtjata (= 'rixtata) ■ 'čeidna jax ja 'videt u'kupe 2. vljudno, prijazno: 'čeidna ga pazd'räive • 'čeidna sm ja up'räisala, 'una ja pa zak'roilla na 'mane | H =* lepo prisi. B SSKJ ► čedno ► 'čeidna povdk. (> lepo: 'čeidna 'boita! ■ 'čeidna jame ja u'kupe | 0 ■=!> LEPO povdk. B 0 ► Čedno ► — 'Čeidna s (v rabi samo tož. ed.) • redk. obrniti na čedno ne izkoriščati povodov za prepir: u'sa 'kai na 'čeidna u'bairne, pa se pta zas'toipla (H obrniti na lepo) | Q 0 ček ► 'čeik -a (in 'čei-) m (im. mn. 'čeike) nov. ček: 'čeiule sm na t'ri 'čeike ček 195 česen 'kupla | 0 SSKJ, SP 1962 čekalnica ► ce'käilenca -e (in -In-) ž <) Kr posam. čakalnica: s'kuoi 'nismw'()uoi-gla u ce'käilnca, 'tö:k ja b'la le'di I 0 =0 ČAKALNICA |0 0 čekan ► ča'ka:n -a (tudi če-) m <> a čekan \podočnik pri prašiču]: 'za:jla 'mairaš pra'šiča za ča'ka:ne 'da:t b čustv. zob: pag'leide 'se: — 'čiščj()a:rne ča'ka:ne 'ma:š | H k b ^ zob 0 + čekaner ► ča'ka:ner -nerja (tudi če-) m živ. <) šaij. zdbač \clovek z velikimi zobmi, posebno s podočniki ali sekalci]: "goirneko "me:ran ja ča'ka:ner ■ 'ke: s' pa 'be:u, ca'kämer? | 0 + čelada ► ča'la:da -e (tudi če-) ž (> čelada \pokrivalo\: p'la:s'tična (: za'leizna) ča'la:da ■ ga'silska (: mo'toirska) ča'la:da ■ 'neimška ča'la:da 'mäija pr "žoile za 'po:nek 10 + čeljust ► ca'lust -s'te (tudi če-) ž <> nav. mn. čeljust 1. \del obraza\: tis'te ka'mäit ma ja u ca'lus'te 'va:rgla ■ s'pö:d'ne ca'lust me pa 'leive st'raine ba'li 2. \del orodje, naprave, stroja\: k'leisa na p'rimeja, ka sa se sa se ca'lus'te z'nucale 10 + čelo ► 'čie:la -a s <> čelo \del obraza\: 'pö:ba ja 'kä:pa na 'čie:la z'le:zla ■ 'nie: 'ta:k 'čie:la gr'ba:nčat! • čustv. gledati spod čela gledati jezno, grdo: sm 'pa:ršla, ja 'ma:gu pa 'natar 'jat, ja 'beiu pa 'jazan, ja 'ta:k spat 'čieila g'leido • čustv. na čelu se vidi komu, da ... očitno je, da ...: na 'čieila se ma 'vide, da se 'la:ža 10 + Čem itd. =0 HOTETI čemerika -=o čmerika čemu >=*> pohčem čenčarija ► čanča'rija -a ± (rod. mn. -'ri) redk. kar je malo vredno, nepomembno: sla'cica pa čanča'rija se ka'pujaja, 'puo: sa pa braz g'na:rja | 8 =i> krama 0"+ * čep ► 'čieip -a m <) 1. a čep \lesen zamašek za sod\: 'čieip ja s ':o:da 'van 'va:rgla b redk. zamašek za steklenico: a 'maiš käk 'čieib za f'la:ša? 2. ies. čep \za zapolnjenje izpadajočih grč\: ča bda 'gairča 'van s'lei, bm pa 'čiei- pe 'nadjiaiu • poud. biti pijan ko čep biti zelo pijan: 'xöide u'koile pe'jama ka 'čieip (H =* biti pijan ko krava) • čustv. piti ko čep veliko piti, posebno alkoholne pijače: "Franče 'pija ka 'čieip (H ■=» piti ko krava) | ■=*> tipelj H k lb =0 štofeljc 0 + čepek ► 'čieipak -pka m <) manjs. čepek: 'čieipag za f la:ška | 0 + Čepeti ► 'čie:pet \ ca'pim (r tudi če- \ >) nd. <'čie:pe (in 'čie:p') 'cieip'te, 2. os. dv. 'čieipta; 'cieip'o (tudi 'ceip'o) \ ca'peila -a in 'čeipela -a) 1. čepeti \stati na zelo skrčenih nogah\: us'taine — 'man-da 'ja: 'na: baš 'čie:p'o!? ■ 'maiča 'tam-le 'duoi ča'pi pa 'čaika na 'meš 2. čustv. negibno, zgrbljeno sedeti: 'mai-ma sa pa 'ceile d'neive ča'pe:le u 'ko:ta za 'mize • čustv. čepeti domaj nikamor od doma ne iti: 'jade ka'kä:m, da 'na: baš 'ka: 'duoime ca'peila • čustv. čepeti pri televiziji gledati televizijo: ut'ruoice 'ka: nap're: pr tele'vizija ca'pija | =0 po čepoč 0 + Čepica =0 kapa; |s ščitkom| =* šiltkapa Čeprav ► Cap'ro: vez. (star., redk. z vrinjenim pomožnikom ipd. Č3 ... p TO:) v dopustnih odvisnikih čeprav a \za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči]: cap'ro: me 'ni u'še:č, ja bm u'ze:u ■ 'se: sk'leida, \ cap'roi ja (r star. ča ja p'roi) 'meixana, pa kaka'daij pa 'lei p'roi p'ride ■ {A} 'se: 'nism 'ja:s 'pila! {B} pa ča be p'ro:! ■ a bama 'ka: k'neid'lce, ča sma jax p'roi u'če:re 'jadla? b \za izvzemanje\: ut'ruo:ke ja 'me:la 'ra:da, cap'ro: 'mane 'nie: | H četudi 0 SSKJ, SP 1962 česati ► 'čieisat (in 'če:-) 'če:šam nd. ('čie:ša (in 'čie:š) -šte (in 'če:-); 'čie:so (in 'če:-) 'če:sala -a> česati \urejati, gladiti z glavnikom\: 'la:se se 'če:šaja, pa g'riva 'tut' ■ g'do: te pa 'če:ša? ■ na'za:j se 'če:ša 10 + česen ► 'čie:san -sna m () česen a \rast-lina\: 'na:jp're: ja 'čabu, 'puo: pa 'čie:san ■ d've: g'la:ve 'čie:sna pr-'nieis' ■ st'ruoik 'čieisna b nš \glavica te rastline, ki se uporablja kot česen 196 četa začimba ali zdravilo\: 'nie: 'čieisna na sa'läita 'daijat ■ pa 'čieisna smr'dis ■ 'čieisan ja za skle'roiza, p'raiuja | česnov ► 'čieisno \ -va -a (r Bo tudi -naV") prid. (rod. ed. m. sp. -noga) ČeS~ nov: 'čieisno st'ruoik ■ za za'loice se 'nuca 'čieisnova 'vaida {sok iz stisnjenih česnovih strokov) | [Q + ČeSt ► 'ČieiSt -e ž () NŠ, star., redk. Čast, ugled, veljava: u 'käike 'cieis'te 'räis'te 'pöip! • star., redk. imeti koga v cesti spoštovati koga, ceniti koga 'bo:x 've:, 'kak 'mai ''dairnjan 'pöiba u 'cieis'te (g =& imeti koga v časti) | g ■=& čast 0 Plet. (+ čast) Čestitati ► cas'titat -am (in čes'- >) d.+nd. (cas'tite itd.) nov. C. komu čestitati komu a \izvaziti veselje nad dogodkom]: a se ma za pa'röika ža cas'tito? b \voščiti, želeti srečo\: za 'ruoijs't'-ne 'dein sa se 'a:te pa 'raideja 'säime čes"titale | | k b => voščiti |L| + čestitka ► cas'titka {Bo -'tit'k(-)) -'tit'ke (in Čes'") ž 0 nav. mu., nov. 1. 3 Čestitka \voščilo\: a sa ža b'le: pa 'raidija cas'tit'ke? ■ čes"titka sa jam 'daile u 'raidijo b voščilnica \vizitka, raz-glednica\: 'kö:k čes"titk ja 'duoib'u! ■ na čes"titka za 'veilka 'noič 'kupe 2. šalj., redk. preklic žalitve, objavljen v časopisu: 'ja:s ma 'na:wm 'neč 'reiku, ka ma 'noičm 'puo: käkex cas'titk u 'ca:jtar)ge 'dä:jat | [0 + češ ► 'če:š eien. <) redk. češ: se ja ša pa ja'zeko, 'če:š, 'ka: me pa 'möirte! ■ 'ni 'va:t'o 'šivat, 'če:ž da 'ma: pra'do:ge 'nuoige | B SSKJ, SP 1962 ČeŠČen ► ča'šie:n -a -a (in če-; nov. -Š'Čie:-) prid. (rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) češčen [deležen češčenja\: kak ja ča'šie:na 'bo:de ne'gö:va j'me: | =o čaščen 0 SSKJ, SP 1962 češčena marija ► ča'šie:na ma'rija (in če-; nov. -š'čie:-) -e -a ± (rod. mn. -ex -'ri) zdxavamaTija \molitev\: t'ri ča-'šie:ne ma'rija me ja 'da:u za z'muo:-d'lt I y SSKJ češčenje ► češ'čie:ne {Bo tudi -e) -e s () • angelsko češčenje angelsko češče- nje \predvsem zvonjenje zvečer ali molitev ob tej priložnosti]: 'ä:rjgelska češ'čie:ne zva'ni | ■=!> čaščenje [L] + češnja ► 'čeišne -e ž (rod. mn. -šan') narašč. 1. češnja a \drevo\: 'čeišne ja pa'löimla ■ 'diuja 'čeišne ■ 'čeišne ja cve'teila ■ ka'sica učj()eišne ja 'kai pa'zairu b |sad|: na 'kila 'čeišan' pr-'nieis' ■ 'tieič sa se 'čeišne da'bile c nš češnjev les: s'päilenca ja š^.'čeišne na'reita ||=* črešnja [L] + češnjev ► 'cesn'o \ -va -a (r Bo tudi -ne-) prid. (rod. ed. m. sp. -n'oga) narašč. češnjev: 'če:šn'o kam'po:t ■ 'če:šn'o 'leis | g =0 črešnjev 0 SSKJ, SP 1962 češpa ► 'čeišpa -e t () 1. sliva, češplja a \drevo\: s'kuoinc 'xiša sta d'vei 'če:-špe 'ra:s't'le ■ 've:ja ut 'če:špe prox^'iisa 'silja b |sad|: 'suxe 'čeišpe ■ kam'poicw:w'()uxex 'če:šp ■ ka'sice ut 'čeišp 2. čustv. lepa, postavna ženska: 'käika 'čeišpa g'rei 'tamle! ■ 'o:, 'ti 'čeišpa 'ti! | H k 1 sliva; k 2 =0 ženska [K] Predvsem starejši govorci ločujejo češplje od sliv češplje naj bi imele samo modre in podolgovate sadove, slive pa lahko imajo bolj drobne, in to rdeče, rumene ipd. sadove. [L] + češpin ► 'čeišpen -a -a (in -pi-) prid. (rod. ed. m. sp. -penga (in -pi"), daj. ed. m. sp. -pen'ma (in -pi-)) slivov, češpljev \< češpa la|: 'čeišpene 've:ja | g SLIVIN 0 0 Češplja ipd. O ČEŠPA ipd. češpov ► 'če:špo T -va -a (r Bo tudi -pav-) prid. (rod. ed. m. sp. -pOga) SllVOV, češpljev |< češpa lb|: 'če:špove k'ne:-d'lce ■ 'če:šp9va mrma'la:da ■ redk. 'če:špo kam'po:t {kompot iz suhih sliv) • 'če:špova 'vaida {voda, v kateri so se kuhale suhe slive) | g slivov [L] SP 1962, Plet. češpovec ► 'čeišppc -a m živ. () visoki fižol s temno rjavim in vijoličastim zrnjem: 'čeišpoca 'maim | g kronovec [K] Posamezni govorci razlikujejo med češpovcem in kronovcem. (=0 kronovec) B Plet. # češulja ipd. =* cesulja ipd. četa ► 'čeita (in 'čei-) 'čeite ± () četa 1. četa 197 četvorček ]vojaška enota\: d'vä: srna š'la: 'taij z 'naiša 'čeite 2. ]urejena skupina ljudi]: ga'silska "čeita 10 + Četrt ► ča'ta:rt (in če-) prisi. <> četrt 1. \del a merske enote\: ca'tairt 'litra 'vina ■ t'ri ca'tairt 'kile u'reixu ■ eiipt.: ča'ta:rt f'läisa ja pa'piu • t'ri ča'taircj()eiu {cev s premerom tri četrt cole) se pr'neisu, ma:gu be pa 'po-.cöilska b časovne enote\: čaš^če-'tairt 'ura p'ridem ■ 'kume ne ca'tairt 'leita 'ni t're-.be 'kurt ■ pri napovedovanju časa se ura izpušča: ča'tairč^()a 'meinka \ da de'sieitex (r = star. de'sieitex) (ura je 9.45, 21.45) ■ ca'tairt T na 'seist (r = tudi čas 'peit) (5.25, 17.15) ■ t'ri ca'tairt na 'vasam {7.45, 19.45) 2. \del celote]: ne ca'tairt ceb'o-'n'äika ža 'maim na'reid'ga | [K] Na način ca'tairt 'meirjka de'sieitex se govori za čas od 14. do 23. (ali od 2. do 11.) ure. (■=& polnoč). 0 + četrtcolski ► ca'tair'cöils'ke -ska -a (in če-) prid. (rod. ed. m. sP. -s'kega) ki meri četrt cole: ca'tair'cöilska 'ceiu I Q 0 Četrtek ► ca'tairtak {Bo -tek) \ -tka (in če-; T Bo -t'k-) m (im. mn. -t'ke) četrtek: u ca'tairtak 'ni 'šoile ■ up ča-'tairt'ke-y da'bivaja 'mieisa • velki četrtek veliki četrtek: na 'veilke ca'tairtak ja b'la | 0 + četrtekrati ► ca'tairtek'räit' (in če-) prisi. () star. četrtič ]pri ponavljanju na četrtem mestu]: ka se ma ca'tairtek'räit' 'vidla, pa 'nai„ma 'vieič 'pila | g =fr ČETRTIČ 0 0 četrti ► ca'tairte -a -a (in če-) vrstn. štev. (rod. ed. m. sp. "tega in "d'ga, daj. ed. m. sp. -tema in -t'ma) četrti: ča-'tairtega 'juneja ■ ce'tairtega 'leita sa b'le ra'jaine ■ star. "töina ja 'beiu ca'tairte 'leit'nek {rojen leta 1904) • ta ca'tairta 'xisa ud 'muoista nap'rei • ■=* krava je stara četrtega teleta I [Q + [Tominšek 1903: 25: im. ed. m. sp. »četartb [. . .] (navadno tea pärvb i. t. d.).«] ► četrta ► ca'tairta -e ž (rod. mn. -tex) avt. četrta prestava: u ca'tairta 'dei ■ š ca'tairte 'vaze | 0 SSKJ četrtič ► ca'tairtec (in če-; in -ti-) prisi. () četrtič ]pri ponavljanju na četrtem mestu]: p're: sm ga t'rikrt k'lico, ca'tairtic san ga pa 'puoi 'dUOlb'U | [=] ČETRTEKRATI 0 + Četrtina ► catar'tina -'tine (in če-) ž () redk. četrtina: catr'tina s'vieita ja ne'göiva 10 + četrtkov ► ca'tairtko \ -va -a (in če-; Bo -t'k-; T BO tudi -kav-) prid. (rod. ed. m. sp. -koga) četrtkov: a 'maiš 'ti ča-'tairtkove 'caijtnge {časopis, ki je izšel v četrtek)? I 0 SSKJ, SP 1962 četrtlitrski ► ca'tairt'litars'ke -ska -a > o prid. \rod. ed. m. sp. -s'kega) četrtlitrski: ca'tairt'litarska flaiša | 0 SSKJ ČetUdi ► Ca'tUt' (in -'tude) vez. (pred samoglasniki in pred zvočniki tudi Č3 tud ', redk. z vrinjenim pomožnikom ipd. Ča • • . tUt (in ča ... 'tude in ča ... 'tud') v dopustnih odvisnikih, star. ČepraV ]za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči]: ca'tut' p'reidn 'deinjieč na s'pi, g'rei 'zutre 'deilat ■ pa ča be 'tud' na 'möi-gu 'dait, ka me na 'möirja za'meirat | g čeprav 0 SSKJ, SP 1962 četverček ► čatVieirčak -čka (in če-) m živ. () nav. mn. četverček ]otrok\: pr ■g'löijake u "s'mairt'ne sa 'manda 'e:nkrč0()et'vieirčke b'le | @ četvorček četveren ► cat'vieiran -rna -a (in če-) prid. (rod. ed. m. sp. -rnega) 1. četveren ]iz štirih delov, enot]: cat'vieirna 'net 2. četvero ]skupina štirih enot]: cet'vieirne x'läica (: 'vilce) cat'vieirne 'zoikne {štirje pari moških, otroških nogavic) \ <=& na četver- NO B ČVETEREN 0 + četvero =!> četveren četverokotnik ► cat'veiro'koit'nek -a (in če-; in -'vei-; in -ni-) m (im. mn. -neke (in -ni-)) četverokotnik: tale pa u cet'veiro'koit'nek s'kuoiple {v obliki četverokotnika) I g štirikotnik 0 + četvorček ► čat'vo:rčak -čka (in če-) m živ. (/ nav. mn., redk. četverček \otrok]: a bo cat'voircke 'meila, ka ja 'taig de'beila? | g ^ četverček 0 SSKJ čevapčič 198 čičkati čevapčič ► ča'vaipčič -a (in če-) m <) nav. mn. čevapčič: če'vaipčiča ma 'pieikle | B SSKJ, SP 1962 čevelj ► 'čeiul (in 'čeival) 'čeiule m <> nav. mn. čevelj \obuvalo]: te 'leive 'čeiul me 'žule (: te'ši) ■ 'čeiule u'buj (: sa'zuj : se s'puce : za'veiza) ■ ut'röi-ške 'čeiule | teh. ■=*> kapa Ej + čeveljc |lepi čeveljcl =0 nebeški čeveljček čeveljček ► 'čeiulčak -čka (in 'čeival-) m () nav. mn., manjš. čeveljček: 'kä:ke 'lei-pe 'čeiulčke 'maiš! ♦ bot. nebeški čeveljček lepi čeveljc: ne'beiske 'čei-valčke sa ne 'sö:rte 'zaijčke | B SSKJ, SP 1962 (Plet. čreveljček) čevljar iPd. =& šošter ipd. čevljariti => delati šoštersko čez ► 'čeis (in 'čeis) prisi. () čez 1. izvaža a gibanje\: "jade 'na 'čeis b Štanjel: 'tamle 'čeis ja 'u'rämska 2. \izvaža presežno mevo\: 'dieis'ke ja pra'mäila 'čeis ■ 'laita p'rie:več^'()e:z g'leida • =0 zmeniti se na čez | o čez-inčez S =* črez E SSKJ, SP 1962 CBZ ► Čaz predi, (pred nezvenečimi nezvočniki in pred premorom ČaSJ star., z naveznimi oblikami 'čie:ž- (= 'čaiž- = 'čaiz-) + -nega čezenj, -ne čeznjo, -ne čeznje, čeznju) s tož. 1. a čez \za izražanje gibanja]: s'kuoica čaz m'läika ■ čaz 'bairu sma š'£a: ■ čas "tra'jäme sma se prpe'laila ■ pr ka'mäirja se ja š'1b čaz 'vaida ■ baž 'duoib'u t'ri čaz 'rat, pa 'bo: ■ čas k'ris me ja 'luoip'u ■ 'köik te ja čas 'pais? ■ k'rax ja čas 'po: pra'reizo ■ ne t'ri baž da'bila (ta) čaz 'rat (po zadnjici), pa 'bo: b skozi \za izvažanje premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo]: čaz 'us'te 'dixe, te pa 'nai^bo smr-'de:la ■ 'ka:ka 'ce:sta ja na're:d'u čaz 'veis, u'sa b'laitna! ■ 'a: ja ja 'beiu 'pöip ve'seiu! 'kakar ja čaz u'räite s'toipla, ja 'ža 'be:u^,() 'ne:. ■ za'kä: 'ka: nap're: g'leidas čaz 'vaikna? ■ čaz 'dieiska ja 'lukne nar'dila ■ čaz 'go:ša ja t're:ba 'jat C čez \za izražanje stanja]: 'ka'zcKCnca se ja čas 'fa:c'o ša kla'bug 'daila 2. čez ]za izražanje časa]: čaz 'ne:ke 'caijta bo 'pa:ršu ■ čas 'po: 'ura se bo za'če:la ■ čaz 'de:nj()i t're:be, da 'luč s've:te ■ 'se: čas 'ke:dnw'na:pta 'neš da'mo: 'xöidla, a'niei? ■ a bata 'meila za'duois't' 'jai-bag za čaz.J:ima? ■ 'ne:ke čas t'ri ja 'pa:ršu 3. čez \za izražanje presežne mere]: "rä:duxa ja 'ne:ke čaz d'vä: 'ta:užnt 'me:tru ve'suoika ■ čas 'taiu-žand_'()inerjo kas'täi ■ 'vaida ja 'ža čas 'ceista 4. čez ]za izražanje nasprotovanja]: 'nie: 'šimfat 'čieižne-ga 5. Bo redk. zaradi ]za izražanje vzroka]: 'a:uto ja ja pa'vaiz'u, 'ta:g da ja čas 'to: u'ma:ria I 0 črez; k 5 =0 zarad B + [Tominšek 1903: 11: z navezno obliko za m. sp. ed. »Čezn«J Čezdalje ► Čaz'da:le prisl. <) BO nov-, redk., s primemikom čedalje: čaz'da:le s'£ä:ble 'ja: ■ caz'daile 'miein' jax 'jai | 3 =0 čedelje B SSKJ čezinčez ► 'ceizan'ceis (in 'če:zan'če:s) prisl. 0 čezinčez \izraža zvrhano mero]: 'če:zan'če:s 'ma: g'nä:rja | @ ČREZINČREZ B SSKJ, SP 1962 čez pojati ► 'čeis 'puo:jat tudi \ 'pe:t (r in 'pe:t) 'če:s 'puo:jam (in 'če:s) nd. <■=!> pojati2) giasb. čez peti: g'do: bo pa 'čeis 'puoijo? || «» črez pojati B 0 čežana =0 čižana čič ► 'čič 0 • poicit., čustv. čič ne da nič počivanje, brezdelje ne prinaša koristi, premoženja: 'pe:ma nap're: 'de:lat. 'čič ne 'da: 'nič. I B + čičati ► 'čičat -am nd. <) otr. sedeti: 'na, 'tale 'čiče pa pr g'mä:xa 'bo:de | H =0 SEDETI B + čiček ► 'čičak -čka m <) a zapeček ]sedež, vdelan v kmečko peč ob steni]: na 'čička sma se g're:le b del zidanega štedilnika, namenjen za sedenje: 'pe:de na 'čičak 'sie:det ■ a se s'pe:t na 'čička g're:jaš? | B + * čičkati1 ► 'čičkat -am nd. <) otr. sedeti: a baš zron 'mane 'čičkala? ■ 'tale 'čičke I 0 =fr SEDETI B + čičkati2 ► 'čičkat -am nd. 0 čustv. č. koga/kaj lepšati koga/kaj, lepotičiti koga/kaj: za 'ko:m pa 'ma:ma 'ta:k 'čičkaš? ■ pa 'ce:le d'ne:ve se 'čička ■ a s'peit 'aiuto 'čička? | =0 lišpati B SSKJ, SP čičkati 199 čist 1962 čičkov ► 'čičko -va -a {Bo tudi -ka-) prid. (rod. ed. m. sp. -koga) • =0 čičkovo olje I B 0 čičniti ► 'čičanV -čnem d. ('čične (in 'čičan') -can'te; 'čičn'u -čanla -a) otr. sesti: 'tale na p'ra:k 'čične | H =* SESTI B + ČigaV ► Ča'ga:U -'gä:va -a zaim. >'ma:mena«, sm 'rie:kla — »'tie:tova.<< b: {A} ča'ga:u {is katere hiše, iz katere družine) 'se? {B} "f'räm'c'lno. I B čui 0 + čigumi ► ci'gumi \ -ja (r in -me-) m <) žvečilni gumi: a bas ci'gumi 'jeidu? ■ u 'ceirkve na s'me:š ci'gumija 'cikat ■ 'pieičan 'se:r se u'le:ča ka ci'gume | B~0 Čiji ► 'Čija -a -a zaim. (rod. ed. m. sp. 'Čija- ga> zastar. čigav: 'čija ja 'ke: te pe'cikl? ■ 'čija {iz katere hiše, iz katere družine) sa 'ke: 'unele na 'une st'ra:ne 'va:de? ■ »ja 'čija se pa 'ti?« me ja up'räiso 'ble'käico te 'jäikas'te st'ri.3, ga pa 'nišam zas'to:pla | 3 =!> čigav [p 0 (SSKJ, Plet. čij) čik ► 'čik -a m (im. mn. 'čike) 1. a žve-ček (hrane): ja 'mieisa 'je:du, se ma ja pa 'čik na'reid'u b čik \žveček tobaka\: 'čik te'bäika ja z 'ust 'van p'lun'u 2. a ogorek \ostanek dogorele cigarete]: pag'le:de, 'kö:k 'čiko ja 'tale! b eustv. cigareta: da te n'kö: 'vieič šjčika na 'videm! 3. žarg. soi. negativna ocena: d'vä: 'cika sm 'duo:-b'u I H k la =* očveklina; k 2b ■=!> cigaret; k 3 =* enka B + čikalada ipd. ■=& čokolada ipd. cikati ► 'cikat -am nd. ('čike itd.) a cikati \žvečiti tobak]: 'ba:ga ja 'čiko — ja b'Ia 'ta:k u'gaidna b žvečiti ]imeti dolgo v ustih in gristi]: a ci'gumi 'cikaš? • a 'bas 'sa:čw'()iko? | H čveči-ti, žvečiti B + čik gumi ■=*> čigumi čikpavza ► 'cik'pamza -e ž <) nov. kratek odmor: 'peima na 'čik'pa:uza ■ a ma 'ke: 'čik'pa:uze nar'dile (= 'meile)? ■ 'ša: za 'čik'pa:uza 'ni b'Ia 'ca:jta | B 0 Čilim ► 'čilem (in -lm) -Ima m <) Kr posam., v orientalskem okolju preproga: "'turkine sa p'reid'le s'vila, pa st'ri-kale pa cte 'čilme sa 'deilale | @ =0 TEPIH B SSKJ čim ► 'Čim prisl. () s primernikom, redk. Čim ]izraža najvišjo mogočo mero]: 'čim 'vieič 'mairma 'duoms na'rieis't' • 'čim 'bo:lša ka 'baš, 'bo:le 'bo: ■ 'čim p're: p'rit' I B SSKJ, SP 1962 Cim ► 'Čim vez. () redk. 1. v primerjalnih odvisnikih, s primernikom Čim \za izražanje sorazmernosti z dejanjem nad-rednega stavka]: 'čim p're: p'ridez, 'bo:le 'bo: 2. nov., v časovnih odvisnikih kakor hitro, brž ko: 'čim ja 'pa:ršla, 'e:vo, ja 'ža le'ža:Ia na 'ka:uča | 0 k 1 <^> primernik + KO; k 2 ={> KAKOR B SSKJ, SP 1962 čin ► 'čin -a m (im. mn. 'čine) čin |stop-nja]: ve'suo:k 'čin ja 'jam'o u 'va:js'ke „ l B + činž ► 'činš -ža m () nš, star.9 redk. obresti: 'kö:k ja 'sama 'činža 'duo:-b'uwut_:iz'd'ga g'näirja, ka ga ja 'jam'o u 'ka.:sf! ■ pr kre'dita ja 'činš 'tä:g, da se 'bp:x us"mile IS** obresti B SSKJ * (DLS) čipka ► 'čipka 'čipke ž () nav. mn., nov. čipka: za've:se 'mä:ja 'čipke uc'po:t I g =fr špica2 B SSKJ (SP 1962, Plet. čipke) čipkast ► 'čipkast _a "3 prid. (rod. ed. m. sp. -S'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) čipkast ]narejen iz čipk]: 'čipkast 'pa:rt | B + čir ► 'če:r -a () čir \razjeda]: 'če:r na dvanajs"tie:rneka (: ža'lo:ca) I B + ČiSt ► 'Čist -a -3 prid. (rod. ed. m. sp. 'Či-S'tega in 'Ciz'd'ga, daj. ed. m. sp. 'cis'tema in 'cis't'ma) čist 1. a ]ki je brez umazanije, prahu]: a 'ma:š 'cis'te 'punčke? ■ 'čista bri'säica pr'nie:s' b \ki ima smisel za skrb in snago]: 'to: ja 'čista 'kuxarca C \ki ni skaljen ali moten]: 'čist 'čista 'va:da ja b'Ia:, ka sn se u'meu 2. nov. \ki je brez prime- čist 200 človek si]: 'cis'te bom'ba:š ■ 'čista s'vila (prava svila) ■ 'čista 'župa {Juha brez zakuhe; R čisto s) 3. \ki ostane po odbitku vseh bremen\: 'cis'te da'bicak (0 čisto s) 3. \ki ni hripav ali zamolkel]: s 'kaike 'cis'te s'time ja 'puo:jala! | R k la, le fleten; k lb PUCIK prid. B + *■ ČiStO ► 'ČiSta (k 2—3 in 'ČlSt) prlsl. <) čisto 1. |< čist 1|: u 'kuxne 'mä: pa 're:s 'čista 2. popolnoma a [izraža odsotnost kakršne koli omejitve]: 'čist 'aimfak ja u'sa ■ a se 'čista z'me:šana? ■ 'čista 'neč ma 'no:čam ■ 'čist n'če:sarca na 'nucam b \poudarJa pomen besede, na katero se veže\: 'čist p'ro: ja 'me:la ■ u sta'cune se da'bi pa \ tučj()ist u'sa (r star. 'tut' u'sa 'čist) 3. \izraža zelo visoko stopnjo]: ka sm 'be:u ša 'čist 'mičkan, me ja b'la 'lušna ■ sme 'mis'le, da bda 'na:š.Jčist pa'bile • ■=» biti (čisto) črno (=!> črno prisi.) • => čisto vse • o imeti (čisto) drobne oči (=o oko1) I H k 2 podpolno B + ►• čisto ► 'čista 'cis'tega in 'ciz'd'ga s (daj. ed. 'cis'tema in 'cis't'ma) nš 1. Juha brez zakuhe: na 'še:fle 'cis'tega me ša u'li 2. čisti dobiček: pr vese'lice ja b'la d'va: mel'jöma 'cis'tega • siabš., nov. ne imeti treh čistih f o čem (r = od česa) imeti nejasne pojme o čem, ne razumeti se na kaj, nič ne vedeti o čem, ne biti seznanjen s čim: 'mama 'neima t're:x 'cis'tex učJ()o:le (R =& ne imeti pojma o čem) • ostrici na čisto ostrici do golega: na 'čista se ja 'da:u ust'ract | B 0 Čistilen |čistilna volna] => pucvola čistilka ► čis"tilka -e (in či-) ± <> snažilka, čistilka: za čis"tilka ja u "'e:lk'ro:ja | R snažilka B SSKJ (SP 1962 čistivka) Čistilnica ► čis"tilenca -e (in či-: in -In-) ž () čistilnica {delavnica za čiščenje oblek]: 'to:le mj:a:gla pa u ('ke:mična) čis"tilnca 'nieis't' | [0 + Čistiti ipd. =0 PUCATI ipd. čitanka ► 'čitanka -e ž (} berilo {učbe- nik]: b'ra:c„()e ja pa s'kuo: 'čiscj()a:m šjčitanke na'ucu | H berilo B + čivčiv ► 'čiu'čiu medm. <) otr. čiv \posnema glas nekaterih ptic]: a 'Čujaš, ka 'tičak 'deila 'čiu'čiu (čivka)? | 0 =* civciv 0 SSKJ, SP 1962 Čivkati ► 'čiukat -am nd. ('čiuke itd.) čiv-kati ]oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi]: 'pišate (: 'tiča) 'čiukaja | „P* Čižana ► či'ža:na -e (in ča-) ž <) nš 1. čežana: či'ža:na s'kuxe ■ a baš 'jeidu ča'ža:na? 2. čustv. kar Je (nenamenoma) zmečkano, zdrobljeno: ča 'tale 'duo: 'peudež, bo pa 'ka: či'ža:na s 'tie:be • poud. biti anfak ko čižana biti zelo preprost(o): a tega ra'cuna na z'na:ž zra'cunat? 'se: ja 'ä:mfakw()a či'ža:na! I I k 2 =* čmak m |Q 0 (+ čežana) član ► č'la :n -a m živ. () član: a se 'ti č'la:n z've:za'bo:rc9? | B + članarina ► clana'rina -'rine ž () nš članarina: upo'ko:janska clana'rina ša 'mairam pab'ra:t | B SSKJ, SP 1962 člen |člen verigel ■=& glid členek ► č'le:nk -a (in č'le:-) m ljudje) 1. človek ]bitje\: č'Iuo:-vek u'ma:rja, pa če'be:Za 'tut' 2. človek a ]oseba ne glede na spol ali oseba moškega spola]: ne č'luo:vek ja s'ta:u 'vane b s prilastkom \oseba kot nosilec kake lastnosti]: xe'na:us'kega čla've:ka se ja za 'bä:t ■ 'to: ja k'Ša:jČ^()'lUO:vek 3. v zaimenski rabi a izraža nedoločeno, katero koli osebo: 'ni 'fa:jn, ča č'luo:vek 'sa:m us'ta:ne ■ na s'me: se č'Iuo:vek 'ta:kle 'pus'tft ■ redk. 'žiuga čla've:ka 'nism 'vid'9 b eustv. izraža govorečo osebo: 'se: č'luo:vek na 've:, 'kä: be 're:ku • čustv. zanjga sem bil vse, glih človek ne zmerjal me Je z grdimi izrazi: u'sa sm b'la: 'zainga, g'lix č'luo:vek 'nie: | B- človek 201 čoka »■ človek ► č'luo:vek povdk. <) čustv. kdor združuje v sebi vse pozitivne moralne lastnosti: 'boide č'luo:vek, 'nie: z'vina! I B SSKJ ČlOVeŠki ► Čla've:Ške -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -kega> človeški 1. |< človek 1-2|: čla've:škega 'mie:sa pa 'na:„be 'je:du ■ čla've:ške d'rie:k 2. \ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti]: 'ni čla've:ške da 'ne: I B + ►• človeško ► čla've:ška prisi. () človeško: z ut'ruo:kam pa na rau'nä: čla-'ve:ška | g =D> po človeško 0 + čmak ► č'ma:k m <> nš, čustv. kar je (nenamenoma) zmečkano, zdrobljeno: u tis'te č'ma:k sm 'pa:du ■ 'sa:m č'ma:k ja 'be:u z 'ja:jc ■ srna ja'gö:de 'kupla, srna pa č'ma:g da'mo: pr'nie:sla | =fr AJERŠPAJZ g ČIŽANA, DREK B 0 Čmak ► č'ma:k medm. 0 cmok \posnema glas pri padcu\: č'ma:k ja 'rie:kla, ka ja 'pa:duwu d'rie:k | B 0 (SSKJ cmok) Čmakati ► č'ma:kat -am nd. <> cmokati \z ustnicami in jezikom dajati glasove]: 'nie:xe č'ma:kat | | ■* čmokati B 0 čmakniti ► č'ma:kan't' -knem d. <č'ma:kne (in -kan') -kan'te; č'ma:kn'u -kanla -a) čustv. slišno, plosko pasti: a se u d'rie:k č'ma:kn'u? | g čmokniti B 0 čmerika ► cme'rika -'rike (in črne-) ž <) bot. čmerika • čustv., redk. biti tak ko ena čmerika biti čemeren: 'tä:k ja ka na cme'rika | B SSKJ, Plet. (+ čeme-rika) cmok =* ČMAK čmokati ► č'muo:kat -am nd. <) cmökati \z ustnicami in jezikom dajati glasove]: 'le:pa 'ja, 'nie: č'muo:kat I g cmakati, čmakati B SSKJ Čmokniti ► č'muo:kan't' -knem d. <č'muo:k-ne (in -kan') -kan'te; č'muo:kn'u -kanla -a) 1. čmokniti \z ustnicami in jezikom dati glasi: a se ga 'ču, 'kak ja č'muo:kn'u? 2. čustv., redk. slišno, plosko pasti: u 'va:da ja č'muo:kn'u | g k2=* ČMAKNITI B SSKJ čmrl ► č'ma:ru -rla m živ. 0 čmrlj: č'ma:rle sme ug're:bal§ ■ u ce'kurjove š'ka:t'le sm 'jam'o č'ma:rla, 'puo: sm pa pa s'la:mke s'ta:rt 'van u'le:ku | B 0 (+ črmlj) Čmrlček ► č'ma:ručak -čka m živ. 0 manjš., otr. čmrljček: a se 'vid'o č'ma:ručka? | B 0 (SSKJ, SP 1962 čmrljček) Čmrlj ipd. =!> ČMRL ipd. čofati ► 'čuo:fat -am nd. <) klofutati: 'nie: ga 'na 'vie:č^'()uo:fat! | § =* klofutati B + Čofiti ► 'čuo:fet -fem <'čuo:fe in 'čuo:f 'čuo:fte; 'čuo:f'u -fla -a) klofniti: ča 'na:^už 'dam g'ma:xa, te m 'ta:k 'čuo:- f'u! | g «=> KLOFUTITI B SSKJ čofniti =0 čofiti čofotati ► ca'fatat čafa'ta:m nd. <ča'fate -te; ca'fato čafa'ta:la -a) a čofotati \slišno, plosko udarjati po vodi\: "mixac, 'nie: 'ta:k ca'fatat b čustv. hoditi po vodi, po čem redkem: ka srna s 'šo:le š'le, srna pa m'la:kex čafa'ta:le I B + čofotniti ► ca'fat'n't' -t'nem d. <ča'fat'ne (in -t'n') -t'n'te; ca'fat'n'u -tola -a) čustv. pasti: a se u m'lä:ka ca'fat'n'u? ■ pa t"le:x ja ca'fatala I g =0 pasti B SSKJ ČOhalO =0 ŠTRIGELJ ČOhati ► 'čo:xat (in 'čuo:-) -xlem in -am nd. ('čuo:xle (in -xal) -xalte in \ 'čo:xe -te (f in 'čuo:-); 'čo:xo (in 'čuo:-) 'čč:-xala -a) 1. č. kaj'/koga čohati kaj/koga \drgniti, praskati po koži\: pra'sica sm z 'mie:t'le 'čo:xo ■ 'a:te se 'xa:rbat na pa'dö:jax 'čo:xle ■ 'nie:xe se 'na pa 'Šiške 'čo:xat 2. č. kaj drgniti kaj, meti kaj [premikati kaj sem in tja po površini in pri tem močno pritiskati nanjo\: u'či se 'čo:xle, ka ja zas'pa:n 3. č. kaj čohati kaj \cistiti s čoha-lom\: pa 'ce:le d'ne:ve 'kuo:ne 'čo:xle | 0 k 2 =fr MENCATI, RIBATI; k 3 =* ŠTRIG-LJATI B + ČOJ ► 'ČO:j -te medm. <2. os. dv. 'ČČKJta) ČUJ \izraža opozorilo\: 'čo:j,_:a 'kä: se ja pa nar'dila? ■ 'čč:jte, a 'ma:te 'ke: k'ruxa za pa'so:det? ■ >>'čo:j,« ja 're:-ku, »'de: pa 'tale 'van pa'se:ke 'to:le,<< ja 're:ku | g lejga B 0 (SSKJ čuj) čok |pri avtomobilul =i> zavg čoka ► 'čo:ka -e ž <> a sivka \krava\: par "z've:ra sa "me:le 'čo:ka b čustv., čoka 202 črep redk. krava \samica goveda]: 'čč:ka nam ja pa'ginia I g sivka |Q SSKJ / čokat =!> NAŽET čokec ► 'čoikac -kca m živ. \/ čustv., redk. tele \goveji mladič\: 'kak se ja 'čo:ka3 "da:ru, ka sa ga k'Ia:le! | H => tele B + * čokolada ► čaka'la:da -e (redk. či-; tudi čaka-) ž () čokolada a nš \mešanica iz kakava in dodatkov\: šwčaka'-ta:de ub'lite pale'ta:nke b \izdelek v obliki ploščice]: caka'iäida me ja pr'ne:su ■ 'leišnekova čaka'la:da | |Q + čokoladen ► čaka'la:dn -dna -a (redk. či-; tudi Čaka-) prid. (rod. ed. m. sp. -d'nega) čokoladen: caka'läidna 'töirta | |Q SSKJ, SP 1962 čokoladika ► čaka'ia:deka -e (redk. či-; tudi čaka-) 2 0 manjš., otr. čokoladka: na čakalaideka me pr'nie:s' 10 0 (SSKJ čokoladka) čokoladka =0 čokoladika Čoln ► 'čo:n -a m <) čoln: 'r'jaiso se ja 'coin 'kup'u I |Q + [Tominšek 1903: 16: tož. mn. »čounea«] čolnček ► 'čo:nčak -čka m <) čolniček (pri šivalnem stroju): 'de: 'sie:m 'čo:nčag, da c've:ran„:a'vijam | 3 ČOLNIČEK, ŠIF, ŠIFČEK |Q 0 čolnek ► 'čo:nek -a m živ. \/ manjš.9 otr. čolniček \< čoln\: 'de: 'čo:neka u 'va:de Čolniček ► čo'ničak -čka (in cou'ni-) m <) nov. čolniček (pri šivalnem stroju): na čo'nička š'ra:uf pr'te:gne | H =o čolnček |Q + čop ► 'čuo:p -a m <) 1. čop \šop las, dlake, perja\: 'ia:se 'ma: u 'čuo:p na're:te 2. cof: 'čuo:p^:r 'kä:pe ♦ lov. gamsov čop gamsov čop: 'ga:mso 'čuo:b^()e 'nuco za na kia'buk (3 gams-port) I Istrešni čop| =o šop 3 k 2 =* cof |Q + čopek ► 'čuo:pak -pka m <) manjš. 1. čopek \< čop 1|: s'ta:rma 'a:te sm 'čuo:pke 'de:lala 2. cofek \< čop 2\: 'čuo:pak sm te nar'dila za na 'ka:pa | § k 2 =* cofek |Q + čopič ► 'čo:peč (in -pi-) -a m <) čopič a nov. \nasploh\: š„'čo:piča ša g're:m 'e:nkrčw()'re:s b \manjši, kakršen se uporablja za slikanje, predvsem v šoli\: a me pa'so:deš 'čo:pič? | H k a =:> penzeljc |Q + Čopka ► 'čuo:pka -e (in 'čo:-) t <> čopka \kokoš\ | B + Čorav ► 'čo:ro \ -va -a (r Bo tudi -rav-) prid. (rod. ed. m. sp. -roga) slabš. 1. Sla~ boviden: 'na:ša 'mä:t' ja 'čiščw'()o:rava — na 'vide 'mie:t'le, ka na s'ko:ča u 'ne: 2. neroden: 'a: se 'čo:rova! u'sa 'tuc„()a'sujaš! 3. neveden, zmeden, neumen: te pa'litike naz bada ša 'bal 'bö:ge nar'dile, ka sa u'se 'čoirove I I k 1 ^ slep; k 2 =* štorast; k 3 šašav |Q SSKJ (Plet. #) ►■ čoravo ► 'čo:rova (Bo tudi -ra-) prisi. <) siabš. nerodno |< čorav 2|: 'a:te 'ta:k 'čo:rova 'vaze, da bo 'e:nkrt nes're:ča na're:d'u | B štorasto |Q 0 čoravec ► 'čo:roc -a m živ. <) siabš. 1. slaboviden človek: tiz'd'ga 'čo:roca sa 'puo: x 'jä:gram u'ze:le 2. nerodneš: 'ti se 'čo:roc — pa 'ti za'ši, ča 'mö:-raš! ■ zmer. 'čuve, 'ko:t' 'vazeš, 'čo:roc! 3. nevedneš, zmedenec, neumnež: u'se: be 'ra:t 'rixto, pa ša 'sieibe 'kume, 'čo:roc | 9 k 1 «* slepec; k 2 =^> štor; k 3 šašavec |Q Plet. * čorba ► 'čoirba -e ž <) slabs. slaba redka juha: 'o:, 'jazas, 'kä:ka 'čo:rba srna 'jad'le! • čustv. skuhati si čorbo povzročiti si neprijetnosti: s te ne-s're:ča se ja pa 'fa:jn 'čo:rba s'kuxala I [Q + [Plet.: »čprba, /. [. . .] 2) die Jauche, Luče (Št.), Lašče-Erj. (Torb.); Čreda ► č're:da (in č're:-) č're:de ž <) redk. čreda: č're:da k'ra:u | |Q + Čremes ► č'rie:mas -msa m <) bot. čremsa: č'rie:mas pad u'lupa smrdi — za 'butara se 'nuca | |Q 0 (+ čremsa) čremsa =:> čremes čremsov ► č'rie:mso \ -va -a (r Bo tudi -SaV") prid. (rod. ed. m. sp. -SOga) Črem~ sov < čremes: č'rie:msova 'vija | |Q 0 črep ► č'rie:p -a m živ. <) čustv. kdor veliko pije (alkoholne pijače): pag'le:de 'ga:, č'rie:pa! • poud. biti pijan ko črep biti zelo pijan: črep 203 črez dati ■franc ja 'be:u pe'jain ka 'črie:p (H =* biti pijan ko krava) • poud. piti ko črep veliko piti, posebno alkoholne pijače: s'tä:ra 'mama sa 'pile ka č'rie:p (0 =£> piti ko krava) | 0 + ? Črepati ► č'rie:pat T čra'pa:m (r in čre- \ >) in č're:pat -am nd. (č'rie:pe -te (in č're:-); č'rie:po \ čra'pa:la -a in č're:-po -pala -a) čustv. a pohlepno ali veliko piti: 'ka: nap're: cra'päim 'vaida ■ 'nie: 'ta:k č'rie:pat! b redk. pohlepno jesti: 'pö:p ja 'ta:k s'me:tna č'rie:po, da ma ja s'la:ba g'rä:tala | H k a ={> piti; k b **> jesti 0 + črepenjati ► — 3- os. ed. crape'n'ä: (in -pe->) nd. (—; — črape'na:la -a) žvenketati \dajati ostre, višje glasove]: 'ša:jbe sa črape'n'a:le u^()k've:rjax | [Q 0 Črepinja ► Cra'pine -e s (or. mu. star., redk. -n'me; or. dv. star., redk. -n'me) čustv. a mn. (kuhinjska) posoda: 'neč na s'me:m š^čra'pin'me ra'puo:tat ■ 'duo:ns baš pa 'ti cra'pine u'meu b kos (kuhinjske) posode: cra'pine za ka'fija 'kuxat ■ 'pas 'mä: d've: cra'pine — 'ja:-na ja za 'va:da, ta d'ruga pa za 'jas'te I |koščki razbite lončene posode, lončeninel o drože; |steklene črepinjel =0 glaževina H =& posoda [L] + črepovje ► čra'po:ja (Bo tudi -a) -a s <) NŠ, čustv. kuhinjska posoda: 'kö:k se na'bie:ra čra'po:ja! ■ 'duo:ns 'ma:š pa 'ti čra'po:ja č're:s ■ 'ja:s na'de:ulem 'po:na čra'po:ja na špor'xe:rt, 'puo: se pa 'ne: 'kuxa I H ■=* posoda 0 SSKJ, Plet. Čreslo ► č'rie:sla -a s <) nš čveslo (za strojenje): za 'le:dar se ja č'rie:sla 'nucala | |L] + črešnja ► č're:šne -e ž (rod. mn. -šan') star. 1. češnja a \drevo\: č're:šne cve-'ti ■ č're:šne sma pa'da:rle ■ 'diuja č're:šne b \sad\: d've: 'pie:s'te č're:šan' • ka'sica uč^()'re:šne (češnjeva košči-ca) • šwč're:šan' km'po:t (češnjev kompot) • št'rud'1 š^č're:šnem (češnjev zavitek) C nš češnjev les: pa'xistva šwč're:šne ja 'ža 'le:pa | 0 češnja |L] Plet. črešnjev ► č're:šn'o \ -va -a ([ Bo tudi -nev- (in -nev-)) prid. (rod. ed. m. sp. -n'oga) star., redk. češnjev: č're:šn'o št'rud'1 ■ č're:šn'o 'le:s ■ č're:šn'ove 'da:rve I H češnjev B Plet. črevca ► č're:uce \ č're:uc ([ in č're:-) s mn. () ♦ bot. kurja črevca kurja črevca: 'kurja č're:uce sa ple've:u | 0 0 (+ črevce s) Črevo ► č'rie:va -a s (mn. č're:ve \ č're:u ([ in č're:-); or. mn. star., redk. č're:ume; or. dv. star., redk. č're:ume) 1. črevo: pa (= u) č're:vex me z'vija (= š'ra:ufa) ■ a s'te ža 'nie:s'le č're:ve \ na 'va:da (\ = p'ra:t) (ali ste že nesli prat svinjska čreva za klobase)? • a ja šwč're:ume ža na'za:j z 'va:de? ■ u'me:-t'ne č're:ve 2. danka \del črevesa\: č'rie:va me 'pie:ča | 8 k 2 ritnek B + [Tominšek 1903: 22: im. ed. »Čre^vb, dre^v-b, čudi> (rabijo se samo v sing.) sklanjajo se le po t>/o- sklanji črez ► č're:s (in č're:s) prisi. () star. čez 1. \izraša a gibanje]: 'tale č're:s ja ja pr'mä:xo ■ 'duo: 'niže sa 'ba:ru č're:s nar'dile b stanje\: 'ja:sw()m 'ža č're:s 2. \izraža presežno mero\: t'rä:-me p'rie:večw()'re:z g'le:daja • •=& imeti koga/kaj na črez • ■=*> zmeniti se na črez | =o črezinčrez @ čez 0 Plet. čreZ ► ČraZ predi, (pred nezvenečiml nezvočniki in pred premorom ČraSJ z naveznimi oblikami č'rie:ž- (= č'ra:ž- = č'ra:z-) + -nega čezenj, -ne čeznjo, -ne čeznje, čeznju) s tož., star., redk. 1. čez a \za izražanje gibanja\: čraz p'Io:t ja s'kuo:ču b skozi \za izražanje premikanja ali usmerjenosti z ene strani na drugo]: čraz 'va:kna ja z'le:zla 2. čez \za izražanje časa\: čras kaka 'ura m na'za:j 3. čez \za izražanje presežne mere\: čraz d've:sto 'kil ja 'vä:gala p'rie:se 4. čez \za izražanje nasprotovanja]: 'kä:ka gva'ri c'rie:-žwne 5. Bo zaradi \za izražanje vzroka\: u 'a:pna sa ga 'va:rgle, čras 'to: ja pa s'le:b g'ra:to | @ =!> čez; k 5 =* zarad B Plet. Črez dati ► č're:s 'da:t č're:s 'da:m (in č're:s) d. (=o dati) star., redk. črez d. črez dati 204 črnilnik komu izročiti, prepisati komu (posestvo): 'beirčaft ma ja c'reiz 'daiu | H o dati 0 0 (Thesaurus 1987) Črezinčrez ► č'reizanč'reis (in c'reizan-c'reis) prisi. <> star. čez in čez {izraža zvrhano mero\: c'reiznc'reiz^ia'duoiz'd' ga 'maim 10=* čezinčez 0 0 (Thesaurus 1987) črez metati ► č're:s 'mieitat č're:s 'meičam (in c'reis) nd. <■=!> metati) star., redk. bruhati \izmetavati iz želodca\: 'kak sam 'jaiš^č'reis 'mieito, ka sn se na'piu! I H =* bruhati 0 0 (Thesaurus 1987)" črez pojati ► 'čreis 'puoijat tudi \ 'pe:t (r in 'peit) 'čreis 'puoijam (in 'čreis) nd. <■=!> POJATI2) glasb. ČeZ peti | H ČEZ POJATI 0 0 (Thesaurus 1987 črez peti) Črez vreči ► č're:s 'vairšt in č're:s u'reict č're:s 'vairžam (in c'reis) d. <■=» vreči) star., redk. črez v. (kaj) bruhniti (kaj) \izvreči iz želodca]: u'sa, 'ka:r srn pa'jeidu, srn č're:s 'va:rgu | H =* bruhniti 0 0 (Thesaurus 1987 ^) črez zmetati ► c'reiz^i'meitat c'reiz^i'mei-čam (in č'rei-; in č'reiz_()'mei-; in č'reiz^()'mei-) d. (•=> zmetati) star(> redk. črez z. (kaj) izbruhati (kaj) \izmetati iz želodca]: u'sa srn c'reiz^i'meito, 'ka:r sam za 'južna pa'jeidu | @ ■=!> IZBRUHATI 0 0 črhniti =i> muksniti čriček ► č'ričak -čka m živ. <) čriček: č'ričak \ se ug'laisa (r = 'puoija) | črka ► 'čairka -e t <) črka \znak za glas\: 'ča:rka 'za ša na'pisa ■ 'bal s'vieit'le 'ča:rke be 'maigle 'da:t na spame'nik ■ 'čairke be b'le: za ubna-'vit | H =* poštab 0 + črkovati ► car'koivat -'kujam nd. (car'kuj -te; čar'ko:vo -k'väila -a) nov. črkovati: 'na, car'kuj 'suoija j'me: | 0 + črn ► 'čairan -rna -a prid. (rod. ed. m. sp. -rnega) črn 1. \ki je take barve kot oglje\: 'čairne 'laise ■ 'ča:rna 'fä:rba ■ x'läica sa 'čairne 2. a \ki je temne barve\: 'čairn 'dem ■ 'čairna 'pairst ■ 'čairna ka'fija {kava brez dodatka mleka) ■ par'nieis' ut 'peika d'vä: 'beiia k'ruxa pa nega 'čairnega ■ te 'čairan k'rax se me z'di 'boile ■ 'čairna 'moika ■ sa me 'tieiple, da srn b'Iai 'čišč_'()airna ■ 'täik 'čairan 'pöip ja 'beiu {temnopolt) b \ki ima plodove ali gomolje temne barve\: 'čairn 'ribes ■ 'čairna 'reitkuca • =*> črna kuhinja • ■=0 črn ko murč • *=*> dobiti črno piko • ■=!> garati ko (črna) živina • =o iti se črnega Petra • ■=*> premlatiti koga ko (črnega) bika • =* premlatiti koga ko črno živino • =o to bo pa z belo krajdo v črn rajfnik za zapisati | 0- ► črno ► 'čairna prisi. <) črno |< črn 1—2a|: a 'xöide ša 'kai 'čairna ub'leica-na? ■ ro'leite m 'kai 'čairna pra'fäirbo ■ 'kak se pr 'm'linerja 'čairna ka'di van z 'raijfneka! • poud. biti (čisto) črno česa biti zelo veliko (ljudi, mravelj ipd.): 'čišč_,'()airna ja b'Za 'näiroda | 0 + »• črno ► 'čairna -nega s () • čustv. črno se mi ipd. je naredilo (: delalo) (pred očmi) zaradi slabosti, razburjenja se mi je zazdelo, da nič ne vidim: 'kai 'čairna se me ja nar'dila (prad uc'mi), 'taik me ja uje'zila ■ srn 'beiu 'laičan, da se me ja 'čairna 'deilala • => še toliko ne, kot je za noftom črnega | na črno =o na švarc 0 SSKJ črnec ► 'čairanc -a m živ. <) 1. črnec {človek črne rase\: ne 'čairanc ja 'manda d'väi cla'veika u'beu 2. čustv. kdor je (močno) porjavel od sonca: sm b'lai te 'keidn^'neike 'vieič na 'nive, sm pa p'roi 'čairne 3. čustv. v črno oblečen človek: pag'leide 'naižga 'čairnca 4. siabš., redk. umazan človek, predvsem otrok: 'peide se u'met, 'čairanc! | H k 2 cigan1; k 4 =* umaze s črnica ► car'nica -'nice ž () češnja črnica 10 + črnič ► čar'nič -a m <) Bo nš, ies. črnja- va {temnejši les v sredini debla\: tega u'reixa ja 'saim cr'nic | H ■=*> črnina 0 0 črnilnik ► car'nilnek -a (in -nik(-)) m (im. črnilnik 205 črv mn. -neke (in -ni-)) nov. črnilnik (v šoli): cr'nila ja š„čr'nilneka 'van s'tie:kla | § =* tintnik Q + Črnilo ► car'nila -a m <> a nš črnilo: cr'nila me ja z'me:nkala ■ a se s'pe:č_()r'nila 'piu? b črnilnik (v šoli): car'nila se me ja u'ba:ranla | H tinta; k 2 ■=!> tintnik [L] + črnina ► car'nina -'nine ž <> nš, ies. črnjava {temnejši les v sredini debla]: cr'nine 'ža na s'me:m z'raiuna 'da:t | g črnič B + črnjava =s> črnina črnka ► 'ča:rar)ka -e ž () črnka \ženska črne rase\ | |kobila| ■=*> švarca B + črnko |konj| =* švarc črnojagodast |črnojagodasti bluščec| =!> divja buča črnuzelj ► car'nuzel -na (in -z'l(-)) m živ. <> čustv. 1. kdor ima črne lase, temnejšo polt: 'tis'te ut'ruoice sa u'se cr'nuz'lne, 'taik^ia 'va:ča 2. umazan človek, predvsem otrok: pag'le:de 'se:, 'ka:k čr'nuz'1 'se! ■ 'xitar se 'jade u'met, čr'nuz'1! | | k 2 =» umaze s O 0 Črpalka ► čar'pa:lka -e ž <) nov. črpalka: ben'cinska čr'pa:lka | |krilna vodna črpalkal ■=*> fligelica g =o pumpa B SSKJ (SP 1962 črpavka; Plet. črpavka 5*) črpati |s črpalko| ■=& pumpati ČrSten ► 'Ča:rstn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -s't'nega) 1. v prislovni rabi, za ljudi čvrst \poln življenjskih sil\: d'väim-'vasndes't' 'leit ja s'ta:r, pa 'kak ja ša 'čairstn! ■ 'vargne 'čairstna 'že:n-ska ja 'ša: 2. za ies trd(en): 'ča:rstn 'le:s 'ma:raš u'ziert ■ 'tä:ka, 'ča:rstna dr'vo:ja srna 'kupla | 0 Plet. [»črsten, tna, adj. = črstev, Savin-ska dol.«\ črta ► 'ča:rta -e ž () črta 1. {nepretrgana vrsta točk\: 'ra:una (: 'tie:nka) 'ča:rta ■ b'la:ga š^'ča:rnem 'ča:rtam ■ pa s'te:ne ja sw:'vin'čneka 'ča:rta na're:d'u ■ na pa'pe:r 'de:la 'ča:rte 2. \črti podobna zareza\: 'ča:rta na d'Ia-ne ■ pa 'a:uta name ja 'ja:dn s k'luca pa'te:gn'u 'ča:rta | § k 1 linija; k 2 riža 0 + črtalnik ► čar'ta:lnek -a (in -ni-) m (im. mn. -neke (in -ni-)) črtanec \list, ki se pri pisanju daje pod papir brez črt\: 'va:rs'te sa 'bal 'ta:k, 've:glas'te, ka 'nism 'jam'o čr'ta:lneka | B + 5* črtalo ► čar'ta:la -a s () črtalo \del pluga, ki navpično reže brazde\ \ |ročno črtalo| ■=& širfe | B + črtast ► 'ča:rtast -a -3 prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) črtast, črtan \ki ima črte\ a: 'čartasta b'la:ga ■ 'ča:rtasta ub'le:ka b: 'ča:rtazd z've:zek (črtast, črtan) | § k a rižast; k b črtan, črten Črtati ► 'ča:rtat -am d.+nd. () črtati \izbrisati\: 'puf sa ja 'ča:rtale ■ 'mo:r-ja 'žix 'le:c 'ka: 'ča:rtama — 'ni g'nä:rja | g =* brisati B + ► črtan ► 'ča:rtn -tana -a prid. (rod. ed. m. sp. -tanga, daj. ed. m. sp. -tan'ma) 1. črtan \izbrisan, opuščen]: 'puf ma ja 'be:u 'ča:rtn 2. redk. črtast, črtan \ki ima črte\: u tis't'ma 'ča:rtan'ma z've:s'ka ja na'pisana tele'fomska šte-'vilka I g k 1 =0 brisan; k 2 črtast 0 SSKJ črten ► 'ča:rtn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) črtast, črtan \ki ima črte\: a 'ma:š 'ke: 'ča:rt'nega pa'pe:rja? | g =i> črtast 0 0 črtica ► 'ča:rteca (in -ti-) -teče (in -ti-) ž () manjš., nov. Črtica \< ČBTA\ | g =fr ČRTIKA 0 + Črtika ► 'ča:rt'ka -e ž <) manjš. črtica \< črta\: na'va:rxe 'ma:raš 'ča:rt'ka na'rie:s't' | g črtica B 0 Črtiti ► 'ča:rtet -tem tudi car'tit -'tim nd. (—; 'ča:rt'u -tla -a tudi car'tiu -la -a, mn. 'ča:rt'le itd. in car'tile itd.) č. koga/kaj sovražiti koga/kaj, mrziti koga/kaj: 'a:, 'kak sta se 'ča:rtla! • ča pa 'ke: 'ča:rtem, ja pa 'to:, da se me 'ta:kle 'la:žaš | 0 + črtka =0 črtika črv ► 'ča:ru -rva m živ. () 1. črv \drobna žival\: 'ča:ru ja u 'ja:pke ■ 'lie:s'ne 'ča:ru ■ 'muxa ja 'ča:rva u 'mie:sa zas'ra:la ■ "miklnove "'zie:fe ja me'sä:rska 'muxa 'ča:rva zas'ra:la, ka črv 206 čudež ja 'meila f"rišna, pa 'ni 'meila pak'ri-ta, ka ja p'leila 2. deževnik \čvvu podobna šival\: 'kura 'išaja 'ča:rve 3. črv {kljuvajoče gnojno vnetje na prstu\: na (= u) 'pairsta 'maim 'čairva | B + [Tominšek 1903: 10: im. ed. »čaru«] črvček ► 'ča:ručak -čka m živ. <> 1. manjš. črviček \< črv 1—2|: u 'če:šp§ srn 'ča:ručka 'naijdu 2. ljubk. majhen, nebogljen otrok: 'le:, 'käik 'čeidn 'čairučak ja 'na:š "'ainža! I B 0 {+ črviček) črviček =o črvček črvičiti |po trebuhu| =fr zvijati ČrVJV ► ČarViU -Va -a prid. (rod. ed. m. sp. -'viuga; rod. ed. ž. sp. -'vlve) čTviv a \razjeden od čvvov\: car'viva 'dieiska b \ki ima črve\: cr'vive č're:šne ■ 'mieisa ja b'ia ža čr-Viva I B + [Tominšek 1903: 10: im. ed. m. sp. »či>rviu«] Čtivo ► c'tiva -a s <) nš čtivo: a 'maiš 'kei c'tiva swie'böij? ■ soi. ub'veizna c'tiva (domače, obvezno čtivo) | B SSKJ, SP 1962 čuda ► 'čuda -e ž <> • čustv., star. ni čude izraža običajnost, navadnost česa: 'ni 'čude, da 'neimta g'nairja, ka sta se pa 'a:uto 'kupia • čustv., star. od čude a izvaža nenavadno visoko stopnjo: ple've:la 'ma:ma pa 'pa:r_nas 'reis uč„'()ude ■ u'roica ja b'la pa 'duoins uč_.'()ude b izvaža zelo veliko količino: učw'()ude le'di ja b'ia | B Plet. ČUda ► 'Čuda prisl. 0 čustv., redk. 1. iZVa~ ža nenavadno visoko stopnjo: 'čuda 'rait 'mai 'seir 2. izraža zelo veliko količino: 'čuda g'nairja sa 'meile | H k 1 =o zelo; k 2 =* dosti B SSKJ Čudak ► Ca'dälk -a (tudi ČU-) m živ. () čudak: tiz'd'ga ca'däika ja u'zeila ■ zmer. 'kai 'jade, ca'däik ca'däiske! | B + čudaški ► ca'däiske -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -kega) čudaški: ca'daiskega 'deida 'mäi ■ za'käi se 'taik ca'däiska!? | H =* špasen B SSKJ, SP 1962 čuden ► 'čudn -dna -a prid. (rod. ed. m. sp. -d'nega) 1. hud {pretirano strog\: 'naiša sa b'le 'cud'ne, ka sam 'taik 'puoizna 'pairšla da'moi 2. hud \ki napada človeka]: 'se: te 'pas 'ni 'čudn ■ b'reic'lne sa pa 'duoins 'reisjcud'ne — 'dieiž 'boi 3. a predvsem za otroke poreden \ki (rad) povzroča neprijetnosti, nevšečnosti]: 'kak ja 'dieikle 'duoins 'čudna! ■ 'čudne ut'ruoike 'mai b nemiren \ki ne miruje, ni pri miru\: 'käi ja 'kei k'räivam, da sa 'taik 'čudne? 4. čuden a \ki se razlikuje od navadnega, znanega\: 'čudne ra'či se ga'dija pa s'veite b nov. \ki se po vedenju, ravnanju razlikuje od drugih\: z'ia 'čudna 'žeinska ja 'toi • o biti čuden ko hudiček | g k 1—2 ■=* hud; k *( =o špasen B + ►• čuden ► 'čudn -dna -a povdk. (=*> ČUDEN prid.) redk. č. (na koga) hud (na koga) \ki ima zaradi nasprotja, spora z okoljem odklonilen odnos do njega\: 'aite ja 'beiu 'čudn 'ka s'to: u'raigo, ka srna 'ceista 'täika nar'dile ■ a ja b'iai 'mäima 'kei 'čudna na 'tieibe u'ceire? | 0 ■=!> HUD povdk. B 0 ► čudno ► 'čudna prisl. () čudno \< ČUDEN 4a|: 'čudna se me z'di, da ga ša 'ni da'moi | B SSKJ ► čudno ► 'čudna povdk. () čudno \izraža presenetljivost, nenavadnost česa\: p'roi 'čudna 'ja:, da g're: 'taik pa'cäisa da'mo: ■ eiipt. 'čudna, da na pra'dä:ja 'xiša — za'kä: jam 'ke: 'boi!? | H =* ŠPASNO povdk. B SSKJ ►- čudno ► 'čudna -d'nega s () kar se razlikuje od navadnega, znanega: 'toi 'ni 'necjiud'nega, ča na z'näis x 'nam — 'sei te ža 'manda de'seit 'leit 'ni b'la | g =o novo s B SSKJ čudež ► 'čudes -ža (tudi -de-) m () a čudež \dogodek\: u "'koikarjax se ja 'tie:čj:udeš na're:d'u — p're: ja 'beiu 'xut m'rais, pr pauz'deg'väine ja pa 'töipu 've:tar pa'teign'u b eustv. nenavaden, izreden dogodek ali naključje: ča bo 'duoins 'pairšu, se bo pa 'tut' 'čudes na'reid'u ■ ja. 'čudež, da na 'moiraš p'ra:u 'ca:jdw()a'mo: p'rit! ■ 'čudež 'bo:, ča bo k'licala • čustv. čudež božji izvaža presenečenje, čudež 207 čuvati začudenje: ja 'čudež 'buoiža, da 'vieič 'neima, ka 'ta:k s'päira! 10 + čuditi se ► 'čudet se -em se nd. <—; 'čud'u -dla -a, mn. -d'le itd.) čuditi se \čutiti in izražati presenečenje, začudenje\: 'čudem se 'te, da se 'ta:g 'butast, ka se 'tö:k 'ca:jta u 'šo:la 'xuoid'u I 0 + Čudo <=> čuda ž [Tominšek 1903: 22: im. ed. »Čre^vb, dre^vb, čudi> (rabijo se samo v sing.) sklanjajo se le po -b/o-sklanji [. . .]«] Čuf ► 'čuf medm. <) otr. posnema glas parne lokomotive: 'cuk ja 'deilo 'čuf 'čuf 'čuf | 0 0 čuj =* ČOJ čuk ► 'čuk -a m živ. 0 1. čuk \ptica\: 'čuka sm. 'vid'o ■ redk. 'čuk ska'vika — 'ka: se bo 'ke: nara'dila? (H =* sova) 2. čustv. umazan človek, predvsem otrok: 'kä:k 'čuk 'xöides u'koile! • poud. biti umazan ko čuk biti zelo umazan: pag'le:de 'ga: - s'pe:t ja u'ma:zan ka 'čuk | 0 k 2 =o umaze s čukec ► 'čukac -kca m živ. () čustv. umazan človek, predvsem otrok: 'de:le se bo 'šo: pa 'na:š 'čukac pa u'met | 0 ■=* UMAZE s 0 + čukmašina ► 'čukma'šina -'šine ž <) šaij., med delavci Glina iz Nazarij Stroj Za dolžinsko sestavljanje lesnih delov: 'tafle ka'mä:t ja 'be:u pa na 'čukma-'šine sas'ta:ulen | [K] Pri tem stroju je prav na začetku delala delavka s priimkom Čuk. 0 0 čunek ► 'čunek -a (in -ne-) m živ. (im. mn. -neke) Bo otr. prašič \žival\: a sa 'tuo:ja 'čuneke? | § =* prešič 0 0 Čutara ► 'čutara -a ž () čutara: na 'čutara 'va:de sm pa'pe:u I S čutarica Čutarica ► 'čutarca -e ž <) čutara | 3 =*> ČUTARA iL] + čuti ► 'čat 'čujam d.+nd. <—; 'ču 'cula -a) 1. a č. kaj/koga slišati kaj/koga \s sluhom zaznavati]: a 'čujate, 'kä: p'ra:vem? ■ 'to: sip 'ja:s u'sa 'ču ■ 'ta:kle 'guo: u x'riba se ja pa z'gp:-var 'ču ■ 'tam na 'čujaž d'ruge ka 'ne:mška ■ vn s 'xiša se ja pa k'ro:-lene 'cula b [biti sposoben dojemati zvoke, glasove\: na na u'še:sa na 'čuja ■ ča'die:le s'la:pša 'čujam 2. č. kaj slišati kaj a \seznaniti se s čim s poslušanjem^, 'to: se ja pa 'cula, da 'la:kaja 'tam b \izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi]: sip 'ču p'rä:ved,w:a ja b'la: na "'xo:mcex ne'sre:ča ■ a se ža 'ču za nes're:ča pr "tin'cke? ■ a s'te ža 'cule za 'gne'lcKCana — da ja u'ma:ru (ali ste že slišali, da je umrl Gnilovčan [iz Bovta])! 3. č. kaj čutiti (okončine): 'neč na 'čuja 'no:g 'bö:j | •=& ČOJ, POSLUŠAJ @ =!> OBČUTITI [L] + ►• čuti ga ► 'čat ga 'čujam ga d.+nd. <=o čuti) čustv. biti (nekoliko) pijan: ča ga ja na'mä:la 'ču, ja 'be:u "jä:ka ša pa'se:be 'pust ■ 'vargne ga ja 'ču | 0 =o biti pijan 0 0 ►- čuti jih ► 'cat jax 'čujam jax d.+nd. <=o čuti) čustv. č. jih od koga biti oštet od koga: 'a: sm jax 'ču^ud 'maime, k sm pe'jam da'mo: 'pa:ršu! 10 0 čutiti =o občutiti Čuvaj ► ča'va:j -va:ja (in ču-) m živ. <) 1. čuvaj \kdor poklicno kaj čuva\: za 'nuo:čnega ča'va:ja ja 'be:u na 'g'lina ■ 'ribfške ču'va:j 2. star., redk. vratar: u 'bo:lnce pr ča'va:ja up'ra:ša | H k 1 vahter; k 2 ■=!> vratar 0 + čuvati ► 'čuvat -am nd. <) 1. a č. na koga/kaj a paziti na koga/kaj, varovati koga/kaj \prizadevati si, da se odvrne nevarnost od koga/česa\: 'čuve na 'sie:be ■ 'čuve na 'a:uto (: ut'ruo:-ka) b nav. z odvisnim stavkom paziti \prizadevati si, da se ne zgodi kaj nezaželenega^, 'čuve, da na 'pd:deš ■ 'čuveta na 'sie:be C č. koga/kaj paziti koga/kaj, varovati koga/kaj \imeti v oskrbi, varstvu\: 'pas 'čuva 'ko:st ■ t'ri ut'ruo:ke 'čuva 2. č. na kaj paziti na kaj {prizadevati si, da se kaj ohrani\: 'čuve na k'niga (: zd'ra:uja) 3. paziti \biti zavestno (miselno) zbran\: pas'luse pa 'čuve, 'kä: p'rä:ve 4. č. na kaj biti pozoren na kaj, paziti na kaj \biti kje z namenom ugotoviti, zaznati kaj\: 'se: sm 'čuvo na m'le:ka, čuvati 208 da pa me ja us'la! • =o čuvati prvega APRILA I 0 AHTATI, MERKATIJ k 4 AHTATI SE ► čuvati se ► 'čuvat se -vam se nd. <) v medmetni rabi C. Se koga/česa paziti se koga/česa, varovati se koga/česa \izraža grožnjo, svarilo]: 'čuve se ba'raibe! ■ 'le: 'čuvete se 'me:! ■ 'čuve 'se:, da te 'na:wm pra'xuo:d'u! ■ 'čuve se g'ripe | H ahtati se [L] SSKJ Čvečiti ► č've:čat (in -čt) -am nd. (č've:ča (in č've:č) -čte; č've:ču -čla -a) žvečiti a \drobiti z zobmi in mešati s slino]: 'do:ga 'ma:raš č've:čat, 'puo: pa ta'duo: paž're:t b ]imeti dolgo v ustih in gristi]: 'kä: pa č've:čaš? a ci'gumi? ud 'g'r&xcoga "franca 'va:ča ja 'ba:ga č've:ču C eustv. gristi, grizljati: za'kä: 'ta:k č've:čaš cega're:t? lika žvečiti; k b ■=> cikati; k c ■=*> gristi [p 0 čveka ► č'vie:ka -e ž <) slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: 'ta:ke č'vie:ke pa 'die:leč nau'ko:le 'ni ■ zmer. 'mo:ča 'na, č'vie:ka č'vie:kasta! | E SSKJ, SP 1962 ČVekaSt ► Č'vie:kaSt -a -a prid. (rod. ed. m. sp. "S't§ga in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) kdor (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: za'ka: se 'ta:k č'vie:kasta?! ■ zmer. 'o:, 'ti 'de:da č'vie:kas'te 'ti! | H čvekat |L] SSKJ čvekat ► čve'ka:t -a -a (in čve-) prid. (rod. ed. m. sp. "d'ga in "tega, daj. ed. m. sp. -t'ma in -tema) redk. kdor (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: na 'bo:d' 'na 'ta:k čve'ka:t | [=] =0 čve- KAST 3 0 Čvekati ► č'vie:kat \ čve'ka:m (\ in čve- \ >) nd. (č'vie:ke -te; č'vie:ko [ čve'ka:la -a) siabš. 1. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: 'ča:se 'ta:ke cve'kä:, da se 'bo:x us"mile 2. govoriti, pripovedovati: 'ka: 'ke: cve'käita? ■ 'ka: nap're: čve'ka:š, pa 'neč na nar'dis ■ u'gä:s'ne 'ra:dijo — me g're: na 'žiuce, ka ža pra'do:ge cve'ka:! | | =* govoriti B + cveteren ► čve'tie:ran -rna -a (in čve-) prid. (rod. ed. m. sp. -mega) redk. 1. četveren ]iz štirih delov, enot]: čve'tie:rna š'pa.:ga 2. četvero ]skupina štirih enot]: čve'tie:rne u'rä:te ■ čve'tie:rne s'tumfe (štirje pari ženskih nogavic, četvero hlačnih nogavic) | =* na čveterno H četveren [L] + čvoniti ► c'vomet (in -n't') -em nd. <č'vo:ne (in č'vo:n') -n'te; č'vo:n'u -nla -a) siabš., redk. 1. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: "'jo:ža 'ža 'ta:ke č'vo:ne — 'ka:r ja na 'pa:met p'ride 2. govoriti, pripovedovati: 'kä: 'ke: te 'de:da č'vo:ne 'vas 'ca:jt? | H =o govoriti 0 0 ČvrSt ={> ČRSTEN dD d ► 'da -ja tudi ~ m <) d ]soglasnik; črka]: 'ka:k š'pa:sn 'da se na'piso! ■ 've:lke 'da | 0 SSKJ, SP 1962 da ► da vez. () 1. da a v pripovednih odvisnikih ]za uvajanje stavka, ki dopolnjuje nadrednega]: 'niša 'luča p're: u'ga:snle, da ja 'puo:l 'vo:k 'šo: ■ 'to: ja b'la 'kume na 'tä:kale, da ka s'J()ie:d'o na t"le:xe, da se 'ka: 'ta:k na'ra:unasc^'()e:gu b redk. ]za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli]: 'ni 'va:t'o 'šivat, 'če:ž da 'mä: pra'do:ge 'nUO:ge 2. v vzročnih odvisnikih, za glagoli čustvovanja da ]za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadred-nem]: 'ba:u sm 'se:, da be me da'bile 3. a v namernih odvisnikih, včasih v zvezi zato da (zato) da ]za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka]: u'sega xu'dica sm s'pilo, da me 'na:wbe b'la t're:ba u 'šo:la 'jat ■ na 'va:kne sa 'kuo:ce 'die:le, za'to: da b' 'ja: na 'cule 'vo:ko, ka sa 'tul:e b s preteklikom ali nedovršnim sedanjikom da ]za izražanje doseženega namena]: 'sä:ma za 'to: me 'mä:, da ma 'kuxam pa 'pie:ram 4. v načinovnih odvisnikih brez da ne da ]za izražanje načina, kako poteka dejanje nadrednega stavka]: da 209 dajati ja pa 'ka:r 'šo:, b'ra:z^da be pe've:do 5. v primerjalnih odvisnikih kakor da, ko da kot da \za izražanje primerjave z dejanjem v nadrednem stavku\: 'pö:pw'()a:de pa us'tame, ke da 'ni b'le 'neČ 6. v posledičnih odvisnikih da \za izražanje posledice, ki jo ima dejanje nadrednega stavka\: 'ta:k sme se u'ši na'le:z'le, da se nas 'ka: 'nd:s'le ■ 'ta:k sm 'la:čen, da se me 'ka: s've:te o * o »o 7. tako da tako da \za uvajanje načinovnega odvisnika, ki izraža posledico\: pe'nuo:č ja 'ča:se 'po:ka2e, 'ta:g da sme 'mis'le, da bde 'na:šw'čist pe'bile 8. a tako da torej [izraža navezovanje na prej povedano]: a 'ta:g da s'te 'duo:l 'tud' u 'šo:le 'xč:d'le? 9. kako da zakaj \vprašuje po vzroku]: 'keg da te 'šo:la na g're:? 10. v časovnih odvisnikih Za izražanje, V kakšnem časovnem zaporedju sta dejanji nadrednega in odvisnega stavka: ne'ma:£e ša pe'ča:ke, da se u'bujam 11. nav. eiipt., čustv. za izražanje a ukaza, želje: da ta'ko:j z'gines! b ugibanja, domneve: da 'niše 'ti 'nä:sex 'ja:bek ra'buto, 'e? C poudarjanja, pojasnjevanja: 'na 'nucam 'te:, da beš 've:d'o! ■ {A} a 'beš 'pa:ršu? {B} g'visne, \ da 'bem ([ = 'da:). • =o kako pa da? | =!> BOJDA, PAJADA, VEŠDA, VETEDA Q k 9 =* ZAKAJ [L] + da člen. =fr JA Dachau =o Dahav Dahav ► "'dä^au -va m () stv. i. nacistično koncentracijsko taborišče Dachau: 'vr'ta:čkex 'ja:dn ja pa 'bö:j u "da:xave u'ma:ru • šaij. biti suh, ko bi iz Dahava na urlavb prišel biti zelo suh: 'ti se pa 'ta:k 'sux, ka be z "da:xava na vr'le:upj:a:ršu (H biti suh, ko bi iz Dahavega na urlavb prišel (=* Dahavo)) | [=] Dahavo B 0 (SP 1962 Dachau) Dahavo ► "'dä:xave -xoga s () stv. i., star. nacistično koncentracijsko taborišče Dachau: 'puo: se ga 'da:le pa 'net u "dä:xave, da ja 'puo: sra'mä:k 'tem u'ma:ru, ke ja 'tifes da'be:u ■ te g'ia:une 'luo:ger ja 'be:u pa 'net u "dä:xome • šaij. biti suh, ko bi iz Dahavega na urlavb prišel biti zelo suh: "f'rämca ja b'la: šale 'suxa — 'ke be z "'dä:xoga na ver'le:upw':a:r-šla! (@ ■=* biti suh, ko bi iz Dahava na urlavb prišel (=0 Dahav)) | 0 ■=!> Dahav 0 0 dahniti =0 dehniti dahpapa ► 'dä:x'pä:pa -e ± (> nš strešna lepenka: 'da:rvence sme z 'dä:x'pä:pe pak'rile I B 0 daj ► 'de: prisl. (pred zlogom z nesprednjim sogiasnikom 'de: (in 'de:)> zdaj: 'de: me š'le pa na'za:j ta'duo: peg'le:dat x tis'tem 'turkinem ■ 'de: pa na 've:m, a se 'na:še 'guo:r a se 'be:učke ■ 'die:-leč pa 'niše 'na:še 'de: ■ sn 'mis'lu — 'de: sn pa 'fe:rtek ■ 'ta:kle j se'de:la, ke 'de: md'vä: se'dima ■ 'se: 'de: 'une ke'sije 'guo: ■ 'le:, 'de: sm pa 'to: pe'zä:bla ■ 'de: se 'rie:ča pa 'te pr "te'na:če ■ 'de: pa na 've:m 'vie:č te p'rä:ve • ■=!> daj pa v beg pa (h mami) domov pa pod kovter pa v jok | =0 do DAJ H DAJLE, ZDAJ, ZDAJLE 0 0 daj ► 'de: (in 'de:) 'de:te medm. (i. os. mn. 'de:me (in 'de:-); dv. 'de:ma -ta (in 'de:-); pred zlogom z nesprednjim sogiasnikom 'de: (in 'de:)> 1. daj {izraža ukaz, spodbudo]: 'de:, 'ne, pe'te:gn§! ■ 'de:me, 'ne, 'bel 'živa! 2. a daj ]izraža začudenje, zavrnitev]: 'de: ga ('ne) s'ra:t! ■ 'de:te 'na, 'se: 'to: 'ni 'neč 'xudega! b (večkrat) ponovljen izraža zavračanje: 'de: 'de: 'de:, g'do: te bo 'ke: 'vie:rjo!? | g k 2b =i> be B SSKJ (SP 1962, Plet. pod dati) daja ► 'dä:ja -a ž () Bo krma, ki se da kravam naenkrat: za ne 'dä:je ša 'že 'mä:m 'sie:na | £] 0 dajati y 'dä:jat (tudi 'da:-) 'dä:jem nd. <'dä:je -te; 'da:jo -jala -e in da'ja:la -e> 1. d. kaj dajati kaj a \delati, da prehaja k drugemu]: ja g'do: ma pa za pe'ja:ča g'nä:r 'dä:ja?! ■ 'kä: s'te jem pa da'ja:le za 'je:st? ■ na 'kö:k 'ur me pa 'dä:jate rec'ne:ja? b [podarjati, poklanjati]: krem'pe:r name pa 'duo:-me 'dä:jeje C ]delati, da prehaja drugemu v uporabo]: 'ka: me pa dajati 210 dar 'da:jaš pe'cikal — 'se: se 'sä:ma k'riva! č \delati, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolagal: 'ka:ke 'co:mne sa 'ča:se da'ja:le! 2. dajati \delati, da kdo česa, kar je prej imel, nima več\: 'ka: nap're: 'dä:jam, pa 'neč 'ne:m ■ k'ra:ve na 'da:jaja m'le:ka, 'ta:k_()a be 'ma:gle, ča jax prase'lis 3. dajati a \delati, da prihaja kdo/kaj kam z določenim namenom]'. 'ča:se sa naz 'ta:kle m'la:de ža na 'šiydw()a'ja:le, 'duo:ns g're:da pa u 'šo:le b z nedoioč-nikom \delati, povzročati, da se s kom/čim kaj dogaja]: za'kä: sta se 'ke: 'de: na'e:nkrtj()a:g 'duo:bra — 'to: 'da:ja čla've:ka 'mis'lt 4. d. za kaj plačevati kaj: 'kak ja 'da:jo za pe'jä:-ča! 5. a dajati \ustvavjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti]: 'kuo:za 'da:ja ča'die:le 'mie:n' m'le:ka b {povzročati, da kdo kaj dobi, ima\: pa'tuxa ma 'da:jaja 'duo:me 6. z oslabljenim pomenom dajati \izraža dejanje, kot ga določa samostalnik]: 'dö:xter ja 'xö:de e'ne:cija 'da:jat ■ dra'muo:ta ga 'dä:ja (dremlje se mu) 7. dajati \delati, da prihaja kaj na določeno mesto\: 'ka: nap're: 'da:jam ('da:rve) na 'va:gan' 8. popuščati \prenehavati opravljati delo, ki kaj povezuje]: 'to:ku srn s 'kija pa z d'ruge se'ke:ra — šale čas 'ca:jt 'puo: ja za'če:la 'dä:jat 9. daje koga boleti koga {povzročati bolečine\: k'riž ga 'dä:ja ■ 'nä:xat me 'da:ja ■ ba'le:zan me ja 'tie:3 g'liy da'jä:la ■ brezos. u 'rame me s'pe:d„'()ä:ja • star., redk. dajati kaj nazaj vračati kaj: tiz'd' g'na:r me ža pa d've: 'le:te na'za:j 'da:ja (g =*> vračevati) • redk. dajati koga v nič omalovaževati koga, podcenjevati koga: 'de:da ja "ä:na u 'neš 'da:jo (H deVati koga v nič) | 3 k 3a devati 0 + dajle ► 'de:le prisl. <> zdaj, zdajle: 'de:le ga bo ust're:lu ■ 'de:le se ža 'je:sen 'puo: 'za:čne ■ 'de:le 'puo: (čez nekaj časa) ma pa š'la: |0 =« daj prisi. [L] 0 daleč <=:> deleč dalj ■=!> DELJI prisl. dalja ipd. ^ DELJA ipd. dalje =0 DELJI prisl. daljnogled =j> rešpetlin daljnoviden ► dalna'vidn -dna -a (in 'da:-; in -lnO") prid. (rod. ed. m. sp. -'vid'nega) daljnoviden \ki dobro vidi oddaljene predmete]: 'ti se dalno'vidn, jas pa kratko'vidna | B + daljnovod ► dalno'vo:t -da (in 'da:-) m <> daljnovod \za prenos električne energije]: dalno'vo:d g're: 'tam č're:s | B SSKJ, SP 1962 daljši cO DELJI prid. dalmatinec ► dalma'tinc -a m (im. mn. -'tin'ce) nekdaj krošnjar \prenašalec in prodajalec drobnih predmetov]: tis'te dalma'tin'ce sa 'ča:se pa 'xišax pra'dä:jale 'ka:mančke za fara'ca:jk pa cakr'lin pa 'ta:ka | B SSKJ, SP 1962 # dama |igralna karta| ■=!> baba dan ► 'da :n — m (v rabi samo im. ed.J sicer =0 DEN> polcit. • dober dan dober dan \izraža pozdrav ob srečanju podnevi\: dobr (= redk. 'do:bar = redk. dour = redk. dor = redk. br) 'da:n ■ {A} dobr 'da:n. {B} dobr 'da:n 'bo:g'da:j. (g bogdaj) • dan žena dan žena \praznik 8. marca\: a se 'ma:me 'ke: 'kup'u za 'da:n že'na:? • čustv. to je šele dober dan to je komaj začetek: 'ja:, 'temelja za 'xiša 'ma.:ta ska'pa:ne, sama 'to: ja šale dobar 'da:n — ša na 've:ta, 'kä: u'sa jax ša 'ča:ka | =0 den, ZA DNE B + današnji ■=;> donšen dandanes ■=* donestaden danes ipd. ■=> dones ipd. danica =0 zjutrišnja zvezda daniti se ► da'nit se 3. os. ed. -'ni se nd. (—; — — da'nila se) brezos. dani se \noč prehaja v dan\: da'nila se 'ja:, sa ša 'ka: f rč:škale — "puo: ja 'za:čo pa 'die:š 'pä:dat I B + danka ■=& črevo; =* sončna klobasa dar [Tominšek 1903: 14: im. mn. »Besede, kakor darovb, dihovb so nastale po vplivu cerkvenega jezika.«; 12: rod. ed. »säd-b, strahl. [. . .] dan [. . .] (nom. pa strah, sad . . ., nasprotno kakor: bSk : bika).«; 16: tož. mn. »darb«; Y]: or. mn. »darb«] darilo 211 dati darilo ► da'rila -a s dati, ofrati dasa ► 'da ISa ~a m živ. {v rabi predvsem im. ed.) poud., nov. vpliven, mogočen človek: "to:ni ja pa 're:z 'daisa ■ bas 'vid'o, g'do: ja 'däisa | Q 0 daska ► 'daiska -s'ke ž <) polcit. • sleng. do daske temeljito, popolnoma, povsem: da 'da:s'ke ga ja pra'to:ku ■ da 'da:s'ke se ja na'zairu (H =!> poor-gni) | B 0 dati1 ► 'da:t 'dä:m d. <'de: -te; 'da:u \ 'da:la -a (r predvsem Bo, drugod redk. da:-)) 1. d. kaj dati kaj a [napraviti, da preide k drugemu]: g'nä:r sa ma 'duo:me 'daile ■ 'de: me g'nä:r za u sta'cuna ■ 'de:te 'pč:ba 'ke: za 'je:st ■ a se 'da:u 'pasa ža 'ke: 'jas'te 'duo:ns? ■ za 'kö:k pa 'da:š {prodaš) 'a:uto? ■ 'de: dek'le:t'ka 'amt'ka na'zaij {vrni deklici avtomobilček)! b \podariti, pokloniti]: 'kä: sa te pa 'da:le za 'go:t? C \napraviti, da preide drugemu v uporabo]: 'de: me st'rag, da se u'be:sem č \napraviti, da lahko kdo kaj dela, s čim razpolaga]: 'kä:ka j'me: sa ma 'da:le! "e:ris! -a sa te 'da:le 'ca:jgnes? ■ 'ka:ke rac'ne:ja te ja pa 'dam {predpisal, dal) 'dö:xter? 2. dati ]napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več]: certife'kä:te srna ža 'da:le, jax 'ne:m:a 'vie:č 3. dati a s širokim pomenskim obsegom ]napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom]: cap'ro: 'nisma 'duo:s't' 'me:le, pa 'šo:lacw()ma ga 'pa: 'da:le ■ g'nä:r ja 'da:u u 'bä:nka b z nedoiočni-kom \napraviti, povzročiti, da se s kom kaj zgodi]: ub'le:ka srn se 'da:la 'de:Iat ■ 'de: se ust'ract ■ a se 'da:u 'co:te p'ra:t? 4. d. za kaj plačati za kaj: 'köik se pa 'da:u za klen'ča:unca? ■ "sam'läike sa 'da:le za d've: 'ma:ša 5. o o • a d. komu kaj dati komu kaj {povzročiti, da kdo kaj dobi, ima]: za'nec 'co:lenga nam 'däija ■ d'vo:jka me ja 'da:la b ]z združitvijo postati nova celota]: 'kö:g 'da: 'to: u'sa u'kupe? 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom d. kaj dati [izraža dejanje, kot ga določa samostalnik]: e'ne:kcija pa ■štr'be:nk'le 'ža 'ta:gj()a:rda 'da: • p'ruo:šne srn 'da:u, za d'ruk 'šixt ■ ne t'ri 'šuse ja 'da:u {kake trikrat je ustrelil; H =o ustreliti) 7. a d. kaj kam dati kaj kam {napraviti, da pride na določeno mesto]: sa'Iä:ta srn 'da:uw() 'kö:rpca ■ 'de: se 'ruo:ka prad 'us'te ■ 'de: 'kuoiž 'guo:r {oprtaj si koš) • 'de: 'kuo:ž 'duo:l {snemi koš s hrbta) • star. d'ruge x'Za:ča 'de: 'guo: {obleci; H ■=> obleči) b premakniti se ]spremeniti položaj s potegom, sunkom, udarcem]: 'to:ku srn, pa 'ni 'ko: 'neš 'da:u ■ a ja 'ke: 'da:la? • 'žix t'ri d'ni g're:, pa 'na:wbo 'va:da 'neš 'da:la {pa se ne bo voda nič dvignila) 8. nav. z nikalnico dati {napraviti, da se kaj more goditi]: 'neč se ma 'ni 'da:la dapa've:dat ■ 'neč se na 'da: dapa've:dat 9. nizk., za ženske d. komu imeti spolne odnose s kom: _c've:ta ja u'sä:kma 'da:Ia, pa 'rä:da ■ a ma 'ni 'va:tla 'da:t a 'kä:? 10. čustv. d. (kaj) na koga ceniti koga [prisojati komu vrednote]: ča 'dä:ja lede 'ke: na 'sie:be, na 'de:laja 'tä:kex ra'ci ■ 'neč na 'dä:m 'na:nga 11. v medmetni rabi, v zvezi z bog izraža najboljšo željo: 'bo:k ma 'de: ne'be:se! ■ 'bo:k te 'ne: 'da: zd'ra:uja! ♦ grad. =* dati v špago • =o bog vama daj dosti otrok pa malo nadlog • =* dati čemu bage • dati kaj (bolj) T na glas (r : na tiho) zavrteti gumb (pri tehnični napravi) na glasno: 'de:te tele-'vizeja 'bal na g'Ia:s ■ 'de: 'na 'ra:dejo 'bal na 'tixa • =* dati komu eno (ta) za bučo • dati kaj narazen 1. razstaviti kaj ]dati na sestavne dele]: 'ura ja 'da:u na'rä:zan (§ =* razstaviti) 2. razrezati zaklano žival na kose: pra'šiča srna 'ža 'da:le na'ra:zan • =* dati ga na zob • =o dati gmah • =* dati komu gmah • star. dati kaj hkraju pospraviti kaj: 'de: pe'cikl xk'rä:ja (H co dati vkraj) • star. dati nazaj kaj dati 212 debata vvniti kaj: 'de: 'pö:ba jg'rica na'za:j ([=] =* vrniti) • =o dati obrt nazaj • otr. dati komu papa ob slovesu pomahati z roko: 'de: st'rica 'pa:'pa: • =o dati komu pepra • =fr dati pošto • dati komu prav soglašati s kom: 'se: te 'dä:m p'ro -'duo:me 'ne: 'bo: • =i> dati koga s šihta • =* dati koga v cajtenge • =o dati komu vetra • dati kaj vkraj pospraviti kaj: a be se 'da:u 'co:te uk'ra:j? ■ 'de: se 'če:ule uk'ra:j (H dati hkraju) • ■=i> dati za mašo • dati komu kaj \ (za) povrni (r = redk., star. za cu) dodati, primakniti: a (za) pa'va:rhe te 'niša pa 'neš 'da:le? ■ ča p'ra:šakw'()upeš, te 'dä:ja p'Ia:s'tična 'ura za 'cu ■ a baž 'da:u 'ke: za 'cu? • ■={> glavo dam vkraj, če ...» ■=*> ne vem, kam naj dam koga (=* vedeti) • nič ne dati na kaj ne posvečati nikakršne pozornosti čemu: 'neč na 'dä:m na 'to:, 'kä gva'rija • =* ni dalo komu gmaha • =* še štime ne dati od sebe | ■=!> bogdaj, bohnedaj, črez DATI, DAJ medm., SKOZ DATI | k 3a DETI ► dati se ► 'da:t se 'dä:m se d. (=* dati) dati se 1. z nedoiočnikom \izraža a osebkovo dopustitev, dovolitev, da se z njim kaj zgodi\: \ 'nie: se 'da:t (r = na 'de: se) 'mo:tet ■ 'nie: se jam 'ka: 'ta:g 'da:t b možnost, da se z osebkom kaj zgodi\: a se 'va:kna 'da: 'za:prt? ■ brezos. 'neč se na 'da: na'rie:s't ■ te 'župe se na 'da: 'ja:st 2. s smiselnim osebkom v dajainiku \izraža pripravljenost koga za kako dejanje\: na 'da: se ma 'xuo:s't' u 'šo:la 3. v prisiovni rabi kolikor se da \izraza zelo visoko stopnjo]: sm 'xitela, 'kö:kr se ja 'da:£a | @ k la ■* pustiti se; k 2 =!> ljubiti se B + ► dan ► 'dä:n -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -nga in -nega, daj. ed. m. sp. -n'ma in -nema) dan |< dati\: 'dä:nex ra'ci se na s'me: na'za:jw':a:mat • =o kar je dano, je v zemljo zakopano | B SSKJ, SP 1962 dati2 ► — 3. os. ed. 'da: d. <) polcit. • =* ČIČ ne da nič I O + datum ► 'dä:tum -a (in -ta-) m <) datum: 'dä:tam ša na'pisa ■ {A} 'ke:r 'dä:tum {dan v mesecu) ja pa 'duo:ns? {B} de've:tnd'va:jz'd'ga s'ma. | B SSKJ, SP 1962 davčen ► 'da:učan -čna -a prid. () davčen: 'da:učna up'rä:va | B + davek ► 'da:uk -a m <) davek \dajatev\: za 'tista 'zi:mle 'mi 'da:uk pla'cujama ■ 'kö:k se pa 'ti 'duo:b'u 'da:uka za p'ia:čat? I B + daven ► 'da :Un -Una -a prid. (rod. ed. m. sp. -nega) daven: 'to: ja b'Ia pradw'()a:u-nema 'ca:jta | =0 davno B + ► davno ► 'da:una povdk. () davno \pred dolgim časom\: na s'po:nem se 'duo:bra — ja ža 'da:una 'te:ga | prisi. =* kdaj že B- + daVI ► dä:ve prisl. () star., za označevanje dejanja v preteklosti daneS ZJUtraj: 'dä:ve ja "xa:ns 'pa:ršu ža za'ca:jta me 'vo:šat | 0 =0 dones zjutraj B + davica ■=> škrlatinka daviti ► 'dä:vet -em nd. (mn. 'da:uma itd.; 'da:ve (in 'da:u) 'da:ute; 'dä:v'u 'da:uia -a) d. koga/kaj daviti koga/kaj a \s stiskanjem grla oteževati, onemogočati dihanje]: 'dä:v'u ja 'ja: ■ brezos.: 'ka: 'da:uta me 'ja: ■ 'ma:čka na 'na:j-p're: 'da:ula, 'puo: ja pa čas t'ri d'ni pa k're:pnia b \moriti s stiskanjem grla\: de'xur ja 'kura 'dä:v'u | H >=& DUŠITI B + »- daviti se ► 'dä:vet se -em se nd. <=* daviti) daviti se \težko požirati, kar je obtičalo v grlu\: k'rä:va se 'dä:ve, ča 'ja:pka pa'žie:ra ■ brezos. 'a:te sa se za'če:le 'da:vet, ka jam ja 'ko:st u 'ga:ria us'ta:la | B SSKJ, Plet. davkarija ► dauka'rija -a ž pa konec) • =i> pa konec debate • čustv. začeti (= redk. vžgati) debato začeti se pogovarjati med seboj: debata 213 dečko 'naijp'rei sa se na'mäila za 'sieibe 'dairžale, 'puoi sa pa 'ža de'bäita uz'gaile I 0 SSKJ, SP 1962 debel ► 'dleib'o \ de'beila -a (r m de- (in de-) T >) prid. (rod. ed. m. sp. \ de'beiuga in r de'beilega; rod. ed. ±. sP. [ de'beile; primernik 'bal 'dleib'o \ de'beila -3 star. debe'le: ~ ~ (in de-)) 1. debel a \ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsež-nost\: de'beila k'niga ■ 'zet ja 'dieib'o b \ki ima glede na dolžino razmeroma velik obseg, premer]: de'beila d'rieiva 2. z izrazom količine debel \ki izvaža veliko razsežnost med najbližjima nasprotnima ploskvama\: a 'maira 'bed b'laiga z'la de'beila? ■ 'bal 'dieib'o d'röid be 'nuco 3. debel a pri manjših okroglih stvareh \ki ima razmeroma velike razsežnosti\: de'beile bro'nice se pr'neisu b \ki sestoji iz razmeroma velikih enot\: 'dleib'o kram'peir C z izrazom količine \ki izraža razsežnosti]: 'toiča ja b'lai de'beila 'taik_()a 'jaijce 4. debel \ki ima na telesu veliko tolšče, mesa\: 'naiša ja u'saig 'dein debe'lei ■ 'k&iga de'beiuga pra'sica 'maita! 5. globok, nizek: 'dieib'o g'lais ja 'jam'o • =i> debela klobasa • =!> debel gnar | | k ^ bajsast, bunkast; k 5 globok, nizek 0 + [Tominšek 1903: 10: im. ed. »d^beu«; 10: rod. ed. »deb^lga«, »govore se namreč tudi oblike deb^lbga«] ► debelo ► de'beila (in de-; in de-) prisl. () z globokim, nizkim glasom ]< debel 5|: de'beila ja g'vairu | ■=*> na debelo § GLOBOKO, NIZKO 0 + debelina ► debe'lina -'line (in debe-; in -be-) ž <) debelina a {razsežnost med dvema ploskvama]: ta 'dieiska 'mäi d'vei debe'line b \razsežnost v premeru\: debe'lina d'rieiva | H debe- LOBA 0 + debeliti ► debe'lit -'lim (in debe- >; in -be- >) nd. (—; debe'liu -la -a, mn. -'lile itd.) debeliti: 'beiu k'ra^ ša pa'seibe debe'li | Q =o rediti 0 + ► debeliti se ► debe'lit se -'lim se (in debe-; in -be-) nd. <=* debeliti) debeliti se a: 'naiša se p'rieivec debe'li b: d'rieiva se pa'caisa debe'li | 0 k a ■=£ REDITI SE 0 + debeloba ► debe'luoiba -e (in de-; in debe-) ž () 1. nš debelost \lastnost debelega\: debe'luoiba pa 'reis 'ni 'neč 'leipega 2. redk. debelina a \razsežnost med dvema ploskvama]: 'tale 'mai 'dieiska 'peitnd'vaijz'd'wiebe'luoibe b ]razsežnost v premeru]: debe'luoiba 'tis'tele plata'nice ša z'meira | | k 2 =!> DEBELINA 0 0 debelost <=> debeloba debeluh ► debe'iux -a (in de-; in debe-) m živ. O slabš. zelo debel človek | 0 =£ BAJS 0 + debeluška ► debe'luska -e (in de-; in debe-) ± () ljubk. debelušna ženska: 'naiša 'dieikle ja debe'luska I 0 + deblo ► 'dieibla -a s (rod. mn. -bal) a deblo ]steblo dreves] b redk. držaj pri cvetnonedeljski butari: pr 'butara ja s'tieil a pa 'dieibla | g k b =o štelj 0 + december ► de'ceimbar -bra (in de-; in de'cei-) m () december: de'ceimbra (star., redk. 'meisnca) ža 'mairm 'bet 'feirtek | 0 + decembrski ► de'ceimbars'ke -ska -a (in de-; in de'cei-) prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) decembrski: g'daij pa de'ceim-brska 'pein'zija p'ride? | 0 SSKJ, SP 1962 deci ► 'deice ~ m () deciliter: d'väi 'deice 'vina sm s'peiu ■ 'dei me n' 'deice 'koinjaka • iti na dva deci iti popit manjšo količino alkoholne pijače: 'peit', g'reima na d'väi 'deice | 0 SSKJ, SP 1962 deci ► 'deice ~ ~ prid. () decilitrski: 'deice g'lais me 'dei ■ 'tafle g'lais ja 'deice, 'un'le pa d'vai'deice 10 0 deciliter ipd. =0 DECI m, prid. decimalen ► dece'mäilen (in -In) -lna -a (in -ci-) prid. () • =o decimalna vaga | 0 + deček ipd. =* pob ipd. [Tominšek 1903: 12: im. ed. »deČtk«] dečko ► 'deičko (star. -ka) -kota m živ. () čustv., redk. lep, postaven ali sposoben dečko 214 dekle moški: 'kä:k 'fe:zdj:e:čka sa b'le 'na:š 'a:te 'ča:s'! | E + ded =& star ate deda ► 'de:da -a m živ. (or. mn. star., redk. -d'me; or. dv. star., redk. -d'me) 1. a moški, navadno starejši: 'sä:me 'de:de sa b'le 'guo: b Poud. nočen, postaven sposoben moški: 'kä:g 'de:da ja 'be:u — pa ja g'lix 'ta:k 'ma:gu um're:t 2. (zakonski) mož: 'duoms^Om 'de:da p'ra:ula, 'ka: se ja nar'dlia ■ 'ke: se ja pa 'de:da 'na:šla? | 0 k la =i> moški m; k 2 =*• mož B SSKJ, SP 1962 dedec ► 'de:dac -c:a in 'die:c "die:c:a m živ. 0 1. redk. (zakonski) mož: ja b'la: pa na ne'de:le, g're:ta pa u'bä: z 'die:c:a s 'ce:rkve 2. Bo vtikač: 'bä:p-ca 'ma:m, 'de:c:a pr'nie:s' I B k 1 o mož; k 2 ■=!> vilice B SSKJ (SP 1962, Plet. *) dedek =o star ate dedič ► 'de:deč -a (in -di-) m živ. () nov. dedič: "ja:nez bo 'de:dič (r = za 'de:diča) | 0 ■=» jerb B + dedinja ► 'de:dene -e (in -di-) ž () nov. dedinja: ■'to:nčka ja 'de:dene (= ' za 'de:dene) I B SSKJ, SP 1962 dediščina ■=> jerbščina dedovati ► de'do:vat -'dujam (in de- >) d.+nd. (de'duj -te; de'do:vo -d'vä:la -a) nov. d. za (= po) kom dedovati po kom \dobiti premoženje po umrlem\: 's'ta:ne bo 'duo:me u'sa de'do:vo ■ za st'rica ja ded'vä:la | § =» jerbati B + dedovski ► 'de:dos'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) star. moški \< deda\ 1: 'to: sa 'de:doske ra'či | 0 =* moški prid. B SSKJ, SP 1962 # ► dedovsko ► 'de:doska prisi. () star. moško \< dedovski\: 'bal 'de:doska se 'nö:se | H o moško B 0 defekt ► de'fe:kt -a (in de-; in de'fe:-) m (im. mn. de'fe:kte) okvara na pnevmatiki: u "cie:le srn 'jam'o de'fe:kt | H GUMIDEFEKT B SSKJ, SP 1962 defekt ► de'fe:kt-------(in de-; m de'fe:-) prid. 0 nav. v prilastkovni rabi Okvarjen, poškodovan, defekten: de'fe:kt ka'lema 'ma: I 0 =* frderban B 0 defekten ► de'fe:ktn -tna -a (in de-; in -'fe:-) prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) okvarjen, poškodovan, defekten: 'de:sna 'ruo:ka 'mä: de'fe:ktna | |=] =* frderban B SSKJ, SP 1962 dehniti ► 'die:xan't' 'de:xnem d. <'die:xne (in -xan') -xan'te; 'die:xn'u 'de:xanla -a) dahniti \z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak\: 'die:xne u 'mane | B Plet. (+ dahniti) dejati =0 reči deka1 ► 'de:ka (m 'de:-) 'de:ke ž <> dekagram: pet'na:jzdw':e:k 'mo:ke 'ma:raž 'da:t I B SSKJ, SP 1962 deka2 ► 'de:ka (in 'de:-) 'de:ke t <> redk. (volnena) odeja: 'de:ka me 'de: | @ =!> dekna B 0 dekagram o deka1 dekati ► 'de:kat -am (in 'de:-) nd. ('de:ke itd.) odevati z odejo: 'se: ga 'ni t're:ba 'ta:g 'de:kat — ga 'lie:x ša zada'šiš | 0 =* odejati B 0 dekave ► 'de:ka've: -ja (in 'de:-) m živ. <) avtomobil nemške tovarne DKW: tiz'd'-ga 'de:ka've:ja ja 'puo: s'to:ku | 0 DEKAVEC B 0 dekavec ► 'de:koc -a (in 'de:-) m živ. 0 avtomobil nemške tovarne DKM: 'de:koca ja 'jam'o I 0 =* dekave B SSKJ dekelčke ► 'die:kalčke -a s živ. (mn. 'die:kalčke -o || -u m) ljubk. deklica, dekletce \drobna, majhna deklica\: 'ta:ka 'če:dna 'die:kalčke ja b'la! | 0 dekletek B 0 dekeljc ► 'de:kalc -a m () ies. lomilec \priprava\: 'de:kalc pr 'vabalča ja za 'to:, da k'line na za'die:rja u 'le:s | B'0 dekla ► 'de:kla -e ± (rod. mn. -kal) dekla: za 'de:kla be me u'ze:le ■ čustv. 'ja:s jam 'na^m za 'de:kla (ne bom jim stregla, pomagala) I B + [Tominšek 1903: 10: im. ed. »dSkla«; 10: rod. mn. »dSkl«] dekle ► 'die:kle \ dek'le:ta (r in de- [ >) s živ. (or. mn. star., redk. [ dek'le:t'me; (or. dv. star., redk. [ dek'le:t'me) 1. a dekle \dorasla mlada ženska\: tista 'die:kle bo pa za u'žie:n't' b Neporočena ženska sploh\: ''miklnova 'die:- dekle 215 delati kle 2. dekle a ]doraščajoča oseba ženskega spola\: pa na 'ne:mška 'die:kle ja 'tude b'Ia, ša 'tsuka, m'Ia:-da b \hči\: 'kuple 'sa — dek'le:ta 'mä:ja 'na:ša 'die:kle 'vaze ka e'lija 3. deklica \oseba ženskega spola do pubertete]: dek'le:t ja b'la u 'šo:le 'vie:č ka 'pö:bo 4. dekle \ženska oseba v ljubezenskem odnosu do fanta\: ■f ra:nček 'mä: pa dek'le:ta • šalj., za fante biti v dekletih iskati, izbirati si dekle, biti na ljubezenskem zmenku: u dek'le:tex se 'be:u, a'nie:? (Q biti V BABAH) • šalj., za fante iti V dekleta iti si iskat, izbirat dekle, iti na ljubezenski zmenek: 'kak se se z'rixto! a g're:š u dek'le:te? (H iti v babe) I (K) Kr, Bo otr. Zbadljivka, namenjena dekletom: dek'le:te tram-'pe:te sa s 'cukra na're:te. {**> pob) 0 + [Tominšek 1903: 23: im. ed. »deckle*«; 23: rod. ed. »de'kl^ta« dekletce => dekelčke dekletek ► - dek'le:t'ka (m de-) m živ. () ljubk., redk. deklica, dekletce ]drobna, majhna deklica\: 'kä:ga 'če:d'nega dek'le:t'ka 'mä:ja! | H =^> dekelčke Q 0 deklica <=> dekle dekliščina ■=* slova dekna ► 'de:kna (in 'de:-) 'de:kne tudi 'de:kne -e ž <) (volnena) odeja: z 'de:kne me pak'ri ■ 'de:kne ja 'nuo:va | H DEKA, KOC 0 0 del =o konec, tal [Tominšek 1903: 16: mest. mn. »delbh (pars)«] delati ► 'de:lat (in 'de:-; in 'de:-) \ 'de:lam ([ in de:- >) nd. <'de:le -te (in 'de-); 'de:lo (in 'de:-; in 'de:-) \ 'de:lala -a (in 'de:-)> 1. delati a \zavestno uporabljati telesno ali duševno energijo za pridobivanje dobrin]: ud 'jutra da ve'če:ra (= m'ra:ka) 'de:lam, pa 'ne:m 'neš za pa'kä:zat ■ 'ä:te ja na ma'sine 'de:lo s'kuo: d'va:js't' 'le:t b star., s prislovom \opravljati delo na določenem področju\: a 'tö:j 'a:te ša 'ke: 'tišler-ska 'de:la (mizari)! ■ pa 'sixta ja ša 'šo:šterska 'de:lo {čevljaril) C nov., nav. s prislovom {izpolnjevati, opravljati kako nalogo]: d'rustva na 'de:la 'ta:k,_,()a be 'ma:gla ■ 'a:uto 'fa:jn 'de:la {deluje) 2. delati \opravljati delo na kakem področju celotnega proizvajalnega procesa kot vir zaslužka]: 'ča:se sam u fab'rike 'de:lala ■ (pa) 'ce:le d'ne:ve 'de:la, ka 'mä: 'šixtw'()a:k 3. s širokim pomenskim obsegom a d. kaj delati kaj \z delom omogočati nastajanje česa]: "milan 'de:Ia f" ro:nta za ža'lo:ce ■ 'xiša 'de:lata {gradita) ■ g'da:j bada pa 'ce:sta 'de:lale? ■ 'tie:ta me 'de:la {kroji in šiva) 'kikle ■ a 'riža 'de:Iaš {rišeš črte)? b d. kaj proizvajati kaj, izdelovati kaj: u ■|e:lk'ro:ja 'de:laja x'la:ča ■ 'mar'tina 'de:la 'tö:rta C d. iz česa pridobivati iz česa, napravlja-ti iz česa: ma'linoca na 'mo:raž z^':uo:ca 'de:lat 4. a delati opravljati, izvrševati kako delo ali dejavnost sploh]: 'ka: pa 'pö:bag 'de:la? a Se jg ]?a:? b z oslabljenim pomenom, z gla-golskim samostalnikom delati ]izraša dejanje, kot ga določa samostalnik]: g'da:j bašJ()o: pa js'pi.3w()a 'a:uto 'de:2at? ■ srn ja 're:ku — »'nie: k're:ga 'de:lat« {ne povzročaj prepira) C povzročati: ta 'muz§ka me 'de:la 'žiučnega 5. delati ]biti dejavno udeležen pri nastajanju česa]: va'lu-xer 'de:la š'ko:da na 'nive ■ 'ja:pka 'de:la 'se:nca b ]dajati čemu kako lastnost, značilnost]: 'ča:rna ub'le:ka te 'ta:k sta'rikava 'de:la 6. a s širokim pomenskim obsegom delati \biti v delovnem stanju]: a ma'sina 'de: 'de:Ia? ■ k'da:j pa 'de:laja na 'o:pčine? b delovati, učinkovati: st'rup ja 'za:čo 'de:Iat 7. s prislovom d. s kom/čim delati s kom/čim \kazati do česa določen odnos, ki se izraža predvsem v dejanjih]: 'ga:rda ja 'de:lo z 'ne:, ma ja pa uš'Ia: ■ 'nie: 'ta:gj:a:rda s 'kä:pe 'de:lat ♦ ies. =o delati les ♦ ies. =o les dela • •=& delati dežeka • =o delati komu društnjo • =o delati figure • =o delati galamo • =o delati grivenge zarad česa • <=$ delati hudiča • =o delati hudiča zarad česa • =& delati ko črna živina • ■=*> delati si norca iz koga delati 216 delegat • =o delati s kom kot s coto • ■=*> delati v petek in svetek | => ban- TRATI, FRMERATI, MEČKATI, RABOTITI, ZIDATI B + [Tominšek 1903: 10: del. na -1 ž. sp. ed. »delala«] ► delati se ► 'deilat (in 'de:-; in 'de:-) se T 'deilam se (r in de:- >) nd. <=o delati) delati se 1. \biti v stanju nastajanja]: pa 'ruoike se me k'rais'te 'deilaja ■ na 'vaiknex se (le'deme) 'roiža 'deilaja ■ ča rj'bie:dn u 'xiša na ž'vi, se s'köida 'deila {nastaja škoda) • 'dem se 'deila (dani se) ■ m'ra:k se 'deila (mrači se) ■ 'tieima (= zastar. 'vatemna) se 'deila (temni se) 2. [kazati določeno stanje ali lastnost, ki v resnici ne obstaja]: ba'len (= ba'leinga) se 'deila, pa 'ni « 'kä: se 'deilaš 'vaižnega! ■ na 'mo:raš se 'deilat, ka da 'ni 'neč ■ 'kak se prox 'maime 'leib 'deila (dela se boljši, kot je) • ■=* črno se mi je delalo (pred očmi) (■=!> črno s) • =o delati se neumnega (=o neumen) • =!> ne se delati bolj neumnega, ko si (=o neumen) • ■=> toliko je česa, da se gnoj dela (iz njega) I B + delavec ► de'laiuc -a (in de-) tudi 'deiloc ~£L m živ. <) delavec \kdor opravlja kako fizično delo\: 'aite sa b'le 'goiz'd'ne de'laiuc ■ pri'väit'ne de'laiu-ce ■ sma 'deiloce u'sa svine'rija 'van sp'raiule ■ de'laiuco ja 'jam'o 'duois't', ma ja pa 'faijn s'Ia I B + delaven ► 'deilon -a "3 prid. (rod. ed. m. sp. -nga in -nega, daj. ed. m. sp. -n'ma in -nema) 1. redk. delaven \ki rad dela\: 'kak ja 'deilona! 2. < delavnik \dan, ko se dela\: 'deilona sa'bö:ta ■ a ja ta sa'böita 'deilona (ali se v tovarni v söboto delaY? | 5 k 1 => priden B + delavka ► de'laiuka -e (in de-) m 'deilo-ka -e ž () delavka 1. \šenska, ki opravlja kako fizično delo\: na'väidna de'laiuka u ''eilk'roija 'ja: 2. delavka [spolno nerazvita samica pri čebelah]: de'laiuke za ma'tica skr'bija | B + delavnica ► de'laiunca -e (in de-) ž <) delavnica \prostor\: 'to:le u de'laiunca 'nieis' | g + delavničen ► 'deilončan ~Cna ~9 prid. \rod. ed. m. sp. -čnega) delavniški: 'deilončna ub'leika 'de: 'guoi ■ a baš 'ka: 'deilon-čan (delavnično oblečen) 'duoins, ka ja ne'deile? I B SSKJ * ► delavnično ► 'deilončna prisi. <) delavniško: 'deilončna ja 'be:uw()b'lei-čan | B 0 delavnik ► de'laiunek -a (in de-; in -ni-), in 'deilonek -nka m (im. mn. -neke (in -ni-) in 'deilonke) delavnik ]dan, ko se dela\: a üb de'laiynekex 'tat' 'aiuto-'bus na 'vaze? • u 'deilonke*/ ga n'köi na da'biz 'duoime | B + delavniški o delavničen delavski ► de'laius'ke -ska -a (in de-) tudi 'deilOS'ke -Ska -a prid. (rod. ed. m. sp. de'laius'kega (in de-) tudi 'deilo-s'kega) delavski: de'laius'ke 'amto'bus (H =* delavski m) • u 'de:los'kema s'vieita sm 'beiu, me pa 'nisa 'muoigle s 'sixta 'da:t I B + ►- delavski ► de'laius'ke -kega (in de-) tudi 'deilos'ke -kega m <) delavski avtobus: z de'laius'kema bo 'pairšu | H delavski avtobus B 0 delček ■=& konček delec -=o konec deleč ► 'dieileč prisi. (primernik =0 DELJl) 1. daleč ]izraža (veliko) razdaljo]: 'taij_ia b'la pa 'jama 'ura 'dieileč za 'jat ■ te s'peigle sa za na b'liza, 'unele pa za na 'dieileč ■ a ja da "re'naite ša 'dieileč ud 'väij? ■ p'reidn se bo s'pom'o, da 'ne:ma pe'ciklna, bm 'ja:ž^()a 'dieileč ■ a 'taig 'dieileč ja 'duoime? 2. daleč \izraža veliko časovno oddaljenost]: 'ei, da 'veilke 'nuoiča ja ša 'dieileč 3. poud., s presež-nikom izraža veliko mero: 'dieileč 'naij-'leipša ja pa 'duoime | H k 3 absolutno B 0 (+ daleč) delegacija ► dele'gaiceja -a (in de-; in dele-; in -ci-) ± (rod. mn. -ci) delegacija: "'eido ja 'beiu z'raiuna u dele'gaiceja • čustv., za ljudi cela delegacija česa veliko česa: ut'ruoice sa b'le 'tale - 'ceila dele'gäicija jax ja 'pairšla I B SSKJ, SP 1962 delegat ► dele'gäit -a (in de-; in dele-) delegat 217 den m živ. O delegat: na kong're:s ja 'so:, ja dele'gäit I E SSKJ, SP 1962 delež => tal deležen ► de'le IZ0I1 "ZI1Q, ~9 povdk. \rod. ed. m. sp. -žnega) čustv., redk. biti deležen česa dobiti kaj: a s'te b'le 'ke: k'rä:-pu de'le:žne? I [Q + delišes ► 'de:le'še:s -a (in -li-; in -'še:-) m (im. mn. -'še:se) delišes ]jabolko]: z'la:te 'de:le'še:s | Q SSKJ deliti ► de'lit -'lim (in de- >) nd. <'de:le (in 'de:l) -lte; 'de:lu in de'liu de'lila -a, mn. -'lile itd.) 1. deliti ]napravlja-ti dele\: de'lit na d'va:jna 2. d. kaj deliti kaj \od večje količine dajati po delih\: 'ma:ma sa de'lile 'cukar 3. d. (si) kaj s kom deliti kaj s kom \imeti kaj skupaj s kom\: 'suo:ba sma se pa z "da'nerta de'lila 4. d. komu kaj deliti komu kaj \dajati komu kaj od svoje-ga\: u'sa sma se de'lila | § k 1—2 =!> TALATI J] + delj =0 DELJI prisl. delja ► 'de:le -e ž <) • star., redk. tako (: kako) deljo tako daleč: 'kä: 'mis'les 'ti, da sa ta'guo: 'ta:ka 'de:le u 'laft 'vid'le, sa pa 'va:rgle 'duo: nex 'pä:r 'bo:mp. u'sa ja b'la 'mairtva 'in'de, u'sa 'ma:rtva, 'ja:s pa 'žiu ša 'va:sto. ■ ča sma 'de: 'de: "lie:xka 'xö:d'le 'tä:ka 'de:le telefo'ne:rat, ša ma pa 'de: | =0 deljava |L] 0 (+ dalja) deljava ► de'la:va -e ž <> redk. 1. daljava \kraj, prostor, ki je daleč\: z de'lä:ve se ja 'cula gr'mieme 2. razdalja \dolšina med dvema točkama]: pa'mi-s'le, 'kä:ka de'lä:va ja b'la: 'to:! | ■=!> delja B 0 (+ daljava) delji ► 'de:le ~ ~ tudi -e -e prid. (rod. ed. m. sp. — tudi -lega) primernik daljši 1. |< dolg\: 'tatale 'la:ta ja 'de:le ka 'unale ■ 'de:le s'pä:ga u'zie:m' ■ 'kikle be se 'ma:gla pa 'de:le na'rie:s't' ■ 'na:r'de:le 'de:n ja pa pan'de:lek 2. \ki traja večje, nedoločeno časovno öbdöbje\: na 'de:le 'fura se pa s tema 'a:uta na 'upam 'jat • =*> biti širji ko delji | 0 deljši 0 0 (Plet. dalji) delji ► 'die:l (tudi 'die:le) prisi. <) dalj 1. \izraža večjo razddljo\: 'man'J()ie:se 'die:l ka 'tie:be ■ g'do: bo 'die:l s'kuo:ču? ■ 'na:j'die:l ja pa "zag'žie:no ■f ra:nček pr'le:zu 2. \izraža daljše trajanje]: 'una se 'vaze ša pa 'ne:ke 'die:l 'ka 'ja:s ■ ža 'die:l 'ca:jta ga 'ni b'la ■ sma b'la: 'tam 'die:l ka ne 'ke:dn ■ se pa ža 'die:l ka 'pe:t 'le:t paz'nä:ma 3. dalje ]izvaža premikanje od določenega mesta]: 'kuo:n'w'()i 'mö:gu 'die:le 'jat i ^ da se nič delji ne reče (=o reči) I H k 3 =* NAPREJ 0 0 deljni ► 'de:lne -a -a prid. leto 10 Plet. [Tominšek 1903: 22: ed.: »„dSn" (nom. in acc.) [. . .] Gen. je samo „dne", za dat. le „dnev-b"; loc. ni ednak dat. kakor drugod cesto, ampak se glasi dnevb (p-b dnevb), torej z -b; instr. dnem poleg dnevom »Plur. nom.: dnevb, gen. dni, dar. dnem in dnevom, acc: dni, loc: dneh poleg dnevbh, instr. dnemb, dnevb, dnevmb (vse tri oblike je rabila ena in ista oseba; dnevmb posebno v zvezi s kakim pridevnikom ali števnikom, ki s s svojim -mi v instr. menda provzročuje tudi pri dnevmb končni -mi.).«; dv.: »Dual. nom. acc: dni, gen.: dni, dat., loc, instr. kakor v množini.«] denar ipd. =£► gnar ipd. denarnica ■=& prtošeljc derekt ► de'reikt (in de-; in de'rei-) prlsl. () neposredno, naravnost: 'pas ja de'reikt u 'koiča 'lieit'o ■ de'reikcw()a se paz'naile ■ poud. de'reig3w()aje'baiva 'mei I H naravnost |L| 0 (SSKJ direkt) derekten ► de'reiktn l -tna -a (in de-; in de'rei-; \ star., redk. -kn- >) prid. (rod. ed. m. sp. " rei kt'nega) direkten, neposreden: a ja 'toi de'reiktna p'roiga a ja t'reiba pras'toipet? | |Q 0 (SSKJ, SP 1962 direkten) + derektno ► de'reiktna (in de-; in de'rei-; star., redk. -kn-) prisl. (> direktno, neposredno, naravnost: 'jais^im^ia pa 'kai de'reiktna 'reiku, da ja 'vaisu, ka pas'ti, da ga ut'ruoice 'ridaja | H naravnost, z derektno (=0 derektna) 0 0 (SSKJ, SP 1962 direktno) »■ derektna ► de'reiktna (in de-; in de'rei-) de'reikt'ne (in de-; star., redk. -kn-) ž () • z derektno naravnost: z de'reikt'ne ja 'šoi da'mo: (0 ■=* derektno) 10 0 derektor ► de'reiktor -ja (in de-; in de'rei-) m živ. () direktor \vodja\: 'tieič ja 'beiu "säirb \ za de'reiktorja (r = de'reiktor) | B 0 (+ direktor) derektorica ► de'reiktorca -e (in de-; in de'rei-) ± <) direktorica: u "eilk'roija 'maija pa de'reiktorca 'dei | |L] 0 (SSKJ, SP 1962 direktorica) derektorski ► de'reiktors'ke -ska -a (in de-; in de'rei") prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) direktorski: p'roi de'reiktor-ska p'läica 'mäis, 'veiš | B 0 (SSKJ, SP 1962 direktorski) dereza =* kampižar desen ► de ISan "Sna -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'nega) desni a \ki je na nasprotni strani telesa kot srce\: 'deisna 'nuoi-ga ■ 'deisna 'ruoika (@ desnica) b \ki je v odnosu do človeka na taki strani\: te 'deis'ne b'lait'nek 'mäi s'toican ■ te 'zoikan ja 'deisan ■ pa 'deis'ne st'rame desen 219 desnica ja pe'läila (H desna) • o na desno roko I 0 0 (+ desni) +■ desna ► 'deisna -s'ne ž <) • na desno na desno \izvaža desno stran]: na 'deisna 'jade • po desni po desni ]izraža desno stran]: pa 'deis'ne se 'vaize • z desne z desne \izvaža desno stran]: z 'deis'ne ja pr'pieil'o | =* desno B SSKJ ►• desno ► 'deisna prisi. <) desno: 'deisna se 'dairža ■ 'deisna pag'leide | =* desna E SSKJ deset1 ► de'seit -'sieitex (in de-) giav. štev. <> deset {izvaža število] a v samo-stainiški rabi: d'veikrt 'peit ja de'seit ■ 'ura ja ('puoiia) de'seit ■ üb de'sieitex ve'ceir (: 'zutre) • u 'puoiia de'sieitex b v prllastkovnl rabi: de'seit 'pairstO • U tis'te 'xisa sta 'živela z de'sieitem ut'ruoikam ■ z de'sieitem^iel'jömam se na 'möiras 'kei 'duois't' pa'mäigat | ■=!> deset2 B + [Tominšek 1903: 25: »des^t«] deset2 ► de'seit ~ (in de-) giav. štev. 0 deset \izvaža številko] a: na'pisa de'seit b z de'seitjiaiuzndjiinerjam pa na 'möiras u'koile 'xuois't' | =:> deset1 H k a =!> desetka B + desetar ► dese'täir -ja (in de-; in dese-) m živ. 0 desetar ]čin ali nosilec tega čina]: 'naiš ja 'beiu T za dese'täirja ([ = dese'täir) ■ dese'täir ja g'räito | B SSKJ, SP 1962 desetbrzinec ► de'seidbar'zinc -a (in de-) m živ. (im. mn. -'zin'ce) Icolo z desetimi prestavami: de'seidbar'zinca ja 'duoib'u | B 0 desetdinerščak ► de'seid'iinersak -a (in de-; in -'sei'di-; in -ne-) m živ. () nekdaj a bankovec v vrednosti deset dinarjev: 'tiz'd'gale de'seid'iinersaka me 'deite b kovanec v vrednosti deset dinarjev ali deset par: z de'seid'iinersaka be se pa 'daila uc'raiufat | 0 k b =0 kovač B 0 (Bunc 1940: 66 desetdinaršek) desetekrati ► de'seitek'räit' (in de-) prisi. <) star. desetič: te de'seitek'räit' me ja 'puoi g'räitala | § =o desetič B 0 deseti ► de'seite -a -a (in de-; nov. -'siei-) vrstil, štev. (rod. ed. m. sp. -tega in -d'ga, daj. ed. m. sp. -tema in -t'ma) deseti: 'duoins ja de'seite ap'ril ■ da de'seid'ga u 'meisnca ja ra'cun za p'Iäicat ■ u'säiga tega de'seitega sa zb'raile ■ pr de'seite 'maiša (pri maši z začetkom ob desetih ali pol enajstih) srn b'lai | B + desetica |igralna karta| =0 cener; |šte-vilka| ■=> desetka desetič ► de'seitec (in de-; nov. -'siei-; in -ti-) prisi. 0 desetič: de'seitec srn ža 'tale I H desetekrati B + desetka ► de'seitka (Bo -t'k-) -t'ke (in de-) ž 0 1. številka deset: 'na, na'pisa deseitka ■ pr'nieise ne u'loiske — de'seit'ka (označene s številko deset) 2. nov. desetica ]igralna karta]: 'maiža z de'seitke | | k 1 deset2; k 2 =» cener B + [Plet.: »desgtka, /. [. . .] 3) das Zehnkreuzerstück, Savinska dol.«\ desetkrat ► de'seitkrat (in de-; in -kart) prisi. () desetkrat \izraža deset ponovitev]: de'seitkrat 'vieič 'vaide be 'maigu 'dait x skra'piva, 'taik ja pa u'sa paz'gaiu, ka ja b'la pra'muoicna ■ de'seitkrt sm pa 'ža b'lai 'tam, Ca 'niei 'vieičkrt | B + desetparščak ► de'seit'päirsak -a (in de-) m živ. \) nekdaj kovanec v vrednosti deset par: nega de'seit'päirsaka 'nucam | H =* kovač B 0 (Bunc 1940: 67 desetparšek) deska ► 'dieiska -s'ke ± nudeljpret B + desnica ► des'nica (in des-) des"nice ž <) redk. desnica ]desna roka]: des'nica se ja z'Iuoim'u | B + desničar 220 devetekrati desničar ► des"ničar -ja (in des-) m živ. <} desničar ]kdor uporablja desno roko]: a se 'ti le'vicar a des"ničar? | 0 SSKJ, SP 1962 (Plet. *) desničen ► des"ničan -čna -a (in des-) prid. \rod- ed. m. sp. -čnega) desničen: 'ja:sw()m 'be:u 'ča:s' le'vican, 'de: sm pa des"ničan | 0 SSKJ, SP 1962 deški =0 fobovski dete ={> otrok [Tominšek 1903: 23: im. ed. »detea«; 23: »de't^ta«] detelja ► 'deitele -e ž <) detelja: 'de: 'za:jcam 'de:tele ■ ar'de:ča 'de:tele {rdeča detelja) ♦ bot. svetla detelja zajčja deteljica: s'vie:tla 'de:tele (g kisla deteljica) | 0 + deteljica ► 'de:telca -e ± <> manjš-, čustv. deteljica: 'za:jc 'ra:d 'de:telca 'je: ■ š'te:rpe're:sna 'de:telca ♦ bot. kisla deteljica zajčja deteljica: 'kisla 'de:telca (g => svetla detelja) | 0 + deti ► 'die:t \ 'de:nem ([ zastar. 'de:m (in 'de:-)) d. <'die:ne (in 'die:n') 'die:n'te in 'de: -te; 'die:u -la -a) pešaj. d. kaj deti kaj \napraviti, da pride kaj na določeno mesto\: 'ka: tale 'sie:m 'die:ne 'kišta ■ p'ra:ška 'die:ne (= 'de:) 'natar ■ 'de: kaka 'da:rva na 'va:gan' ■ 'kä:m se pa 'die:u g'nä:r? ■ g'da:j pa 'de:žj:upa 'kuxat? ■ t'rä:ge 'zixar 'ta:jle 'deines ■ nat u 'žieib 'die:ne pr'tuo:šlc ■ 'die:ne 'nuo:ž z 'ro:k ■ 'die:n' 'ža:kal z 'a:uta 'van • =* ne vem, kam naj denem koga (=o vedeti) • eustv. nismo imeli nič (= ničesarca) v usta za deti stradali smo: med 'va:j-s'ke 'nisma 'me:le 'neč u 'us'te za 'die:t | g =fr dati 0 + detonacija ■=& šus detonator =o kapselj detrih ► 'de:tarx -a (in 'de:-) m <) vitrin: z 'de:trxa ja klen'ča:unca 'vafno 10 0 devati ► 'de:vat (in 'de:-) 'de:ulem in [ 'de:vam (r in 'de:- \ >) nd. ('de:ule (in 'de:ul) 'de:valte (in 'de:ulte) in 'de:ve -te; T 'de:vo -vala -a) d. kaj dajati kaj \delati, da prihaja kaj na določeno mesto\: 'kä:m pa 'ka:ngla 'demiete? ■ dr'vo:ja, ka ja b'la 'kuxana, srna pa z g'rä:blem 'de:vala 'van ■ u'sä:ka 'le:ta srna jam g'na:r 'de:vaia. da sma jam da'jä:Ia. ■ me'nike sa 'nadj:e:vale ■ 'mä:ma 'ža 'de:ule k'rax u 'pe:č • devati kaj narazen 1. star. razstaviti kaj \dati na sestavne dele\: za'kä: pa 'a:ut'ka na'rä:zn 'de:uleš?! (g => razstavljati) 2. rezati zaklano žival na kose: pra'šička 'ža 'de:uleja na'ra:zan • star. devati kaj nazaj vračati kaj: 'se: u're:čke 'ni t're:ba na'za:j 'de:vat (g r=j> vračevati) • devati koga v nič omalovaževati koga, podcenjevati koga: 'kak ja ja u 'neš 'de:vo! (g ■=* dajati koga v nič) • =& vpije, ko bi ga iz kože devali | g =* dajati 0 + devet1 ► de've:t -'vie:tex (in de-) glav. štev. <> devet \izraža število] a v samo-stainiški rabi: t'rikrtw()'ri ja de've:t ■ 'ura bo u'sä:k 'ca:jd„:e've:t ■ ub de'vie:tex ve'če:r (: 'zutre) ■ u 'puo:la de'vie:tex b v priiastkovni rabi: de-'ve:č^()'ka:fo x'me:la ■ pr de'vie:-tex_':išax ša 'nism b'la: I =o devet2 0 + [Tominšek 1903: 25: »dev^t«] devet2 ► de've:t ~ (in de-) giav. štev. <> devet [izraža številko]: a na'pisa de've:t b 'kö:k te ja us'ta:la ud^:e-'ve:t_':a:užnt 'tö:lerju? | =o devet1 g k a =o devetka 0 + devetdeset1 ► de've:des't' (star., redk. -set; zastar. -'se:t) "S'tex (in de~) glav. štev. () devetdeset \izraža število]: de've:-des't' 'le:d bin s'ta:r x 'le:ta ■ da de've:des'teY be ša 'ra:d 'živ'o, 'puo: me ja pa u'sa'jama | ■=!> devetdeset2 0 + [Tominšek 1903: 25: »dev^destt«] devetdeset2 ► de've:des't' ~ (in de-) giav. štev. <) devetdeset ]izraža številko] a: na'pisa de've:des't' b: 'ce:na ja s'pu-s't'u na de've:des't„':aužant 'mä:rk | =o devetdeset1 0 + devetdeseti ► de've:des'te \ -desta -a (in de-; T in ~de-) vrstil, štev. \rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) devetdeseti: u de've:des't'-ma 'le:ta sa b'le, ka sa u'ma:rle 10 + devetekrati ► de've:tek'rä:t' (in de-) prisi. <) star. devetič: 'e:nkrč^()a s'po:nem, da sm 'ce:u 'de:nw'()ö:sla, da sn de-'ve:tkrat pr'nie:sla 'duo:l, te de've:te- devetekrati 221 dež k'ra:c_()m pa s'la: u 'suoiba, sm pa 'ka: 'pä:dla na 'pö:js't'o ■ te de've:te-k'rä.:t' ja 'kuo:za 'puo: šale b'rija us'taiia I I =» devetič 10 0 deveti ► de'verte -a -a (in de-; nov. -Vie:-) vrstil, štev. (rod. ed. m. sp. "tega in -d'ga, daj. ed. m. sp. -tema in -t'ma) deveti: ta de've:ta ja b'Za: pa ča 'nie: ■'mica • deveti deveti (triinštiri-deset) 9. september 1943, dan po kapitulaciji fašistične Italije: 'jame sa pa 'da:le se u'pisat, da sa š'le prad^.:e've:t'ma de've:t'ma u parte'za:-ne ■ ja 'be:u 'bo:rc ud_:e've:d'ga de'veid'ga t'rinš'te:rdes't' | B + devetica ■=» devetka devetič ► de've:teč (in de-; nov. -'vie:-; in -ti-) prisi. () devetič: de've:teč ja pa 'puo:l b'Ia | 0 =» devetekrati B + devetindvajset1 ► de've:tnd'va:js't' -tex (m de-; star. -tnad-) glav. štev. 0 devetindvajset [izraža število]: de've:tn-d'va:js't' 'le:d bo s'tä:ra čaz n' 'me:snc | ■=!> DEVETINDVAJSET2 B SP 1962 devetindvajset2 ► de've:tnd'va:js't' ~ (in de-; star. -tnad-) glav. štev. (> devetindvajset [izraža številko]: a 'piša tale de've:tnd'va:js't' a 'kä:? | => devetindvajset1 B SP 1962 devetindvajseti ► de've:tnd'va:js'te -sta -a (in de-; star. -tnad-) vrstil, štev. \rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) devetindvajseti: de've:tnd'va:js'tega srna 'duoms, a'nie:? ■ 'dö:xterja 'mä:m pa de've:tnd'va:jz'd'-ga ap'rila ■ de've:tnd'va:jz'd'ga 'feibra-'va:rja 'ma: 'ruoijs't'ne 'dem ■ de've:tn-d'va:jz'd'ga ('le:ta) ja ra'jama | Q 0 devetindvajščak ► de've:tnd'va:jšak -a (in de-; in -tnad") m živ. () star., redk. moški, rojen leta 1929: a 'mis'lez, da ja 'franc 'vasnd'va:jšak? kökr 'ja:s 've:m, ja de've:tnd'va:jšak. | |K| Za moške, rojene v letih 1912—1929, se uporablja samostalniško poimenovanje iz letnice rojstva. Za ženske se govori na način de've:tnd'va:jsta 'le:tnca ali ra'jama de've:tnd'va:jz'd'ga 'leita, ra'jama 'le:ta de've:tnd'va:js't' (tako se govori tudi za moške in ženske izven navedenega časovnega okvirja) ali — zelo redko — de've:tn-d'va:jšca. B 0 devetka ► de've:tka (Bo -t'k-) -t'ke (in de-) ž 0 1. številka devet: 'to: ja de've:tka, 'nie: 'še:stka 2. nov. devetica [igralna karta]: de've:tka 'de: | 0 k 1 DEVET2; k 2 =0 NAJNER B + devetkrat ► de've:tkrat (in de-; in -kart) prisl. <> devetkrat: ■smar'cäme sa da'bile de've:tkrt 'vie:3 g'nä:rja ka 'mi | B + ' devetnajst1 ► devet'na:jst -ex (in de-) glav. štev. 0 devetnajst [izraža število]: devet'na:jst nas ja b'la | =o devetnajst2 B + devetnajst2 ► devet'na:jst ~ (in de-) glav. štev. 0 devetnajst [izraža številko]: na'piz devet'na:jst | =fr devetnajst1 B + devetnajsti ► devet'na:js'te -a -a (in de-) vrstil. štev. (rod. ed. m. sp. -S tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) devetnajsti: 'jo:žafova ja devet-'na:jz'd'ga 'mä:rca I B + devetnajščak ► devet'na:jšak -a m živ. <) star., redk. moški, rojen leta 1919 | |R] ■=4> DEVETINDVAJŠČAK B 0 devetsto ► de've:cto ~ (in de-) glav. štev. <) devetsto [izraža število ali številko]: kol de've:cto 'tö:lerjo ja kaš'ta:Ia | B SSKJ, Plet. devica ► de'vica -'vice (in de-) ž () nov. devica ]ženska, ki še ni spolno občevala]: a 'miž, da ja ša de'vica? • =o Marija devica | B + deviza ► de'viza -Vize (in de-) ž () nav. mn. tuja plačilna sredstva, devize: 'ke: be se 'ke: de'vis da'bila? ■ kaka de'viza be pa 'ža 'lie:xka 'me:la prš'pa:rana | B SP 1962 (SSKJ devize) devznjak [Plet.: »dgvžnjak, m. = žep v obleki, Savinska dol.<<\ dezentirati ► dezen"te:rat -am (in deze-; in -ze-; tudi dezan-) d.+nd. () dezerti-rati: 'un' ja dezen"te:ro 'puo:l ■ 'tis'te ja z 'ne:mške 'va:js'ke dezan-teiro | B 0 (SSKJ, SP 1962 dezevti-rati) dezertirati ■=& dezentirati dež ► 'die:š -ža m () nš dež [padavine]: dež 222 dint 'die:ž g're: (= nov. 'pä:da) ■ s'pe:t ja 'die:š (spet dežuje) • g'da:j bo 'ke: 'dieiš 'nie:xo 'jat (= 'paidat)? ■ 'ča:se ja 'dieiš 'ta:k 'paido (= 'šo: = zastar. 'xuo:d'u) 'mä:ja, 'de: pa 'ta:ka 'suša ■ 'jutar 'bo: 'die:š ■ y 'die:ža se pršte-'luja ■ 'ša: ne 'ka:ple 'die:ža 'ni b'la te ITie:snC ■ pri označevanju krajevnosti, easovnosti: pa 'die:ža 'xö:de u'ko:le ■ u 'die:ža 'de:la ■ 'nie: u 'die:ža vag'la:u švane 'xuo:det | 0 + dežek ► 'die:žak -a m živ. 0 NŠ, manjš., otr. dežek: s'pe:d g're: 'die:žak • otr. delati dežeka sliniti se in izdiho-vati skoz usta: a 'die:žaka 'deila 'na:š 'pö:p? 10 + dežela ► de'žie:Za -le (in de-) ž <) dežela {obsežnejše ozemlje\ • omiij. iti v krtovo deželo umreti: 'na:wbo 'do:ga, bm pa 'šo: u 'ka:rtova de'žie:la (Q =» umreti) • otr. iti v pančevo deželo iti spat: 'na, 'de: pa g're:ma u 'pä:n-čova de'žie:la | 0 + dežen ► 'die :zan -zna -a prid. \rod. ed. m. sp. -žnega) • =o dežen mantelj | 0 SSKJ, SP 1962 deževati |dežuje| =i> dež gre deževen ► de'žo:n -a -a (in de-) prid. \rod. ed. m. sp. -nga in -nega, daj. ed. m. sp. -n'ma in -nema) deževen: de'žo:na u'rie:me 10 + ► deževno ► de'žo:na (in de-) povdk. () deževno: p're:jšne 'ke:dn ja b'la 'vargne de'žo:na | 0 SSKJ deževje ► de'žo:ja (Bo tudi " a) -a (in de-) s () nš deževje: u tema de'žo:ja z ut'ruo:ka ša 'van_:a 'mo:raš 'jat 10 + deževnica <=> voda deževnik =0 črv dežnik 0 omrela dežurati ► de'zurat -am (in de-) nd. <) 1. dežurati: ''še^ko bo d'rukj:edn de'zuro 2. šaij., nov. bedeti, čakajoč na koga: 'ma:ma ja da t're:y 'zutre de'žu-rala, ka me 'ni b'la da'mo: I 0 SSKJ, sp 1962 ► dežuren ► de'zuran -rna -a (in de-) prid. (rod. ed. m. sp. -mega) dežuven: 'ke:r 'dö:xter ja pa 'duo:nz de'zuran? | 0 SSKJ, SP 1962 dežurna ► de'zurna -e (in de-) ž (rod. mu. -nex) dežurna: a ja 'mama 'duo:nz de'zurna? I 0 SSKJ dežurni ► de'zurne -nega (in de-) m živ. <) dežurni: "'urlep ja de'zurne I 0 SSKJ diamant ► deja'mä:nt -a (in di-) m () 1. diamant \kamen\: p'ro: deja'ma:nt 'ma: na 'pa:rstana 2. diamantno rezilo: z dija'mämta pra're:ža 'ša:jba | 0 SSKJ, sp 1962 dieta ► de'je:ta -'jete (in di-) t <) dieta \predpisana prehrana\: a se 'ti dr'žiš de'je:te? ■ ža štar'na:jst 'le:t \ ja na de'je:te (= 'mä: de'je:ta) ■ sxujša'va:lna di'je:ta ■ di'je:ta za \ ža'Io:c (: 'žo:č) | 0 SSKJ, SP 1962 digati ► 'digat -am d.+nd. ('dige itd.) čustv., redk. d. koga zbuditi, buditi koga Ipovzročati prehajanje iz spečega stanja v budno]: 'nie: me prax'ma:la 'digat ■ g'da:j se ga pa 'digala? | H =0 buditi 0 Plet. # ►• digati se ► 'digat se -am se d. (=* DIGATI) čustv., redk. VStati \pO Spa- nju, počitku\: ka ja b'la: 'ura 'še:st p'ruo:č, srn se pa 'ka:r 'digo | =0 diži SE Q =0 VSTATI 0 0 dihanje ► 'dixane (Bo tudi -e) -e s <) nš dihanje: 'dixane se ja 'cula 10 + [Tominšek 1903: 14: or. ed. »dihanbm«] dihati ► 'dixat -am star., redk. 'diŠam nd. ('dixe -te in 'diša (in 'diš) -šte; 'dixo -xala -a) dihati 1. a \zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati]: 'tie:-ška 'dixam ■ 'dixe čaz 'no:s (: 'us'te) ■ 'zet 'maira 'dixat (mora priti v stik z zrakom) — za 'co:kal na s'me:š p'lo:šče3 'da:t b \izdihavati\: 'nie: me 'dixat u^u'še:sa 2. redk. \z odprtimi usti rahlo iztiskati zrak\: u 'ruo:ke srn se 'dixo • poud. dihati ko star meh zelo sopsti: ka g're:m pa stap'nicex, 'dixam ka s'ta:r 'me:x | 0 + dihOt ► 'di'xO:t' medm. () klic konju hOVt, na desno I H hot, tibo, tibohot [K] Konj gre na desno tudi, če voznik brez klica sunkoma poteguje vajet. (=0 bis-tehar) 0 0 (Šivic-Dular 1984/85: 150) diht ► 'dixt -a m 0 ♦ 1««. v diht spu- diht 223 dinerček stiti poravnati z debelinskim strojem: 'dieiska srna u 'dixc^()pas'tile • na diht zatesnjeno, neprepustno, nepredušno: 'gä:s'mä:ska ja na 'dixt na'reita ■ 'käingla se na 'dixt 'za:pra ■ 'xisa na s'me:š na 'dix3w'()a:prt | E 0 dihtati ► 'dixtat -am nd. ('dixte itd.) tesniti a \zapirati, zmanjševati reže, da tekočina ne uhaja\: pak'rau (: 'dixtanga : 'pipa : 'vaikna) za'nes 'dixta b \prilegati se čemu tako, da ni reže, rež\: 'gä:s'ma:ska na 'dixta | E 0 dihtenga ► 'dixtanga -e t () tesnilo: 'dixtanga na dr'ži (= 'dixta) ■ 'dixtanga bo za za'memet | Q 0 dihterica ► 'dixterca (in -te-) -terce ± () ies. debelinski stroj: srna 'dieiska čaz 'dixterca spas'tile, srna pa 'rieikle — »'to: srna pa u 'dixcw()pas'tile« | B 0 dihur ► de'xur -ja (in di-) m živ. () dihur \žival\: de'xur ja u'se: 'kura pa'dusu • poud., za ljud i smrdeti ko dihur zelo, močno smrdeti: smar'dis pa 'ka de'xur (H =0 smrdeti ko pok) | 0 smrdet E + dija ► 'dija medm. () a kiic konju naprej b šaij., kiic človeku izraža poziv za začetek, nadaljevanje poti: st'ric, 'na, 'dija! I =fr hej [K] k a: Namesto tega klica se rabi tudi cmokljaj (v mednarodni fonetični abecedi [e]). E 0 (SSKJ dijo) dijak ► de'ja:k -a (in di-) m živ. <> nov. dijak: a 'ti se 'de: de'jä:k? | B + dile ► 'dile 'dil ž mn. <) podstrešje: le'ma:rca 'ma:m na 'dilex ■ z 'dil sm o o 'šo:, sm pa pa š'te:ngex 'pä:du ■ na 'dilex srna 'me:le 'kuxne ■ 'dile (= pa 'dilex) 'ma:rma paš'te:let • slabš., šalj. imeti pošteljano po dilah (= navrhi ipd.) biti duševno zdrav, uravnovešen: ta 'že:nska pa 'nema paš'te:lena pa 'dilex ■ a 'mis'lez, da 'ma: paš'te:lena pa 'dilex? • šaij. vleči (: potegniti ipd.) na dile glasno smrkati: 'nie: 'na 'ta:k na 'dile u'le:čt - us'mairkne 'se:! I E + dim ► 'dem (in 'dim) 'dima m (im. mn. 'dime) dim a nš \plini\: 'dem se ka'di van s 'pie:ča ■ 'kä:g 'dem se uz'de'guja 'tamle 'duo:l! ■ cega're:t'ne 'dem ■ 'dem utw:e'ba:ka b redk. \oblak\: u 'vie:-se se 'dime uz'de'gujaja van z 'ra:j-fniko I B + dima ► 'dima 'dime ž () temno siva krava | H ■=» dimka B + dimenzija ► de'me:nzeja -a (in di-; in -n'z-; in -zi-) ž (rod. mn. -zi) dimenzija: ta 'die:ska 'ni te p'rä:ve de'me:nzeja ■ redk. š'ka:tla 'ma: pra've:lke de'me:nzi-ja, pa na g're: 'natar | Q =0 mera B SSKJ, SP 1962 dimka ► 'dimka 'dimke ± (> temno siva krava \ H DIMA B + dimnik •=» rajfnik dimnikar ■=& rajfenkeler dinama ► de'nä:ma -e (in di-) ž () dinamo, predvsem pri (dvo)kolesu: de'nä:ma pr pe'ciklna ja za'ribala | B SSKJ dinamit ► dena'mit -a (in di-) m () nš dinamit: de'se:t 'pa:l3 dena'mita | B + dinar ipd. ■=£ diner ipd. dindelj ► 'din'd'1 -na m () Bo dirndl: 'tie:ta sa me 'din'd'1 sa'sile | |=j ■^> DINDRLJE B 0 dindrlje ► 'dindarlf (Bo tudi -e) -e s () dirndl: 'ke: se pa 'tä:ka 'le:pa 'dindr-le da'bila? | g dindelj B 0 (SSKJ dirndl) diner ► 'diner -nerja m () 1. a dinar \denarna enota\: t'risto 'tamžnd 'dinerjo p'ride 'kuo:štat b \kovanec\: a 'ma:š n' 'diner za tele'fo:n? 2. čustv. denar sploh: 'ša: 'dinerja 'ni pr 'xiša ■ 'čuve na 'dinerja • čustv. tudi (= še) dinerja ne glajštati biti popolnoma brez denarja: 'ša: 'dinerja na g'le:j-štata — 'kak se p ta 'ke: 'kö:lm 'kupla!? • čustv. gledati na vsak diner a biti varčen: 'ma:ma g'le:daja na u'sa:g 'diner — da se 'ke: prs'pa:-raja b biti skop: na u'sä:g 'diner g'le:da — pa 'kä: ma pa 'a:s'ne? | @ k 2 ■=> gnar B 0 (SSKJ, SP 1962 dinar) dinerček ► 'dinerčak -čka (in -ne-) m () čustv. a manjš., otr. dinarček: pa'bie:ra 'dinerčak (= živ. 'dinerčka) b nav. mn. denar sploh: ut'ruo:ce, 'čuvete na dinerček 224 divjak 'dinerčke ■ 'döibar ja 'dinerčak, ča se ga zas'lužaš | H k b =* gnar B 0 (SSKJ, SP 1962 dinarček) dinerči ► 'dinerča -o || -u (in -ne-) m mn. <> eustv. denar sploh: 'čuve na 'dinerča, da 'na:_uš u'sega zap'rä:v'u I g =* GNAR E 0 dintah ► 'dintax -a m <> pajčolan \tkani-na\: kla'buk ja 'me:la pa 'dinta-y 'guo: ■ 'dintax se 'mairam ša 'guo: 'da:t, ka g'reim x ča'be:lam | H pajčolan B 0 dioptrija ► dejopt'rija -a (in di-) % (rod. mn. -'ri> dioptrija'. 'muo:čna dejopt'rija 'mä: ■ 'kä:ka dijopt'rija pa 'ma:š? | B SSKJ, sp 1962 dipniti ► 'dipan't' -pnem d. ('dipne (in -pan') -pan'te; 'dipn'u -panla -a) sieng. d. komu kaj ukrasti komu kaj \vzeti kaj brez dovoljenja lastnika\: pe'cikal me ja 'dipn'u | S ■* ukrasti |Lj 0 direkt ipd. ■=> derekt ipd. dirka ► 'de:rka -e ± () dirka a \tekmova-nje\: čas 'car'n'oic sa b'le: 'deirke -čustv. 'nie:xeta 'ta:k 'leitat u'koile! a 'mäita 'deirke a 'ka:? b čustv. dirjanje, hitenje: 'kä:ka 'de:rka ja za temj:ä:r-kam I H k b ■* letanje |p + dirkalen ► der'ka:len (in -In) -lna -a (in der-) prid. (rod. ed. m. sp. -lnega) dirkalen: der'ka:lne 'a:uto (: mo'to:r : pe'cikal) ■ der'kä:lna ka'le:sa | ß SSKJ, SP 1962 dirkalni ► der'kä:lne -nega (in di-) m živ. <) dirkalni avtomobil, dirkalno (motorno) kolo: der'kä:lnega se ja z'rixto ■ z der'kä:lnema se u'ko.le 'vazf I [p 0 dirkati ► 'de:rkat -am nd. <> 1. dirkati \tekmovati\: z 'a:uta 'de:rka 2. čustv. a hitro voziti: 'na:š 'ta:g 'de:rka z ma'to:rja, da se bo 'e:nkrt u'beu b tekati: 'de:rkam ka z'me:šan za 'nema I S k 2b o letati B SSKJ, SP 1962 dirndl ■=& dindrlje disciplina ► des'cep'lina -'line (in di-; in -ci-) ž 0 nš disciplina \podrejanje pravilom\: na'bieme te p'ra:ve dis'ce-p'line 'ni b'la u 'va:js'ke | |0 + disciplinska ► des'cep'linska -'lin's'ke (in di-; in -ci-) ž () disciplinska preis- kava: na des'cep'linska sa ja 'da:le | E SSKJ disko ► 'disko -ta m <> disko: a pta ved'vä: š'Ia: u 'disko? ■ u 'pie:te"y 'zutre ja z 'diskota 'pa:ršu I B SSKJ 5: 1036 diskusija ► des'kuseja -a (in di-; in -sij-) ž (rod. mn. -si) diskusija: a ja b'ia 'ke: des'kusija? ■ b'ra:z des'kuseja ja b'la spre'jata I B SSKJ, SP 1962 diskutirati ► desku'te:rat -am (in di-) d.+nd. Ö 1. diskutirati: 'neč 'nisma desku'te:rale 2. šaij. pogovarjati se [izmenjavati mnenja\: a 'ža s'pe:d^:es-ku'te:rata!? | | k 2 =* zgovarjati se B SSKJ, SP 1962 dišati =0 dišeti dišava ► de'ša:va -e (in di-) ± ) nd. <—; 'dišo T de'še:la -a in 'dišala -a) 1. dišati a \dajati prijeten vonj\: 'ro:ža de'sija ■ brezos. pa f" rišnema k'ruxa de'si b \dajati vonj sploh\: tatale ra'de:rka pa 'neč na de'si ■ brezos. pa š'ma:ranceY de'si 2. čustv. d. komu vzbujati željo komu, mikati koga: 'xada ja z 'nema — ša pe'čie:na 'kura ma na de'si 'vie:č ■ 'de:la ma na de'si I H imeti duh [| 0 (+ dišati) ► dišoč ► de'šo:č -a -a (in di-) prid. (rod. ed. m. sp. "3ga, daj. ed. m. sp. "Čma) redk. dišeč: de'šo:ča 'ža:jfa | B 0 (+ dišeč) divan ► 'divan -a m <) divan: 'ja:sw:f 'pe:nzeja na 'divana zas'luzam | H zofa b'- divizija ► de'vizeja -a (in di-; in -zi-) ž (rod. mn. -zi) divizija: štar'na:jsta de'vizija ja b'la: 'tie:č na ''lubnem • čustv. cela divizija česa veliko (ljudi ipd.): 'ce:la de'vizeja ut'ro:k ja 'pa:r-šla (H =* cela rajda česa) | B + divjak ► deu'ja:k -a (in di-) m živ. () 1. divjak \mlada vastlina\: 'jaipka srn na deu'jä:ka 'ceip'u ■ 'če:špo (: g'ruso : 'jä:pko : s'livo) diu'jä:k 2. a slabs. kdor ne obvladuje svojih negativnih divjak 225 dno lastnosti: 'ce:u deu'ja:k ja g'rä:to b slabš. voznik, ki vozi neprevidno in zelo hitro: pag'le:de 'ga:, deu'ja:ka, 'kak 'vaze! C eustv. neugnan, razposajen otrok: 'na:š 'pö:p ja diu'jä:k! | 0 k 2a—b o poleno; k 2c =* razbojnik divjati ► 'deujat \ deu'jä:m (r in di- \ >) nd. ('deuje -te; 'deujo \ deu'jä:la -a> 1. divjati \divje tekati\: ut'ruoice ža 'ce:u 'de:n u'ko:le deu'ja:ja ■ za 'žo:ge srna deu'ja:le 2. a čustv. drveti: s pe-'cikalna sm 'deujo, sm pa 'pa:du ■ a t' ja t're:ba 'ta:g 'deujat!? b eustv. hitro delati: 'nie: 'ta:g 'deujat — 'se: na 'mo:raš u'sega na'e:nkrt na'rie:s't' | H k 1-* LETATI B + divji ► 'diuja -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -jaga) 1. divji \ki živi, raste svobodno v naravi]: 'diuja p'rie:šač (: 'za:jc) ■ 'diuja 'če:šne 2. divji \ki se ne da ukrotiti]: tista 'ma:čka ja b'Ia: na'po: 'diuja ■ 'kä:ka 'diuja 'va:trak ja 'to:! O- čustv. ki ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: p'ro: 'diuja ja g'rä:-to ♦ bot. =*> divja buča ♦ bot. ■=!> divja IVA • ■=;> divje meso | |divji lovec| =fr RAVBŠIC B + ►- divje ► 'diuja prisi. () 1. divje \< divji 1|: ta 'ja:pka ja 'diuja 'rä:st£a 2. čustv. |< divji 3\' 'diuja g'le:da (: se ub'na:ša) O. čustv. \z veliko hitrostjo]: 'vargne 'diuja 'vaze I H k 3 drvasto B + divka ► 'diuka 'diuke ± <> a nš kavni nadomestek iz cikorije in ječmena: 'diuka sm s'kuxala b zavojček tega kavnega nadomestka: d've: 'diuke pr'nie:s' | B 0 diza ► 'diza 'dize ž <) teh. šoba: 'diza se ja za'bila | 0 0 dizel =0 DizELj dizelj ► 'dizel -na (in -z'l(-)) m živ. <) dizel \motor\: p're: sm 'jam'o 'diz'lna, 'de: 'ma:m pa ben'cinerja | Q 0 (SSKJ, SP 1962 dizel) diži ► 'diži <> polcit. • ■=*> diži sidro (=0 sidro2) 1 y 0 diži se ► 'diži 'se: (in 'diš) 'dište 'se: medm. (2. os. dv. 'diŠta 'se:) polcit. a vstani \po spanju, počitku\: 'na, 'dišta 'se, 'so:n'ce ja ža ve'suo:ka! b dvigni se pokonci \iz sedečega ali ležečega položaja]: 'diži 'se: pa g're:-ma I k a =*> digati se H k b diži sidro B 0 dlaka ► d'la:ka -e ž <) dlaka a \nitast izrastek]: 'tä:ke 'do:ge pa 'muo:čne d'ia:ke 'mä:m pa 'nuo:gex ■ d'Iä:ke u 'nuo:sa se pa'pule ■ d'Ia:ke pat 'pa:s'ke b nš \več dlak, dlake\: 'paz bp 'čist üb d'Iä:ka 'pa:ršu, 'ta:k se 'mise ■ 'nie: 'ma:čke proy d'Ia:ke 'bo:žat | ■=* kocina B + dlakav •=$ kosmat dlan ► d'lan -e tudi d'lä:n dla'ni ž <> dlan \notranja stran roke od zapestja do (konca) prstov\: na d'lan se ja u're:zo ■ g'la:va ja 'da:u^: d'lane {med dlani) | H ■=» roka B + dien ► d"le:n -a (in d"le:-) m <> nš, redk. glen: 'va:da ja d"le:n pr'nie:sla | H ={> glen B 0 (+ glen) diesen ► d"le:san -s'ne t <) diesen: ta z'gö:rne d"le:san se me ja na 'le:ve st'ra:ne u'ne:la ■ z d"le:s'ne me k'ri 'tie:ča | @ glesen B + dleto ■=& letvo dlje =0 DELJI prisi. dneven ► d'ne:un -una -a (in d'ne:-) prid. taverh dno ► d'na d'na: s (v rabi samo ed.) dno a \spodnji del posode ali posodi podobne priprave]: d'na ja 've:glasta ■ na d'na ja b'Ia ša na'mä:la nega dno 226 dober 'zuoica \spodnji del poglobitve v zemeljski površini]: a da'seizaz d'na? ■ na d'na 'vaide se 'neike s'vieit'lega 'vide | H poden [0 + dO ► da predi. 0 z rodilnikom dO 1. \za izražanje meje v prostoru a do katere sega dejanje]: 'vaida me ja b'Za: da 'kö:len 'ža ■ 'piskar ja 'beiu da 'roiba 'pom ■ 'voik jax ja s'kois sp'reimlo, 'natar da 'ende, ka sa s'le 'deiiat ■ 'ta:j sa nas pa ■ameri'käm'ce prpe'laile, s t'rams'poirta, a'niei, da "jese'nic, da 'mieija b proti kateri je dejanje usmerjeno]: 'kä:k se pa da 'nega!? ■ da 'žieine pa 'ni 'beiu döibar ■ 'puoi pa 'in'de se me 'ni da'paidla, 'puoi pa na ne'deile g'reim da 'tiz'd'ga k'meita {k tistemu kmetu), ka sam p'rei 'beiu tn'duoil 2. ]za izražanje meje v času, do katere sega dejanje]: ša da 'duoins 'ni 'vairn'u ca'pina — pa ga 'tut' 'nai^bo • da 'jutra ga 'ni b'la da'moi • 'na, 'puoi srn pa pr 'teima 'beiu. da 'kuomca ■ 'ura ja 'peid^()a t'reix (2.55, 14.55) • 'peit (me'nut) 'meinka \ da t'reix (r = star, t'reix) (ura je 2.55, 14.55) ■ da 'tieijš bažw()a zd raiva 3. z nesklonljivim izrazom količine ]za izražanje dosežene mere]: a da s'toi ža z'naišwi'tieit?! ■ 'na, s'tei da t'ri, bas pa da'bila 'cukr 4. od ... do ... ]za izražanje začetne in končne meje\: ne 'töik 'dieileč 'jai ka ud 'nais pa da "'goirneko ■ 'dei 'deiiam pa uc^.'()ieid'mex da t'reix ■ sm 'beiu 'čist U3w()a'čeitka pa da 'kuomca 5. ]za izražanje načina, posledice dejanja]: da 'koiža sm b'Iai 'muoikra ■ da k'rave se ja u'reizo 6. ]za izražanje razmerja, navadno čustvenega]: 'ni me da 'jas'te ■ 'neč me 'ni da 'teiga, da be 'šoi 10 + dO prisl. =* DOL dober1 ► 'döibar 'duoibra -a prid. (rod. ed. m. sp. 'dUOlbraga; primernik =* BOLJI prid., boljši prid.) 1. dober a \ki ima pozitivne lastnosti, predvsem v moralnem pogledu]: 'döibar c'Iuoivek 'jai b ]ki ima pozitivne lastnosti v odnosu do ljudi]: 'tieita sa b'le 'duoibra da 'nais ■ v nagovoru 'boidf 'töig 'duoibra pa me pr'nieise s sta'cune ne k'rax 2. s širo-kim pomenskim obsegom dober a \ki ima zaželeno lastnost, kakovost v zaželeni meri]: 'döibar pe'cikal ■ 'duoibra 'poit ■ k'rux ja 'beiu 'döibar, s'laidek, 'reis b ]ki v precejšnji meri izpolnjuje dolžnosti ali delovne zahteve]: 'döibar de'Jaiuc 'jai, cap'roi ga 'rait na 'zoib 'deine ■ 'ti be 'beiu pa za sa'fieirja 'döibar c ]glede na določene zahteve uspešen, učinkovit]: 'döibar 'vaijanc ja 'beiu "peitar, 'naij'boile 'tieič 3. redk. a dober \ki glede na možni razpon dosega precejšnjo pozitivno stopnjo]: 'duoibra z'näinca s'mai b precejšen, obilen: 'duoibra pla'cila srna da'bile 4. dober a \ki prinaša ugodnosti, veselje]: 'döibar 'cäixan 'jai, ka ja 'mieigla b ]ki prinaša precejšnje gmotne koristi]: 'döibar k'Seift ja na'reid'u 5. z izrazom količine dober \ki nekoliko presega točno mero]: 'döibar 'litar 'vaide ■ 'jais^()am 'beiu 'kumi 'duoibra t'ri 'meis'ce u parti'zäinex • ={> biti dobre volje • ={> biti v dobrih rokah • ■=*> naglica ni nikol dobra | =o boljši prid.; =* dober2 H k 1 fest; k 1—2a snažen; k la, 2a, 3b FAJN prid.; k 5 =* OBILEN [L] + > dober1 ► 'döibar 'duoibra -a povdk. <=o dober1) 1. a dober \ki glede na kak kriterij, normo, zahtevo ustreza, zadovoljuje]: za rajfan'keilerja bažj()a 'döibar ■ t'raiktor pa za tis'te x'ribe 'nai^bo 'döibar ■ za 'poijštar sa b'le pa 'kai 'ždikle 'duoibra ■ a za 'deikla sam jam pa 'duoibra pr 'xiša? b užiten, nepokvarjen: k'rax 'ni 'vieiš 'döibar 2. veljaven, uporaben: 'aiuto bo kaka 'leita 'ža ša 'döibar 3. dober \ki ugodno vpliva, koristi]: 'žaijbal ja 'döibar za prax'läit ■ bar'zina 'ni n'köi 'duoibra 4. čustv. sit \ki je zadovoljil svojo potrebo, željo po hrani, jedi]: 'dei sm pa 'döibar da 'južne 5. s širokim pomenskim obsegom izraža 3 Stanje, ki je v nasprotju s prejšnjim, siceršnjim, navadno pozitivno: 'lei rac'neive 'sei pa g'mary 'dei, pa bas dober 227 dober x'maila 'duoibra (zdrava) • s 'cukra za ce'beile srn za 'le:c 'döibar (založen, preskrbljen) ■ čustv. za 'pair 'leit ja 'döibar (za nekaj let ga bodo zaprli), ča ga da'bija b občudovanje, priznanje: 'döibar 'se, da g'reis ve'ceir ša na 'šixt ■ 'döibar (pogumen) 'ja:, da se 'upa 'saim 'jat u ■'neimčija C čustv. nevoljo, grajo: se 'pai 'tud'^'duoibra, da 'neč na pa'veis, 'kä:m g'reis! • •=!> biti dober ko kruh • biti si dober (s kom) biti v prijateljskih odnosih (s kom): z b'räita sta se z'la 'duo:bra ■ s "franca se pa \ 'nista 'vieiš 'duoibra ([ = tudi 'ni 'vieiš 'döibar) ■ a sta se ■p'loinosak pa "x'rais'nig 'dei 'duoibra? • biti si dober s kom biti v ljubezenskem razmerju s kom: z 'maime sma se b'lai 'duoibra | H k 4 =* sit B SSKJ ► dobro ► 'duoibra prisl. 0 dobro 1. |< dober]: 'tieita 'duoibra 'šiva ■ 'duoibra me ja s'veitvo ■ 'sei se bo 'duoibra s'tieikla ■ 'sairpska sm z'na:u 'duoibra ■ 'kai 'duoibra sm s'kois 'pairšu ■ 'kai 'duoibra ja b'la za 'jaist, 'ka:r sma da'bile 2. nov. \izraža precejšnjo temeljitost dejanja\: sa'laita pa 'dUO.'bra U'pieira 3. z dovršnim glagolom dobro \poudarja pravkaršnjo izvršitev dejanja]: 'nism ša 'duoibra 'leigla, ja pa pa'tairkala na 'vaikna 4. nav. eiipt. \izraža a zadovoljstvo nad čim]: 'duoibra, da sma 'vid'le 'dem b začudenje, presenečenje nad čim]: ša 'duoibra, da se ga na na'veilcaja 5. v medmetni rabi {izraža a soglasje, privo-litev]: 'duoibra, pa 'jade b zadržano pritrjevanje]: 'duoibra, 'se: 'ni š'la dr'gaic C nevoljno sprijaznjenje s čim]: 'duoibra, 'dei 'saij 'veim, 'kai se 'mis'lja ud 'mane • o avto se dobro drži ceste • >=;> dobro se držati (■=*> držati se) • ■=!> dobro se godi komu (■=!> goditi se) • ■=!> dobro se imeti (■=!> imeti se) • ■=!> dobro se zdi komu (■=!> zdeti se) • 1=0 dobro zagrabiti bika za roge iS1* fajn prisi.; k 4, 5a **> PRAV B + ► dobro ► 'duoibra povdk. <) dobro izraža a primernost, koristnost česa]: 'duoibra be b'la, ča be 'te:pex 'nuoiu 'kuple b v zvezi z bi (obzirno) željo, trditev]: 'de: be b'la pa 'duoibra 'jat ■ 'duoibra be b'la, ča be z'me:n'le C rt o ' 0*0 precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin]: 'duoibra jam ja u tis'te Xisa C s smiselnim osebkom v dajalniku precejšnjo zadovoljivost psihičnega, zdravstvenega ali gmotnega stanja]: 'duoibra me 'jai | § k c fajn 0 SSKJ *■ dobri ► ('döibar) 'duoibraga m živ. <) dober človek: 'duoibrama u'saik 'rait pa'maiga, 'täike ba'raibe pa 'niei | 0 SSKJ ►- dobra ► 'duoibra -a ± {) • redk. tota je pa dobra izraža presenečenje: a da t'ri 'kura ja u'zeila?! 'na, 'tata ja 'pai 'duoibra! (0 =* tota je pa lepa) | B SSKJ, Plet. *■ dobro1 ► 'duoibra -raga s <) dobra stvar: 'ka: baž 'duoibraga s'kuxala? ■ a 'maiš 'kei 'duoibraga za pa'veidat (dobro novico)! ■ kot nagovor 'kai bo 'duoibraga? ■ 'to: ja b'la 'nema u 'duoibra (v korist) • ne 'litar 'vina 'maiš u 'duoibram (moraš še dobiti) • 'duois'te 'duoibraga ja na'reid'u za 'mane • vzeti vse za dobro ne pripisovati slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, čeprav so zanj neugodna: "jäineza 'mä:ja 'duo:me 'gairda, pa u'sa 'kai za 'duoibra u'zeime • star., redk. za dobro se imej (: imejte : imejta) izraža željo ob slovesu: pa za 'duoibra se 'jamta (@ ■={> dobro se imej (=* imeti se)) I £3 + dober2 ► 'doibar -bra -a prid. (nenaglašeno dobar -bra -o) poicit. • =0 dober dan • ■=*> dober tek • ■=*> dober večer • =0 dobro jutro | ■=& dober1 B + ► dober2 ► 'doibar -bra -a povdk. \rod. ed. m. sp. -braga; brez primernika) poicit., šol. ki ima uspeh s povprečno oceno dobro: 'doibar sam 'beiu, na 'leita p're: pa za'do:stn ■ {A} 'käika ja b'la pa sprice'väila? {B} 'dpibra (s povprečno oceno dobro). ♦ soi. biti prav dober imeti uspeh s povprečno oceno prav dobro: a 'ti se b'la: pa p'ra:u 'do:bra u 'šoile? ■ a 'ca:jgnes_()e dober 228 dobiti 'jam'o pa p'raiu 'doibar (s povprečno oceno prav dobro)! | [K] Za oceno dobro ■=!> tri, trojka, za prav dobro =0 ŠTIRI, ŠTIRKA. [Q 0 »• dobro2 ► 'doibra -raga s profit y + dobitek ► da'bitak (Bo -'bitek) \ -'bitka ([ BO -t'k-) m (im. mn. -'bit'ke) dobitek \v igri na srečo]: g'laiune da'bitak ja za'deiu 10 + dobiti ► 'duoibet da'bim d. ('duoibe (in 'duoip') 'duoipte; 'duoib'u tudi da'beiu da'bila -a, mn. -'bile itd.) dobiti 1. d. kaj dobiti ]postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega]: pr ■'miklne sam u'reixe 'duoib'u ■ 'käirta sma ša da'bile ud 'nega ■ 'kei s'te pa da'bile (kupili) 'taik 'faijn s'pieix? 2. s širokim pomenskim obsegom dobiti a ]postati bogatejši aa za kako stvar]: 'sö:j 'tail ja 'duoib'u ■ 'kä: se pa da'bila za 'goit? ■ ut'ruoika ja da'bi-ia, pa 'ni 'möigla 'töig 'deilat 'vieič pr 'xisa ■ a se 'toi za g'nair 'duoib'u a zas'toin'? ■ 'goiša ja pa 's'taine 'duoib'u (podedoval) ab za kako lastnost]: 'kaika 'faijn 'fairba se 'duoib'u na 'moirja! ■ 'sive 'laise m da'bila, ka me 'taik je'zis ■ 'pöibak ja 'duoib'u 'nuoiu 'zoip b \postati deležen ba kakega stanja, navadno neprijetnega]: ura'cina (: prat'reis maz'gämo) sm 'duoib'u bb kakega pojava, navadno vremenskega]: 'leipa u'rieime sma da'bile 3. dobiti ]sprejeti denar za kaj prodanega ali storjenega]: 'köik pa 'mis'les 'duoibe3w()a 'mairaf? 4. s širokim pomenskim obsegom dobiti a ]biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa]: 'ni b'la k'ruxa za 'duoibet ■ 'sixta na da'bi ■ a se 'duoib'u 'kei kre'dita za 'xiša? ■ 'feizd 'bäiba se ja 'duoib'u ■ pre'voiza na da'bim ■ ča be 'jais kakw'ioi 'duoib'u, be se pa 'mi dr-'gaic z'mein'le b ]najti koga, naleteti na koga]: 'žup-neka se 'naij'leiza u 'mein'ze 'duoib'u ■ 'sei ša baž 'da'bila 'aiuto'bus 5. s širokim pomenskim obsegom d. koga dobiti koga \priti do koga, biti uspešen v iskanju koga, ki se tega izogiba]: ■'neim-ce sa me da'bile, 'puoi sam 'beiu pa u'jat ■ "'tčinčka be pa 'kai zm'lincu, ča be ja da'beiu ■ 'dieiš me ja 'duoib'u ■ g'lix ka ja k'raidu, sa ga da'bile (zalotili) • dek'leita ja u "leb^ame pa'vaiz'u, 'puoi ja pa 'beijžo, 'taig da sa ga na 'da'leins'kem 'neig' da'bile 6. dobiti [napraviti, da kdo kam pride]: 'räide be ga z 'boilnice da'moi da'bile, ka 'nai^bo 'neš z 'nema 'böij 7. d. koga/kaj dobiti koga/kaj ]izraža, da je kdo/kaj kje na razpolago]: 'deiloce ja 'duoins 'tieiška 'duoibet ■ 'mairk 'ni za 'duoibet ■ u'sa se bo da'bila, sama g'näirja 'nai^bo 8. ujeti ]s svojim nastopom, pojavitvijo povzročiti, da pride kdo v položaj, ki se mu s hitenjem želi izogniti]: 'čuve, da te 'naiwbo 'dieiž 'duoib'u ■ 'noič me ja da'bila, pa 'nism nap'rei 'möigu ■ brezos. s'reid 'goiša me ja da'bila 9. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom dobiti ]izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik]: u'se sma upa'min da'bile ■ 'naiš ja me'däilja 'duoib'u • =* dobiti črno piko • =* dobiti dozo • ■=!> dobiti eno (ta) čez rit • ■=;> dobiti eno (ta) za bučo • =o dobiti jih po buči • =o dobiti koga na finto • ■={> dobiti šus • o dobiti koga na finto • =* dobiti v dobiti 229 dočakati gajžlo • ■=* dobiti koga v getribe • =* dobiti koga v pesti • dobiti kaj \ (za) povrhi (r = star., redk. za cu) dobiti kaj za povrh: a se 'duo:b'u 'ke: za pa'vairhe? ■ 'zaijce ja 'duoib'u pa ša 'koičnek za 'cu • ■=> tako čakam, da bom dobil mlade (=o mladi m) | =o ven DOBITI, NOTER DOBITI B + ►• dobiti se ► 'duoibet se da'bim se a. <=!> dobiti) d. se (s kom) sestati se (s kom): z "äine se da'bim up s'teirax ■ ub 'jamex se da'bima na pas'täija | B SSKJ, SP 1962 ► dobiti jih ► 'duoibet jax da'bim jax d. (=* dobiti) eustv. biti tepen: 'ta:g 'doiga baž 'bazo, da jay baž 'duoib'u • => dobiti jih po buči • =i> dobiti jih po GOFLJi • ■=& dobiti jih po pukeljču • ■=o dobiti jih po riti • ■=*> dobiti jih (ta) čez rit • =fr dobiti jih (ta) za BUČO I H FASATI JIH B 0 dobivati ► da'bivat -am nd. (da'bive itd.) dobivati 1. [postajati imetnik česa večkrat neposredno danega ali poslanega\: ud 'ne: 'pis'me da'bivam, 'piŠam pa 'niei 2. s širokim pomenskim obsegom [postajati bogatejši a za kako stvar|: 'tieič sa jam 'zie:mle pab'ra:le, tem 've:lkem k'me:tam, 'de: ja pa na'za:j da'bivaja ■ 'pö:b 'žabe da'biva {fantu začenjajo rasti zobje), ja pa ra'žo:č b za kako lastnost]: g'röiz'd'ja da'biva 'fa:rba 3. nav. s prislovnim določilom [biti oskrbovan s čim, navadno v ustaljenem redu\: 'va:da da'bivama s Š ma:i?tne 4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom [izraža, da je kdo deležen dejanja ali dejanj, ki jih določa samostalnik]: 'sä:me 'pe:t'ke da'biva | H =* dobljavati B + ► dobivati se ► da'bivat se -am se nd. <=* dobivati) d. se (s kom) sestajati se (s kom): na pas'tä:ja se da'bivata | H >=» DOBLJAVATI SE B SSKJ dobljavati ► dab'lä:vat -am nd. () dobivati 1. [postajati imetnik česa večkrat neposredno danega ali poslanega]: 'sä:me ra'cune dab'lä:vama • ka nap're: dab'lä:vam ka'čie:se ut^,'()ie:be 2. s širokim pomenskim obsegom [postajati bogatejši a za kako stvar]: ut'ruo:ce srna pr "jer'neicke dab'läivale k'rax ■ 'dieikle dab'läiva 'žabe {dekletu začenjajo rasti zobje) b za kako lastnost]: 'ja:pka 'ža dab'läiva c've:t o. nav. s prislovnim določilom [biti oskrbovan s čim, navadno v ustaljenem redu]: pra'mickana pokoj'nina dab'läi-vam ■ 'kei pa m'leika dab'läivate? ■ 'caijtange m utpa'veidla, ka jax na dab'laivama 'reidna 4. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom \ZZra~ ža, da je kdo deležen dejanja ali dejanj, ki jih določa samostalnik]: 'säime c'vie:ke dab'lä:va — 'ka: bo z 'nega?! | H dobivati |0 0 ►• dobljavati se ► dab'lä:vat se -am se nd. <> d. se (s kom) sestajati se (s kom): u 'xiša na s'me: p'rit, 'ta:g da se 'puo: na 'va:rta dab'laivata | H dobivati se [L] 0 dobrica ► 'döibarca -e ž <) okrogla, srednje debela hruška, zrela v začetku julija I [0 0 dobričina ► dab'ricina -čine (in do-) ž <) čustv., nov. dobrodušen, dobrosrčen človek: 'tä:ka dob'ricina ja 'be:u "f ranče! I B SSKJ, SP 1962 dobrikati se ipd. =o prilizovati se ipd. dobrota ► dab'ro:ta -e ž () dobrota 1. nš [lastnost]: 'saima dab'roita ja 'jai 2. nav. mn. ]dobra jed ali pijača]: 'köig dab'roit ja pr'neisu! • preg. dobrota je sirota dobro dejanje navadno ni poplačano s hvaležnostjo: 'köik sa me 'duoime pa'mä:gale, 'de: ga pa 'ni 'vie:č b'liza. 'kä: se 'če:š — dab'rp:ta ja s'ro:ta. 10 + dobrovoljcek ► dabra'valcak -čka m živ. <) eustv. kdor je (rad) dobre volje: 'kä:g dabra'valcak ja 'naiš 'pöip! | H luciger B + dobrovoljen ► dabra'valen (m -In) -lna -a prid. (rod. ed. m. sp. -lnega) dobro-voljen [ki je (navadno) dobre volje]: 'mäit' ja b'la: dabra'valna, "ivan pa 'puzd,w:a se 'neš 'die:l na 'rie:ča | H lustig B + dočakati ► da'ča:kat -am d. () nov. d. kaj dočakati kaj 1. ]s čakanjem priti do dočakati 230 dohterica česa, doseči kaj]: 'nisrn se 'misnla, da bam da'ča:kala ša ta t're:ka 'va:j-ska 2. \živeti do določene dobe, dogodka]: de'veides't' 'le:t ja da'cäiko I § ■* UČAKATI B + do daj ► da 'de: prisl. () do zdaj, doslej: da 'de: ša 'ni 'neč pa'veido 'nuoiuga | @ DOSIHMAL, DO ZDAJ B 0 dodajati ► da'däijat -am (in -da:-) na. (■=* dajati) 1. nov. d. kaj dodajati kaj \dajati (k) čemu še kaj\: 'se: te 'ni t're:ba n'če:srca da'dä:jat 2. čustv. izmišljati si \kar ne ustreza resnici]: 'ti 'ka: 'ta:k pa've:, ka ja b'la — 'nie: da'däijat | H k 2 =* izmišljevati si ß + dodatek ► da'da:tak -tka m dan pod dati) dodan: u (= x) m'le:ka ja b'la 'ä:pna da'dä:na | E SSKJ dodelan ► da'de:lan -a -a (in -'de:-) povdk. (rod. ed. m. sp. -I]ga, daj. ed. m. sp. -n'ma) čustv. (zelo) pijan: 'vargne da'de:lan ja 'šo: da'mo: I 0 ■=*> puan E SSKJ doentoj ► dan'tö:j prisi. <) star.9 redk. (vsaj) tako dobro, z (vsaj) takimi pozitivnimi lastnostmi: 'na:š 'a:uta 'ža g're: dan'tö:j ka 'va:š | 3 =o dotoj prisl. [0 0 ►• doentOJ ► dan't6:j povdk. <) star., redk. (vsaj) tako dober, z (vsaj) takimi pozitivnimi lastnostmi: 'na:š 'pö:p ja dan'tö:j ka 'va:š 10=* dotoj povdk. B 0 (Vršnik 1978: l4l: »Do entoj -nekaj, kar je toliko dobro, kot nekaj drugega. Moja krava je do entoj kakor tvoja.«) doga ► 'do:ga -e t {) doga \deščica pri leseni posodi] | B + dogajati se ^> goditi se dogoditi se <=$ narediti se dogovarjati se o meniti se dogovoriti se ipd. =s zmeniti se ipd. dohajati ► da'xä:jat -am nd. <) d. koga/kaj dohajati koga/kaj a \iti enako hitro kot kdo drug, kot se premika kaj\: na 'mö:ram te da'xä:jat, ka g're:š 'ta:k 'xi.tr ■ na da'xä:jam 'ga:, 'ta:k 'le:ta u'ko:le ■ na da'xä:jam 'vo:za b \delati enako hitro kot kdo drug]: pas'kuse me da'xä:jat, ka zgrab'lujama ■ pr 'jas'te te na da'xä:jam | H k b ■=& FOLGATI [L] + dohiteti ► da'xitet \ daxe'tim (f m -xi-) d. <■={> hiteti) d. koga/kaj dohiteti koga/kaj \s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj, do česa, kar se premika spredaj]: 'nism ga da'xitela ■ s pe'ciklna ja da'xit'o 'amto'bus | 0 doiti, uloviti [L] + dohodek ► da'xo:dak -tka m (im. mn. -t'ke) nav. mn., nov. dohodek \vsota, ki jo kdo v določenem razdobju prejme za svoje delo, od premoženja]: 'a:te 'niša 'muo:gle pla'čo:vat, ka 'ni b'la da'xo:tko | B + dohodnina ► doxod'nina -'nine ž () nov. dohodnina: 'ko:k pa 'ma:ž doxod'nine za p'Ia:čat? I B SSKJ, SP 1962 dohter ► 'do:xter -terja m živ. () 1. zdravnik: a be b'la 'dö:xterja za k'li-cat? ■ Y 'dö:xterja g're:m ■ g'da:j pa 'mä:z 'dö:xterja {obisk pri zdravniku)"! £. nov., redk. doktor \akademski naslov ali nosilec tega naslova]: 'do:xter bo g'rä:to • čustv. govoriti ko strgan dohter veliko, spretno govoriti: gva'ri pa 'ža ka s'ta:rgan 'do:xter (=o govoriti ko bi pankeljce strigel) • čustv. pisati (tako (grdo)) ko (kak) dohter imeti nečitljiv rokopis: 'se: na z'nä.:m prab'rart — 'pišaš 'ta:kw()a kag 'dö:xter (0 ■=;> pisati (tako (grdo)) ko kura) | 0 k 1 doktor, zdravnik; k 2 o doktor B 0 (SSKJ, Plet. dohtar) dohterica ► 'dö:xterca (in -te-) -terce t () zdravnica: a 'duo:nz 'do:xterca dohterica 231 dol 'deila a 'döixter? | B 0 (SSKJ dohta-rica) doiti ► — 'döijdem a. ('duo:jd§ (in 'duo:jt') 'duo:jt:e; 'duo:šu in 'dö:jdu 'duo:šla -a) star. d. koga/kaj dohiteti koga/kaj \s hitrejšim premikanjem priti do koga, ki gre spredaj, do česa, kar se premika spredaj\: 'kume ga 'döijdem, ka ja 'taik 'naigu • ča uš me 'dö:jdu, te m pa pr'neisu u'reixo ■ ga baž 'ža 'dUOlŠU I H =* DOHITETI B + dojc ► 'doijc -a m živ. () tovorni avtomobil (zahodno)nemške tovarne Deutz: pr 'goiz'd'ne 'doijca 'vaze | Q 0 dOJČek ipd. =0 DVOJČEK ipd. dojemati =o zastopiti dojenček ► da'jemcak -čka (in do-) m živ. <) nov. dojenček: da'jemcka sa 'kuple I H =0 OTRČKE B + dojeti =!> POGRUNTATI dojilja =o DOJiLKA dojilka ► da'jiuka -'jiuke ž <) red k. a dojilja \ženska, ki doji tujega otro-ka\: 'maj'däicova "äina ja b'lai pr "'kaiutmane za da'jiuka — "sta'neita ja da'jiia b šaij. ženska, ki daje piti mleko iz steklenice: 'maima ja pr 'kuoizey za da'jiuka | B SSKJ dojiti ► da'jit tudi 'duoijt da'jim nd. ('duoija (in 'duoij) -jte; da'jiu tudi 'duoiju da'jiia -a, mn. -'jile itd.) dojiti \hraniti s svojim mlekom\: a "re'näita ša da'ji? ■ 'malčka da'i te 'maile | E + dojka =o zizek dokladi ► dak'läide -o || -u m mn. <) star. dodatek \kar se doda k rednim prejemkom, k plači\: 'köik pa dak'laido da'bis za ut'ruoika? ■ ut'röiske dak'iäide (otroški dodatek; [=] otroški dodatek) I 0 0 (+ doklada ž) dokler ► 'duoikler vez. () v časovnih odvisnikih dokler 1. z nedovršnim glagolom! 'duoikler sa ša pa 'möigle, sa pa 'aite 'tud'Jieilale 2. z zanikanim glagolom! 'duoikler jax 'ni 'pus't'u, 'niša 'luča u'gaisanle | H dokrat [L] + doklicati ► dak'licat -k'licam d. doklicati: 'nism ga 'möigu dak'licat I B + dokolenk ► doko'leiqk -a (in daka-; in -'lei-) m (im. mn. -'leinke) nav. mn. doko-lenka \nogavica\: doko'leinku na 'naij-dem ■ ja 'käike doko'leinke se pa u'bu!? ■ a s' 'kei 'vid'o te d'rug doko-'leink? | H dokolenka B 0 dokolenka ► doko'leiqka (in daka-; in -'lei-) -'leinke ž () nav. mn., redk. dokO~ lenka \nogavica\: doko'leiqka sn se u'mäizala | H =o dokolenk B SSKJ, SP 1962 (Plet. /) dokončati ^> narediti do konca dokrajčiti ► dak'raijcat -am d. (dak'raijca (in -k'raijc) -k'raijcte; dak'raijcu -čla -a) sieng. d. kaj pojesti kaj do konca: • a se 'ti sa'laima dak'raijcla? | B 0 dokrat ► 'duoikart vez. O v časovnih odvisnikih dokler 1. z nedovršnim glagolom! 'duoikrd ga bo 'meila, bp 'böiga pr 'nema 2. z zanikanim glagolom! 'duOlkrt 'jais 'aiuta na 'videm, na 'möiram 'neč 'rieičt I El «=» dokler B 0 dokreh ► dak'reix (in -'rei-) prisi. 0 star. do kdaj, do katere ure: dak'reix se pa 'beiu s'noic pa'kuom'ce? | El =* do kdaj B 0 dOktOr ► 'doiktor -ja m živ. dohter B + dokument ► daka'miemt -a m (im. mn. -n'te) dokument \listina\: g'näir pa u'sei daka'miein'te sip z'gub'u | B + dokupiti ► da'kupet (in -p't') -em d. (=* kupiti) dokupiti: da'kupe 'ša:, pra'ma:la se u'ze:u 'rö:be ■ 'le:te sm se da'kupla | B + dOl ► 'dUO:l (in 'dUO:) prisl. (s prislovnim določilom kraja tudi dUO in duol) 1. dol [izraža gibanje ali smer proti nižjemu kraju\: a 'aite 'noiča 'duoi p'rit? ■ 'jade 'taijle 'duoil pa la'päita ■ 'guoi pa 'duoi pa 'kuxne ga 'vaz'ma u 'vaiza ■ k'lupa 'duoi za'suca ■ 'taijle 'duo: dol 232 dolina 'jade ■ s prislovnim določilom kraja duo Z 'dil bo t're:ba k'ra:ma sp'rä:vet ■ u'zieime s'lika duo s_()'te:ne (snemi sliko s stene) Z. doli {izraža stanje ali položaj na nižjem kraju]: 'tamle 'duo: ja pa ud "a:ne 'xiša ■ s prisiov- nim določilom kraja dUO za Vaide S3 'ta:k 'rä:de ■ duo na 'nive ma pa zaž'ga:la 'puo: tis'te ple'veiu • =& dol tišči (=!> tiščeti) • =* voda gre dol | =* TADOL, TADOLE, TAMDOL 0 k 2 DOLLE B + dolar ► 'dö:lar -ja m (> nov., redk. dolar: a'mie:riške 'dollar | [=] ■=*> toler B SSKJ, SP 1962 (Plet. #) dOle ■=*> DOLLE doleteti ► da'lie:tet 3- os. ed. \ -le'ti (r in -le-) d. (<=& leteti) doleti {izraža nepričakovan nastop stanja, dejanja]: 'kä: u'sa dale'ti čla've:ka! ■ u "a:u-strija ga ja s'ma:rd_:ale'te:la | B + dolg ► 'do:k -ga m <) redk. dolg \kar nova kdo vrniti]: g'daij 'ma:š pa 'do:g za 'va:ran't'? • star. imeti na dolgu kaj biti dolžen kaj: a sta 'me:la ša p're: 'ke: na 'do:ga? ■ m'le:ka U3J()a:d'n'č ša 'mä:m na 'do:ga | § =* puf B + dOlg ► 'do:k -ga -a prid. {rod. ed. m. sp. -g:a in "gega; primernik =& DELJI prid., deljši) dolg 1. a \ki ima med skrajnima koncema razmeroma veliko razsežnost]: 'do:ge 'la:se ■ na 'do:ga p're:kla sm u'ze:u ■ 'do:ge x'la:ča ■ 'do:ge 'luča ■ 'tä:ke 'fa:jn, 'd9:ge pra'šiča srna 'me:le (0 stegnjen) b \obsežen\: 'do:ga 'pisma se na'piso 2. z izrazom količine \ki izra-ža razsežnost med skrajnima koncema]: 'a:uto ja 'do:k t'ri 'me:tra 'vasn-des't' 3. \ki traja razmeroma veliko časa]: 'de: se pa 'jam'o 'do:ga p'rid'ga, a'nie:? ■ pa 'do:gma 'ca:jta srna se 'vidla ■ 'do:k 'ca:jt (dolgčas) ja 'xuda 're:č ■ pab'ra:la (= 'kuo:nc) me bo udJ:ogega 'ca:jta (od dolgočasja) 4. z izrazom količine ]ki izraža razsežnost v času]: 'ma:ša ja b'la: na 'ura pa 'po: 'do:ga • =0 imeti dolg jezik • čustv. padel ipd. je, kakor je dolg no (= pa) širok padel je tako, da je bil ves na tleh: na'ma:Za sam s 'xiša 'van s'to:pla, sam 'ža 'pä:dla, 'kakar sam 'do:ga na š'ruo:ka • ■=> pasti dolg cajt • ■=!> preganjati dolg cajt | B + [Tominšek 1903: 10: im. ed. m. sp. »doug«, »do^g« — morda spada k dolg m] " ► dolgo ► 'do:ga prisi. <) dolgo ]< dolg]: 'tam 'nisma b'le 'do:ga ■ 'ta:g 'do:ga srna b'le u'jate 'tam, da ja k'lico jax 'puo: tis't' ufi'ce:r ■ sm' 'be:u 'tam 'puo: 'do:ga 'ca:jta ■ 'do:ga te 'ni b'le da'mo • 'ni b'la 'do:ga, sa 'ža za-us'ta:ulele ■ ja 'čuvo, da be ma na uš'la:, p'ra3' 'do:ga b {izraža trajanje sploh]: srna 'inde b'le ne 'de:n al 'kag 'do:ga • omiij. ne bo (več) dolgo kmalu bo umrl: z'la na 'kuo:nca 'sa 'mä:ma - 'na:_bda ('vie:3) 'do:ga | B + dolgcajt ► 'do:k'ca:jt povdk. <) dolgčas: 'do:k'ca:jt me ja b'la ■ ka 'niše 'neš 'de:lo, 'ka: g'runto 'se, ja b'la pa 'ka:r 'd9:k'ca:jt ■ pa 'ma:me me ja b'la 'do:k-'ca:jt (mamo sem pogrešal, želel sem si njene prisotnosti) | =0 cajt 0 0 dolgčas ■=? dolgcajt dolgocajten ► doga'ca:jtn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) dolgočasen: 'tä:ka doga'ca:jtna u'rie:me 'ja:, da 'tud' g're:m 'ka:r 'le:č ■ 'kak ja ta 'žemska doga'ca:jtna! | B 0 ►- dolgocajtno ► doga'ca:jtna prisi. <> dolgočasno: 'duo:ns ja pa 're:z doga-'ca:jtna ■ 'to: pa 'ni za pas'lusat, ka 'ta:g doga'ca:jtna gva'ri | Q 0 dolgocajtiti ► doga'ca:jtet -em nd. (doga-'ca:jte (in -'ca:jt') -'ca:jt:e; doga'ca:jt'u -tla -a) dolgočasiti: a te 'fllem 'tie:-be 'tut'J()a:g doga'ca:jte ka 'mane? | B 0 ► dolgocajtiti se ► doga'ca:jtet se -em se nd. (=0 dolgocajtiti) redk. dolgočasiti se: 'pe:de pa'ma.:gad,w:a se 'na:^baž doga'ca:jt'u | B 0 dolgočasen =0 dolgocajten dolgočasiti ipd. <=> dolgocajtiti ipd. dolgolasec ■=:> kuštravec dolgovati =*> dolžen doli *3> dol dolile <=$ Dolle dolina ► da'lina -'line ž () dolina {nižji, podolgovat svet]: 'kä:ka 'le:pa da'lina dolina 233 domačin ja 'guoir! ■ 'ni b'la t'reiba de'la:ucam 'neč se z da'line ta'guo: 'nuo:set ■ 'puo: srna š'le pa u da'lina — 'kä: pa 'bas | B + [Tominšek 1903: 19: °r. «■ »dolinami.«] dolinast iPd. =* dolinaten ipd. dolinaten ► da'linatn -tna -a prid. \rod. ed. m. sp. -t'nega) dölinast: 'tam ja 'be:u s've:dw()a'linatn | B 0 (Plet. dolinat) ► dolinatno ► da'linatna prisl. <> doli-nasto: 'ta:g 'bal da'linatna ja b'la | E 0 doliti ► da'let (nov. -'lit) -'lijam d. (■={> liti) doliti: 'le: da'li 'ša: 'vina, da bo 'poina | B + dolivati ► da'livat -am nd. (da'live itd.) dolivati: 'va:da ja da'livo x m'leika | e + dolle ► 'duoile prisi. <) (tarn) doli: 'puoil 'duoile ja b'reik, p'ramma, da sa ■b'rieige ■ 'duoile sm 'be:u, sn pa 'vid'o 'vidra, ka ja 'tale 'pa:ršla z 'va:de pa 'toid'le 'duo: ■ 'tatale, ka 'duo:le se'di, "g'raibnerca, ja b'la: z raiuna ■ lei, (poud., redk. 'tamle) 'duo:-le 'ja:, pag'leide | =& tadolle, tamdolle g O DOL [L] 0 določiti ► da'lo:čat (in -čt) -am d. <■=& ločiti) nov. določiti a \ukazati, kako naj bo\: 'neč me 'ni up'ra:šala, 'ka: da'lo:čla 'ja:, da 'ne: g're:m b \izbrati, nameniti za kaj\: t'ri ja da'lo:ču, pa srna š'le 10 + dol se narediti ► 'duo:l se \ na're:det (r in na'rie:s't') 'duo:l se \ nar'dim (r tudi nara'di-; in 'duo:) d. <■=!> narediti, dol) star. skloniti se: 'duo: se na're:de, pa 'na:wbaš t're:sko u pa'dö:ja | H =o skloniti se 10 0 dolžen ► 'do :zan -Zna -a povdk. \rod. ed. m. sp. -žnega) dolžen \ki ima dolg\: za ka'fija sm te ša 'do:žna ■ 'kö:k sm pa 'do:žan (koliko moram plačati)! ■ sm p'Iäica 'duoib'u, sm 'be:u ša pa (poud., star. 'ta:j) 'do:žan, ka sa me za 'puf 'ta:rgale 10 + dolžina ► do'zina -'zine ž <) redk. dolžina [razsežnost med koncema česa\: do'zina ša 'ma:ram z'me:rt ■ do'zine 'maira 'bet ne de'se:t 'me:tru ■ pa do'zine pra're:ža (0 =* podolgem) | B + dolžinski ► do'zin's'ke -'žinska -a prid. (rod. ed. m. sp. -'zin's'kega) dolžinski: d'vä.: do'zinska, 'nie: ka'bicna 'me:tra I B + dolžiti ► do'zit -'žim (in dou-) nd. <—; do'ZlU -'Žila -a, mn. -'Žile) nov., redk. dolžiti: do'zija 'me:, da 'nism pa'mä:-gala ■ pa k'riuma (= ne'do:žnema) sa ga do'zile | @ o kriviti B + dom ► 'do:m -a in 'duo:ma m <) dom 1. a \prostor, hiša\: 'de: srna se 'do:m z'rixtala ■ 'kö:k pa 'mä:te da 'do:ma? ■ upw':ie:teY 'zutre ja ža š'la: udw':o:ma • 'pe:ma pro*/ 'duo:ma (domov), 'na! ■ 'po:šta be 'ma:gu na 'do:m pr'nie:s't', 'nie: pa, da ja tm pa'so:t 'puša ■ pa 'nie: 'die:leč udw'()o:ma 'xuo:s't' b {družinska skupnost]: pa 'duo:ma se me 'to:ža ■ a se 'ke: z 'duo:ma (z domačimi) g'va:ru? ■ udw':o:ma srna 'ma:gle 'be:gat 2. a s prilastkom \stavba, urejena za določen namen\: ga'silne (: zad'ruzne : zd'ra:ustvene) 'do:m ■ pla-'nin's'ke 'do:m b \ustanova, ki omogoča bivanje\: 'vä:jans'ke 'do:m ■ 'do:m une'muo:glex | B + [Tominšek 1903: 12: rod. ed. »doma«] doma ■=& domaj domač ► 'duo:mač (in da'ma:č) da'ma:ča -a prid. (rod. ed. m. sp. "3S^j daj. ed. m. sp. -črna) domač 1. |< dom 1|: 'to: ja 'duo:-mač k'rax, 'nie: kap'le:n's'ke ■ da'mä:-ča 'vina ■ star. ta 'kuxne ja da'mä:3ga 'de:la (to kuhinjsko pohištvo ni bilo izdelano v tovarni) • 'nism 'duoimač 'tale (nisem doma pri tej hiši, nisem domačin) 2. [nanašajoč se na domovino^ da'ma:ča k'rä:ja sa 'na:j'le:pša • =o domača naloga | ■=& po domače B + ► domači ► ('duo:mač (nov. da'ma:č)) da'ma:šga m živ. <) član iste družine: na'bie:i]ga da'ma:3ga 'ne:ma 'vie:č ■ 'sä:me da'ma:ča srna u'kupe | B SSKJ, SP 1962 domačija ► dama' Čija ~a ž \rod. mn. - Ci) redk. domačija \hiša z gospodarskimi poslopji in zemljiščem]: 'ka:ka 've:lka dama'cija 'mä:ja! | B + domačin ► dama'cin -a m živ. SKOR B 0 domala ■=*> dohajge domeniti se ■=> zmeniti se domina ► 'doimena (in -mi-) -mene (in -mi-) ž 0 nav. mn. domina a \ploščica\: 'doimene me ja 'kup'u ■ na 'doimena sm z'gub'u b |igra|: 'peima se 'doimene | B SSKJ, SP 1962 domisliti se ■=& spomniti se domišljav ► dames'leiu -'läiva -a (in -mi-) prid. (rod. ed. m. sp. -'leiuga) domišljav: dames'leiuga ut'ruoika 'mäija ■ na 'boide 'na 'taig dames'läiva! I 0 <=> VISOK povdk. IL] + domišljija ► dames'lija -a (in -mi-) ± <> nš 1. domišljija {kombiniranje misli in predstav ali sposobnost zanj\: 'käika damis'lija 'mäi ta 'vaitrak! 2. domišljavost: pr 'nema me pa tista dames'lija 'taik 'moite I S k 1 c* fantazija; k 2 visokost [Q + domobranec ► domob'rainc -a (in dama-; in -ma-) m živ. <> domobranec {pripadnik domobranstva\: domob'rämce sa ga u'jale I B + domotožje ► domo'to ižja (Bo tudi -a) -a (in dama-; in -ma-) s () nš, redk. domotožje: 'käika domo'toizja samjieila u "neimčija! | G + domov ► da'mo: prisi. <> domov a \v domačo hišo, v domače stanovanje]: 'aite sa šale ve'ceir da'moi 'pairšlf ■ 'pieile ja da'moi, da bo s'lai u 'pöijs't'o ■ 'jaiz be 'lieit'o da'moi pa k'ramp^ia pa 'roiunca ■ 'jais pa da'moi, pa 'täile u 'dairvanca, sin pa g'leido 'van, čas sp'raine, käi ja 'deilo b \v bližino domače hiše\: da'moi ja 'pairšu, ka pa u 'xiša 'ni 'möigu, ja 'šoi pa u čeb'o-'n'äik 'leič C \v domač kraj, v domačo deželo]: • da'moi me ja u'leikla z "aiustrija sa naz da'moi spes"tile na ■jese'nice • ■=!> daj pa v beg pa (h mami) domov pa pod kovter pa v jok I B + domovina ► dama'vina -'vine (in do-; in domo-) ž <> domovina ]dežela]: sa pa 'rieikle, da 'maira u'säik 'jat u 'suoija doma'vina • čustv. pa rešena domovina in stvar bo opravljena, urejena: 'jutar ša mate'mäiteka pap'räi-vem — pa 'reišana domo'vina | B + donda ► 'domda -e ž <) a slabš. veliko, nerodno dekle: 'käika 'domda 'jai — s'kuoi d'väi 'meitra ja 'veilka pa s'toi d'vaijs't' 'kil 'väiga! b čustv. dekle ]doraščajoča oseba]: "na'täisa ja pa 'reiz 'vargne 'domda g'räitala | B + dones ► 'duoins prisi. (> danes 1. pričujočega, sedanjega dne]: g'lix 'pairve ap'ril ja 'beiu, 'taik^ia 'duoins ■ 'duoins ja pa 'naiwpta paka'sila ■ 'duoins 'keidn (čez teden dni) pta 'pairšla ■ 'duoins ve'ceir (0 nohcoj) ■ 'duomz„'()utre O davi) 2. v sedanjem času, zdaj: ka be 'beiu 'tam, 'jaiz be 'duomz^i'naiu pro'feiktna 'neimška | 0 k 2 donestaden B Plet. (+ danes) [Tominšek 1903: 25, 26: »doBns«] donestaden ► 'duoinste'de in prisl. () čustv., star. v sedanjem času, zdaj, dandanes: 'duonste'dein ja 'čizd ()r'gaič, ka ja b'la 'čaise | 0 =0 dones B 0 donesti ► da'nieis't' -sem d. <=o nesti) 1. čustv. d. komu izpolniti željo komu: s'tair 'arte ja 'pöiba u'sa da'neisu, za'to: ja pa 'taik ■ 'kai na 'veija, 'käi be ma ša da'nieis'le 2. redk. d. komu kaj donesti 235 dopust (pvi)nesti komu kaj: ■re'naite da'niei-se tis'te 'laik 'puoil • ■=* vse donesti komu h =o riti I 0 k 1 spolniti; k 2 =0 NESTI B + doneti ► — 3. os. ed. da'ni nd. {—; — da'nei-la -a) redk. doneti \dajati polne, nizke glasove]: 'vargle da'ni ja ■ brezos. 'taig^ir'mi, da 'ka: da'ni pa da'line | E + donšen ► 'duo in.S0H ""SIIG ""3 prid. \rod. ed. m. sp. -snega) današnji {nanašajoč se na dan, ki pravkar je\: 'duomšan 'däitum na'pisa ■ 'duoinšne 'caijtange | E 0 doonegati ► dau'neigat -am d. (dau'neige itd.) 1. s širokim pomenskim obsegom, čustv-, star. izraža dejanje, ki je znano, a se ne imenuje zato, ker se govorec ne more spomniti ustreznega glagola s predpono do-: 'nišam ja 'mö:gu dau'neigat, dapa'veidat, da se 'ne: na se'keira ■ 'niša jax 'muoigle dau'neigat, dak'licat 'vačam 'rieičt 2. omiij. dokončati spolni odnos, spolne odnose: 'tata d'väi sta pa 'de: dau'nei-gala ta 'suoija | B 0 doopoldne ► dau'poid'ne prisi. <) dopoldne: u 'peitag dau'poid'ne sa b'le 'tale ■ üb ad'naijs'te-y dau'poid'ne ja šale 'beiu 'poišfne 'tale | H ■=* dopoldne B 0" doorati ► da'vairat -rjam d. <■=!> orati) doorati \končati oranje\: 'mairma 'janga 'duoibed,^ia bo da'vairo | B SSKJ, Plet. dopasti se ► da'past se -'päidem se d.+nd. (=0 pasti padem) z dajalnikom biti všeč, ugajati: a se te ub'leika da'päide? ■ 'tam se ma pa 'ni da'päidla ■ a se te 'täikale na da'päidem? | B + dopisnica ► da'pisanca -e ž <) dopisnica \kartonček\: da'pisnca se 'duoib'u | B + dopisovati si <=» pisati si doplačati ► dap'laicat -am d. <) doplačati: 'köik ja ša pa za dap'läicat? | B + doplačevati ► dapla'coivat -'čujam nd. <=* plačevati) doplačevati: p'läica se 'doim s 'pemzeja, 'mi, ut'ruoice, pa dapla'cujama I B + doplačilo ► dapla'cila -a s (mn. -'čile) doplačilo: dapla'cila nam bada 'vairanle ■ 'čaise, ča ja kaka dapla'cila, da'bim pa ne t'ri mel'jöme | E-dopoldan ipd. <=> dopoldne ipd. dopoldenski ► da'poidns'ke -a -3 prid. \rod. ed. m. sp. -s'kega) dopoldanski: da'poidns'ke 'šixt • da'poidnska 'mäilca (H predpoldanka) I B 0 (+ dopoldanski) dopoldne ► da'poid'ne -dnata m tudi s povedati) dopovedati a |s pripovedovanjem pojasniti]: 'käi se 'kei tis't'ma "neimca 'vait'o dapa'veidat? b \z utemeljevanjem doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet]: ne'cei-sar se na pas'ti dapa'veidat ■ 'tieip' se pa 'reis na 'däi 'neš dapa'veidat ■ 'kume sam^ia dapa'veido, da 'neima p'ro ■ dapa'vei 'bika, ča 'moiraš | H dotajčati B + dopovedovati ► dapave'doivat (in -pave-; star, dapa'vieidvat) \ -ve'dujam ([ in -ve- T >) nd. NESTi) čustv., star. d. komu izpolniti željo komu: u'sa ma dapr'nieiseja | H >=& spolniti B + dopust ► da'pust -a m () dopust a ]dovo- dopust 236 dostikrat Ijena začasna prekinitev dela\: 'kö:k pa 'ma:ž da'pusta? ■ u pan'dei-leg^:'re:m na da'pust • na'maila p're: ja 'be:u na da'pusta ■ t'ri d'ni da'pusta bm u'ze:u ■ za ne 'me:sn3 d'ni sn da'beiu da'pusta a se 'leične da'puzd ža ka'ris't'u? ■ nag'räid'ne da'pust (H =!> nagradni) ■ redk. parad'niske da'pust (H =0 porodniška) b [letni dopust\: 'ka:m pa g're:te na da'pust? | H URLAVB [L] + dorna ► 'do:rna -e ž <) • Bo Poud. biti pijan ko dorna biti zelo pijan: ja 'be:u p'ja:n ka 'doirna (0 =* biti pijan ko krava) • Bo poud. napiti se ko dorna zelo se napiti (alkoholnih. pijač): na'piu se ja s'pe:tj()aikw()a 'do:rna (H =0 napiti se ko krava) | doršek ► 'doiršak -a m 0 nš ostra trava, ki raste na močvirnih tleh: 'doiršak srna paka'sile ■ t'ri m'reiza 'doiršaka | E 0 doručak ► do'rucak (tudi da-; tudi -čak) -čka tudi 'doiručak -čka m <) mesni narezek iz konzerve, izdelek tovarne Gavrilovic: do'rucak srna 'jad'le ■ ne do'rucak pr-'nieise I B 0 doseči ► da'sieict -'seižam d. <■=& seči) doseči \z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa\: 'pöib 'ža da'se:ža da k'lupe ■ a s 'pa:lce 'tud' na da'se:žaš 'jäipke? | B + doseliti se ► dase'lit se -'lim se (in -se-) d. <=* seliti) nov. doseliti se, priseliti se: g'daij sta se pa ved'väi 'sieim dase'lila? | H =J> priseliti se dosihmal ► dasex'maiu prisi. <) star. do zdaj', doslej': dasex'maiu srn 'jais 'aiu-to 'vazia, 'dei ga baš pa 'ti | H =0 do daj B + [Tominšek 1903: 25: »d^sbh-mäu«] doslej => DO DAJ dosluženje ► dasla' žieine (Bo tudi -e) -e (in 'da-) s () nš, voj. služenje preostanka vojaščine: 'naijp'rei ja 'beiu_: parte'zäinex, pa 'ni b'ia za'duois'tf, ja pa 'maigu 'jat na dasla'zieme ■ na dasla'zieine ja 'beiu, 'puoi ja 'šoi pa 'kai u 'rieist I B 0 doslužiti ► das'luzat -žam nd. <=o služiti) a doslužiti [končati služenje\: u "p'lomove srn 'jaiz das'Iuzla b voj. dopolniti služenje vojaščine: das'Iuzu 'sam, 'köikar ja b'la ša pra'mäila I B- dosoliti ► da'suoilet (in -It) in dasa'lit dasa'lim d. (■=*> soliti) dosöliti: 'dei me 'soi, da se 'župa da'sa'lim I B + dostava ► das'täiva -e t () nš, nov. dostava: 'taika 'nei'reidna das'täiva 'poište 'ja:, da se m pr'toizla | B + dosti ► 'duois't' (in -s'te) prisi. <> 1. a dosti, veliko \izraža veliko količino ali mero\: 'duois'te 'voiko ja b'la ■ de'laiuco ja 'jam'o 'duois't' ■ 'duois'te 'zieimle ja 'maigu p'rieidat ■ 'duois'tf s'te pa'veid'le ■ 'nisamw':öigu 'duois'te 'pit ■ 'duois'te ut'ruo:kam ja pa'maiga-la na s'veit ■ pr 'duois't' 'xisax ja 'taik b v nikalnih stavkih dosti \LzraZa majhno mero\: za ut'ruoika se pa na b'riga ('kei) 'duois'te 2. s primernikom dosti, veliko \izraža visoko stopnjo\: 'le:c ja kam'pe:r 'duo:s'te debe'lei, ka ja 'beiu 'lame • <=*> bog vama daj dosti otrok pa malo nadlog | =* zadosti H k la, 2 precej, čuda prisi.; k lb PRIDA prisi. B + ► dOSti ► - 'dUOIS'teX prid. (mn.: daj. -s'tem, tož. -s'te, mest. -s'tex, or. -s'tem star., redk. -s't'me) mn. mnog a \ki izraža veliko število oseb, stvari od kake celote\: ud 'duois'tey 'že:nsk srn 'to: 'cula ■ duois'tem le'deim ja t'reiba d'veikrt pa'veidat b \ki izraža veliko število stvari sploh\: pa 'duo:s'tex 'le:tex ja 'puo: da'moi 'pairšu | B SP 1962 ► dosti ► - 'duo:s'tex m mn. (=* DOSTI prid.) veliko število oseb: 'duo:s'tem ja ža pa'ma:go ■ par 'duois'tex ja ža 'beiu I B 0 dostikrat ► 'duois't'krat (star. -s'tek'räit; in ~]ort) prisi. <) velikokrat: pa srna le'ža:la 'duois't'krat 'ka: u'buta ■ 'duois't'krcw()n ža 'beiu pr 'nema ■ 'dei ja 'mairka u'reidna 'duo:s't'krat 'vie:č ka pratw()'re:m^'()e:sncam | =:> zadosti- dostikrat 237 doz KRAT 0 + dostojen ► das'tö:jn -jna -a prid. (rod. ed. m. sp. -jnega) redk. dostojen \ki po kvaliteti ustreza zahtevam, potrebam]: das'töijna 'pöijs't'o ja b'la: | =0 FAJN prld. B + dosušiti ► da'susat (in -št) in dasa'sit dasa'sim <=* sušiti) končati sušenje: 'siema bada pa s pravet'ra:vane dasa- ■siif l E 0 dosuti ► da'sat (nov. -'sut) -'sujam d. (da'suj -te; da'su -'sula -a) dosuti: da'suj ša 'peiska na'mickana, da bo 'po:na | B SSKJ, Plet. ► doSUt ► da'silt -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -d'ga in "tega, daj. ed. m. sp. "t'ma in -tema) dosut: 'tafle s'täirter ja 'be:u paz'ne: da'sut | B 0 dOŠel ipd. =!> DOITI dota ► 'dö:ta -e ž <) dota: šp'ra:mprat pa 'nuoična le'mairca ja ne'veista da'bila udJ:o:ma za 'döita | B + dotajčati ► da'taijcat -čam d. () čustv., redk. dopovedati a |s pripovedovanjem pojasniti]: 'bo:x 've:, 'ka: be ma 'ra:d^:a'ta:jčo b \z utemeljevanjem doseči pri kom, da sprejme kako mnenje, nasvet\: na 'da: se ja da'taij-čad,w:a se 'ne: na se'ke:ra | H =!> DOPOVEDATI B 0 dotakniti se =s> dotekniti se dotalno ► 'do:'tä:lna (in da-) prisl. () redk. popolnoma, totalno: do'tä:lna se ja na'ža:ru ■ a se do'täilna s'le:p a 'ka:? | H ^> ORGNI B 0 dotekniti se ► da'tie:kan't' -'te:knem d. (da'tie:kne (in -kan') -kan'te; da'tie:-kn'u -'te:kanla -a) nov., redk. d. se koga/česa dotakniti se koga/česa približati se tako, da pride do dotika, stika]: da se me na da'te:knešw()po-'xe:rta! | @ =i> pritekniti se B 0 (+ dotakniti) doterati se ► da'te:rat -am (in -'te:-) d. (=o terati) eustv. zapiti se a [postati pijan]: 'duo:ns^:e se pa 'fa:jn da'te:ro b ]postati pijanec]: 'ka: bo 'ke: z 'nema? 'čist se ja da'te:ro. | 0 =o zapiti se B 0 ► doteran ► da'te:ran -a -a (in -'te:-) prid. (rod. ed. m. sp. -I)ga, daj. ed. m. sp. -n'ma) čustv. zapit, pijan: 'vargne ja da'te:rana | H => zapit, pijan B 0 dotikati se =o pritikati se dotlej =;> do TEDAJ dotoj ► da'tö:j prisi. <) star. 1. (vsaj) tako dobro, z (vsaj) takimi pozitivnimi lastnostmi: 'le:pw:e'cikl 'ja: — ča g're: da'tö:j, ja pa 're:s 'fa:jn ■ 'to:le be pa u'sä:g z'na:u da'tö:j na'rie:s't' 2. tako, na ta način: 'to: ja b'la pa s'kuo:r da'to:j ka 'za:d'nč, ka 'župnek 'ni z'va:net 'pus't'u | § k 1 doentoj prlsl.; k 2 =o tako B 0 ► dotoj ► da'tö:j povdk. <) star. (vsaj) tako dober, z (vsaj) takimi pozitivnimi lastnostmi: na'bie:na 'ja:pka 'ni da'to:j kakar 'ca:rjevič ■ 'ni da'tö:j kakar 'va:ča ■ na'bie:nga na paz'nä:m, ka be 'be:u da'tö:j ■ 'sa:j da'tö:j 'ma:raž 'bed,„:a 'ra:zrad z'de:laš | H DOENTOJ povdk. B 0 dotolči ► da'to:čt -čam d. <■=!> tolči) dotolči: 'ka:ča ja s 'pa:lce da'to:ku ■ brezos., čustv. 'pö:bova s'ma:rd ga ja 'vargne da'to:k3la | B + dovolilnica ► dava'lilenca -e (in -In-) ž <) nov. dovolilnica: a s' 'jam'o dava'liln-ca za 'ribe '£o:vec„:„()a'bö:j? | o pos E + dovoliti ► da'valet (in -It) -em d. <> nov., redk. dovoliti ]dati dovoljenje, pristanek]: st'ric na da'vale u g'rie:da 'xuo:det | § =* pustiti B + »• dovoliti si ► da'valet se (in -It) -lern se d. <) dovoliti si: pa 'na:šma se da'valja 'va:zet | H =o upati si B SSKJ, SP 1962 dovolj ■=& zadosti dovoljavati ► dava'la:vat -am nd. <> dovoljevati: 'ja:s na dava'la:vam 'vie:č 'te:ga | H puščati B 0 dovoljenje ► dava'lie:ne (Bo tudi -e) -e s () nš dovoljenje ]v pismeni obliki]: g'rä:dbena dava'lie:ne ■ pro'me:tna dava'lie:ne (@ ■=& prometna) ■ vaz'niska dava'lieme (H ■=!> vozniška) I B + dOZ ► 'do:S -Za m () nekdaj, v rabi do začetka 70. let zavarovalnica: ud„':o:za ja 'pa:ršu ka'se:rat | H =* zavarovalnica doz 238 drap B sp 1962: 1038 {DOZ) doza1 ► 'doiza -e ± <> doza 1. a \škatla\: 'do:za za cega're:te {cigaretnica) b redk. \pločevinka\: 'doiza se 'vafne 2. elektr. \plastično ohišje]: a se 'doize ža u'zido? I @ k lb =0 konzerva B SSKJ, SP 1962 doza2 ► 'do:za -e ž <) • šaij. dobiti dozo popiti alkoholno pijačo, manjšo količino alkoholne pijače: "xams ja 'ža 'duo:b'u 'do:za 'duoins I E SSKJ, SP 1962 do zdaj ► da z'de: prisl. <> do zdaj, doslej: da z'de: ja b'la u'sa u 're:da | R. ^> do daj B 0 (SSKJ dozdaj) dozidati ► da'zidat -am d. <■=* zidati) dozidati, pvizidati: ga'ra:ža sa da'zi-dale 13=* PRiziDATi B + dozidovati ► daze'doivat -'dujam (in -zi->) nd. (daze'duj -te; daze'doivo -d'vä:ia -a) dozidavati, prizidavati: 'de: be ža pa 'be:u 'ca:jd,w:a be ne'xa:le daze'dä:-vat^Ois'te 'kurneke tn kol 'xisa | R <=» prizidovati B 0 (+ dozidavati) dozoreti ► da'zuo:rat (in -rt) -'zö:ram d. (=* zoreti) redk. dozoreti \z rastjo priti do zrelosti]: g'rö:zdja ja da-'zö:r£a, cap'ro: ja b'la u'rie:me za'nec | § =0 SEZORETI B + doživeti ► da'zivet \ daza'vim {\ in -ži-) d. (■=!> živeti) nov. 1. doživeti \v življenju priti do česa, biti deležen česa\: 'kä: se 'ke: da'ziv'o pa s'vie:ta? 2. doživeti, dočakati [živeti do določene dobe, dogodka]: 'se:dn'vasndes't' 'le:t sa da'zivele | S k 2 =* učakati B + doživetje ► doži've:t'ja {Bo tudi -a) -a (in 'do:-) s () poicit. • =* gnar za doživetje I B SSKJ, SP 1962 drača ► d'ra:ča -a ± <) nš 1. dračje: u 'da:rvance 'ma:ma 'sa:ma d'ra:ča 2. o čustv. a nekoristne, odvečne stvari, navlaka: 'kä:ka d'ra:ča 'ma:ma u 'ke:u-dra! b Bo malo vredni drobni predmeti: 'kö:kw:as'tä: ta d'ra:ča? I S k 1 dračje k 2a ■=!> fajdiga; k 2b o krama B Plet. * dračje ► d'ra:čja {Bo tudi -a) -a s <) nš dračje: 'da:ru 'ni u 'da:rvance, d'ra:-čja ja pa 'po:na | H =0 drača B + drag ► d'ra:k -ga -a {Bo d'rä:-) prid. (rod. ed. m. sp. -g:a in -gega; primemik d'rä:-že ~ --) drag a \ki stane veliko denarja\: 'jasex ja d'ra:k ■ 'na:jd'ra:že 'ža:jfa se 'kupla ■ 'va:žne u "'cie:le p'ride 'ka: d'rä:ga {Je draga) • star., redk. a p'rideja 'če:ule d'ra:ge 'kuo:-štat? {ali so čevlji dragi?) b \ki prodaja, opravlja storitve po visokih cenah\: stre'ža:ča sa d'reuge ■ a s'te 'tale d'ra:ge? ■ d'ra:k ša'fie:r 'se ■ 'kak sa u te s'tä:ra sta'cune d'ra:ge, d'ra:že ka u te 'nuo:ve! • =i> biti drag ko žefran • =* to je drag špas | 3 k b dragoleten B + ►■ drago ► d'ra:ga (star., Bo d'rä:-) prisl. (primemik d'ra:že) drago: d'ra:ga srna p'la:čale ta 're:č • 'ti se pa 'ša:jtrga d'ra:že p'la:čo ka 'ja:s • =0 to ga bo pa drago prišlo (■=!> priti) | B + dragec ► d'ra:gec — m živ. (v rabi samo im. ed.) nov., ljubk., kot nagovor dragec 'o:, 'ti 'mö:j d'ra:gec! | B + draginja ► dra'gine -e ± <) nš draginja \gospodarsko stanje z visokimi cenami]: 'ka:ka dra'gine ja! | R. dragota B + dragoleten ► draga'le:tn -tna -a (in -ga-) prid. (rod. ed. m. sp. -le:t'nega) star., redk. drag \ki prodaja, opravlja storitve po visokih cenah\: ze'dä:r ja draga-'le:tn | g => drag B SSKJ dragota ► dra'guo:ta -e ± <) nš, star. draginja \gospodarsko stanje z visokimi cenami\: 'duo:ns ja šale dra'guo:-ta! I 0 ■=& draginja B + drajkselj ► d'ra:jksel -na (in -s'l(-)) m <) ies. lesna stružnica | =0 dreponk B 0 drajksljati ► d'ra:jks'let -em nd. <) ies. stružiti les \oblikovati vrteči se predmet\: ža na 'le:ta me tis'te le-'se:ne 'bunke pa 'ruo:čke d'ra:jks'le | g =0 drejati B 0 (Planina 1978 drakslati) ► drajksljan ► d'ra:jks'len -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -J]ga, daj. ed. m. sp. -n'ma) les. stružen: 'ja:jce ja 'ta:k 'le:pa z'de:lana, ka be b'la d'ra:jks'lena | ■=*> drejan B 0 drap ► d'ra:p ~ ~ prid. () nov. drap \zelo drap 239 drek svetlo rjave barve]: 'roipčke sa d'raip ■ d'raip 'čeiule sam^ia 'kupla ■ s'tumfe be 'maigle 'bed 'bel d'raip I Q SSKJ, SP 1962 Drava ► 'd'räiva -e ž <) vod. i. Drava m =fr biti navlečeno, ko bi Sava no Drava vkup prinesli | 0 SP 1962 dravec ► d'raiuc -a m živ. <> prašič z enim samim modom (v mošnji) I 0 Plet. * dražba =t> licitacija dražiti1 ► d'räizat -am nd. (d'räiza (in d'räis) -šte; d'räizu -žla -a> dražiti a d. kaj ]spravljati žival v razburjenost]: 'nie: 'pasa d'räizat ■ p'sa: ja d'räizu, ga ja pa ug'riz'nu b redk. d. koga \spravljati koga v razburjenost, jezo\: 'kak me d'räiza, ka se 'vaz'ja miema 'xiša! | @ k b =* udražiti |Q + dražiti2 ► d'räizat in dra'zit dra'zim nd. (d'räiza (in d'räis) -šte; d'räizu in dra'ziu dra'zila -a, mn. dra'zile) dra-žiti \zviševati ceno\: as'fäilt 'kai nap'rei dra'zija, u'säig 'dem 'bal ■ 'mieisa se dra'zi, m'leika pa ce'ni | ■={> LICITIRATI [Q + dražji ipd. ■=;> drag ipd. drča ► 'dairča -a ž <) gozd. lesena drča: ud ''ainzo 'duoil sa 'dairča nar'dile, ka sa pa pa 'nex 'leiswi'pušale, sa jax pa 'moičle | <=& riža |L] + drčati =& drčeti drčeti ► 'dairčat dar'cim nd. <-; 'dairčo -čala -a in dar'ceila -a, Bo dar'cäila -a> 1. drseti ]premikati se po gladki podlagi]: c'veiran 'maira čas 'tatale 'lukne 'dairčat 2. brezos. d. komu drčati komu ]biti v nevarnosti padca]: u s'köirnex me ja dar'ceila ■ a 'vane 'kei dr'ci? I g k 2 =* polzati 0 0 (+ drčati) drdrati ► — dard'räim nd. <—; - dard'raila -a) nov. 1. drdrati ]dajati ropotajoče glasove]: släma'reizanca ja dard'raila, da ja b'la ve'sieile 2. hitro, ropotajoč se premikati: 'vaize sa dard'räile pa tis'te 'ceis'te, p'rei, ka ša 'ni b'la as'failta | § =* ropotati [L] + dregati ipd. =o žokati ipd. drejati ► d'reijat -am nd. () strojn. struži- ti kovino \oblikovati vrteči se predmet] I ^> drajksljati y 0 (Planina 1978 dreati) •■ drejan ► d'reijan -a -a prid. 1. blato, govno, iztrebek: u d'rieik sm s'toip'u ■ čla-'veiške d'rieik ■ 'kom's'ke d'rieik (0 figa) > k'raiuja d'rieik (0 kravjak) ■ 'kurja d'rieik (|=) kurjak) ■ 'mušja (: 'paijs'ja) d'rieik 2. nš blato ]razmočena zemlja]: 'kai pa'pieilo se ja pa d'rieika ■ u d'rieik sm za'gaiz'u ■ pag'leide, 'kak se ud„i'rieika 3. nš, eustv. kar je (nenamenoma) zmečkano, zdrobljeno: 'dei 'maiš pa z 'jäibag d'rieik 4. nš, čustv. kar je malo vredno, nepomembno: za u'säig d'rieik se c'meira ■ u'säiga d'rieika te pa 'tud' 'ni t'reiba 'kupet! ■ tega d'rieika pa 'na:„m 'jeidu!? 5. nš, čustv. neprijeten, zapleten položaj: 'dei ja 'pai u d'rieika — 'käi ja pa U-'SOl! 6. čustv-, v medmetni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: 'ei, d'rieik pa 'täika 'južna! ■ {A} 'veim! {B} d'rieika 'veiš! ■ d'rieika se 'beiUwI 'ŠOlle! • poud., za človeka biti akliš (= aklišen) ko drek biti pretirano natančen: 'naiš "f"ranče ja pr m'leika 'ža 'aikalš ka d'rieik • siabš. biti siten ko pajsji drek biti zelo nadležen: na 'möiran ga pas'lusat — ja 'sitn ka 'paijs'ja d'rieik (H =* siten ko muha) • poud. biti za en drek biti zelo nesposoben, slaboten: tiz'd'J()eida ja 'čiz3„()a n d'rieik (H biti za en kureč) • čustv. bolj ko drek mešaš, bolj smrdi po občutljivih stvareh ni dobro brskati: 'pus'te 'tista, 'käim ja g'näir 'šoi. 'bal ka d'rieik 'meišaš, 'bal smr'di • čustv. dreka na špilji (= špagi) izraža močno zanikanje: {A} a ja 'šai u "aiustrija? {B} d'rieika na s'pile! ■ {A} a 'nai„pta 'jutr 'pairšla? {B} drek 240 dresirati d'rie:ka na s'pile bata 'pa:ršla — s'pe:cw()e pta pa'te:pačw()'la: ka'kaim! • eustv. en drek izraža zelo majhno mevo: 'do:ga se u 'šoila 'xuo:d'u, pa 'ta:k an d'rieik 've:š ■ n d'rie:k ja s'paiu ■ 'to: se pa 'ta:k n d'rie:k 'nuca (S en kureč; eno figo) • čustv. imeti dreka na špilji (= špagi) biti v neprijetnem, zapletenem položaju: 'de: pa 'ma:ž d'rie:ka na š'pa:ge, ka se 'ta:k 'xitar 'vazla • ■=!> imeti gnarja » ko dreka • preg. kar se odlaga, se v drek polaga kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri: 'čim p're: 'ma:rma p'ia:čat. 'ka:r se ud'Iä:ga, se u d'rie:k pa'la:ga. • =!> pustiti kaj ko prašiča drek • čustv. tako je ohrski (= stisnjen), da bi (še) drek za seboj požrl (redk. če ne bi preveč smrdel) zelo skop je: ja 'taik s'tis'nen, da be ša d'rie:g za se'bö:j pa'ža:ru, ča 'na:^be p'rie:več s'ma:rd'o • eustv. to je tako, ko če bi si z drekom rit brisal to povzroči več slabega kot dobrega: sme'ti na "xo:mce 'vaz'ja, 'puo: jax pa 'pö:ved'ne na'za:j 'duo: pr'nie:se — 'to: ja 'ta:k,_()a ča be se z d'rie:ka 'rad b'riso • čustv. znati iz dreka narediti gnar biti sposoben (zelo) povečati premoženje: 'un' ja pa 're:z^:'na:u z d'rie:ka g'nä:r na'rie:s't' | H k 1 drekec; k 1-2 blato; k 3 =* ČMAK m; k 4 =* KRAMA 0 + ►• drek ► d'rie:k povdk. <) austv. 1. izraža omalovaževanje: d'rie:k ja u'sa u'kupe 2. biti vseeno: 'čist u'sa n d'rie:k 'ja:, a g're:š u 'ce:rku a pa 'nie: | 0 0 drekati ► d'rie:kat \ dre'kä:m (r in dre- \ >; T in dra-) nd. (d'rie:ke -te; d'rie:ko T dre'kä:la -a) čustv., redk. d. po čem delati kaj slabše, predvsem jed: 'ka: pa 'de: dre'ka:š pa sa'Ia:te!? | 0 0 # drekec ► d'rie:kac -kca m () a manjš., čustv. < drek 1: 'kö:k ja 'tale 'mušja^ d'rie:kco! b živ., otr. blato, govno, iztrebek: a se u d'rie:kca s'to:p'u? | g =* kakec; k b =* DREK 0 SSKJ, SP 1962 dremati ► d're:mat (in d're:-) d're:mlem tudi T d're:mam (\ in d're:-) nd. (d're:m-le (in -mal) -malte in d're:me -te; d're:mo -mala -a (in d're:-)) dremati \biti v stanju med budnostjo in spanjem]: 'ma:ma u 'kuxne d're:mle ■ d're:mat ja 'ŠO: ■ s smiselnim osebkom v dajainiku d're:mle se 'ma 10 + dremota ► dra'muo:ta -e (in dre-) ž <) nš dremavica \želja, potreba po spanju]: 'pö:ba dre'muo:ta 'lö:me (= 'dä:ja) {dremlje se mu) ■ pag'le:de 'na, 'kagw:a dra'muo:ta (kako se mu dremlje) \ H =0 SPANEC 0 + dremoten ► dra'muo:tn -tna -a (in dre-) prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) dremoten a \ki čuti željo, potrebo po spanju\: 'pö:bak ja dre'muo:tn b \ki povzroča željo, potrebo po spanju]: ne dra-'muo:tn 'dem ja 'duo:ns | S =* zaspan 0"+ dren ► d're:n -a (in d're:-) m <> dren \grm ali nizko drevo\: u 'butara se 'da: d're:n • poud. biti zdrav ko dren biti zelo zdrav: st'ric ja zd'ra:u ka d're:n (Q =0 biti zdrav ko riba) | 0 + drenaža ► dra'na:ža -a (in dre-) ž <) nš, nov. drenaža a \odvajanje\: a s'te za dre'na:ža ža ska'pä:le? b \sistem jarkov in kanalov\: kol 'xiša srna dre'na:ža nar'dile | | =0 kanalizacija 0 + drenje ► d'rie:ne (Bo tudi -e) -e s <) nš, redk. drenje, dretje |< dreti se\: ne'gömga d'rie:ne na 'mö:ram 'vie:č pra'na:šat | ■=!> dretje 0 + drenov ► d're:no T -va -a (in d're:-; \ Bo tudi -nav-) prid. (rod. ed. m. sp. -noga) drenov: d're:no 'ga:rm 10 + dreponk ► d're:'po:nk -a m () strojn. kovinska stružnica | =^> drajkselj 0 0 dres ► d're:s -a (in d're:-) m (im. mn. d're:se) nov. 1. dres: d're:s 'ma:rma 'jamet u 'šo:le 2. šaij. delovna obleka: a se 'ža s'pe:t u d're:sa? | § k 2 uniforma 0 SSKJ, SP 1962 dresen <=$ androsen dresirati ► dre'se:rat -am (tudi dra-) d.+nd. () dresirati \žival\: 'milicars'ke 'pase dre'se:ra I 0 SSKJ, SP 1962 ► dresiran ► dre'se:ran -a -a prid. (rod. dresirati 24l dribljati ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) dresiran: dre'seiranga 'pasa 'ma: | 0 SSKJ dreta ► d'reita -e z <) dreta: d'reita be 'ma:gu 'jame3w()a 'čeiul za'sat 10 + dreti1 ► d'reit (in d'rei-) 'dieiram nd. ('dieira (in 'dieir) -rte; 'dairu -ria -a) 1. dreti \silovito in hitro teči (npr. voda)\x 'va:da (: g'räibn) 'dieira 2. čustv. zelo hitro, množično in neurejeno se premikati: 'lede 'ka: 'dieiraja u 'kino • =i> tiha voda brege dere | 0 + ' ' dreti2 ► d'reit (in d're:-) 'dieiram nd. <■=!> dreti1) dreti \odstranjevati kožo z živali\: me'säir 'ža 'dieira k'räiva • ■=*> grenčica dere koga • =i> vpije, ko bi ga drli (=o vpiti) | 0 + dreti se ► d'reit (in d're:-) se 'dieiram se nd. (=* dreti1) 1. za živali oglašati se z močnim, neprijetnim glasom: 'tieile se 'dieira ■ k'räiva se ja 'dair-la (krava je mukala), 'tieile ja b'la pa 'cairknena 2. čustv., za ljudi a zelo glasno, navadno neartikulirano vpiti: na u'sa 'gairla se ja 'da:ru b zelo glasno jokati: 'pöip se 'dieira C d. se na koga grobo, glasno oštevati koga: za'käi se 'dieiraš na 'mane? • ■=!> dreti se ko grešna duša (v vicah) • =o dreti se ko sraka • =* dreti se na vse grlo | H k 2 =o vpiti 0 + dretje ► d'reit'ja (Bo tudi -a) -a s <) nš drenje, dretje |< dreti se\: 'käi ja 'toi 'dei za na d'rieme!? | g drenje 0 + drevariti ► dra'väirat (in -rt) -am (in dre- >) nd. (dra'väira (in -'väir) -rte; dra'väiru -rla -a) držati plug (pri oranju): "valaške bo dre'väiru | 0 SP 1962, Plet. (SSKJ *) drevce ► d'reiuce {Bo tudi -e) \ d'reiuca (r in d'rei-) s 0 manjš. drevesce: a s'te d'reiuce ža nar'dile? ■ ba'zicna d'reiuce ■ 'jutar bm 'šoi d'reiuce 'iskat | S drevček 0 + drevček ► d'reiucak -čka (in d'rei-) m <) manjš. drevesce: med'vai pa 'leic 'nai^.ma d'reiucka 'meila ■ ba'zicne d'reiucak | g =0 drevce 0 SSKJ, SP 1962 drevesce ■=!> drevce dreVJ ► d'reive prisl. () star., za označevanje dejanja v prihodnosti danes zvečer: d'reive ma 'näiz'b'ok 'nieisla | H =!> dones večer 0 + drevje ► d'reiuja (Bo tudi -a) -a s () nš drevje: d'reiuja ja ža b'la ze'lieina ■ 'bukova (: 'saidna) d'reiuja 10 + drevo ► d'rieiva -a s (mn. d'reive (in d'riei-) d'reiu, daj. d'reivam (in d'rei-; in d'rieivam), or. star., redk. d'reiume; dv. d'reive (in d'riei-) in d'rieiva d'reiu, or. star., redk. d'reiume) 1. drevo \lesnata rastlina]: d'rieiva ja 'räistla ■ d'vei d'reive ša 'mairma sk'leis'tet (: pa'seikat) ■ pad^i'rieiva s'toipma 2. star, plug \orodje, priprava za oranje zemlje]: 'jaiz bam 'šoi za d'rieiva, 'ti baš pa 'kuoine 'vaid'u ■ d'rieiva za \ kram'peir 'van 'mieitat (r : uka'pa:vat) I g k 2 =0 plug 0 + [Tominšek 1903: 22: im. ed. »Creavb, dreavb, čudi (rabijo se samo v sing.) sklanjajo se le po -b/o- sklanji [. . .]«] drezati ipd. =0 žokati ipd. drežnik ► draz'nik -a (in dre-) m (im. mn. -'nike) lesen žleb na makadamski ali gozdni cesti za odvajanje vode od padavin: draz'nik srna u 'ce:sta 'da:le ja 're:ku "ra:do — »drez'nike na'pieile« I 0 SP 1962, Plet. * drgetati ■=> tresti se drgljati ► 'dairglet 3- os. ed. darg'läi nd. <-; darg'läila -a> brezos. drglja koga (= redk. po kom) rahlo trese koga, predvsem od vznemirjenja ali mraza: pak'rita sm b'lai, pa me ja 'taig dr-g'laila! ■ redk. 'aiti ja 'kuru, pa 'mane ja pa drg'laila | 0 0 (SSKJ, Plet. ¥) drgniti iPd. ■=> čohati ipd., ribati ipd. drgulj ► dar'gul -e m <) zastar. jermen, s katerim se kaj zadrgne: mas'n'aik ja 'beiu na dr'gul na'reit 10 0 drguncati ► dar'guncat -am nd. () otr. gugati: a se ma dr'guncala, 'a? | g GUGATI 0 0 drhteti ■=& tresti se dribljati ► d'riblet -em nd. <> šport, pre-igravati \voditi žogo mimo naspro- dribljati 242 drobiti tnega igralca|: 'nie: 'sä:m d'riblet, pa'de: "ra:jša I 0 0 (SSKJ, SP 1962 driblati) drinja ► d'rine -e ž <) Vo listnjak {prostor za listje]: d'rine ja b'la: 'pa:r_nas 'tut' I | => listnica 0 0 drinje ► d'rine -e s <> Kr, PP listnjak \prostor za listje]: u "p'lgmgve ja b'la: na 'le:ve st'ra:ne s'tä:la, na 'de:s'ne k'ra:uja x'le:u, u'me:s ja b'la pa d'rine I B ■=* listnica 0 0 driska ► d'riska -e ž <) nš driska ]nenormalno pogosto iztrebljanje tekočega blata]: 'ta:ka d'riska 'mam, da me bo 'kuo:nc | B preliv, šisa 0 + driskav =* šisav drkati ► 'da:rkat -am nd. <> 1. a d. kaj dražiti spolovilo za dosego spolne (samo)zadovoljitve: 'luleka se 'da:rka 'ka: na'e:nkrt me ga ja za'če:la 'da:rkat ■ 'ta:g 'do:ga srn ja 'pička 'da:rko, da ja ja 'pa:ršla b samozado-voljevati se: a 'ke: 'da:rkaš? 2. nizk., nov. d. koga dražiti koga, norčevati se iz koga: 'ka: se ma pa pas'tiz 'da:r-kat! ■ a 'kume 'tö:k ja kaš'ta:la? 'nie: me 'da:rkat! | H k lb =* trajbati; k 2 => zajebavati 0 + # drijavbati ► dar'le:ubat -am d.+nd. <> star.. redk. dovoliti, dovoljevati: 'ja:s 'te:ga na dr'le:ubam I B =* pustiti 0 0 (Tominec 1964 drlaubati) ► drijavbati si ► dar'lembat se -am se d.+nd. <> star. dOVOltti SV. Č3 S§ pa 'tÖ:g dr'le:ubaja, ja pa 'tut'„:a 'zä:dne ■ na dr'le:ubam (upam) se, da be pra're:-zala za've:sa I H =* upati si 0 0 drma ► 'da:rma -e ± <> Bo, Vo nš surovo korenje, repa ali pesa: 'ka:ke sa 'ruo:ke ut^:e 'da:rme! | 0 + ž drnec =o trab drob ► d'ro:p -ba m <) nš a drobovina ]živalsko drobovje]: z d'ro:ba se kla'ba:se nar'dija b zastar. trebuh \del trupa]: nat u d'ro:ba me ba'li | 3 k a =:> drobovina; k b =o trebuh 0 + drobčkan ► d'ruo:pčkan -a "3 prid. \rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) čustv. zelo droben: 'kä:g d'ruo:pčkan kam-'pe:r ja 'le:c! ■ d'ruo:pčkana 'die:kal- čke | 0 SSKJ, SP 1962 drobec **> konček, košček, šibra droben1 ► d'ruo:ban -bna -a prid. \rod. ed. m. sp. -bnega, daj. ed. m. sp. -bnema) 1. a droben ]ki ima majhne razsežnosti]: d'ruo:bne c've:te 'mä: tista 'ro:ža b čustv. slaboten, šibek, nežen: d'ruo:bna 'va:tarčke 2. droben \ki sestoji iz majhnih enot]: d'ruo:bne ' jä:pke ■ d'ruo:bna pe'čo:ja ■ star. 'duo:me ja u'sa d'ruo:bna na're:d'u (razbil; B zdrobiti) • >=& imeti (čisto) drobne oči (=* oko1) pag'le:de, 'kä:ke d'ruo:bne u'či 'ma: te 'mä:le | H k la =* mičken 0 + ►• drobno ► d'ruo:bna prisl. 0 drobno: ka'fija pa 'ni g'liy d'ruo:bna zm'le:ta ■ drap'tin'ce 'čizd„:'ruo:bna cve'tija ■ s'nit'lex na d'ruo:bna z're:ža | 0 + ►• droben ► d'ruo:ban -bna -a povdk. (=> droben prid.) 1. razbit, zdrobljen: pe'pe:unek ja d'ruo:ban 2. čustv. zaspan, utrujen: 'čizd^()'ruo:bna srn b'la:, sip pa pr tele'vizeja 'ka: zas'pa:la ■ 'ce:u 'de:n 'pija, ve'če:r ja pa d'ruo:ban (pijan in nesposoben za delo) | k 1 =* zdrobljen B k 2 ■=* ZASPAN, ZMATRAN 0 0 droben2 ► dar'be:n -a -a (in dra-; in -'be:-) prid. (rod. ed. m. sp. -'be:nga (in -'be:-) in -'be:nega, daj. ed. m. sp. -'be:n'ma in -'be:nema> droben \iz drobovine]: dar'beine kla'bä:se | H drobnat, drobnaten 0 + [Plet.: »droben, adj. drobene klobase, t. j. jetrne in krvave, Savinska dol.', [. . .]«] drobi ► d'ruo:be -e ž mn. <> nš drob ]delci sena]: d'ruo:be sm pr'ne:su — par ■ble'ka:ča sm jay 'duo:b'u ■ ukol pas'ti sin d'ruo:be nat'ro:s'u 10 0 drobilnica ► dar'biunca -e (in dra-; in -'bivan-) ž <) sekira za razsekavanje smrekovih vej | 0 + # drobiti ► d'ro:bet in \ dar'bit dar'bim (\ in dra- T >) nd. (d'ro:be (in d'ro:p') -pte; d'ro:b'u in \ dar'biu dar'bila -a, mn. dar'bile) drobiti ]delati iz česa majhne, drobne dele]: pa'pe:r se dar'bi ■ 'nie: d'ro:bet k'ruxa ■ dar'bit sm're:čja (razsekavati smrekove veje za steljo) 10 + drobiž 243 droži drobiž ► dar'bis -ža (in dra-) m <) nš 1. drobiž \denar, navadno kovanci\i a 'maiš 'ke: dar'biza? 2. živ-, ljubk. droben, majhen otrökx 'käiga 'lušnega dar'biza 'maija! 3. čustv. kar je drobno, majhno: kram'peir srna pa'bei-rale — 'saim dr'bis 'ja: | 0 k 1 šuder; k 2 =* DROBIŽEK Q + drobižek ► dar'bizak -a (in dra-) m živ. 0 ljubk. droben, majhen otrok: 'kä:g dar'bizak ja 'čeidn! | 0 drobiž B SSKJ, SP 1962 drobljanec ► darb'lä:nc -a (in dra-) m <) drobir iz smrekovih vej: k'räiva na s'me: da le'zisa p'rit, ka be 'lieixka kag drab'lainc pa'ža:ria | S trankeljc B + [Plet.: »drobljanec, nca, m. [. . .] drobljanci odletavajo pri drobljenju nastila, Savinska dol.; [. . .]«] drobnarija ► drabna'rija -a ž { rod. mu. -'ri) nav. mn. drobnarija \droben, navadno malo vreden predmet]: ja 'kä: pa 'noises s^ie'böij te drabna'rija?! | B SSKJ drobnat ► d'roibnat -a "3 prid. \rod. ed. m. sp. -d'ga in -tega, daj. ed. m. sp. -t'ma in -tema) redk. droben \iz drobovine\: d'roibnatex kla'bais 'nai^ms 'vieiš 'dei-lale I H =*> DROBEN2 B 0 drobnaten ► d'roibnatn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) redk. droben \iz drobovine]: d'roibnat'ne kla'bäise srn s'pieikia | H => droben2 B 0 drobnjak >=o šnitlih drobovina ► draba'vina -'vine ± () nš drobovina \živalsko drobovje]: draba'vina pa 'ka: 'pasa 'vairžaja | @ drob b'+ drobtina ► darp'tina -'tine (in dra-) ž (> drobtina 1. \drobec kruha ali peciva\: darp'tine 'piske 'nieise ■ drap'tine ut k'ruxa 2. mn. a \drobno zmlet posušen kruh\: u 'jaijce 'de:, 'puoi ša pa u darp'tine b {zavojček drobtin\: d'vaij-ne drap'tine 'kupe | H drtina B + drobtinica ► darp'tinca -'tin'ce (in dra-) ž () 1. drobtinica \< drobtina\: u'saika darp'tinca sma pa'jad'le ■ drp'tin'ce pa'beirete, ut k'ruxa 2. Kr bot. navadna smetlika | H k 1 drtinica B + drog ► d'roik -ga m <> redk. drog \dolg, raven, navadno okrogel predmet\: e'leiktrcne d'roik ■ tele'foms'ke d'roik (H ■=*> TELEGRAFŠTANGA) I H =* ŠTANGA B + drot ► d'roit -a m <) žica: z d'rö:ta sp'raive 'läite u'kupe ■ bak'rein (: pa'cinkan) d'rö:t ■ d'röit ja s k'leisam pra'siem'u • d'röit \ ud e'leiktrke (r = za e'leiktrka) {električna žica) • d'röit za tele'foin (telefonska žica) • ba'deis d'röit | B 0 (Plet. drat) drotek ► d'röitek -t'ka m 0 manjs. žička: 'sei 'taig d'röitek na 'möira 'dairžat | B0 drotnat ► d'röitnat -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -d'ga in -tega, daj. ed. m. sp. -t'ma in -tema) žičnat: d'röitnata m'reiza ■ 'taike 'laise 'mai, ka be b'le d'röitnate I B 0 drotpirsna ► d'röit'peirsna -e ž () žičnata krtača: 'feilna z d'röit'peirsne s'puce | B 0 drozg ► d'ruoisk -zga m živ. (im. mn. -z'ge) drozg | B + drozgatiipd. ^> druzgati ipd. [Plet.: »drgzgati, am, vb. impf, maischen, quetschen, etwas weiches zerdrücken, [. . .]; s kolom drozgati kaj, Savinska dol.«] drože ► d'ruoiza d'ruois ž mn. (rod. mn. tudi d'rois) redk. 1. droži \nadomestek za kvas\: d'ruoiza sa b'le: 'fa:jn, ka 'gieirma 'ni b'la 2. tropine za pridobivanje kisa: d'ruoiza se U3'guo:re na'bieiraja 3. črepinje \koščki razbite lončene posode, lončenine\: d'ruo:ža sa b'le: na t"le:xe, ka se ja sk'le:da u'bila ■ ja b'la d'ruo:š ucw()t're:šnega 'ce:gla 'kö:kar 'vač | | k 1 =* droži; k 2 =& tropine; k 3 droži B + droži ► d'ruo:ža -a ± mn. () 1. droži \nadomestek za kvas\: 'ča:se, ka se ša 'ni 'taikle 'gieirma da'bila, sa 'žein'-s'ke d'ruoiza xran'Väile — na'mäila 'tieista sa pas'tile za d'rugic 2. tropine za pridobivanje kisa: 'jais 'jase-y z d'ruoiza 'deilam 3. črepinje \koščki razbite lončene posode, lončenine\: pa'soit ja 'poina d'ruoiza učj()aijbe | @ k 1 drože; k 2 =o tropine; k 3 droži _______________________244_________________________________drug =£ DROŽE [L] + drsalec ► dar'saiuc -a m živ. 0 drsalec ]kdor se drsa; športnik] | 0 SSKJ (SP 1962, Plet. drsavec) drsalica ■=& drselica drsalka1 ► dar'säilka -e ž <) nav. mn. drsalka [kovinska priprava]: z dr'säilkam se 'dairsa ■ 'kume 'duoibra s 'šo:le p'ride, ja 'ža na dr'sailkex ■ zdr'säilke ma ja 'jaidn čas 'pairščJ()oi I =* ajnžuh G SSKJ (SP 1962 dTsavka) drsalka2 ► dar'saiuka -e ž <) drsalka \ženska, ki se drsa; športnica] | B SSKJ (SP 1962, Plet. drsavka) drsanje ► dairsene (Bo tudi -e) -e s <) nš drsanje: a baž 'dairsane g'leido? | drsati ► 'dairsat -am nd. <> drsati 1. \premikati (se) po čem z dotikanjem]'. s 'pä:lce 'dairsaje pa t"leixe 2. \gojiti drsanje, ukvarjati se z drsanjem]: 'tatale pa 'le:pa 'dairsa | => rajsati B + ► drsati se ► 'dairsat se -am se nd. (> drsati se: pa 'd'reite srna se 'dairsa- i§IB + drselica ► 'dairselca -e ± () 1. drsalnica, drsnica: 'dairselca srna se nar'dile, 'puoi srna se pa 'dairsale 2. redk. tobogan [priprava za drsenje, spuščanje]: 'pöiba sma pa 'dairselce s'pusala I @ k 2 =* tobogan B SSKJ, SP 1962 (Plet. *) drseti =* drčeti drsiti se^ 'dairset se 3. os. ed. -e se nd. (—; — 'dairsla se -a se> star., redk. drstiti se: pras'tairve se 'dairs'ja | H =* drstiti se B 0 [Lekše I89I: 514: »Od glagola rastiti ne bi pričakovali „rašiti", ampak „rasiti", kakor imamo istega korena glagol drsiti (Gorenja Savinjska dolina) za drestiti se laichen: „ribe se drsijo" za pravilno „se drestijo".«} drstiti se ► 'dairs'tet se 3- os. ed. _e Se in dars'tit se 3- os. ed. -'ti se nd. (—; — 'dairstla se -a se) drstiti se: 'ribe se 'dairs't'ja I H drsiti se Q + drtina ► der'tina -'tine (in dre-) ž <) Bo zastar. drobtina ]drobec kruha ali peciva]: ča dra'tina 'videm, je pa- 'bieiram ■ dr'tine sma 'iskale | H ■=0 drobtina B Plet. drtinica ► dar'tinca -'tin'ce (in dra-) ž <) drobtinica \< drobtina]: dr'tin'ce u'sei z 'mize pab'risa I B =* drobtinica B Plet. drug ► d'ruk -ga -a pnd. (rod. (= tož.) -gega in -gia in -ga, Bo tudi d'rujga, daj. = mest. = or. -gema in -gma) 1. drug a ]ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja]: x käke d'ruge 'xiša 'jade ■ p'ride käg d'rug 'dein ■ a 'neimaš na'bieinga d'ruga 'deila? b nov. \ki se po lastnostih razlikuje od določenega]: a se 'dai ša na käg d'ruk na'cin de g'näirja p'rit? d., nav. mn. drug \ki v kaki skupini ali celoti obstaja poleg navedenega in se od tega razlikuje]: 'jais 'nism 'taik,wiakr se d'ruge 'led'je ■ d'ruge 'leite (prejšnja leta) ja b'la 'vieič 'jäibak, ka jex ja 'leic 3. tuj \ki ni domač]: pr d'rugex le'deix ja 'puoi 'Ziv'o | =0 DRUGI štev. @ k 3 =* TUJ B + »• drug ► d'ruk -gega in -gia in -ga, Bo tudi d'rujga m živ. (daj. = mest. = or. ed. -gerne in -gme) 1. a drug človek, drug moški: ne d'ruk ja 'beiu, 'niei 'tet' ■ 'kume nex 'pair nas ja b'Ie na ses'tainke, tey d'rugex pa na za'nima a 'käi ■ 'dairžac^()e pa 'maira c'luoiveg zarad^.()'rugex 'puoil, če d'rugf p'ri-deje b drug predmet: 'tet'le me 'ni u'šei3 - nega d'rugia me 'dei ■ semw'()isnla, da me ja nega d'rujga u'zeila 2. v zvezi z drug kdor je s kom v medsebojnem razmerju, kot ga izraža glagol: d'rug d'rugma na ver'jäime-ja • slabs, drug drugega sta vredna oba sta enako slaba: 'ei, u'bäi sta g'lix — d'rug d'ruga sta u'reidna I ■=!> DRUGI m B SSKJ ► druga1 ► d'ruga -e ž (rod. mn. -gex> druga ženska: "'iuc se ja 'ža d'ruga 'naišu s'peit ■ "ka'vaic ja 'rai3^,()a d'rugem g'leido | =* druga2 B SSKJ ► drugo1 ► d'ruge -gega in -gia in -ga, BO tudi d'rujga s (daj. = mest. = or. -gerne in -gme, tož. = rod.) 1. a druga drug 245 drugi stvar (poleg še znane): a be 'ra:de ša 'ke: d'rujga? ■ a ša 'lie:x ke d'ruga pa've:š? • za d'ruga 'neč na 'rie:čam, sama na 'ma:tera be pa 'žix na'ma:la 'bal g'leido b ostanek: na 'niva se ja ub'da:ržo, ta d'ruga ja pa u'sa p'rieido 2. z nikainico drugo [poudarja omejenost na določeno, navedeno\: 'neš d'rugia na z'nä: ka 'šimfat • poud. no pa ta drugo pa še veliko več (ne samo toliko): {A} s'to: ja b'la 'bö:j 'mairtvex. {B} na pa ta d'ruga! • star. za drugo (nič) ne rečem, samo . . . drugo, ostalo se mi zdi sprejemljivo, samo ...: za d'ruga 'neč na 'rieičam, sama 'pet me pa 'na:wbe b'la t'reiba 'ta:g z'la | =* drugo2 g k la, 2 drugaj B SSKJ drugače ► dar'ga:č prisi. <> 1. drugače \izraža a drugačen, različen način dejanja\: dr'ga:č se u'le:ža b z nikainico omejenost na določeno, navedeno\: 'nai^bo š'la dr'ga:č, ka da ma k'rä:va pra'da:le ■ 'neš dr'ga:č 'ni b'la ka pa 'duoime ■ kot podkrepitev 'ta:k 'ja: pa 'ne3 dr'gaiC 2. v vezniški rabi, v vzročnem priredju drugače, sicer \za izražanje dejanja, stanja ob drugih, drugačnih priložnostih]: 'vič, ka be 'ja:z^:a 'tä:ka 've:d'o, be pa na 'reiku, da sip 'be:u^: parti'zäinex, 'ta:g be me 'puo: mobli'ze:rale, dr'ga:3 be 'šo: pa da'mo: ■ ča se ga na'pija, ja n'märla 'tieižag, dr'gaiC ja pa 'feist 3. v vezniški rabi, v vzročnem priredju sicer \za izražanje a posledice, če bi se prej povedano ne uresničilo]: 'lie:te, dr'ga:č 'na:„baš 'pa:ršu p'ra:u 'ca:jt b redk. podkrepitve, ukaza\: z'gine, dr'garjj bo 'šiba 'pe:la I g k 3 ^> če ne E + ► drugače ► dar'ga:č povdk. <) drugače {izraža razmere ali stanje, ki se razlikujejo od določenih]: 'ča:se ja b'la 'čizd_()r'ga:č, ka ja 'de: ■ nov., kot vljudnostna fraza pa dr'ga:č — 'kak 'ja: (kako je sicer)? | B SSKJ drugačen ► dar'ga:čan -čna -a prid. (rod. ed. m. sp. -čnega) drugačen 1. \ki se razlikuje od določenega]: dr'ga:čne 'če:ule samj:is'lu 'kupet 2. \ki je spremenjen]: 'duo:ns_:e me z'di pa 'tieita 'čizd_()r'ga:čna | B + drugam ► d'ragam prisi. <) drugam: 'isko sm 'ja, sa pa pa've:d'le, da ja š'la:, pa 'nie: u "cie:le, 'ne:kam d'ragam ■ ka'kä:m d'ragam be ša 'ma:gle 'jat ■ d'ragam ša 'jade up'räisat | E + drugaj ► — d'ruge s (v rabi samo rod. ed.) star. 1. druga stvar (poleg že znane): a se se ša 'ke: d'ruge 'kup'u? ■ a se 'va:t'o ke d'ruge pa've:dat? 2. z nikainico drugega {poudarja omejenost na določeno, navedeno]: na 'čujaš 'tam d'ruge ka 'ne:mška ■ u 'k'luca, k srna b'le, 'ta pa 'nisma 'me:le d'ruge ka na 'va:rta za zele'n'a:va, 'nisma 'vie:č 'me:le d'ruge n'če:srca ■ sm ':is'lu — 'tata s'ma:rtw'()a:k 'ni 'xuda. d'ruge me pa 'ta:k na 'ča:ka ka s'ma:rt. ■ a 'neimaš 'neš d'ruge za g'va:rat? | @ ■={> DRUGO1 S3 0 drugec => družeč drugekrati ► d'rugek'ra:t' prisi. <) star. drugič \pri ponavljanju na drugem mestu]: ka se ja te d'rugek'rä:t' 'pie:-lo 'mie:ma, sm pa 'vidla, da ja 'ne:ke na'ro:be z 'nema ■ ka baž d'rugek'ra:t' 'pairšu, se ma pa z'me:nla | @ O DRUGIČ B SSKJ drugi ► d'ruk -ga -a vrsta štev. (<=o drug prid. ) drugi 1. ]ki v zapovrstju ustreza številu dve]: d'rugega au'gu-sta ■ d'rug:a 'le:ta ja 'be:u 'ruoijan ■ z d'rugma t'ra:ns'po:rta sm pa 'puo: 'šo: ■ d'rugega 'le:ta {leta 1902) sm 'be:u 'ruo:jan ■ star. "a:nčka ja b'la: d'ruga 'le:tnca (rojena leta 1902) ■ u te d'ruge 'xiša ja 'jam'o š'ta:ntmane 'tude 2. a ]izmed dveh bolj oddaljen]: na d'ruge st'ra:ne 'va:de ■ sm, 'va:t'o p'rit na d'ruk^()'ra:j 'va:de (želel, hotel sem priti na drugo stran reke) • srna š'la: pa u d'ruge x'rip b naslednji ]ki sledi prejšnjemu]: 'tie:č sa b'le ša u 're:da, d'rug 'de:n sa pa 'puo: zba'le:le • d'ruk_':e:dn ■ d'ruk 'me:snc ■ d'ruga 'le:ta pa 'le: p'ride, ča 'na:^baš p're: • =* na enem ušesu gre (komu) noter, na drugem pa ven (=& ušeso) | =» drug B Plet. (SSKJ, SP drugi 246 društnja 1962 drugi) [Tominšek 1903: 25: im. ed. m. sp. »drügb [. . .] (navadno te" pärvb i. t. d.).«J ► drugi ► d'ruk -gega in -g:a in -ga, Bo tudi d'rujga m živ. (daj. = mest. = or. -gems in -gma, tož. = rod.) 1. (po vrsti) drugi človek, drugi moški, druga stvar: te d'ruk (= d'ruge) ja 'be:u 'bo:le ka p're: W, te 'pa:rve 2. a v zvezi z eden drugi {nedoločena oseba, stvar, ki se pri ločevanju navede na drugem mestu\: z'me:ram ja b'la 'ta:k — tem 'jamem g're: 'fa:jn, te d'ruge se pa 'kume 'toičama b v zvezi z drug aii eden kdor je s kom v medsebojnem razmerju, kot ga izraža glagol: d'rug (= 'jaidn) 'druga se ba'ita • o do enega drugega (=* eden) • ■=!> drug drugega sta vredna (=*> drug m) • eo kakor eden, tako ta drugi (=*> eden) | ={> drug m [0 + ► druga2 ► d'ruga -e ž (rod. mn. -gex) 1. avt. druga prestava: u d'ruge se 'me:la, ka se spe'laivala ■ 'čist pa'cäisa se ja 'pieilo, 'na:jbarž z d'ruge 2. v zvezi z ena aii druga oseba, stvar ženskega spola, ki je z drugo v medsebojnem razmerju, kot ga izraža glagol: 'kuoize se 'tieisna 'ja:na (= druga) d'ruge te'sija | =*> druga1 10 SSKJ ►• drugo2 ► d'ruga -gega in d'rug:a in d'ruga, Bo tudi d'rujga s (=> drugo1) • => eno z drugim (•=> eden) • =£ pa eno pa drugo (<=& eden) • =*na eno drugo (■=*> eden) I =* drugo1 |0 SSKJ drugič ► d'rugec (in -gi-) prisi. () drugič a \pri ponavljanju na drugem mestu]: 'duoins ja 'dö:xter ža d'rugec pr 'ne: b \ob naslednji, drugi priložnosti]: ča 'da:rva 'ni 'čista zga'reila, se ja pa d'rugic 'lie:xka 'dieila 'natar ■ 'e:nkrd_:'rugeč ma prpe'laila 'naiz'b'ok ■ d'rugic pa 'bal 'čuve | § k a druge-krati, vdrugič; k b drugkrat, endrugkrat drugikrat =0 drugič drugje ► d'rage prisi. () drugje a \izraža drug kraj dejanja, stanja\: 'ja:s„()m 'be:u d'rage u 'lä:gerja • a se 'möirat k'luc ka'ke: d'rage pas'tila? ■ n'keir d'rage 'ni 'vie:č p'laica b \izraza druge kraje dejanja, stanja\: d'rage 'mä:ja 'vie:č 'ro:š ka 'pairnas | § k b drugod, podrugod [0 + drugkrat ► d'rukart prisi. () star., redk. drugič \ob naslednji, drugi pri-ložnosti\: se pa d'rukrt ug'läise | H =0 drugič [0 0 (+ drugikrat; Plet.: »drugikrat, [. . .] ein anderesmal (nam. drugkrat)«) drugod ► dar'go:t prisi. () 1. drugod, drugje \izraža druge kraje dejanja, stanja\: dar'go:c^,()a ut'ruo:ce 'bal p'rid'ne ■ pa'so:d^()ar'go:t ja 'bal 'faijn ka pa 'duo:me 2. drugod [izraža drug kraj pri premikanju iz kake smeri\: ud_()r'go:t ja 'pa:ršu, pa na 've:m 'rieičt, ut 'ko:t ■ dar'goid be 'maigu 'jat, 'nie: pa 'ce:s'te | § k 1 ■=!> drugje [0 + drujec => družeč druk ► d'ruk -a m () nš, lov. udarna moč (izstrelka): ča 'pasa s š'ro:terce ustra'lis, ga d'ruk u'bija | 0 pritisk E 0 drukati ► d'rukat -am nd. () nov., redk. d. za koga/kaj želeti komu/čemu uspeh, navijati za koga/kaj: za 'ke:rga pa 'ti d'rukas — za 'na:ša a za B'ruse? ■ 'to: 'ni p'ro: — sad'nik 'zame d'ruka | g o navijati B 0 (Planina 1978 #) druker ► d'ruker -kerja m () pritiskač: d'rukerja se na'ši ■ b'luza se me z d'rukerjam 'za:pra | 3 konfeter B 0 drumija ► d'rumle -e ± () teh. zavorni boben: ka'le:sa na d'rumle namon-'te:raš | B Plet. * druščina =j> društnja društnja ► d'rust'ne -e (in -šn-) ž () nš druščina, družba a \skupina\: s (= u) 'kä:ke d'rust'ne pa 'xo:deš u'ko:le!? ■ u s'la:be d'rusne 'ja: ■ u d'rust'ne ja 'lušan b \prisotnost koga\: za d'rusne ja 'fa:jn, 'živec_()e pa 'na:wbe 'da:la z 'nema • delati komu društnjo biti s kom, da ni sam: s'täira 'ma:ma me d'rust'ne 'deilaja • društnjo gor držati skrbeti za zabavo družbe: d'rust'ne sta pa ■'xcxs'niko pa "'jo:ža društnja 247 drvo 'guoi 'dairžaia | [L] 0 drUŠtVO ► d'rUStva -a s (rod. mn. -tU) nov. društvo \oTganizivana skupina ljudi\: u d'rustva 'deila ■ cebe'Iäirska (: ga'silska) d'rustva ■ d'rustva upa'koi-janco | B + druzgati ► d'ruzgat -am nd. () drozgati: g'rö:z'd'ja sma prp 'm'linerja z 'mučkelce d'ruzgale I S ■=!> mučkati [0 Plet. (+ drozgati) druzgelica ► d'ruzgelca -e ž () mlin za dvozganje sadja | H bruzgelica, mucka1, mučkelica Q 0 (+ drozgalica ž) družba ► d'ruzba -e t () založba: "rao-'xoirjova d'ruzba (Mohorjeva družba) • "pra'seirnova d'ruzba (Prešernova družba) | =* društnja |p + družeč ► d'rusc -a m živ. () drugec, drujec \drugi roj iz iste čebelje družine v istem letu\: 'naijp'rei ja 'ruoij, 'puoi ja d'rusc, 'puoi pa te t'reike ■ d'rusca 'maim | 0 + družina ► dra'zina -'zine (in dar-; nov. dru-) ž () družina 1. a \zakonski par z otroki ali brez njih\: a ja t'reiba, da ja dra'zina raz'baijko? b \eden od zakoncev in otroci\: 'kö:k jax ja pa b'la u dr'zine? 2. s prilastkom \skupina ljudi, ki jih druži organizirano skupinsko delo\: 'loiuska dru'zina | H ■=!> FAMILIJA [L] + družinski ► dra'zin's'ke -'žinska -a (in o > * dar-; nov. dru-) prid. (rod. ed. m. sp. -'zin's'kega) družinski: dra'zinska pokoj'nina | E + drva ► 'da:rve 'dairu s mn. (> drva a [razžagan in navadno naklan les za kurjavo\: 'dairve 'ceipet (: z'läigat : 'žaigat) ■ med'va: ša 'ka: z 'dairvam 'kurma ■ 'muoikra (: 'suxe) 'dairve ■ g'nile 'dairve (H ■=!> gnilad) ■ 'peič na 'da:rve ■ s'täiva 'da:ru ■ 'bukove 'dairve ■ 'jade pa 'dairve (prinesi jih iz drvarnice, iz skladovnice) • ne 'meitr 'dairu ■ d've: k'Iaiftra 'dairu ■ 'jutr ma š'Ia: u 'dairve (napravljat drva v gozd) • 'aite ja u 'dairvex (napravlja drva) b \les za kurjavo sploh\: 'dairve ja pr'pieilo, 'dei jay bo t'reiba ša pa sa'zäigat pa s'ceipet ■ u pla'nina sta š'lai pa 'dairve - s t'raiktorja ja^ bata prpe'laila | =i> drvo H drvovje; k b drvo [L] + drvar ipd. =:> olcer ipd. drvarnica ► dar'väiranca -e ± () nov. drvarnica: 'jat' u dr'väiranca pa 'paiceke | 0 =* drvnica 0 + drvast ► 'dairvast -a -3 prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -Z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) 1. siabš. ki ravna nepremišljeno: "m'liner ja 'taig 'dairvazd,wia se'boix us"mile ■ 'dairvast c'iuoivek 'jai 2. siabs. ki vozi neprevidno in zelo hitro: ja ža 'dei 'taig 'dairvast — 'käi šale 'boi, ča 'aiuta da'bi! I E 0 ► drvasto ► 'dairvasta prisi. (> siabš. < drvast 2: ka 'lei 'nai^be 'taig 'dairvasta 'vaz'u! | H =o divje Q 0 drveti ■=!> divjati drvež ► 'da irves -za m ziv. (/ 1 ■ siabš. a kdor ne obvladuje svojih negativnih lastnosti: za'kai se 'täig 'dairveš!? ■ zmer. prak'leid'„'()airveš xu'dico! b voznik, ki vozi neprevidno in zelo hitro: pag'leide ga, 'dairveža, 'sei se bo ša za'lieit'o! ■ zmer. pacas'nei 'vaize, 'dairveš 'jäis'ne! 2. Kr šaij., posam. kdor pripravlja, napravlja drva: 'jaiz bm pa 'duoins pa 'jutr ša za 'dairveža | k 1 =* poleno |0 SSKJ # drvnica ► 'dairvanca -e ž (> drvarnica: se pa 'kai s'pomem pa 'xitr 'täile u 'dairvanca pa da'bim na 'doiga p'reikla ■ 'jade u 'dairvnca pa t'reis'ke | H drvarnica |L] + [Plet.: »drvnica, /. 1) die große Holzhacke mit langem Stiel, C, BIKr., Gor., Savinska dol.; [• • •]«! drvo ► 'dairva -a s (rod. mn. -ru) 1. a redk. drva \les za kurjavo sploh\: za 'dairva ja 'puoi 'duoibra 'täika plata-'nica, ka se razle'ti ■ 'dairve ud 'dieisak b poleno \kos lesa\: 'une 'dairve s^i'täive 'jaimle ■ 'tis'tele 'dairve ša pa'bieira c kos lesa sploh: 'tistale 'dairva 'tamle u'ziem' za pad'luoizat ■ 'čaike, da 'jais na 'dairva da'bim, te m pa'käizo xu'dica 2. siabš. kdor ne obvladuje svojih negativnih drvo 248 država lastnosti: 'se: ma bo us'ia:, ka ja pa 'ta:ka 'dairva ■ mer. prak'le:ta 'dairva 'ti, a 'niše 'muo:g!a 'čuvat?! | <=> drva g k la =* drva; k lb, 2 =* poleno; k le ^> čačka B SSKJ, Plet. drvovje ► dar'vo:ja (Bo tudi -a) -a s <> nš drva a \razžagan in navadno naklan les za kurjavo]: 'de: pa 'ma:ma dr'vo:-ja, se na ba'ima 'zime b \les za kurjavo sploh\: 'tä:ka, 'ča:rstna dr-'vo:ja srna da'bile 13=* DRVA E 0 drzniti se =*> upati si držaj =o roček, štelj držalo <=> roček držati ► 'da:ržat dar'zim nd. ('da:rža (in 'da:rš) -šte; 'da:ržo -ala -a in dar'ze:-la -a in predvsem Bo, drugod redk. dar-'ža:la -a) 1. d. kaj držati kaj a \imeti kaj' oprijeto z rokami]: ja ža 'da:ržo za k'lupa ■ z u'be:m 'ruo:kam sm se 'da:ržo za st'rak ■ 'kak 'če:dna se dr'zita za 'ruo:ke! b \imeti kaj' oprijeto z rokami zaradi kakega namena, dela]: a na z'na:ž 'da:ržat 'vile? ■ 'da:ršte se za p're:lča, da na 'pä:dete 2. a držati \opravljati delo, ki kaj povezuje v celoto\: te 'lim pa 're:s 'fa:jn dr'zi b ne prepuščati tekočino: 'so:t na dr'zi 'vie:č, ka se ja ras':ušu ■ 'pipa na dr'zi ■ 'tate 'če:ule pa 'niša za u mak'ro:ta, ka na dr'zija 3. d. (kaj) držati a \ohranjati kaj v določenem položaju kljub delovanju nasprotne sile\: d're:uja ja 'ta:k 'po:-na, da 'kume dr'zi ('sä:t) b d. koga/kaj \ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh]: 'po:ba sm na 'rucKke^ dr'že:Ia 4. d. koga ohranjati koga pod vplivom, v oblasti: 'ka:rč me ja 'da:ržo pa 'ni 'va:t'o s'pus'tet O. redk. trajati: da be 'le: 'tä:kale u'rie:me ša 'da:ržala kag 'de:n! 6. držati \biti tak, da ne more skozi tekočina, sipka snov, zrak\: š'ko:rne na dr'zija 'vie:č ■ a 'guma dr'zi 'de:, ka Sip ja zaf liko? 7. s prislovnim določilom držati \imeti določeno prostornino]: 'piskr dr'zi d'vä: 'litra ■ 'kö:k pa 'tä:ng za ben'cin dr'zi? 8. držati b \biti v skladu z resničnostjo]: 'tista, kar srna se z'me:n'le, pa na dr'zi 'vie:č b brezos. [vztrajati pri obveznosti]: {A} pa'jutrsnem se 'vid'ma 'puo:. {B} dr'zi. 9. d. s kom strinjati se s kom in ga podpirati pri delovanju: z 'a:te dr'žiš 10. star. d. za kom dedovati po kom ]dobiti premoženje po umrlem]: pala'vica ja 'da:ržo za 'tie:te • ■=£ društnjo gor držati • =* držati jezik • =o držati ko pes ježa • ■=!> držati pridigo • =o držati se koga/česa ko cek • =s> držati roke skrižem • =■> držati kaj v glavi • =i> držati koga za jezik | |držati plugi =!> drevariti; kot klic za ščuvanje psa drži ga ■=> šav; Ivoditi, peljati| =» iti H k 1 držikati; k 2b =* dihtati; k 3d =* imeti; k 5 ■=*> trajati; k 10 =* jerbati B + ► držati se ► 'da:ržat se dar'zim se nd. (^> držati) 1. a dotikati se, stikati se: 'xiša se u'kupe dr'zita b držati se ]biti pritrjen, prilepljen na čem]: š'kč:rno se dr'zi d'rie:k ■ pag'le:de, 'kak se 'cie:g dr'zi C držati se premikati se po določeni poti, določeni smeri]: 'ka: g'la:une 'ce:s'te se 'da:rža ■ 'le:va se 'da:rža, pa baš p'ro: 'pa:ršu č ne oddaljevati se od česa, ne zapuščati česa: na'ka:mar na g're: — 'ka: 'bal 'duo:ma se dar'zi pa 'maime za 'kikle 2. držati se ]delati, kot se zahteva, predpisuje]: ča se z'me:neš 'ne:ke, se ja t're:ba ('tiz'd'ga) 'da:ržat 'puo: 3. držati se a \z izrazom na obrazu in z obnašanjem kazati razpoloženje]: za'kä: se pa 'ta:kj()is£a dr'žiš? b ]imeti, ohranjati telo v določenem položaju]: 'bal pa'kuo:n'ce se 'da:rža 4. nov. izraža željo ob slovesu: 'darža (: 'da:ršte: 'da:ršta) 'se:! • =o avto se dobro drži ceste • dobro se držati biti nadpovprečno zdrav, čil: "ge:la se 'duo:bra dar'zi za 'suo:ja 'le:te • =fr držati se koga/česa ko cek • =o držati se česa ko pijanec plota • ■=> držati se ko lipov bog • =o gnar se ne drži koga • ■=> ne vem, kje se me glava drži • =:> smola se drži koga I B + država ► dar1 ža:va -e ± (rod. mn. -'ža:u) 1. država 249 duhoven država [politična skupnost; ozemlje] 2. nš državni aparat: ud^,:r'ža:ve da'biva g'nä:r • šaij. biti država za sebe biti posebnež, biti izjema: ''loijs pa "s'ta:ne sta s'pe:d^()r'ža:va za 'sie:be — 'no:čta 'da:d g'na:rja za 'ce:sta | 0 + državen ► dar1 ŽaiUn -Una -a prid. (rod. ed. m. sp. -nega) 1. državen a \ki Je last države\: 'to: ja dr'ža:una sta'cuna, 'nie: pri'vä:t b |< državno s|: u dr'zam-ne 'go:ša ja 'se:ko 2. šaij. ki Je plačan iz sredstev zdravstvenega zavarovanja: dr'ža:une 'žabe 'mä:m ■ te š'pe:gle sa dr'ža:une | g k lb graščinski; k 2 =o socialen 0 + državno ► dar'ža:una -nega s <) nš posest Gozdnega gospodarstva Nazarje: u dr'ža:unema ja ga'reila | g graščinsko 0 0 drzikati ► 'da:ržakat -am nd. () otr. držati \z rokami\: 'na, 'da:ržake 'a:jmerčak! | g =£► držati 0 0 (Plet. držkati) ducat ► 'ducat -a m <) redk. ducat: ne 'ducat 'ro:pčku sam_()a 'kupJa | g DVANAJST (koSOv) 0 + duda ► 'duda -e ž <> duda, cucelj: 'kak 'če:dna "mixa 'duda u'le:ča (sesa dudo; pije po dudi) • B|a:nža u'le:ča (= 'pija) pa 'dud'le {pije po dudi) • te-'le:ta sm g'lix 'kume na'vä:dla na 'duda | g cuca, cucek, cucelj, dudika, dudlja, GOLJUFIVČEK 0 SSKJ, SP 1962 dudati ► 'dudat -am nd. <> 1. piti iz stekleničke z dudo: a be 'ra:d„':udo? ■ 'ža s'pe:dj:udaš ■ 'tieile 'duda (pije iz steklenice) 2. sesati \mleko iz mlečne žleze\: a bo 'pö:p_()r 'tie:b' 'dudo? ■ te m'£a:de g're:da x pra'sice 'dudat | g =o ziZATi 0 SSKJ, Plet. * dudika ► 'dudeka -e ž <) 1. otr. duda, cucelj: 'le:, 'dudeka ja 'ža 'tale 2. drobnejša rumena poletna hruška | g k 1 =* duda 0 0 (+ dudka) dudlja ► 'dud'le -e ž (rod. mn. -d'l) duda, cucelj: 'die:kle 'dud'le u'leica (sesa dudo; pije po dudi) ■ (s f'la:ša) pa 'dud'le u'le:ča ■ 'de: ma 'dud'le! ■ o — • o 'sa:rne pa 'dud'le 'pija | g dudlja 0 SSKJ (SP 1962 dudla) dudljati se ► 'dud'let se -em se nd. ('dud'le se -te se; 'dud'lo se -lela se -a se) žarg. šol. a učiti se mehanično, brez razumevanja: 'se: 'neč na z'nä: — ka se 'dud'le, 'ka: p'ro:ke u'sa pa'zä:be b d. se kaj učiti se kaj: 'kö:k 'ca:jta se se pa 'dud'lo 'fizeka? | g =fr PIFLJATI se 0 0 (SSKJ, SP 1962 dudlati se) duh ► 'dux -a m () nš a duh [značilnost, ki se zaznava z vohom\: 'dux pa ben'cina (: 'ga:utrožax : krizan'te:mex : pr'fuma : 'ro:žax) • u 'lo:pe ja 'dux pa ples'nuoibe ■ pa 're:s 'ma:š ne 'tä:g 'dö:bar 'dux — pa g'nö:jance • imeti duh a smrdeti: 'mie:sa 'mä: 'dux ■ 'ca:jtange 'mä:ja 'dux pa ben'cina (g =fr smrdeti) b redk., s prilastkom dišati [dajati prijeten vonj[: 'co:ta 'mä: 'dux pa frišnema (g =* dišeti) • ne biti ne duha ne sluha od koga/česa nihče ne ve, kje je kdo/kaj: ra'munke ja u'zeiu, 'de: 'ni pa 'nie: 'duxa 'nie: s'luxa ud 'nex ■ ut^":ö:na ža pa 'pa:r 'le:t 'ni 'nie: 'duxa 'nie: s'iuxa ■ 'pö:ba sta s'Ia: na 'ruska f'romta, 'puo: 'ni b'la pa 'nie: 'duxa 'nie: s'luxa ud 'nex • čustv. priti ko duh priti tiho, neopazno, nepričakovano: 've:žda se ust'ra:šam, ka pa p'rides u 'kuxne ka 'dux | 0 + [Tominšek 1903: 14: im. mn. »Besede, kakor darovb, d-bhovi. so nastale po vplivu cerkvenega jezika.«; 14: mest. ed. duh ► 'dux medm. () kietv. izraža podkrepitev trditve: 'dux, 'de:le m pa 'xuda! I g <* DUŠ 0 0 duhati ► 'duxat -am nd. () redk. smrdeti: 'mie:sa n'meula 'duxa | ■=!> vohati g ■=!> smrdeti 0 + 5* (Karničar 1990) duhnahamol ► 'duxnaxa'mo:l medm. () kietv. izraža podkrepitev trditve: 'ke: ja 'pa:lca, 'duxnaxa'mo:l!? I g =0 duš 0 0 duhnamOl ► 'duxna'mCUl medm. () kietv., redk. izraža podkrepitev trditve: 'duxna'mo:l, 'de:te g'ma:x! | g =0 duš 10 duhoven ► du'xo:un -una -a (in da-) prid. (rod. ed. m. sp.-nega) duhoven: du'xo:une 'vä:ja • => biti na duhovnih vajah duhoven 250 duša I E + duhovnik ■=> župnik dulec |pri lijaku| =:> cucelj dunst ► 'dunst -a m {) • čustv., star. ne imeti dunsta o čem (r = od česa) (skoraj) nič ne vedeti o čem, ne biti seznanjen s čin, ne razumeti se na kaj: 'ce:lska 'boilnica ša 'dunsta 'nema u 'tate ba'lie:z'ne ■ u 'kišta 'dieine pa'pe:r, 'nie: na 'va:gan' — 'tud' 'ne:maš na'bie:nga 'dunsta (0 =* ne imeti pojma o čem) | Q 0 (Tominec 1964 #) duplikat ► duple'käit -a (in -li-) m <) redk. duplikat, dvojnik \drugi izvod\: a 'ma:ž duple'kä:t (ut) p'ryo:šne? | H =0 dvojnik 10 + duplina |v drevesul =!> žlampor durak ► 'durak -a m živ. <) durak a Ižgral: 'pe:ma se 'duraka ■ 'se: srna u'če:re 'duraka s'pilele b \igralec\: s'pe:c_,()e 'durak | E + durh ► 'durx prisi. <) star. 1. nenehno, neprestano: 'dur"y gva'ri ■ 'dury be g'le:do tele'vizeja ■ 'durx me zaja-'ba:va 2. redk. skozi [izraža premikanje ali usmerjenost z ene strani na drugo glede na širino, gldbino\: 'puščeca ja š'la: 'durx ■ 'kakr ja š'la: 'kugla 'natr, 'ta:k ja š'la: 'van — 'dur-y 'durx I @ k 1 =4> stalno; k 2 ■=& skoz B 0 durhCUg ► 'durx'cuk -ga m <> star., redk. prepih: 'za:pra u'ra:te, ka ja 'durx'cuk ■ 'mi u. ■'böxne 'ma:ma pa na pas'ta:ja 'durx'cuk, ka sa nam 'die:s'ke 'van s'to:kle | H =* prepih Q 0 (Thesaurus 1992) durhmarš ► 'durx'ma:rš prisi. () star., redk. nenehno, neprestano: us'ta:nem up š'te:rax pa ja 'durx'mairz 'de:Ia ■ 'durx'ma:rš me spra'suja, 'ka:m bm š'ia: 'jutr | g ^ stalno £] 0 duri ► 'dura -a t mn. (or. star., redk. 'durme) star., redk. vrata \odprtina; naprava; plošča]: 'za:pra 'dura ■ 'pie:čne 'dura ■ 'se: bo ša 'dura zd'ro:b'u, ka jax 'ta:g za'pie:rja • eustv., star. redk. ne biti kar v durih biti daleč, ne biti v bližini: 'va:žne 'tut' kas'tä: - 'kino 'tut' 'ni 'ka:r u 'durax | H =o vrata 0 + duršlak ► 'duršiak -a m <> cedilo z dvema ročajema, predvsem za pripravljanje solate: sa'la:ta u 'duršlak na're:de ■ s'kuta čaz 'duršlak pra'ce:-de | =* cedilo B 0 duš ► 'duš medm. <> kietv. izraža podkrepitev trditve: 'duš, 'kak u'rija! • 'duš 'jä:s'ne! ■ ti 'duš ti 'jä:s'ne! I H boh, AJDUH, AJDUŠ, ARBEČMAŠINA, ARDUH, ARDÜHAN-CA, ARDUNAJ, ARDUŠ, ARG0LINA, ARKA, ARKA-DUŠ, ARKAFIKS, ARKALAPIPALA, ARKUŠ, ARŠEN-BAŠ, ARŠENDUŠ, ARŠENIBAŠ, ARŠENIDUŠ, BAJGEŽ, BOH, BOH AZIJA, DUH, DUHNAM0L, DUHNAHAMOL, DUŠNAKOSE, EJDUŠ, GROHSKA STRELA, HARDUŠ, HARKADUŠ, KADUŠ, KAŠLJEVBAŠ, KRŠČENAMAST, KRŠČENDUŠ, KRŠČENEPODILE, KRŠČENIDUŠ, KRŠČE-NIDUŠI, MOJDUH, MOJDUN, ORDUŠ, ORKA, ORKA-DIJA, ORKADUŠ, ORKAFIKS, ORKAMAŠINA, ORKODI-JO, ORŠENDUŠ, ORŠENIDUŠ, PRIMOJDETEL, PRIMOJ-DUH, PRIMOJDUŠ B SSKJ duša ► 'duša -a ž {) duša 1. \neumrljivo bistvo človeka\: 'tuo:ja 'duša bo š'la: u 'pie:ku ■ poud. s'kuo: sm 'duša s'pu-s't'u, 'ta:k sm 'lie:t'9 (zelo sem tekel) 2. \čustveno-moralna stran človeka\: u 'duša sam„':e:rna 3. a čustv., nav. s prilastkom človek, predvsem z vidika njegovih značajskih, čustvenih značilnosti: z'lä:ta 'duša 'ja: ■ ka 'le: ta 'duša 'na:wbe 'be:u 'ta:g z'me:šan! ■ 'to: ja upcat'liva 'duša ■ zmer. : prak'le:ta 'duša! za'kä: te pa 'ni b'la u'če:re? ■ 'ti 'duša ('ti) 'jä:sna! 4. [osrednji, notranji del česa\: 'duša pr petro-'le:jke (: 'žo:ge) • čustv. imeti dušo počrez kljub težki bolezni ne umreti: "ma'rija 'tud' 'ma: 'duša pa-č're:s • čustv. kaj ti leži na duši? kaj želiš povedati?: pa've:, 'kä: te le'zi na 'duša • mirne duše brez pomislekov, skrbi: 'mie:rne 'duša ga spas'tim na 'mo:rja 'sä:mga • saij., kadar se kaj razbije Saj nima duše predmet je mogoče nadomestiti: a 'ša:lca se ja zdr'bila? 'na, 'se: 'ne:ma 'duša. ■ 'duša pa 'tut' 'ni 'jam'o te g'la:š • vernih duš na verne duše \praznik 2. novembva\: ka ja b'la duša 251 dvaindvajset 'veirney 'duš — 'a: srna 'ča:se 'rč:žan-k'rämc 'möid'lle! ■ 'jutar bo 'veirney 'duš • poud. vpiti (= dreti se = kroli-ti ipd.) ko grešna duša (v vicah) zelo vpiti: 'ja:zas, 'kak ja u'pila — 'ka g're:šna 'duša u 'vicex (Q vpiti na vse grlo) • poud. živa duša nihče: 'živa 'duša me 'ni 'vidla, da b' me pa'mä:gala ■ 'žive 'duša na pa've:m, 'ka: se ja nar'dila 10+ [Tominšek 1903: 18: daj. ed. »dUŠB«; 19: daj. mn. »duštm in dušam«] dušek =o eks dušica ► 'dušca -e ± () ♦ bot. materina dušica a materina dušica: 'marterna 'dušca b redk. migälica: ma'rijanem 'soizekam 'tut' 'rieičaja 'maiterna 'dušca (H =* marijina solzika) 10 + dušiti ► 'dušat (in 'dušt) tudi da'sit da'sim nd. {'duša (in duš) -šte; 'dušu (tudi da'siu) da'sila -a, mn. da'sile itd.) 1. d. koga/kaj dušiti koga/kaj a ]ovira-ti, oteževati dihanje]: 'dem^:e da'ši b ]moriti z onemogočanjem dihanja]: u 'lä:gerja sa jay da'sile 2. d. kaj klati kaj \ubijati domače živali za hrano, navadno z nožem\: 'ko:m g're:š pa 'de: nap're: pra'sica da'sit? 3. nov. d. kaj dušiti \kuhati\: 'mie:sa ja t'reiba da'sit 'naijp're: | § k 1 =* daviti; k 2 =& KLATI; k 3 ■* TENSTATI 0 + ► dušiti se ► 'dušat (in 'dušt) tudi da'sit da'sim nd. (=o dušiti) dušiti se: 'dušat srna se za'če:le, ka sms b'le 'natar zap'reite — 'rieiča, 'kö:k nas ja b'la! I g GAGATI 0 + dušnakose ► 'dušna'ko:se medm. () kietv., redk. izraža podkrepitev trditve: 'dušna'ko:se, 'le: pa'ča:ke 'me:! | H ■=* duš 0 0 dušnik ► das'nik -a m (im. mn. -'nike) dušnik \odprtina za zračenje\: pr 'kuo:pe sa b'le pa 'ta:k u'ko:lnau'ko:le 'ta:kw:a ne das'nike. 'puo: ja pa na tis'tey das'nikex 'puo:l tis'te 'dem 'so: 'van. | 0 + dva1 ► d'vä: d've: d've: glav. štev. (rod. = mest.(/or.) dVe:X (in d've:-), daj. = or. d've:m star., redk. d've:me> dva 1. [izraža Število] a v samostalniški rabi: 'jama pa 'jama ja d've: ■ 'kume d'vä: s'ma:, pa 'tö:k e'le:ktrke p'la:čama ■ 'ura ja d've: ■ ub d've:x p'ruo:č {nekaj čez drugo uro) ja 'pa:ršla ■ ub d've:x pa'po:d'ne (: 'zutre = pa'nuo:ča) b v priiastkovni rabi: d'vä: b'rä:ta (: ut'ruo:-ka) ■ d've: dek'le:te (: 'xiša) ■ \ d've: 'ja:jce (r = d'vä: 'ja:jca) ■ pradw()'ve:m 'le:tam pa 'po: C poudarja dvojino: tis'te d've: 'rus'kine ■ 'ke:ra d've: um're:le sta 'va:ša? ■ 'tatale d'vä: 'ne: g're:ta • =s> dve cviBi • =o ena dve (<=!> en) • <=!> en dva tri • =o imeti dve levi roki • =& iti na dva deci • =i> iti na dva konca • •=> iti se biljard na dve kugli • =!> iti se med dvema ognjema (=* ogenj2) • =o narediti kaj na en dva tri • =* ta mlada dva (mladi n) • * ta STARA dva (STARI m) | => DVA2, DVE 0 + ► dva2 ► d'vä: -- giav. štev. m. sp. <) dva 1. ]izraža število]: ukol d'vä: 'me:tra ja 'do:ga 2. \izraža številko]: a d'vä: 'ta:užandw':inerjo b redk. 'te:kma ja b'Ia: d'vä: 'jama ■ d'vä: 'nula ja b'la | ■=> dva1 H k 2b ■=!> dve 0 + [Tominšek 1903: 25: im., daj. m. sp. »„dvä" in uba (dat. dvemaj, u'bemaj!).«] ► dve ► d've: ~ glav. štev. ž./s. sp. (> dve 1. ]izraža število]: kol d've: 'le:te bo s'tä:ra 2. ]izraža številko]: a na'piz d've: ■ mate'mä:teka 'mä:m d've: ■ pr sla'vemscine ja d've: 'duo:b'u b 'nä:sa sa z'mä:gale d've: 'nula I H k 2 dva1-2; k 2a => dvojka 0 + dva3 ► d'va: <) poicit. • =0 narediti kaj na en dva tri 10+ dvadeci ► d'vä:'de:ce ~ ~ prid. <> dvadecilitrski: d'vä:de:ce g'la:š 'tafle g'la:š ja 'de:ce, 'un'le pa d'vä:- 'de:ce | 0 0 dvadinerščak ► d'va:'dineršak -a (in -ne-) m živ. \/ nekdaj kovanec v vrednosti dva dinarja: a 'ma:ž nega d'vä:diner-šaka za pa'so:det? 10 0 dvaindvajset1 ► d'vämd'va:js't' -tex ( star. -nad-) glav. štev. <) dvaindvajset ]izra-ža število]: d'vä:nd'va:js't' 'le:t ja s'ta:r | =& dvaindvajset2 0 SSKJ, SP 1962 [Tominšek 1903: 25: »dvän-dväjst«] dvaindvajset 252 dvekrat dvaindvajset2 ► d'vämd'vaijs't' ~ (star. -nad-) glav. štev. O dvaindvajset izraža števiVko\ I =0 dvaindvajset1 0 SSKJ, SP 1962 dvaindvajseti ► d'vämd'vaijs'te -sta -a (star. -nad-) vrstil, štev. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) dvaindvajseti: d'vaind'vaij-s'tega ja 'duoins ■ d'väind'vaijz'd'ga ('leita) ja 'beiu 'ruoijan | 0 SSKJ dvaindvajščak ► d'vämd'vaijsak -a (in -nad-) m živ. \/ star., red k. moški, rojen leta 1922 | [K) =0 devetindvajščak 0 0 dvajsen =0 pošnajsen dvajsen, šnajsen dvajsen dvajset1 ► d'vaijs't' -tex giav. štev. <) dvajset \izraža število\ a v samostaini-ški rabi: s'teirkrt 'pert ja d'vaijs't' b v prilastkovni rabi: d'vaijs't' 'meitro ■ Z d'vaijs'tem 'piemem be 'jam'o p'rieives 'deila I =!> dvajset2 0 + [Tominšek 1903: 25: »dvajst«] dVajSet2 ► d'vaijs't' ~ glav. štev. <> dvajset 1. \izraža število]: kol d'vaijs't' 'leit ja ža utjiieič 2. \izraža številko\ a: 'tale ja na'pisana d'vaijs't' b d'vaijs't_'()aiužnt_'()oilerjo | =0 dvajset1 3 k 2a =o- dvajsetka 0 + dvajsetdinerščak ► d'vaijz'd'iinersak -a (in -ne-) m živ. () nekdaj bankovec v vrednosti dvajset dinarjev b kovanec v vrednosti dvajset dinarjev ali dvajset par: d'vai d'vaijz'd'iinersaka sam 'vairgu | 0 0 (Bunc 19^0: 66 dvajsetdinaršek) dvajseti ► d'vaijs'te -sta -a vrstu. štev. (rod. ed. m. sp. -s'tfga in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) dvajseti: proi^ d'vaijs't'ma 'leita ža g'rei ■ d'vaijs'tega 'mairca 10 + dvajsetka ► d'vaijs't'ka -e ž <) številka dvajset: d'vaijs't'ka ja b'lai na'pisana I g dvajset2 0 0 dvajsetkrat ► d'vaijs't'krat (in -kart) prisi. () d'vaijs't'krat srna 'ža b'iai pr 'nema, ča 'niei 'vieičkrat 10 + dvajščak ► dVaijšak -a m živ. () star., redk. moški, rojen leta 1920: "gairmo "joiža ja 'beiu d'vaijsak | [K] =* devetindvajščak 0 0 dvajščica [Plet.: »dvajščica, /. = dvajse- tica [= das Zwanzigkreuzerstück], Mur., C, Mik., Savinska dol.<<\ dvakrat o dvekrat dvakraten -=d> topeljšen dvanajst1 ► dva'naijst -s't'ex giav. štev. (> dvanajst 1. \izraža število\ a v samo-staimški rabi: t'ri krač„()'teir ja dva'naijst b v prilastkovni rabi: U dva'naij" s'tex 'urax ■ dva'naijst 'roipčko (0 =s> ducat) I =0 dvanajst2, opoldne, polnoč 0- dvanajst2 ► dva'naijst ~ giav. štev. <> dvanajst 1. \izraža število\: dva'naijst 'leit ja 'xuoid'u u 'šoila 2. \izraža številko\: a 'cäiger ja 'pairšu da dva'naijst ■ dva'naijst ja 'pisala b dva'naijstjiamzandjiinerjo | =0 dvanajst1 H k 2a o dvanajstka 0 + dvanajsternik ► dvanajs"tieirnek -a (m -ni-) m (im. mn. -neke (in -ni-)) dvanajsternik, dvanajstnik: na dvanaj-s"tieirneka 'mai 'čeir | 0 SSKJ, SP 1962 dvanajsti ► dva'naijs'te -sta -a prid. (rod. ed. m. sp. -S'tfga in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) dvanajsti: dva'naij-s'tega 'feibru'äirja ja b'la ■ te dva'naijs'te sm na 'vairs'te | 0 SSKJ, SP 1962 dvanajstica =0 dvanajstka dvanajstka ► dva'naijstka (Bo tudi -s't'-) -s't'ke ž () številka dvanajst: dva'naijstka ja b'lai na'pisana | 3 dvanajst2 0 Plet. dvanajstkrat ► dva'naijstkrat (in -kart) prisi. () dvanajstkrat: dva'naijst-krc^Om 'beiu u "cieile | 0 SP 1962, Plet. dvanajstnik =0 dvanajsternik dvanajščak ► dva'naijsak -a m živ. () star., redk. moški, rojen leta 1912 | [K] =& devetindvajščak 0 0 dve =*> dva dvekrat ► 'dveikrat (in -'vei-; in -kart) prisi. <) dvakrat: d'veikrt 'peit ja de'seit ■ d'veikrat sa ja k'ri u'zeile ■ 'teigale ja 'eirjkrt, 'ungale pa d'veikrt 'vieič ka 'täine • =0 ni dvekrat za reči, da ... • ■={> v mlinu se dvekrat pove I 0 0 (+ dvakrat) dvenadstropen 253 dvor dvenadstropen ■=& dvonadstropen dvesto ► d'veisto -tex in ~ (in -'ve:-) glav. štev. <> dvesto: za d'veisto 'mäirg_()a da'bis ■ z d'veistotem 'töi-lerjam 'xöide u'koile | B + dvestodinerščak ► d'veisto'dinersak -a (in -ne-) m živ. 0 nekdaj kOVCLTieC V Vred- nosti dvesto dinarjev: d'veisto'diner-šaka sm 'neike z'gub'u 10 0 dvig ► dVik -ga m (im. an. d'vige) nov. dvig [sprejemanje pripadajočega, naročenega]: na'pisa 'lis'teg za d'vik I B + dvigalka ► dve'gaiuka -e (in -vi-) ± <) nov. avtomobilsko dvigalo: a 'maiž dve'gaiuka za pa'soidet? | H ■=> vinta B SSKJ ± dvigalo ► dve'gäila -a (in dvi-) s <> dvigalo \naprava za prevoz\: z dve'gäila srna se pe'läile I H lift B + dvigati ► d'vigat -gam nd. (d'vige itd.) nov., redk. d. kaj dvigati kaj {sprejemati pripadajoče, naročeno]: 'kei pa p'laica d'vigas? | 0 =!> vzdigovati B + dvigniti ► d'vigan't' -gnem d. (d'vigne (in -gan') -gan'te; d'vign'u -ganJa -a) nov., redk. d. kaj dvigniti \sprejeti pripadajoče, naročeno\: d'vigne 'kair 'vaz g'näir T z 'bainke (r = s k'nige) | H => vzdigniti B + dvigovati ► dve'goivat -'gujam (in -vi- >) nd. (dve'guj -te; dve'goivo -g'väila -a) nov., redk. dvigati \sprejemati pripadajoče, naročeno\: 'sei te 'ni t'reiba dve'goivad g'näirja iS0* vzdigovati B+ ' dvobrzinec ► d'voibar'zinc -a m živ. (im. mn. -'zin'ce) kolo s pomožnim motorjem tovarne Tomos z dvema prestavama: d'voibr'zinca sa 'meile | H =* avtomatik B 0 dvocevka ► d'voi'ceiuka (in -'cei-) -'ceiuke ž (> iov. dvocevka | B + dvofazen ► d'voi'fäizan -zna -a prid. (rod. ed. m. sp. -z'nega) eiektr. dvofazen: d'voi'fäiz'ne 'toik > 'toik ja 'tale d'voi'fäizan, 'niei t'roi'fäizan | B SSKJ, SP 1962 dvojček1 ► 'doijčak -čka m živ. () nav. dv., mn. dvojček, dvojčica \otrok\: d'veikrt ja 'doijčke 'meila ■ tista d'väi 'doijčka sta za xu'dica st'räist | B + dvojček2 ► d'voijcak -čka m živ. () nov. dvojček a \hiša\: d'voijcka sta pa-s'taiula ■ u d'voijcka za'vija b \vsak od dveh telefonskih priključkov\: d'voijcka 'maim ■ na d'voijcka sa me prk'lucle ■ d'voijcak ja telefo'neiro, me pa 'nise 'möigu dak'licat | B SSKJ, SP 1962 dvojčeten ► 'döijcatn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) dvojčičen: 'döijcat'ne ut'ruoice 'nisa 'taik 'reit'ke ■ ''peitr ja 'döijcatn {ima brata dvojčka ali sestro dvojčico) ■ "'mica pa "f"ranče sta b'lai 'doijčatna {sta se rodila kot dvojčka) | B Plet. dvojčičen => dvojčeten dvojčka ► 'doijčka -e ž (> nav. dv. dvojčica: 'doijčke sta b'lei z "aine | Q 0 dvoje =o dvojen dVOJen ► d'vaijn -jna -a prid. (rod. ed. m. sp. -nega) 1. dvojen a \dvakrat tolikšen]: d'vaijna 'deila se se nar'dila b \iz dveh delov, enot\: d'vaijna 'net ■ d'vaijne 'leite {vojni čas, ki se za pokojnino šteje dvojno) 2. pri množin-skih samostalnikih dvoje \skupina dveh enot\: d'vaijne x'laica (: 'us'te : 'vilce) ■ d'vaijne s'köirne {dva para) | H k 1 topeljšen B + ► dvojno ► d'vaijna prisi. () dvojno: d'vaijna 'videm ■ ka ja 'be:uw() parte-'zainex, se 'nema d'vaijna s'teija I ■=o na dvojno H topeljšno B SSKJ dvojka ► d'voijka -e ž () 1. številka dve: na'pisa d'voijka 2. zadostno \najnižja pozitivna ocena (v šoli)\: d'vei 'd'voij-ke 'mäim | 3 dve B + dvojnik ► d'voijnek -a (in -ni-) m (im. mn. -neke (xn -ni-)) redk. dvojnik \drugi izvod\: p'ruoisne 'mairaš u d'voijneka na'pisat | 3 Duplikat B + dvomiti ■=;> ne verjeti dvonadstropen ► d'voinact'roipan -pna -a (tudi d'vei") prid. (rod. ed. m. sp. -pnega) nov. dvonadstropen: d'voinact'roipna 'xiša bada nar'dile | B SSKJ, SP 1962 dvor ► d'vair -a m () Kr nekdaj 1. ograjen prostor navadno ob hlevu za dvor 254 eden izpuščanje svinj: pra'sica srna na d'va:r spas"tile 2. redk. gnoj \ograjen prostor za iztrebke]: pe'pe:u pa 'va:r-ža na d'va:r | § k 1 =* gorica; k 2 0 GNOJ 0 + dvorana ► dvo'rä:na -e (tudi dva-) ž <) dvorana: u dvo'räme sa 'fe:rlenke ga're:le | E + dvovprežnik =0 cvajšpaniger džem ► 'še:m -a (in 'še:-) m <> nš džem: s^i'liu srn 'še:m s'kuxala ■ 'še:m z ma're:lec | 0 SSKJ, SP 1962 dŽemS ► 'ŠeimS -a (in 'Šei") m živ. (im. mn. 'Še:mse> nekdaj ameriški poltovorni avtomobil: 'še:msa ja 'va:z'u | Q 0 džezva ► 'še:zva (in 'še:-) 'še:z've ž (rod. mn. -zu) džezva: ka'fija 'kuxa u 'še:zve 1 E SSKJ, SP 1962 dŽip ► 'ŠIP -a m živ. (im. mn. 'Šip§) džip: ž 'šipa se 'vaze ■ 'š^Pa s§ Ja 'va:t'o 'kupet I 0 SSKJ, SP 1962 dŽUmbUS ► 'ŠUmbuS -a m () NŠ, redk. kričanje, razgrajanje, hrup: 'nism z'da:ržo u tis't'ma 'šumbusa I g ■=5> ŠUNDER 0 0 eE e ► 'e: -ja tudi ~ m () e \samoglasnik; črka\: 'rie:ča 'e: ■ 'e:ja 'niše na'piso | 1=] A1 medm. E SSKJ, SP 1962 e1 ► 'e: medm. <> 1. izraža vdano, ravnodušno prepričanje o povedanem: 'e:, 'duo:ns ja ša 'čudn, da 'jutr se bo pa 'ža u'je:z'd'u! 2. izraža zavrnitev: {A} a 'vi se 'nis'te 'ba:le. {B} 'e:. ■ {A} a ja b'la 'xada? {B} 'e:, 'ni b'la. I g a1 medm., AH E SSKJ e2 ► 'e: medm. () B. klic konju Stoj b šalj., klic človeku izraža zahtevo po prenehanju premikanja: 'mä:te, 'kä:m pa g're:te? 'e:! I g =o ve E SSKJ, SP 1962 edelj ► 'e:d'l -na m () nš, grad. malta (za zunanji omet): a be me pa'so:d'le mor'ta:lka za 'e:d'l? | g =0 edeljpuc, FASADA E 0 edeljpuc ► 'e:d'l'puc -a m <) nš, grad. malta (za zunanji omet): 'e:d'l'puc ša 'va:ržama 'guo:r | g edelj E 0 eden ► 'ja:dn 'ja:na -a giav. štev. (rod. ed. m. sp. 'ja:nga, daj. ed. m. sp. 'ja:n'ma; nenaglašeno ne (in n ) na na, rod. ed. m. sp. nega) 1. [izraža število ena\ a v samostainiški rabi eden: 'ja:na pa d've: ja t'ri ■ 'ja:dn ja uc'po:čJ()a:ko, d'vä: sta pa 'guo: 'pa:ršla ■ 'ura ja 'jama ■ ub 'ja:nex pa'po:d'ne (: 'zutre = pa-'nuo:ča) b v priiastkovni rabi en: ne 'litr š'n'o:psa ■ na 'ša:lca m'le:ka ■ 'kume na 'nuo:ga ja 'jam'o ■ čaz n' 'me:snc pa s'pe:t p'ridem • star, an 'tamzand^Oe'vexto ča'ta:rtega 'le:ta srn 'be:u 'ruo:jan ■ pod poudarkom: 'ja:nga pra'sica srna 'kuple ■ 'ja:na 'kuo:za ša 'mä:ja ■ a 'mä:te 'ja:na k'rä:va a d've:? ■ pri množinskih samostalnikih! ne X iaiCS ša ma 'kupla ■ 'kume ne 'če:ule sa me ša p'ro: 2. a v zvezi z drugi en \izmed dveh bližji\: ut'ruo:ce se z 'ja:nga 'kuo:nca 'vie:se 'po:jaja na d'rug:a b \izraža nedoločeno osebo, stvar, ki se pri razmejevanju navede na prvem mestu\: 'ja:ne sa 'jad'le š'muo:ran, d'ruge sa se 'ja:jce 'pie:kle ■ te 'ja:ne se zaje'ba:vate, d'ruge pa na'je:blema c [izraža medsebojno razmerje]: 'ja:dn d'ruga se ba'ita 3. a ki ni natančneje določen: na (kako) k'niga me pr-'nie:se ■ ne (kake) š'te:r 'kile ja 'va:-go ■ nex (kakih) s'to: 'kil 'ma: ■ kram-'pe:rja ja pa 'le:c n (= ne) (približno) 'tö:k_()a 'lä:ne ■ 'ura ja b'la: ne (približno) 'ja:na ■ ub nex 'va:s'mex (približno ob osmih) ma 'pa:ršla ■ v samostainiški rabi: 'jaidn (nekdo) ja u'mairu D mn., v samostainiški rabi nekateri: te 'ja:n§ bada pa 'duo:ns 'muo:kra ■ tem 'ja:nem g're: 'fa:jn ■ te 'ja:ne ša pa-'ra:jtaja 'nie:, ka ra'dija C star. niti en (sam): 'ja:na 'ša:lca 'ni 'vie:č 'ce:la 4. nesestavljen, cel: ta 'die:ska ja z 'ja:nga 'ko:sa • =s> biti eno figo česa • =& biti oblečena ko ena ciganica • =:> biti oblečen ko en cigan • =0 biti (taka) ko (ena) deska • =0 biti tak ko ena čmerika • ■=*> biti tak ko ena gorila • =* biti tak ko en grebec • ■=> biti za en drek • <=& dati komu eno (ta) za eden 255 ehcem bučo • =o dobiti eno (ta) čez rit • =s> dobiti eno (ta) za bučo • star. do enega drugega tesno skupaj: za 'lie:žacw()ma 'die:Ia pa ne 'taikele 'da:rve, da 'ja:nga 'druga ■ da 'ja:nga d'rug:a srna s'taile u 'ceirkve • eden po eden po eden, posamič: 'ja:dn pa 'ja:dn srna 'xöid'le 'natar • ■=!> en drek • =*> eno figo • star. eno z drugim vse skupaj: g're:š u sta'cuna, pa 'ja:na z d'rugma 'tö:k pr'nieise, da g'runtas, a be na'za:j 'da:u a 'kä: (0 z enim drugim (=o eden)) • =o glih en(e) toliko • star. kakor eden, tako ta drug eden ravna tako kot drugi: u'bä: sta g'lix — 'kakar 'ja:dn, 'ta:k te d'ruk • ■=*> na enem ušesu gre (komu) noter, na drugem pa ven (>=!> ušeso) • star. na eno drugo zaporedoma: 'ča:s' 'nism ka'leisa pra'da:rla na 'le:ta, 'ča:s' pa 'ka: na 'jama d'ruga • pa eno pa drugo in podobno, in kar je še takega, in tako dalje: sn u'sa pa pra'vic' pa'veido, a'nie:, da sn 'bem^,: parti-'zä.:nex pa da sn 'be:uw()'jat, pa 'ka: sn 'tarn 'de:lo 'tude, pa 'ja:na pa d'ru-ge • =j> po enem kopitu • =fr še enega cuKRA ne prinesti • čustv., star. (to) je T enkrat ena (r = redk. ena) (to) je gotovo, nedvomno: 'to: ja 'e:nkrt 'ja:na, da na 'mo:raš 'ka: nap're: da'mo: 'xuo:s't' ■ 'bö:ga ša 'bo: pr tema te'li-žneka — 'to: ja 'ja:na ■ 'e:nkrt 'ja:na 'ja:, da ja 'be:u ■|jä:nezw()lra:una (0 =* sigurno povdk.) • •=> vse ena figa je • =o za eno gromsko (=o gromska ž) • star., redk. z enim drugim vse skupaj: z 'ja:n'ma d'rugma ja 'to: n' mel'jö:n (H eno z drugim (■=> eden)) | =i> encajt, HENIKRATI, ZA EDEN H k 3b GOTOVI, NEHTER- Ni E + [Tominšek 1903: 25: m. sp. »je^dn, gen. jeFhga, dat. je^nm-b = loc. = instr.«; 25: ž. sp. »je^na (po a-sklanji).«; 26: im./tož. ed. »tn (tudi le n), i>na (ali: „na") -bn-b (ali „n-b"): „■bn nou klabük" ali: „nnou klabük".«] edin ► e'din -a -a (in e~) prid. (rod. ed. m. sp. e'dinga (in e-) in e'dinega, daj. ed. m. sp. e'din'ma in e'dinema) nov. edini \ki obstaja v enem samem primevku\: "iuc ja 'ne:n e'din 'sin ■ e'dine 'šo:l-ne g're:š fr'de:rbat | E Plet. (SSKJ, SP 1962 #; SSKJ, SP 1962 edini) edinec ► e'dine -a (in e-) m živ. (im. mn. e'din'ce) nov. edinec \sin\: ''ža^ko ja e'dine | U + edinka ► e'dinka -'dinke (in e-) ± <> nov. edinka \hči\ | E + edino ► e'dina (in e-) prisi. <> nov. edino 1. \izraža omejenost na navedeno]: u'se sa pa'ma:rle, e'dina 'un' ja 'vaiStO 2. z oslabljenim pomenom \pOUdOFJa pomen prislova\: 'to: ja b'la e'dina p'ro:, da se 'ka: p'la:Č9 | Q k 1 =0 samo; k 2 =& najbolj E SSKJ, SP 1962 (Plet. pod edin) ednajst1 ► ad'na:jst -s'tex giav. štev. <> enajst \izraža število\ a v samostalni-ški rabi: ad'na:jst jax ja b'la ■ üb ad'na:js'teY da'po:d'ne (: ve'če:r) ■ u 'puo:la ad'na:js'tex ■ t'ri ča'ta:rt na ad'na:jst b v priiastkovni rabi: 'ka:m pa 'ne: g're:ta z ad'naijs'tem ut'ruo:kam?! I =0 ednajst2 E 0 (+ enajst; Thesaurus 1992) [o enajst] ednajst2 ► ad'na:jst ~ giav. štev. <> enajst \izvaža številko\: ad'na:jst ja 'pisala 'guo:r ■ ub ad'na:jstj:a:užant 'mä:rk ja 'pa:ršu | E 0 ednajsti ► ad'na:js'te -sta -a vrstil, štev. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) enajsti: ta ad'na:jsta sam pa 'ja:s ■ ad'na:js'tega 'mä:rca | =0 ednajst1 [] 0 (+ enajsti; Thesaurus 1992) ednajstka ► ad'na:jstka (Bo m -s't'-) -s't'ke ž () 1. številka enajst: zron ad'na:js't'ke na'pisa d'va:js't' 2. enaj-stica \pri športni napovedi]: ad'na:j-stka ja 'manda 'jam'o (= za'die:u) | H enajstica, enajstka; k 1 ednajst2 E 0 (SSKJ, SP 1962 enajstka) efe ► 'e:fe: -ja (in 'e:-) m živ. () grad. zidak, izdelan iz elektrofiltrskega pepela: 'xiša sa z 'e:f'e:ja nar'dile ■ 'e:fe:ja sa da'bile | E 0 ehcem ► ex'ce:m -a (in ex-; in ex'ce:-) m () nš ekcem: ex'ce:m 'ma:m na (= pa) 'ruo:ke ■ ex'ce:m se me ja na're:d'u | H EKSCEM E SSKJ, SP 1962 ej 256 ekstra ej ► 'e:j (in 'e:j) medm. <> izraža neprijetno spoznanje, zavrnitev: 'e:j, 'to: pa 'ni b'la 'duoibra | 0 =* aj [| + ejdUŠ ► 'e:j'duŠ (in 'e:j-) medm. <> kletv., redk. izraža podkrepitev trditve: 'e:j-'duš, 'a: se ma s'tieipia 'deile! | 0 =0 duš 0 SSKJ ek ► 'e:k -a (in 'eik(-)) m (im. m. 'eike) ♦ les. odrezati ipd. v ek odrezati tako, da stranici tvorita pravi kot: 'iver-ka ja t'reiba u 'eik ud'reizat | 0 =& kot 0 0 ekcem ■=:> ehcem ekonom1 ► eko'noim -a (in e-) m () ekonomlonec: u eko'noim 'de: 'župa 'kuxat I 0 EKONOMPISKER 0 0 (SSKJ ekonom lonec) ekonom2 ► eko'noim -a (in e-) m živ. 0 ekonom \uslužbenec\: za eko'noima ja 'beiu 'čaise na "sm'reike | 0 SSKJ, SP 1962 ekonomija ► ekono'mija -a (in e-; tudi -'nO:me_ (in -mi") ž () NŠ, prva leta po 19*5 veliko kmetijsko družbeno posestvo: na 'ra'cice ja u ekono'mija 'deiiaia ■ x'meiu ja pa ša pa 'vaijs'ke 'meila eko'noimeja na 'gr'soinoma u "göirnema "g'ra:da I 0 SSKJ, SP 1962 ekonomlonec ■=& ekonom1 ekonompisker ► eko'noim'piskar -kra (in e-) m <> ekonomlonec | § ^ ekonom1 0 0 (SSKJ ekonom lonec) ekran ► ek'räin -a (in e-) m () a televizijski zaslon: ek'räin ja 'ca:rkn'u b računalniški zaslon, prikazovalnik | 0 SSKJ, SP 1962 eks ► 'e:ks -a (in 'e:-) m () • spiti na eks izpiti kozarec do dna, ne da bi se vmes oddahnil: ja 'mis'lu, da ja s'n'oips, ja pa na 'eiks^,i'pem (0 =5. eksati) I 0 0 (SSKJ, SP 1962 eks medm.) eksaminirati <=& saminirati eksati ► 'e:ksat -am (in 'eik-) d.+nd. ('eikse itd.) izpiti kozarec do dna, ne da bi se vmes oddahnil: "roiza n' g'ia:š 'ta:užnt'ro:š 'ka: 'e:ksa | H spiti na eks B SSKJ, SP 1962 ekscem ► eks'ce:m -a (in ek-; m -'ce:-) m 0 nš, redk. ekcem: na 've:m, 'ke: sm1 eks'ce:m da'bila | 0 =0 ehcem 0 SP 1962 pod ekcem eksplozija ► eksp'lo:zeja -a (in e-; in -Zi") ž (rod. mn. ~zi> nov. eksplozija a \sprostitev energije\: da ekp'io:z§ja ja 'pa:ršta b \pok\: eksp'io:zija se ja 'cula I g k 2 =* šus g 0 ekspresen ► eksp're:san -sna -a (in e-; in -'re:-) prid. (rod. ed. m. sp. -'re:s'nega> ekspresen a \ki zelo hitro vozi\: a ja 'be:u na'väidn a eksp're:sn 'cuk? (0 =* ekspresni) b \ki se dostavi takoj\: eksp're:sna 'pisma | 0 SSKJ, SP 1962 ► ekspresno ► eksp'reisna (in e-) prisi. () ekspresno \< ekspresen b|: 'pisma 'puo:-šle eksp're:sna, pa bo p'raiu 'ca:jt 'pa:ršla I 0 SSKJ *■ ekspresni ► eksp'reis'ne -nega (in e-) m (rod. mn. -s'nex) ekspresni vlak: z eksp're:s'nema srna se pe'la.:le 10 0 ►■ ekspresna ► eksp're:sna (in -'re:-) -'re:s'ne (in e-) ž () • čustv. pripeljati (: priti ipd.) z ekspresno pripeljati zelo hitro: ja 'ta:g z eksp'reis'ne pr'pie:lo, da ga sp'lo:x 'nism 'vidla ■ z eksp're:s'ne ja 'pairšu pa 'tut' "kai 'šoi I 0 0 ekstra ► 'eikstra ~ ~ (in 'eik-) prid. (> a nenavaden, poseben \ki se razlikuje od drugih]: 'sä:me 'eikstra ra'či sa 'me:le 'duoime b izvrsten, odličen: 'to: ja pa 'eikstra 'seir C poseben \samo za določen namen\: 'kuois'te sa u sk'rine u 'eistra u'reicke ■ u 'kuxne 'maima 'eikstra s'kairja za 'kurja 'mieisa | @ k a ■* poseben 0 SSKJ, SP 1962 *■ ekstra ► 'eikstra (in 'e:k-) prisi. () 1. a posebej {izraža, da dejanje poteka ločeno od drugega\: pr "teiuža ja u'sa:k 'e:kstra 'je:du ■ a 'ti baš s'pa:u pa 'e:kstra? ■ za 'mane ja t're:ba 'e:kstra 'kuxat b v zvezi z vsak \izraža, da je dejanje ločeno izvedeno in porazdeljeno na večje število enot\: u'sa:ga sa 'e:kstra zasliš'va:le 2. čustv. zelo, posebej {izraža visoko stopnjo{: te 'kura sa 'e:kstra pat'ru-cane ■ 'e:kstra sm 'čuvaia na m'le:ka — pa me ja u'sa'ja:na s'kipela ■ ekstra 257 enaindvajset 'eikstra 'leipa 'dieikle 'ja: 3. redk. samo \izTaša omejenost na navedeno\: te 'nuoiš ja 'eikstra za k'rax | 0 k 1 =o posebej; k 2 =* zelo; k 3 =* samo B SSKJ, SP 1962 ►■ ekstra ► 'eikstra (in 'eik-) ~ s () nš posebno, posebna stvar: a 'maiš 'ke: 'eikstra za na'roicat? ■ ta 'muzeka 'ni pa 'neč 'eikstra | H ■=*> posebno s B SSKJ ekstracimer ► 'eikstra'cimar -mra (in 'ei-) m <> posebna soba: u 'mein'ze srna u 'eikstra'cimra 'meile ses'tämek | H posebna soba B 0 elastičen ► e'läis'tecan -čna -a (in e-; in -ti-) prid. (rod. ed. m. sp. -čnega) elastičen 1. a pvožen: e'läis'tecan 'leis b raztegljiv: e'läis'tecne 'zoikne ■ e'lai-s'ticne x'läica 2. čustv., redk. lahkoten, gibčen: pag'leide 'ja, 'kak ja 'naiša 'dieikle e'läis'ticna | [=) lastičen B + elastika ► e'läis'teka (in -ti-) \ -e (in e-; T in -ti-) ž () elastika: e'läis'teka me ja 'poiknla ■ e'läis'tika pr- 'gäitex me dr'Ži I @ GUMILASTIKA, LASTIKA B SSKJ, sp 1962 električar ► e'leiktrcar -ja (in e-; in e'lei-) m živ. <) električar \poklic\: za e'leiktrcarja se je 'zuču | B SSKJ električen ► e'leiktarcan -čna -a (in e-; in e'lei-; tudi e'leiktric-; redk. e'leitar-; redk. - leitar-) prid. \rod. ed. m. sp. -čnega) 1. električen |< elektrika 1\: e'leiktrcne pas'teir ■ e'leiktrcna bla-'zina (: 'ura) ■ e'leiktrcna 'peička (: 'žaiga) 2. naelektren: 'deikna ja e'leiktrcna ■ e'leiktrcne 'laise 'mäim O. redk. boleč zaradi udarca v podlahtnični živec \< elektrika 3|: e'leiktrcna 'ruoika 'maim ■ 'pairs'te 'maim 'vargne e'leiktrcne 10 + elektrika ► e'leiktarka (tudi e'leiktrika) -e (in e-; in e'lei-; tudi e'leiktrik-; redk. e'leitar-; redk. -'leitar-) ž 0 nš 1. elektrika \tok\ a: e'leiktrka \ me ja st'reisla (: ga ja u'bila) ■ 'peič na e'leiktrka ■ e'leiktrka sa jam u'zeile (prekinili so Jim dovod električnega toka) b: e'leiktrka ja 'pairšla • e'leik-trke ja z'meinkala ■ 'ceirku 'dei p'rieivec e'leitr-ke pa'nuca ■ za e'leiktrka {električno energijo) ja 'pairšu pa'beirat 2. elektrika \napeljava\: g'daij s'te pa u 'veis e'leiktrka nape'läile? 3. redk. a podlahtnični živec: 'aiu, 'kak sn se u e'leiktrka u'däirla! b bolečina zaradi udarca v podlahtnični živec: e'leiktrka 'mäim u 'pairs'tex | g k 1-2 tok; k lb luč B + eletrika ipd. =0 elektrika ipd. elija ► e'lija <> • poud. T peljati se (\ = iti ipd.) ko elija zelo hitro peljati: 's'täinko se 'vaze z 'moipeda 'ka e'lija ■ brezos. z 'aiuta ja š'l3 ka e'lija ([=) peljati se ko aleluja) | g 0 (SP 1962 Elija) emajl ► e'maijl -la (in e-) m <) nš emajl \steklasta snov za prekrivanje\: e'maijl ja pa'poiko |8 =* lošč B SSKJ, SP 1962 emajliran ► emaj'leiran -a -a (in e-; in -ma'lei-) prid. {rod. ed. m. sp. "IJga, daj. ed. m. sp. -n'ma) emajliran: 'beila emaj'leiran spo'xeirt I B SSKJ, SP 1962 embalaža ► emba'läiza -a (in e-) ± <) trg. embalaža \kar se rabi za zavijanje, zaščito izdelkov\: a se ja emba'läiza s'tairgala? | H ambalaža B SSKJ, SP 1962 emigrirati ► emeg'reirat -am (in -mi-) d.+nd. <> emigrirati: nov. 'vaiš ja u "aiustrija emeg'reiro, a'niei? | H potegniti jo B SSKJ, SP 1962 en ► 'em -a -a (in 'ein(-)) (v rabi samo im. ed.) polcit., v medmetni rabi ena [izraža število ena\: 'ein, d'väi, t'ri -s'kuoica! ■ 'eina, d'vei, t'ri — z'daij! • čustv., nov. ena dve v trenutku, v hipu: 'eina d'vei bo pe'ciema (H =0 gredoč) • eustv. en dva tri v trenutku, v hipu: 'ein d'väi t'ri bm na'zaij (H =^> gredoč) • čustv. narediti kaj na en dva tri (na) hitro narediti: a 'mis'lez, da 'lieix k'loip 'kair na 'eni d'vai t'ri nar'dim? ■ ka be 'muoi-gle 'ceista na 'ein d'väi t'ri na-'rieiz'd', be ja ža 'meile | =^> eden B + enaindvajset1 ► 'jamand'vaijs't' -s'tex (star., redk. -nad-) glav. štev. <) enaindvajset [izraža število]: 'seidn- enaindvajset 258 enkrat krt„()'ri ja 'jamand'vaijs't' ■ u 'jamand'vaijs'tex 'leitex | =:> enaindvajset2 g SSKJ, SP 1962 [Tominšek 1903: 25: »enandväjst«] enaindvajset2 ► 'jamand'vaijs't' ~ (star., redk. -nad-) glav. štev. 0 enaindvajset ]izraža številko] a: 'xiša ste'vilka 'jainanad'vaijs't' b: 'jainan- d'vaijs'tjiaiuzant 'mä:rk | ^> enaindvajset1 B SSKJ, SP 1962 enaindvajseti ► 'jamand'vaijs'te -sta -a (star., redk. -nad-) vrstil, štev. (rod. ed. m. sp. -s'tega In -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) enaindvajseti: 'ja:nand'va:jz'd'ga 'mäirca srn 'ruoijan ■ star., redk. na 'jamand'vaijs'te ste'vilke ja 'duoime (številka njegove hiše je 21) I B SSKJ enaindvajščak ► 'ja:nand'va:jšak -a (in -nad-) m živ. 0 star., redk. moški, vojen leta 1921 I |K] =0 devetindvajščak B 0 enainštirideset1 ► 'jamans'teirdes't' (star. -Set; star., redk. -'seit) -s'tex (star., redk. -naš-) glav. štev. 0 enainštirideset [izraža število\: u 'jamans'teirdes'tex 'leitex I =0 ENAINŠTIRIDESET2 B SSKJ, SP 1962 enainštirideset2 ► 'jamans'teirdes't' ~ (star., redk. -naš-; star. "Set; star., redk. -'seit) giav. štev. (> enainštirideset \izraža številko]: 'boirc ud 'leita 'jainanas'teirdeset I ■=*> enainštirideset1 B SSKJ, sp 1962 enainstirideseti ► 'jamans'teirdes'te \ -desta -a (star., redk. -naš-; \ in -de-) vrstil. štev. (rod. ed. m. sp. ~S tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) enainstirideseti: 'jäi, 'tac'_()e ja pa sk'rivo ud 'jamans'teirdez'd'ga 'leita I B SSKJ enajst iPd. =0 ednajst ipd. [Tominšek 1903: 25: »anäjst«] enajstica ► enajs'tica -s"tice (in e-) ž <> nov. 1. številka enajst 2. enajstica \pri športni napovedi] | 0 =0 ednajstka E + enajstka ► e'naijstka (Bo in -s't'-) -s't'ke (in e-) ž <) nov. 1. številka enajst 2. enajstica ]pri športni napovedi]: se'gurna ga e'naijstka 'čaika | H =o ednajstka B SSKJ, SP 1962 enak ipd. =o glih ipd. enakO ► e'naiko (in e-) prisl. <> polcit., nov. 1. kot odgovor na voščilo pri jedi hvala enako: {A} dobr 'teik. {B} e'naiko. 2. kot zamenjava za drugič izrečeno zahvalo hvala: {A} x'vaila. {B} e'naiko. (g ■=* hvala) I H k 1 =* hvala enako B SSKJ, Plet. encijan ► 'em'ce'jäin -a (in en'-; in -ci-) m 0 nš encijan ]žgana pijača]: 'ein'ce-'jama me 'dei ■ 'em'ce'jäin srn vam pr'nieisla | B + endivija ► en"diuja -a (nov. -'divej-; nov. -'divij-) ž (rod. mn. -'dlvi) endivija a nš ]jesenska solata]: en"diuja 'mäim u g'rieide ■ t'ri g'iaive en"diuja b ]glava te solate]: d'vei en"diuja me pr'nieis' I B + endrugkrat ► and'rukart prisl. () star., redk. drugič ]ob naslednji, drugi priložnosti]: 'toile ša pa'pi, te pa nd'rukrt 'nai^bo pe'jäica pr'nieisla ■ nd'rukr-d (kdaj drugič) bm 'pairšla | @ ^ drugič B 0 enekcija ► e'neikceja -a (in -cl-) t (rod. mn. -ci) a injekcija ]vbrizganje]: a se ža 'duoib'u e'neikceja? ■ u'saig 'dein ja da'bila e'neikcija 'morfija ■ e'neikcija ja 'daijaja (= čustv. s'teipleja) b injekcijska brizgalka: e'neikcija se ja za'bila ■ a 'mäis e'neikceja s^ia'böij? | H imfa, pikica 0 0 (+ injekcija) enica =o enka enka ► 'jainka -e ± <) 1. številka ena: 'jaiijka 'meinka 2. negativna ocena (v šoli): s'peit ja 'jairjka 'duoib'u | 8 k 2 CVEK, ČIK, FAJFA, GAJŽLA, KOL, ŠUS B SSKJ, SP 1962 enkrat ► 'emkrat (in 'ein-; tudi 'jain-; star. in-; in -kart) prisi. <) 1. enkrat a ]izraža, da kaj nima ponovitve]: 'einkrt srn 'beiu da z'dei na 'moirja, 'kume 'einkrt ■ ka be 'saij 'emkrt 'pairšu da'moi! b [izraža eno ponovitev]: 'šai 'einkrd bo t'reiba p'läicat ■ de pta pa 'inkrat p'reisala, 'puoi ša pa d'rukj()eidn 'inkrat 2. nekoč, enkrat a ]izraža ne natančneje določen čas]: 'emkrcw()a pa 'maima 'rieikle enkrat 259 eroplanček — »'de: ma pa š'le« ■ a pa 'e:n-krcw()ma š'le pa z "valage ■ pa p'rä:-vem 'na:šma 'pö:ba, da 'bam ša š'la:, ča be ša 'živela, 'le:c 'jainkrat 'ša: ta'guo:r g'le:dat ■ ka'da:j sm 'pa:ršu? 'taikle us're:d 'le:ta 'ja:nkrt. ■ pa-'nuo:ča 'inkrat nam ja 'ma:čka pa'va-zla b [izraža zapovrstnost pri menjavanju{: 'e:nkrt ja 'duo:bra 'vale, d'rugic pa 'puzd,„()a 'bo:x pa'maige 3. a enkrat \izraža nastop česa po daljšem prizadevanju{: ka 'mi 'e:n-kr"3J()a:čnema 'de:lat, 'puo: ja xu'dic, se na ne'xä: b končno, nazadnje: ka be se 'le: ža 'e:nkrcw()'te:gn'u! • čustv. pa ne enkrat (in to) večkrat: sn te k'licala, pa 'nie: 'e:nkrt • **> (to) je enkrat ena (■=!> eden) | 0 ankrat B + enojen |z enojnimi šipami| o anfačen enoličen ► eno'lican -čna -a (in e-) prid. (rod. ed. m. sp. -čnega) nov. enoličen: 'to: ja 'tä:ka eno'licna 'de:la | | =* zmerom GLIH 10 + enomalo ► na'mä:la prisi. () malo, nekaj 1. a \izraža majhno količino ali mero\: • na u'sa:kma k'rä:ja ja b'la pa 'ta:k n'ma:la nega 'po:ta ■ čaz na'ma:la 'ca:jta (čez nekaj časa) pta pa 'pa:r-šla ta'guo:r ■ 'se:t:e 'tale 'duo: na'mä:-la ■ 'vo:ko ja b'la 'duo:s'te, 'nie: ka n'ma:la ■ 'kumi p'ride na'ma:la ud 'vie:se, ma ja pa 'kuo:n' 'ta:k sk'rulu, da 'ni 'mo:gu 'neš 'die:le ■ na'mä:la p're: ja 'be:u na da'pusta b v zvezi z manjkati ipd. \izraza, da je dejanje blizu uresničenja]: 'kume n'ma:la ja 'me:nkala, pa be se s'tie:ple 2. {izraža nedoločeno omejitev povedanega\: ta 'mie:sa ža pa na'mä:la 'duxa ■ 'tam srna n'ma:la 'pile ■ "a:nčka ja b'la: na'mä:la sta're:jša • =0 biti enomalo čez les • o biti enomalo prismuknjen | 0 ENOMIČKENO, MALO [C] 0 enomičkeno ► na'mickana prisi. () malo, nekaj 1. a {izraža majhno količino ali mero{: na'mickana k'ruxa ma ša 'de: ■ 'kume na'mickana [čisto malo) ben'ci-na ja 'ša: ■ čaz na'mickana 'ca:jta (čez nekaj časa) se ja pa z'bud'u ■ na'mickana ja pa'je:du pa 'ka: 'šo: 'le:č srna š'la: pa n'mickana nap're: ta'duo: 'ša: — 'a:jde, sa 'ža b'le 'be:u-čke s'pe:t b v zvezi z manjkati ipd. {izraža, da je dejanje blizu uresni-čenja{: na'mickana ja fa'lila, pa be ga ust're:lu 2. {izraža nedoločeno omejitev povedanega{: na'mickana m'la:jša ja ud 'mane ■ na'mickana ša pa'ča:ke | H =!> enomalo Q 0 enonadstropen ► 'e:nonact'ro:pan -pna -a prid. (rod. ed. m. sp. -pnega) nov. enonad-stropen: 'e:nonact'ro:pna 'xiša | [L] SSKJ, SP 1962 enosmeren ► 'e:nos'me:ran -rna -o (in 'e:-) prid. (rod. ed. m. sp. -mega) nov. enosmeren: 'e:nos'me:ran pro'me:t ■ 'tam ja 'ce:sta 'e:n9s'me:rna | [L] SSKJ enostaven ► enps'tamn -na -a (in e-) prid. (rod. ed. m. sp. -nega) nov. preprost, nezapleten: ta 're:č 'ni 'ta:k eno-s'ta:una, ka be č'luo:vek 'mis'lu | 0 =» ANFAK Q + ► enostavno ► enos'ta:una (in e-) prisi. () nov. poudarja trditev: tex 'ja:nex 'ja:s enos'ta:una na zas'to:pem | 0 O SPLOH B SSKJ, SP 1962 enoten ► e'no:tn -tna -a (in e-) prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) enoten: e'no:tna 'mo:ka • =!> biti oblečen ko enotna moka I [p SSKJ, SP 1962 enovprežnik ■=> ajnšpaniger entlati iPd. o entljati ipd. entljati ► 'em't'let -em nd. () obi. entlati {s cikcak vbodi robiti blago\: 'tie:ta ša 'ein't'le I B SSKJ, SP 1962 ►■ entljan ► 'em't'len -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) entlan {obrobljen{: b'la:ga 'maira 'bet 'e:n'-t'lena | B SSKJ erb ipd. ■=£ JERB ipd. eroplan ► erop'la:n -a (in e-; Bo in -'la:-) m () letalo: erop'la:n \ se ja uz'dign'u (r : 'le:ta pa 'lufta) ■ ero-p'la:n ja 'duo: 'pä:du ■ a be se 'ra:3>-() erop'lama 'pie:lo? ■ jad'rä:lne erop'lam ■ erop'la:n s pa'pe:rja | H letalo B 0 (SSKJ, SP 1962 aeroplan) eroplanček ► erop'la:nčak -čka (in e-; Bo in - la:- ) m () manjš., ljubk. letalce: erop'la:nčak sm te 'kup'u | H 0 esbeštek 260 fafla esbeštek ► 'e:zbeš'te:k -a (in 'e:z-; in -'te:-) m (im. mn. "'teike) star-, redk. jedilni pribor | H ■=!> beštek B 0 eSih ipd. O JESIH ipd. eto ► 'e:to (in 'e:-) medm. \/ s predmetom v rodilniku, redk. glej \izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi]: 'e:to, pa 'mäite as'fäilt! ■ 'eito 'ga:, pa se se 'le: pr'pie:lo! ■ 'e:to 'jay — 'de: srna pa U'se | H =fr EVOTI B 0 etOti ► 'e:tOte (in 'ei-; -ti) medm. () s predmetom v rodilniku glej ]izraša opozorilo na to, kar se pojavi, opazi]: 'e:tote, 'tale ja pe'clkl ■ 'e:tote "ja:neza! ■ 'e:tote 'ga:, se 'pa: te p'rä:ve! | H =!> EVOTI B 0 evangelij => vangelij iPd. eVO ► 'e:VO (in 'e:~) medm. 0 s predmetom v rodilniku glej ]izraža opozorilo na to, kar se pojavi, opazi]: 'e:vo, u'sa sm pa'je:du ■ 'e:vo 'ja:bak ■ 'tale ja g'nä:r, 'e:vo 'ga: ■ 'e:vo 'ja: — pa se 'le: 'pa:ršla! ■ 'e:vo 'jax, sa 'ža 'ta! | g =o EVOTI B SSKJ, SP 1962 eVOti ► 'e:VOtf (in 'e:-; in -ti) medm. <) s predmetom v rodilniku glej \izraŽa opozorilo na to, kar se pojavi, opazi]: 'e:voti 'to:kca ■ 'e:voti 'ja: — 'kä: ja pa 'tie:be pr'nie:sla? ■ 'e:vote 'jax - g'da:j s'te pa pr'xö:d'le? | g eto, etoti, evo B 0 ezes ► 'e:zas medm. <> star., redk. izraža čustveno prizadetost, zaskrbljenost: 'e:zas, 'kak ja b'la 'xada! | g jezes B 0 fF f ► 'fa -ja tudi ~ m 0 / ]soglasnik; črka]: 'fa se pa'zä:b'u na'pisat | B SSKJ, SP 1962 fabrički ► fab'ricke -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -kega) tovarniški ]< fabrika]: a sa 'to:le fab'ricke 'nud'lce? ■ ta ub'le:ka ja fab'ricka | H storjen B 0 (+ fabriški) fabrika ► fab'rika -'rike ž () tovarna a ]večje podjetje]: u fab'rike sm 'deja- la b ]stavba]: fab'rika ja zga're:la | B + faca ► 'fä:ca -e ž (> sieng., siabš. obraz \prednja stran glave]: 'fä:ca 'ma: pa 'ta:ka 'ka ne 'kuo:n' ■ u 'fa:ca te m s'pukn'u I H «=& lice B 0 facati ► 'fa:cat fa'ca:m tudi -am nd. ('fa:ce -te; 'fa:co fa'cä:la -a tudi 'fa:cala -a> čustv. 1. f. kaj mazati kaj \delati kaj umazano]: g'do: ja pa pa 'kuxne 'fa:co? 2. f. koga nestrokovno delati, ravnati s kom: na 'upam se 'jat u 'bo:lnca — se ba'jim, da be me 'dö:xterja 'ka: 'ta:k fa'cä:le | @ k 1 * mazati; k 2 =!> pacati B 0 facek ► 'fa:cek -a m živ. (/ manjš., otr. rutica \< facel]: 'fa:ceka se za've:ža ■ 'jade se pa 'fa:ceka I H =0 facel B Plet. * (Tominec 1964) facel ► 'fa:c'o fa'cie:le m () ruta ]pokri-valo\: 'fa:c'o se ša u've:žam pa g're:m ■ 'tie:ta z'me:ram "fa:co 'nö:s'ja ■ u 'fa:co se u've:ža | 0 =» facek, facelček, facelek B 0 facelček ► fa'cie:lčak -čka m (> manjš. rutica ]< facel]: u tis't' ar'de:č fa-'cie:lčak ja b'la u've:zana | § =* facel B~0 facelek ► fa'cie:lek -a m živ. () manjš., otr., redk. rutica ]< FACEL] | | =* FACEL B 0 fafelčka ► 'fa:falčka -e ž () manjš. perut-nička |< fafla 1|: 'kä:ke 'če:dne 'fä:fal-čke 'mä:! ■ čustv. a bas 'fa:falčka 'jadla? I g «=* fafla B 0 fafla ► 'fä:fla (tudi -le) -le ž (rod. mn. -fal> 1. a perut, perutnica ]organ za letanje na trupu ptičev] 'kura se ja 'fä:fla z'lö:mla ■ 'kura sm 'fa:fle prst'rigla ■ 'kak 'mä:xa s 'fä:flam! ■ 'ja:n'ma 'fä:fle, d'rugma 'fa:fle, 'sie:be pa 'zipka ■ "gel'ja:žova 'pö:ba sta ucw()'ta:ra 'mä:tera 'kuo:žax raz're:za-la, 'puo: sta s' pa 'ta:k nar'dila ka ne 'fä:fle, da be u _d'ra:ge sfr'če:la, ta'guo:rle u B'ro:t ■ čustv. 'ta:g^()'re:, ka b' 'me:la 'fa:fle {hitro, urno) b krilo ]organ za letanje pri žuželki]: tis'te če'be:le s'kuo: 'neč 'fä:fal 'ne:m-ja 2. krilce pri naoknici: 'fä:fle u fafla 261 fajk 'pöilknex sa rapa'ta:le 3. redk. krilo ]pri letalu\: d'vaijne 'fäifle ja 'jam'o tis't' erop'iam {tj. letalo je bilo dvokrilnik) | g k 1 fafelčka; k 3 =* KRILO1 |0 0 faflati ► 'fa:flat faflä:m nd. <'fa:fle -te; 'fa:flo faflä:la -a) 1. letati, leteti [premikati se a s perutmi]: 'lä:stoke faflä:ja ■ 'kura 'cä:s' 'tut' faf lä: b redk. s krili]: a če'be:le 'duo:ns 'ke: fafla:ja? 2. čustv. a hoditi ]večkrat opraviti kako pot\: pa 'ceile d'ne:ve faflä: u'ko:le b teči, hiteti: 'ka:m pa 'ta:k fafla:š? 3. redk. plapolati \viseti in se valujoče gibati zaradi premikanja zraka]: zas'ta:va faflä: | H =fr LETATI, LETETI 0 0 (+ fafljati #) fah =o foh fahman ► 'fä:xman -a m živ. 0 strokovnjak ]kdor kako stroko (dobro) obvlada]: ''lamtner ja 'pa: 'be:u 'fä:xman! 'tis'te sa pa 're:s 'fa:xmane, ka z'na:ja s pri'ko:lečarja 'ca:ufat ■ iron. 'to:le s' pa 'fa:jn fr'de:rbo — te p'rä:-ve 'fä:xman 'se | @ fohman 0 0 fajdiga ► faj'diga -dige ž <> Bo NŠ, čustv. nekoristne, odvečne stvari, navlaka: faj'diga ja kol 'xiša ■ 'tä:kale faj'diga 'ma:ma, ka 'kö:lema | § =» narobest B 0 (Glonar 1936 *) fajerberker ► 'fa:jar'bie:rker -kerja (in -je-) m živ. <) zastar. gasilec: 'ča:s', p're: 'ša:, sa ga'silcam 'rieikle 'fä:jar-'bie:rkerja | § o gasilec 0 0 (Thesaurus 1992 fajerberkar Pod fajarber) fajercajg ► 'fä:jar'ca:jk -ga (m fa-; in -jer-) m <) predvsem Bo vžigalnik \pri-prava za prižiganje (cigaret)]: 'kä:-mančak za 'fä:jar'ca:jk ■ 'fä:jar'ca:jk za p'lin 13=* FARACAJG 10 0 (Thesaurus 1992 fajarcajg) fajermaver ► 'fa:jar'ma:ur -ra (in -je-) m 0 zidan zatrep (pri stavbi): 'xiša ja 'me:la 'lukne u 'fa:jer'ma:ur, 'ta:g da srn 'lie:xka s'ko:s 'šo: | |0 0 (Thesaurus 1992 fajarmaver) fajfa ► 'faijfa -e ž <) 1. pipa ]za kajenje]: 'fa:jfa ša na'filem, pa g're:ma ■ 'na:š 'a:te sa 'fa:jfa ka'dile ■ bar-c"lä:nasta (: le'se:na) 'fa:jfa ■ te'bä:g za 'fa:jfa ■ na 'fa:jfa te'bä:ka ša paka-'dim ■ 'ma'tiemsko B'jä.:ka ja 'mislu, da ja u pla'nine 'fa:jfa z'gub'u, ja 'šo: pa ta'guo:, ja pa 'ni 'na:šu. ja 'pa:ršu pa da'mo:, sa ma pa 'rie:kle — »ja u 'us'tex ja 'mä:s!« 2. žarg. soi. negativna ocena: 'fa:jfa pr- 'fa:jfe 'mä.:m — u'če:re sn t'ri 'nuo:ve 'fä:so | § k 2 =» enka fajfati ► 'fa:jfat -am nd. () čustv. a spolno občevati: a se te 'me:snc ža 'ke: 'fa:j-fo? b f. koga imeti spolni odnos s kom: a 'ti 'ke: 'bä:be 'faijfaš? | 0 ■=» kavsati [0 0 (Thesaurus 1992) fajfika ► 'fa:jfaka -e ž <> manjš., otr. pipica \< fajfa 1|: 'kä: 'mä: pa st'ric uj:s'tex? 'fa:jfaka, a'nie:? | 0 =* fajfa [0 0 fajhnoba ► fajx'nyo:ba -e (tudi -xt'nuo:-) ž 0 nš vlaga ]manjša količina vode]: fajx'nuo:ba pa s'te:ne 'guo: 'sile ■ ut fajx'nuo:be ja u'sa p'le:s'n'eva | 0 tunšnoba, vlaga [0 0 fajhtati ► 'fa:jxtat -am nd. <> vlažiti: a pr 'pe:glane 'fa:jxtaš \ s 'co:te (r = čas 'co:ta) a 'ma:žw:a 'pe:glezn 'tä:k? | |0 0 (Thesaurus 1992) fajhten ► 'fa:jxtn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) 1. vlažen a \ki je prepojen z manjšo tekočino vode]: tatele 'fa:jxt'ne s'ra:jce pa 'ja: 'na:^baš ub'la:ču! ■ 'ce:gu ja 'fa:jxtn ■ 'fa:jxtn 'zet b ]ki ima precej vlage]: 'fa:jxtn p rie:star 2. čustv. (nekoliko) pijan: "mirna ja s'pe:t 'vargne 'fa:jxtna | 0 k 1 tunšen, vlažen; k 2 => pijan [0 0 (Thesaurus 1992) ► fajhtno ► 'fa:jxtna prisi. () vlažno ]< fajhten 1|: 'fa:jxtna gra'tuja | 0 tunšno prisi., VLAŽNO prisi. |0 0 ►• fajhtno ► 'fa:jxtna povdk. <) vlažno \< fajhten 1|: p'rie:več 'fa:jxtna ja b'la tm 'natar | 0 tunšno povdk., vlažno povdk. E 0 fajhtnoba =o fajhnoba fajk ► fa:jk med m. \/ kot obrazec, pri izzivanju izraža sprožitev dejanja z neugodnimi posledicami: 'rie:ča 'fa:jk! • ^> reči fajk | |R] Govorca A in B sta se sporekla. Zato izzivalec A vpraša (ali sprašuje) B-ja, če si ta upa fajk 262 familija reči 'faijk. (Po mnenju A-ja B ne verjame, da si A upa storiti kako dejanje, ki bi lahko imelo predvsem za B-ja neugodne posledice, lahko tudi posredne, npr. pljuniti ga, naščuvati nanj psa ali razbiti steklenico na cesti pred B-jevo hišo.) Če izzivani B izreče obrazec 'fa:jk, izzivalec A stori dejanje, zaradi česar prvotno besedni spor lahko preraste v kaj resnejšega, npr. v pretep; če B obrazca ne izreče, A dejanja ne stori, vendar pa ima potem B-ja za strahopetnega. — Tak pogovor je lahko predvsem med odraslimi tudi šaljiv, saj je že vnaprej jasno, da neugodnih posledic ne glede na (ne)odgovor ne bo. B 0 (Thesaurus 1992 fajg #) fajmešter ► 'faijmeštar -tra m živ. O 1. župnik: 'kä: ja pa 'faijmeštar 'duoins 'kei pa'veido? 2. duhovnik: "pask'ruxo ja za 'faijmeštra 'šoi, bo 'faijmeštr | 0 =*> župnik B 0 (SSKJ, Plet. fajmo-šter) fajn ► 'faijn ~ ~ tudi -a -9 prid. (rod. ed. m. sp. — tudi -nega) s širokim pomenskim obsegom 1. a dober, lep: 'faijn s'lika te ja g'raitala ■ 'faijn x'laica se 'kupe ■ 'faijna ja 'paijsa 'leic b dober, okusen: 'kei s' pa 'taik 'faijn k'rax 'kup'u? c dober, prijazen: 'faijn c'luoivek ja 'toi 2. a prijeten: sa 'kai 'faijn 'lede b'le tip 'natar b lep: na 'faijnema k'räija 'mäija 'xisa • 'faijn u'rieime (sončno, brez padavin) 'mäima I 0 k 1 =o dober1; k 2a =* fest; k 2b => lep B 0 (Thesaurus 1992) ► fajn ► 'faijn prisi. <> 1. dobro: 'faijn srna se zas'toiple • p'rei ma ja s'la 'faijn ■ 'faijn srna 'živele ■ sn se 'kai 'faijn zaga'vairjo, 'feist 2. močno, zelo: 'dieiš pa 'duoins 'reis 'faijn 'päida ■ 'faijn ga ja pra'toiku ■ 'faijn me ba'li ■ 'faijn ga 'čuka (zelo pije) • se 'faijn ka'di, ča 'voigu 'kuxaš ■ p'roi 'faijn ja smr'deila • ■=!> fajn se imej (■=*> imeti se) | 0 k 1 ■=!> DOBRO prisi.; k 2 ■=0 zelo 0 0 (Thesaurus 1992) ► fajn ► 'faijn povdk. <> dobro \izraša precejšnjo zadovoljivost razmer, okoliščin]: 'tam ja b'la 'kai 'faijn ■ 'kai 'faijn ma ja 'tam 'dei 'beij • nov. fajn bodi (: bodite : bodita)! izraža željo ob slovesu: 'faijn 'boide! a'dijo! (0 =* fajn se imej! (=* imeti se)) | 0 =* dobro povdk. 0 0 (Thesaurus 1992) > fajno ► — 'faijnega s <) nš, nov. dobra stvar: a ja u 'caijtangex 'kei 'faijnega? ■ 'ti z'meiram 'kei 'faijnega s'ku-xaš | H «* dobro s [L] 0 fald ► 'faiut -da m <> Bo guba \pri namernem zapognjenju tkanine\: d'vai 'faiuda be 'ža b'la 'faijn 'jamet ■ 'kikle na 'faiude me na'reitie | 0 =* FALTEN [L] Plet. falden ► 'faiudn -dna m Vo guba \pri namernem zapognjenju tkanine]: na 'faiudne na'reita 'kikle | 0 <*> FALTEN [L] 0 faliti ► fa'lit -'lim d. <-; fa'liu -la -a, mn. -'lile itd.) 1. zgrešiti a ]pri streljanju ne zadeti]: p'raizn 'goil ja fa'liu b ]pri premikanju ne videti]: a se u'räite fa'lila? 2. star. f. česa O ~ 9 primanjkovati česa, manjkati česa ]ne biti v zadostni meri\: ne 'taiužant 'mäirk jam ja fa'lila | =o faljen 0 k 1 zgrešiti; k 2 =* menjkati [0 Plet. faljen ► fa'liein -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) 1. redk. okvarjen, poškodovan, defekten: 'tistale d'rieiva ja fa'lieina ■ 'luč ja fa'lieina ■ ta fa'lieina 'köirpca pa uk'raij 'vairžma 2. siabš., nov. omejen, neumen: 'toi ja pa 'reis ne fa'liein 'tip | k 1 t* frderban; k 2 =o neumen B'0 falot ► fa'löit -a m živ. () slabs, slab, malopriden človek: "f'rance ja fa'löit I B + falš ■=;> favš falten ► 'fäiltn -tna m družina a ]zakonski par z otroki]: z 'veilke fa'mileja 'jai b ]eden od familija 263 farovski zakoncev in otroci]: »fa'mileja 'ma: 'duoime,« sm 're:ku, »pag'leidete 'na:nga n'meula« | 0 družina 0 + fangelj ► 'faingal -na m <) zidarska zajemalka | Q 0 fangljica ► 'fä:ngalca -e ž <> Bo star., redk. okrogla, proti dnu ožja posoda za kuhanje: 'faingalca 'ma: 'ruoicek pa ne 'po:d'ruge 'litr dr'zi | Q 0 fant ipd. =& POB ipd. fantazija ► fanta'zija -a ± <} nš domišljija \kombiniranje misli in predstav ali sposobnost zanj\: u fanta'zija se prac'ta:ulem, 'kak ja b'la ■ 'ma: pa 're:s fanta'zija! | 0 domišljija 0 + fantilček ► fan'tilcak -čka <> ventil zračnice: fan'tilcak ja s'pus't'u ■ 'miličarja sa 'ka: fan"tilčke pab'ra:le, ča pr pe'cikalna 'luča 'niše 'jam'o | 0 FENTILČEK 0 0 fantovščina •=$ slova fara ► 'fa:ra -a ± <) župnija \upravna enota\: 'mi s'pä:dama pad ra'cicka 'fä:ra | 0 župnija 0 + faracajg ► fara'ca:jk -ga (in 'fa:-; in 'fa:-) m () vžigalnik \priprava za prižiganje (cigaret)\: 'fa:ra'ca:jk sm čas 'xiša 'va:rgu ■ 'ča:s' ja b'la t're:be u fara'ca:jg 'da:t 'ka:mančak pa 'barta pa 'ta:xt pa ben'cin ■ 'fä:ra'ca:jk na ben'cin (= p'lin) ■ fara'ca:jg za p'lin (priprava za prižiganje plina za kuhanje) ■ u 'a:uta ja ben'cina ša za fara'ca:jk 'mö:rat {zelo malo ga je) | 0 FAJERCAJG, FOGA 0 0 faran ► fa'ra:n -a m živ. <> župljan, faran: 'ja:s^:n 'tale fa'räm — 'vačam 'bet u paka'pa:n 's'ma^t'ne | 0 far-man 0 + farba ► 'fa:rba -e ž <) barva 1. [lastnost predmeta\: 'ča:rna 'fä:rba ■ 'ta sa pa u'se: 'fä:rbe z'me:šane ■ ta ub'le:ka ja pa xadr'le:jsas'te 'fa:rbe ■ 'fä:rbe se 'tie:peja (se ne ujemajo) • 'čudne 'fä:rbe ja ta 'mie:sa 2. \naravna obarvanost kože, obraza\: 'ka:ke 'fe:st 'fa:rbe 'se! ■ na 'mo:rja se pa n'ma:la 'fa:rbe da'bila, 'a? 3. \sredstvo\: pr-'nie:se ta ze'lie:na 'fa:rba (tj. izmed več različnih barv, ki so na voljo) • 'fä:rba za 'ja:jce ('fa:rbat) 4. igralne karte kralj, kraljica in fant: 'sa:ma 'fa:rba sm 'duo:b'u | S k 1—3 barva [0 Plet. farbast ► 'fa:rbast -a ~a prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) 1. barven: 'fa:r-bast^:'ra:k 2. barvast {drugačne barve, kot jo ima navadno\: 'fä:rbast pa'pe:r 3. pisan: u 'ka:kex 'fa:rbas'tex 'co:tex 'xö:de ub'le:čana! | 0 barvast; k 1 =o barven; k 3 =* pisan 0 0 farbati ► 'fä:rbat -am nd. <> 1. f. kaj barvati kaj \prepajati, pokrivati z barvo\: 'co:te srna 'fa:rbale, da 'nisma b'le 'ta:g u'to:žna ub'le:čane 2. povzročati obarvanost: g'rö:zdja 're:z^':ö:ra, 'nie: da be 'ka: 'ta:k se 'fä:rbala ■ 'lis't'ja se 'fäirba 3. čustv., nov. zardevati (od sramu): za'kä: pa 'fä:rbas? 4. čustv. f. koga lagati komu: 'se: me 'ni t're:ba 'fä:rbat ■ t'ri 'le:te ja ja 'fä:rbo, da ja 'mä: 'ra:t 5. dajati slabe karte: 'nie: 'fä:rbat, 'ä:sa 'va:r-ža, ča ga 'mä:s | 0 k 1-2 barvati; k 4 =* legati se 0 SSKJ ►- farban ► 'fä:rban -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) redk. bar-van \< farbati 1|: k'lo:p ja b'la: na f'rišna 'fä:rbana | | ^ prefarban 0 0 färben ► 'fä:rban -bna -a prid. (rod. ed. m. sp. -bnega) barven: 'fa:rbne s'vincneke (barvice', S barvica) | | =* barven 0 0 farbenblint ► 'fä:rbanb'lint ~ ~ poVdk. <) barvno slep, slep za barve: a se 'ti 'fa:rbanb'lind,w:a na 'videz, da ja 't9:le p'la:va? | 0 0 farbica ► 'fa:rbeca (in -bi-) \ -e (r in -biče) ž 0 1. mn. barvice: 'te:mpera 'fa:rbice 'ma:rma pr'nie:s't' ■ va'deine 'fa:rbice 2. barvni svinčnik: ze'lie:na 'fa:rbica sm z'luo:m'u | 0 barvica 0 0 farman ► 'fä:rman -a m živ. 0 star., redk. župljan, faran: 'fä:rmane p'la:čama 'lUČ | 0 =* FARAN 0 + farof ► 'fä:raf -a m <) župnišče: a sa gas'po:d ža u 'fa:raf š'le? | 0 SSKJ, Plet. farovski ► 'fa:roške -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -kega) župniški, župniščen \< farovški 264 favljast farof\: 'to: ja 'fairoške s'veit 10 + ► farovško ► 'fa:roška -kega s <) Bo gozd v lasti šupnišča: "framček ja 'šo: u 'fairoška na'reijat | 0 0 fasada ► fa'säida -e ± () a zunanja povvšina navadno stanovanjske hiše: fa'sä:da srna 'seidndez'd'ga 'le:ta ume-t'va:le b zunanji omet navadno pri stanovanjski hiši: fa'saida ma 'le:3 'guo: 'da:le (= 'vairgle) | 0 + # fasati ► 'faisat 'faišam d. <'fa:ša (in 'fa:š) -šte; 'fä:so -sala -a) redk. f. kaj 1. čustv. dobiti kaj a \postati imetnik\: 'tatele 'čeiule sm na 'šixta 'faiso ■ u'saike 'po: 'le:ta 'fa:šam 'nuoiva ub'le:ka b čustv. \postati deležen kakega stanja\: na 've:m, 'ke: sn g'ri-pa 'fäiso 2. žarg. soi. dobiti slabo ali negativno oceno: s'peic_()am d'voijka 'fäiso • =o fasati eno (ta) za bučo • => fasati eno (ta) čez rit | 0 =& dobiti 0 SSKJ ► fasati jih ► 'faisat jax 'fa:šam jax d. (=£ fasati) čustv. biti tepen: ča bo ša nap'rei 'täike k'lait'u, jay bo pa 'fäiso • =o fasati jih po pukeljču • =o fasati jih po buči • ■=!> fasati jih po riti • •=> fasati jih (ta) čez rit • >=£ fasati jih (ta) za bučo | g =* dobiti jih 0 SSKJ fascikel ► fas'cikal -'cikla in -'cikle m () registrator \kartonaste platnice\: u fas'cikla srna 'vina u 'feirma 'nöi-s'le I 0 SSKJ, SP 1962 faseljc ► 'fa:selc -a (in -s'l-) m <) star., redk. sod a \posoda\: p'rä:zan 'fäis'lc b \vsebina\: ne 'fäis'lc 'vina 10 0 (Thesaurus 1992 fasel) fasenga ► 'fäisanga -e ± <) 1. nš zaloga živil: 'čist 'neč 'faisange 'ne:m ■ 'fa:-sarjga srna s sta'cune prpe'lä:la ■ 'kä: bo t're:ba za 'fä:snga 'kupet? ■ s^,:'tai-ra 'maime srna š'la: (u sta'cuna) pa 'fä:snga (kupit zalogo živil) z 'vo:zeka 2. varovalni vložek (za prekinitev tokokroga): 'fa:snga ja praga'reila (= 'cairknla) ■ 'faisnga za'me:ne | k 1 zaloga; k 2 =0 zihrenga B 0 (Planina 1978 fasunga *) faS ► 'fa:Š -a m (tož. n. -a in -a) 1. les. a v splavu podolgem zvezane deske b zvezane deske za ladijski pod: t'ri 'faiša ša 'mairma na'rieis't' 2. grad. izravnalni pas ometa: 'faiša — 'toi sa 'ta:ke 'pa:se, ka se na'me:čaja na 'zet ■ 'fa:ša srna 'guo: 'vairgle ■ 'naijp'rei se šp'ri.3 'guoi 'vairža, 'puo: se 'faiša na'me:čaja, 'puo: se enšta'la:cfja nape-'läi, 'puo: se u'meica, 'puo: p'ride pa 'puc I H k lb ■* zvez 0 0 (Kotnikov zbornik 1956: 60) fasirati ► fa'še:rat -am d.+nd. <) 1. (meso) na drobno (z)mleti ali (se)sekljati: ma'sina za 'mie:sa fa'seirat 2. nd., čustv. s pretiranimi zahtevami povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: 'niei me zarad 'aiuta fa'seirat | § k 2 ^ SEKIRATI 0 SSKJ, SP 1962 ►- faširan ► fa'še:ran -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -ii'ms) na drobno zmlet ali sesekljan: fa'še:ran-ga 'mie:sa pr'nieise na 'kila (3 =0 faširano) ■ fa'seiran z'reizek | Q =0 mlet 0 SSKJ, SP 1962 ► faširano ► fa'seirana -nga s (daj. ed. -n'ma) nš na drobno zmleto ali sesekljano meso: fa'seirana ma 'jad'le 'duoins ■ pr'nie:s' ne 'po: 'kile fa'še:-ranga | 0 0 favček ► 'fa:učak -čka [Bo 'fo:č-) m (> žepni nož z lesenimi platnicami: 'ča:-ke — 'ke: 'maim 'jais 'faiučak, da te k'ri s'pijam? | 0 0 favd ipd. =0 FALD ipd. favl ► 'faiul (in -1) -la m () šport, prekršek, prestopek: 'toi ja 'beiu pa 'faiul I 0 SSKJ, SP 1962 favlencati ► fau'lemcat -am (in fo- >; in -'lei- \ >) nd. (fau'lem'ce -te; \ fau-'leinco -cala -a) čustv. lenariti \ne (hoteti) delati\: 'mi sma beto'neiralf, W ja pa fp'lemco ■ pa 'ceile d'neive fau'leinca | 8 => lenariti 0 0 (Thesaurus 1992) favlirati ► fau'leirat -am (tudi fo-) d.+nd. (> šport. a nd. delati prekrške: 'kai nap'rei fau'leira b d. f. koga narediti prekršek nad kom: "s'taine ga ja fau-'leiro I 0 0 favljast ► 'faiulest -a "9 prid. (rod. ed. m. favljast 265 fedra sp. -S'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) slabs., star, len \ki ne dela rad\: ja 'ta:k 'faiulest 'ka xu'dic ■ 'ti 'dieikle 'faiulesta! I B ■={> nemaren prid. 0 0 (Thesaurus 1992 favlast) ►■ favljast ► 'faiulest -a -a povdk. <=* favljast prid.) čustv. biti f. za kaj biti len za kaj \ki nima volje za kako opravilo]: 'faiulesta ja, pa za 'keira 'koile 'deila ■ ša za 'jaist ja 'faiulest - 'kä: bo z 'nega!? | H =!> NEMAREN povdk. 0 0 ►• favljasto ► 'faiulesta prisi. <) leno \< favljast prid.|: 'nie: se 'na 'ta:k 'faiulesta 'nUOIs't' I H =* NEMARNO 0 0 favš ► 'faiuš ~ ~ (Bo 'foiš) povdk. <) 1. nevoščljiv, zavisten: 'faiuš sa 'väime, ka 'maita 'aiuto ■ {A} 'niei 'vieič 'pet. {B} a s' me 'kei 'foiš? ■ ja s'toipla nat u de'laiunca, jax ja pa 'vidla, da se ka'sujata. ja pa "joiža 'rieikla — »'na, a S' me 'foiš?« • kot vljudnostni obrazec saj ti nisem favš izraža željo za prenehanje kašlja, kadar se komu zaleti \pride v sapnik tujek\: 'sei te 'nism (: 'nisma : 'nisma) 'faiuš (= 'foiš) ■ redk. g'visna, da te 'nisma 'foiš I H fovšerit, fovšeriten |Kl k •: Množino ali dvojino lahko govorec uporabi glede na število prisotnih. Na izraženo željo se ne odgovarja z zahvalo. 0 0 (Planina 1978 fovš) favšerit ipd. =&• fovšerit iPd. favšfoter ► 'faius'föitar -tra (Bo 'foiš-) m <) NŠ, star., redk. poživilo Za Živino, predvsem za konje: 'diuja 'buča ja b'lai za 'faius'föitar ■ 'faius'föitra se na s'mei 'kuome 'dait — 'naijp'rei ja 'leip, čaz n 'caijt pa s'xeira 10 0 (Videčnik 1988: 53 fošfuter, fouš-futer) favtner ► 'faiutner -nerja m <) 1. premična lesena vratca za živino: pr 'kurneka ja 'faiut'ner na'reit ■ 'jat' 'faiut'ner 'zaiprt ■ u'räite na 'faiut'ner 2. pokrov pri svinjskem koritu: 'faiut'ner pr ka'rita, da se ja 'zaiprla, da 'niša pra'šiča 'nat 'muoigle 3. zapornica pri vodnem koritu 4. premična vratca pri žitni skrinji: 'faiut'ner pr 'koišta | 0 0 faza ► 'faiza -e ž 0 eiektr. fazni vodnik: 'jaidn d'röit ja 'fäiza, te d'ruk ja 'nula, te t'reike pa uzem'litu | 0 SSKJ, SP 1962 fazan ► fa'zain -a m živ. <) 1. fazan \ptica\: s'lai sma na fa'zäma (šla sva ustrelit fazana) • fa'zaine sa 'tamle 'duoi 2. voj., šaij. vojak na začetku služenja vojaščine: 'tieič sm 'jaiz 'beiu ša fa'zäin | 0 + fazenprifer ► 'fäizanp'rifer -ferja m <) teh. indikator električne napetosti v faznem vodniku: s 'fäizanp'riferja pag'leidas, ča ja e'leiktrka u s'teiker-ja I 0 0 fazona ► fa'zoma -e ž <) fazona \ovrat-niški del obleke]: 'kaika fa'zoma baš pa 'meila pr kas'tima? ■ pra'veilka fa'zoma ja nar'dila | 0 SSKJ februar ► 'feibru'air -ja (in 'fei-; star. -ra'väi-; star., redk. -ba'väi-) m 0 februar: d'vaijz'd'ga 'feibru'airja ja b'la ■ 'feibra'väirja sam^'ieila 'ruoij-s't'ne 'dein ■ st'ric^ia u'mairle 'feiba-'vairja • 'pust ja 'beiu 'feibru'airja (= star., redk. 'feira'väirja 'meisnca) 10 + februarski ► 'feibru'dirs'ke -ska -a (in 'fei-; star, -ra'vai") prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) februarski: 'feibru'airska 'coilnga | 0 + febuvar o februar fecljati >=!> FicLjATi federacija ► fede'räiceja -a (in -de-; in -ci-) ž <) nš vzmetenje \celota naprav\: 'käika 'faijn fede'räiceja ja 'meila ta 'maila 'zäiba ■ na 'vaiza 'ruka, ka 'neima fede'räiceja I 0 + # federbati iPd. ■=& frderbati iPd. federirati ► fede'reirat -am (in -de-; in -d'rei-) d.+nd. () zibati se a na vzmetenju: 'kak 'faijn u tema 'aiuto-'busa fede'reira! b na vzmetnici: 'pöijs't'o p'roi 'vargne fede'reira I 0 SP 1962 * fedra ► 'feidra -a (in 'fei-) ž zapravljivček) ■ pr pri-'koilice sa 'feidra 'duo: 'seid'le (zaradi obremenitve so se vzmeti popolnoma podale) b pero \za premikanje česa\: 'feidra u 'ura ja 'poiknla 2. star. (večje) pero \pri ptici\: 'kaike 'le:pe 'feidra 'mäi pe'tieilen! 3. čustv.j pri moškem daljši lasje ob ušesih: 'saima da "france 'feidr 'neima — 'tist ja 'ta:gj:a:rda! 4. ies. pero \stanjšani rob deske za stik z utorom\: 'feidra 'maira u 'nöit 'päisat • šaij. fedre so dol sedle komu mirujoč na mestu (s težkim bremenom) težko stoji: "'mica ja ža 'taik 'tieiška 'dairžala — u^u'saike 'ruoike ja 'meila n' 'ceiker 'dairu —, 'puoi ja ja ša pa "cande'läiko u'seix 'söirt spra'soivo, 'taig da sa ja 'feidra 'vargne 'duo: 'seid'le | | k 2, 4 =o pere B 0 (Thesaurus 1992 feder) fedrčka ► 'feidarčka -e (in 'fei-) ž <> manjš. peresce ]< fedra 1|: 'tistale 'feidrčka bo za za'meinet I B 0 fedrirati =* federirati fehtanje ► 'fe:xtane (Bo tudi -e) -e s <) nš 1. beračenje, prosjačenje: ka ja s'poimiat 'pairšia, se ja pa 'čaise 'feixtane za'ceila 2. siabš. prošenje: pr 'nema pa 'reis 'ni n'köil 'kuoinc tega 'feixtane za pe'jaica | H k 1 =o petlja-nje; k 2 fehterija B 0 fehtati ► 'feixtat -am na. <) 1. beračiti, prosjačiti: da be 'leiža 'feixtale z 'nema, sa ga čaz ne pe'či 'vairgle 2. slabs. f. koga (za kaj) prositi koga za denar: t'ri d'ni me ža 'feixta, 'nei ja 'daim g'näir za 'nuoive 'šoilne 3. čustv., star., redk. f. koga jemati moč komu, slabiti koga (s fizičnim delom): 'niei 'pöiba 'taig z 'deila 'feixtat | § k 1 =0 petljati; k 2 =o prositi; k 3 =0 MATRATI [L] 0 (DLS ^) ►• fehtati se ► 'feixtat se -am se na. () čustv., star. mučiti se \opravljati kako fizično delo z veliko truda\: za'käi se pa 'taik 'feixtas? a t' ja t'reibe? | H =* MATRATI SE [C] 0 fehter ► 'feixter -terja m živ. () siabš. kdor prosi, predvsem za denar: pag'leide 'ga:, 'kaik 'feixter 'jai | Q 0 fehterica ► 'feixterca (in -te-) -terce ž <> slabs. ženska, ki prosi, predvsem za denar: 'nä: de'se:t 'jurjo, 'fe:xterca | B 0 fehterija ► fexte'rija -a (in -te-) ž <) nš, siabš. prošenje: 'ka: nap're: 'xö:de za pe'jaica u'koile. 'e:, prok'leita fexte'rija xu'dicova! ■ 'säima fexte'rija ga 'ja: | S =* FEHTANJE B 0 fej =s> fuj fejst =o FEST feldbebelj ► 'feild'beibal -na m živ. <> zastar. narednik \v avstro-ogrski vojski\ | B 0 (Cigale i860 Pod Feldwebel) feler ► 'feiler -lerja m <) star. napaka 1. \kar ni v skladu a z določenim pravilom\: a se u 'teista 'duois't' 'feilerjo na'reid'u? b z resničnostjo]: u 'caijtngex ja 'töik 'feilerjo, da se 'boix us"mile! c z zahtevanimi lastnostmi]: x'la:ča 'ma:ja 'fe:ler, za'to: sa pa ce'ne: 2. \dejanje, ki ni v skladu z določenim ciljem]: 'ta se pa 'feiler na're:d'u, ka se ma 'vaz g'näir 'ka:r 'da:u | El =!> napaka B 0 (Thesaurus 1992 felar) felerski ► 'fe:lers'ke \ -lerska -a (r in -le-) prid. (rod. ed. m. sp. -lers'kega) tak, ki ima napako: s'ra:jca ja 'feilerska ■ te 'keikse sa pa 'feilers'ke — sa n'mäila zaz'gäine ■ 'röiba ja 'kume n'mäila 'feilerska 10 0 feljen ► fe'liem -a -a (in fe-) prid. (rod. ed. m. sp. -nga in -nega, daj. ed. m. sp. -n'ma in -nema) okvarjen, poškodovan, defekten: 'köiza ut 'kuoine ja 'naijbarž b'lai fe'liema, za'toi ja b'lai pa 'taik pa'ceme | H =* frderban B 0 felna ► 'feilna -e t sušilnik za lase: s 'feina se 'laise fen 267 fest pa'susa I B SSKJ, SP 1962 fendra ► 'femdra -a (in 'fe:-) ž (rod. mn. -dar) gozd. a na kup vzdolžno zložene veje, navadno na poseki: na f'rärte sa 'fe:ndra nar'dile ■ u 'fe:ndrax sa 'le:pe ma'line b več na kup vzdolžno zloženih hlodov: pad 'riža ja b'Ia: na're:ta 'fe:ndra s plata'nic | B 0 fendrati ► 'fe:ndrat -am (in 'fe:-) nd. ('fe:ndre itd.) gozd. f. kaj a zložiti veje razpotegnjeno na kup, navadno na poseki: 've:ja srna 'fe:ndrale b zložiti hlode vzdolžno na kup: 'le:s^:ma š'le 'fe:ndrat — ka p're: 'le:s pa'se:kaš, ga nara'dis, 'puo: ga pa 'de:de nad 'riža s'fe:ndraja, uc'po:t pa 'puo: s'pe:t | B 0 fenik ► 'femek -a m <) čustv. a novec majhne vrednosti: ne 'fe:nek sm 'na:šu b mn. denar sploh: se bm 'ja:z„:a tis'te 'fe:neke 'mä:tro — 'se: 'nism z'me:šan! ■ 'ka: pa da'bim tis'tex 'femeku! | 0 fičnek; k b ■=* gnar B Plet. fenka ► 'fe:nka (in 'fe:-) 'fe:nke ž <> bot. beka a \grm ali drevo\: 'fe:nka pr 'sa'tinca 'ra:s'te b \šiba\: s 'fe:nke se 'puo: 'butara pa'vija | H meka B 0 fentati ► 'fe:ntat -am d. 0 čustv. 1. f. koga/kaj ubiti koga/kaj, usmrtiti koga/kaj: a t' ja b'ia t're:ba 'ka:ča 'fe:ntat? ■ pr ■z'vip'loma ka'zo:ca ja 'ne:de "ta:rnoga 'fe:nto 2. f. koga zelo pretepsti, kaznovati koga: 'ma:ma ga bo 'fe:ntala, ča bo z've:dla, 'ka: ja na're:d'u • ■=& jezen sem, da bi te fental | @ =* ubiti |Q SSKJ, Plet. ► fentati se ► 'fe:ntat se -am se d. <) čustv. ubiti se, storiti samomor: zarad 'že:n's'ke se ja 'fe:nto • ča 'to: nar'dis, se m pa 'ka: 'fe:ntala | 0 =♦ ubiti se Q 0 fentil ► fen"til -'tila tudi -'tile (in fe-) m () Bo ventil \naprava\ | § =» ventil B 0 fentilček ► fen"tilčak -čka (in fe-) <> redk. ventil zračnice: a t' ja guma na fen"tilčka spas'tila? | @ =* fantilček B 0 ferank =0 firank fergazer ► fer'ga:zer -zerja (in fe-) m <> strojn. uplinjač: fer'gä:zer se ja za'beu I B 0 ferguson ► 'fe:rgu'so:n -a (in 'fe:-) m živ. () traktor beograjske tovarne Industrija motora i traktora: 'fe:rgu'so:na ja 'kup'u • šaij., redk. smrčati ko ferguson zelo smrčati: 'na:ša smr'ci ka 'fe:rgu'so:n (0 =0 smrčati ko traktor) I B 0 ferlink ■=& firlenk fertajler ► fer'ta:jler -lerja (in fe-) m <> razdelilnik vžiga (pri bencinskem motorju) I B 0 fertik ► 'fe:rtek — — (Bo tudi 'fie:-; in -tik) prid. <> redk. gotov \ki je v svoji končni obliki\: 'kikle 'ma:š 'fe:rtek ■ 'tie:ta 'ma: ud 'mame 'ma:nt'l 'fe:rtek (teta je izdelala mamin plašč, plašč za mamo) • 'fe:rteg 'de:la 'mä:m 'na:-'ra:jša 10=* storjen B 0 (Thesaurus 1992) »- fertik ► 'fe:rtek ~ ~ (Bo tudi 'fie:-) povdk. 0 1. gotov a \ki je v svoji končni obliki]: k'lo:p ja 'ža 'fe:rtek ■ 'južna ša 'ni 'fe:rtek b \ki konča, opravi kako delo\: s 'kuxne sm 'fe:r-tek ■ 'ma:ler ja z u'rä:tam ža 'fe:rtek, z 'va:knam bp pa pa'jutrsnem 2. čustv. a zelo utrujen, zdelan: 'ta:k sm 'de:lo 'ce:u 'de:n, da sm 'vargne 'fe:r-tek b zmeden, prestrašen: 'ta:k se ja 'pasa ust'ra:šu, da ja 'be:u 'čist 'fe:rtek — sa ma 'ma:gle 'ka: 'cukrove 'va:de 'da:t C redk. mrtev, ubit: p'rie:-se ja 'fie:rtek | § k 1 gotov1-2 povdk.; k 2a =0 zmatran; k 2b =0 zmešan; k 2c =* mrtev B 0 ►• fertik ► 'fe:rtek (Bo tudi 'fie:-) prisi. <) • =0 fertik narediti • =0 fertik naret • čustv. pa fertik in konec \izraža odločnost, nepopustljivost\: 'na:„uš u te s'ra:jce 'šo:, pa 'fe:rtek! (H =* pa konec) I B 0 fest ► 'fe:st ~ — (in 'fe:-; redk. 'fe:jst; redk. 'fijst) prid. () 1. a ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri: ■ga'lo:pka ja b'la: 'fe:st ■ s x'ribo 'sa, pa 'ta:k sa 'fe:st ■ 'fe:st 'led'ja 'sa b dober \ki ima zaželeno lastnost, fest 268 figura kakovost v precejšnji meri|: 'feist 'xisa se ja na're:d'u 2. a postaven, lep: _'na:ndi ja 'feist 'pö:p ■ 'kä:ka 'fe:zd 'bäiba 'ja:! b debel, rejen: "zo:rka ja 'ta:k 'fe:zd 'bäibnca - ja 'ma:gla u 'boilnca na 'xujsane 'jat | § fajn prid. B SSKJ pod fejst *■ fest ► 'fe:st (in 'fe:-; redk. 'feijst; redk. 'fijst) prisi. <) 1. < fest 1: 'ta:kle se 'naijbal 'fe:z3_()'rixtn 2. dobro, izvrstno: 'fe:sc_()ma se 'meile ■ 'fa:jn sm se zaga'vä:rjo, 'fe:st 3. zelo, hudo: 'de:Iacw()am_'()a:gu 'ka: 'fe:st ■ g'rö:-z'd'ja ja ža 'feist s'la:tka | g fajn prisi. B SSKJ pod fejst fetec ► 'fatac -c:a m <) Bo nš, otr. zrak, ki se piha z našobljenimi ustnicami: 'se: 'ma:š 'fatac, se pa 'pixe 'župa! I g FULA |0 0 fetna ► 'fe:tna (in 'fe:-) 'fe:t'ne ž <> nš mazivo: s 'fe:t'ne na'ma:ža | ■=!> šmir B 0 (Thesaurus 1992) fezljati =& FizLjATi fiat ► 'fijat -a m živ. <) redk. fiat \avto-mobil\: 'fijata ja 'jam'o ■ 'po:ls'ke 'fijat (fiat 126; H bolha, šporhert) | g o fičko B SSKJ, SP 1962 ficek ■=!> FIČNEK ficelj ► 'ficel -na (in -c'l(-)) m <) 1. bicelj \del noge pri konju tik nad kopitom\: ka'bila se ja 'nuo:ga u 'fic'lna z'Iöimla ■ ča 'ma: 'kuo:n' 'be:le 'fic'lne pa jax čaz 'va:da 'videš, ga 'žixar 'kupeš, 'ta:g 'dö:bar 'ja: 2. redk. štrcelj [zakrneli ud ali del uda\: 'a:te sa se na 'fic'1 pro'te:za 'da:le | B 0 ficljati ► 'fec'let fec"lä:m nd. <'fec'le -te; 'fec'lo fec"lä:la -a) eustv., redk. trgati \na več manjših delov\: za'kä: pa fec"la:š pa'pe:r? 'ka: te ja na're:d'u?! ■ 'nie:xe 'mie:sa 'fec'let pa ga pa'ja 'ra:jša | B 0 (+ fecljati *) fičko ► 'fičkp -ta {Bo tudi -ja) m živ. <> fiat \avtomobil\: 'fičkota 'mä: ■ s 'fičkota se ja u'ba:rnla | 0 fiat, fičo B SSKJ, SP 1962 fiČnek ► 'fiČnek -a (in -ne-) m živ. (im. mn. -neke) čustv. a novec majhne vrednosti: 'kä: 'ke: da'biz za te 'fičnek! b mn. denar sploh: tis'te 'fičneke 'ka: 'xitr zap'ra:vem Ig"* fenik; k b =0 gnar B 0 (SSKJ, SP 1962 fičnik) fičo ► 'fičo -ta, Bo tudi -ja m živ. 0 fiat \avtomobil\: 'fičota sa 'me:le | H =♦ fičko B SSKJ fifik ► 'fifek ~ ~ prid. <> BO čustv., star., redk. domišljav, prevzeten: a 'no:č u'zie:t 'ke:ksu? 'a: se 'fifek! | g =!> visok B 0 figa ► 'figa 'fige ± <) 1. figa, smokva \sad, predvsem posušen]: 'fige be 'je:du ■ s'ro:ve 'fige 'tut' nap're: 'žie:-neja 2. pri zavrnitvi pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: 'figa ma ja pa'kä:zo 3. konjski iztrebek: 'po:na 'fik ja na 'ce:s'te ■ 'komska 'figa 4. na tilniku v šop speti kratki lasje: 'figa 'no:se • 'la:se 'mä: u 'figa na're:te 5. nš, eustv. kar Je malo vredno, nepomembno: za u'sä:ka 'figa se 'tud' 'jo:kaš 6. nš, v medmetni rabi izraža močno zanikanje: 'figa, na g're:m! ■ 'e:voti 'fige, na da'bis me z'ra:una! • čustv. biti eno figo česa biti (zelo) malo česa: na 'figa le'di ja b'ia na pag're:ba (g biti en kureč česa) • čustv. biti glihna figa biti enako, biti enaki: sa kama-'nis'te a pa 'tate 'de: — \ u'sa ja (: u'se sa) g'lixna 'figa • poud. eno figo zelo malo: (p'ro:) na 'figa me b'riga, 'kä: 'mä:ja 'tam — a se zas'to:pja a 'nie: ■ p're: ja 'jam'o 'duo:z'd' g'nä:rja na k'nige, 'puo: ja pa na 'figa 'van 'duo:b'u O en kureč) • čustv. prava figa vseeno: p'rä:va 'figa, ča me 'a:utp uk'rä:deja — 'se: 'ni 'neč u're:dn (g i=j> vseeno) • čustv. vse ena figa je vseeno Je: usa na 'figa 'ja:, a g're:š a pa 'nie: (g ■=* vseeno) 10^3 ■=> konjski drek B + figole ► 'figole medm. () nov., redk. izraža . močno zanikanje: 'figole, 'mane 'ža na da'bija z'ra:una! | B 0 figura ► fe'gura -a (m fi-) ž <> • star. delati figure skakati \z odrivi se oddaljevati od podlage\: 'kä:ke fe'gura ja 'de:Zo 'kyo:n\ ka sn ga s'pus't'u! (g •=> skakati) I B + figura 269 fin fijakovski ► fe'jä:kos'ke -ska -a (in fi-) prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) fijakarski: 'tä:ga fe'jä:kos'kega 'kuo:ne ja 'jam'9, 'nie: t'ra:jnos'kega | B 0 (SSKJ, SP 1962 fijakarski) fijSt =i> FEST fiks ► 'fiks -a m (im. mn. 'fikse) brada na spodnjem delu obraza od ušesa do ušesa: 'fiks 'ma: (= 'nö:se) • 'fiks_()e ja 'pus't'u ('raist) | B 0 fiksati ► 'fiksat ~9IT1 nd. {'flkSG itd.} čustv. f. koga nadlegovati, razburjati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: 'nie: me zarat 'pö:ba 'fiksat! ■ 'ce:u 'de:n me ža 'fiksa, ka sam 'pie:ne 'kup'u ■ na pas'tim se 'fiksat! 10=* zajebavati B SSKJ fiksenfertik ► 'fiksan'fe:rtek (in -sam-; Bo tudi -'fie:-) prisi. 0 redk. dokončno, gotovo: 'de: ja pa u'sa 'fiksn'fe:rtek na're:ta ■ 'fiksm'fe:rtek u'sa sam 'sa:m u'rixto I 3 =* do kraja B 0 fiksirati ► fek'se:rat -am (in fi-; in fi-) nd. () čustv., redk. f. koga nadlegovati, razburjati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: 'nie: ga fek'se:rad zarad nes're:ča I B =* zajebavati B + ^ file ► 'file -a m () nš polst, klobučevina: u'lo:ške za u 'če:ule sa s 'filca | B SSKJ filenga ► 'filanga -e ž (> ies. polnilo, panel \uokvirjena plošča v vratih\: par u'ra:tex ja 'filanga 'van z'beu I E 0 filja ► 'file -e ± () nš nadev: 'file za pa'tica (: 'pa:prka) ■ s 'file na'ma:ža ■ 'na:_m 'je:du 'file, 'mie:sa 'bam ■ 'pö:p s 'ke:kso 'van 'file pa'je: | B fronta1, FRUNTA B 0 filjati ► 'filet -em nd. (> 1. f. kaj a polniti kaj \dajati v kaj v tolikšni meri, da postaja polno\: 'nie: 'ža:kle 'ta:k 'filed — bo 'po:kn'u! b nadevati kaj \pripravljati jed z nadevom]: 'pe:ma kla'ba:se 'filet ■ k'rä:pe bam 'filela £.. čustv. f. koga/kaj pretirano hraniti koga/kaj \dajati hrano]: 'tie:ta sa me 'filele z u'me:šan'ma kram'pe:rja pa či'ža:ne | | k 2 basati B 0 (Planina 1978 filati) ► filjati se ► 'filet se -em se nd. (> čustv. f. se s čim pretirano, pohlepno jesti kaj: 'nie: se 'ta:k 'filec^O pe'če:nke! |§ =* jesti B 0 ► filjan ► 'filen -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ms) polnjen (z nadevom): 'filena 'pa:prka ma 'jad'le ■ 'filen 'za:jc ■ 'filene 'ke:kse | B 0 film ► 'filem (in -liri) -Ima m (> film 1. ]trak (s posnetki)]: a s' 'kup'u 'filem? ■ na're:te s'like me ja 'da:u, 'filma pa 'nie: 2. ]umetniško delo]: a už g'le:do 'filem? ■ 'ke:r 'filem bo 'duo:ns {kateri film bodo predvajali danes)? • šaij., nov. film se je utrgal komu zaspal je: tele'vizija sam už'ga:la pa 'le:gla, se me ja pa 'filem u'ta:rgo (B =0 zaspati) I B SSKJ filozof ► felo'zo:f -a (in fi-) m živ. (> 1. slabs. kdor (rad) obširno, razvlečeno govori: 'ka: 'vača pa've:dat^:e feio-'zo:f? 2. Kr posam., šaij. tapetnik: 'mö:j b'ra:t ja filo'zo:f, ka 'zö:fe 'file | B k 2 <=> TAPETNIK B + filozofija ► felozo'fija -a (in fi-) ž <) nš, razvlečen, dolgočasen govor ]sestavek o kaki stvari ali njegovo podajanje]: g'do: bo pas'Iuso ta felozo'fija 1 B + * filozofirati ► felozo'fe:rat -am (in fi-) nd. () siabš. vsebinsko prazno, razvlečeno govoriti: 'kak tat'le pa tele'vizija felozo'fe:ra! ■ 'nie:xe felozo'fe:rat pa 'pe:de I B SSKJ, SP 1962 ^ filter ► 'filter -terja m <> filter: 'filter par p'ra:lnema st'ro:ja se ja za'beu ■ cega're:te s 'filterja | B SSKJ, SP 1962 filtercigaret ► 'filtercega're:t -a (in -te-; in -'re:-) m (im. mn. -'re:te) redk. cigareta s filtrom: 'ja:s ka'dim 'filterce-ga're:te | ß 0 fin ► 'fin -a -a prid. (rod. ed. m. sp. 'finga in 'finega, daj. ed. m. sp. fin ma in 'finema) nov., redk. 1. fin ]ki se vede v skladu z družabnimi pravili in se izbrano oblači]: 'to: sa 'fine 'lede 2. boljši, izbran \ki je višje, bolj izbrane vrste]: 'same 'fine ra'ci ja fin 270 firbec 'daiia na 'miza ■ z'la 'fine 'keikse te g'ra:taja 3. zelo natančno, podvobno izdelan: 'fine raka'vice 'mä:s | El =fr FAJN prid. 0 + ► fin ► 'fin -a -a povdk. <=0 FIN prid.) nov., slabs., redk. domišljav, prevzeten, izbirčen: 'kä: se 'ke: "ta:k 'fina!? ■ 'nie: 'betj()a:k 'fin pa u'zie:me pa'ti-ca, 'na! | El ■=> visok povdk. [0 0 ►• fino ► 'fina prlsl. () nov., redk. 1. natančno, podrobno izdelano |< fin prid. 3|: 'ruoičke sa 'fina na're:te 2. v medmetni rabi izraža navdušeno pritrjevanje: {A} za 'vasansto 'toilerjo srn ga 'duo:b'u. {B} 'fina! | El =* FAJN prisi. [Lj SSKJ financminister ► fe'nä:ncme'nistar -tra (in fi-; in -mi-) m živ. () šaij. kdor v družini plačuje večje zneske: 'ke: pa 'mä:te fe'nä:ncme'nistra, da bo p'Ia:čo 'va:da? | El ■=* finančni [L] 0 finančni ► fe'na:nčne -nega m živ. <) šaij. kdor v družini plačuje večje zneske: pa'ča:ke, da 'na:š fe'nämcne pa've:, ča ma š'ia: na iz'le:t | El financminister |L] SSKJ * finfer ► 'fimfer -ferja m <) čustv. a novec majhne vrednosti: za u'sä:kma 'fim-ferja se ja 'jö:ko, 'ta:k ja 'be:u 'o:xar-s'ke b mn. denar sploh: 'kume da'bim tis'te 'fimferja, 'ža braz 'nex us'tä:-nem | El =* fičnek; k b =o gnar |L] 0 (Thesaurus 1992, Bunc 19^0: 60 finfar) fingrat ► 'fingrat -a m <) a naprstnik: ža'le:zan 'fingrat • 'fingrat se 'de: guo na 'pa:rst b čustv. zelo majhna posoda: a 'puo: 'da:š pa ka'fija pa u te 'fingrat 'kuxat? | Q 0 (Thesaurus 1992)' finka ► 'finka 'finke ž <> 1. zunanje spolovilo samice: pra'sica se 'buča — 'ma: 'finka 'čist r'de:ča 2. nizk. a žensko spolovilo: 'finka sam ja 'vid'o. 'kak 'ča:rna 'mä:! b ženska, predvsem mlada: pag'le:de, 'ka.:ka 'finka g're: 'tamle! | El k 1 RIT5 k 2 •=» Šiška 0 Plet. finšten ► 'fin'stn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) binkošten: 'fin'st'ne pan'de:lfk | binkošten 0 0 finšti ► 'fin'ste -o || -U m mn. 0 binkošti: g'da:j sa pa 'fin'ste? ■ ut 'fin'sto 'sie:m te 'ni b'la da'mo ■ 'fin'ste sa ta 'mä:Ia 've:lka 'no:č I B binkošti B 0 (Plet. finkošti) finta ► 'finta 'fin'te ž (> sieng. prevara, zvijača: 'kä:ke 'fin'te z'gä:ne (: z'nai)! • sieng. dobiti (= vreči) koga na finto prevarati koga: na 'finta ga ja 'duo:-b'u, da ma ja pa 'sixta 'šo: pa'ma:gat — 'puo: ma 'ni pa 'neč p'la:čo ■ a sa te s'pe:t na 'finta 'va:rgle? (El ■=*> prinesti koga okoli) | B SSKJ, SP 1962 fintirati ► fin'te:rat -am (in fin'-; in fen'-) nd. <) sleng. varati \zavajati v zmoto\: z'me:ram 'ta:k fen"te:ra, da ja 'puo: ša na s'ia:pšam | El ■=> prinašati okoli B - firank ► 'fe:rank -a (tudi -ra-) m <> redk. 3 zavesa \kos tkanine za omejevanje svetlobe\: a s'te 'fe:ranke ža u'be:s'le 'guo:r ■ ud'ga:rne 'fe:rank b kar je podobno zavesi: 'pasa 'ma:rma na 'ko:čnek 'da:t lfe:rangw':uo:r | Q =o FiRLENK G 0 (Thesaurus 1992 pod firhank) firbčen ► 'fe :rpčan -Čna -a prid. \rod. ed. m. sp. -čnega) radoveden \ki bi rad vedel stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti\: 'sile 'fe:rpčan ja 'pö:p ■ 'fe:rpčna pa s'te:knena ja b'la: 're'nä:ta ■ šaij. 'kä:ka 'fe:rpčna 'kura 'mä:ma! | El firbičen [L] SSKJ firbec ► 'fe:rbac -pca m <) 1. nš radovednost a \lastnost, značilnost radovednega človeka]: 'fe:rbac ga ja g'na:u u "'ne:mčija b \želja vedeti stvari, ki jih ni nujno potrebno vedeti]: s 'fe:rpca {iz radovednosti) ja 'rin'uwu š ma:rtna 2. živ., čustv. radovednež: g'do: ja pa tega 'fe:rpca k'lico?! ■ 'fe:rpce sa 'ža z'ra:una ■ siabš. 'ti 'fe:rbac 'ti 'bä:bja, 'ko:m 'ke: 'sileš!? • čustv. firbec matra (= ima) koga radoveden je: me 'mä: 'fe:rbac, 'ka:g bo 'kuo:nc 'filma ■ eiipt. a te 'feirbac (ali si radoveden), 'ka: ja 'natar? • čustv. pasti (= prodajati ipd.) firbec zadrževati se kje in si radovedno ogle- firbec 271 fizetelj dovati kaj: a 'ža s'peit 'feirbac 'parses!? ■ a sta 'de: pra'daila 'feirbac {ali sta si zdaj potešila radovednost)! I 0 SSKJ firbičen ► 'feirbečan -čna -a (in -bi-) prid. (rod. ed. m. sp. -čnega) redk. radoveden \ki hi rad vedel stvari stvari, ki mu jih ni nujno potrebno vedeti\: te 'jame ut'ruoice sa 'ža 'taik'feirbecne, da se ut'ruca I g =* firbčen 0 0 (Thesaurus 1992 firbečen) firkeljc ► 'feirkalc -a m <> star. 1. četrt a \del časovne enote\: 'feirklc 'ura • 'feirkalc 'meirjka \ da 'sieis'tex ([ = redk. 'sieis'tex) b redk. \del merske enote]: 'feirklc 'meitra 2. bokal \prostorninska mera\: d'vä: 'oixt'lca sta ne 'feirkalc ■ za n' 'feirkalc 'vina ja 'daiu | g k 1 ■=!> četrt 0 SP 1962 firlenk ► 'feirlenk -a m () a zavesa \kos tkanine za omejevanje svetlobe]: 'ziei-len 'feirlenk « 'käike s'tairgane 'feir-lenke 'mäija! ■ na 'ruoika na'reite 'feirlenke ma 'kupla b kar je podobno zavesi: 'feirlenk pr 'koičneka (kos plastične folije za varovanje pred mrazom) | g firank 0 0 firma1 ► 'feirma -e ž (> birma: a x 'feirme baž^ia 'šoi? ■ g'daij s' pa 'ti b'lai pr 'feirme? ■ 'keir s'kuoif ja pa 'tieič 'jam'o 'feirma? • vezati firmo biti za birmanskega botra: 'ka'zoicka 'göita me ja 'feirma 'veizala (g vezati birmo) I g BIRMA 0 Plet. firma2 ► 'feirma -e ± () podjetje: 'ura srn na (= pr = u) 'feirme 'duoib'u | g podjetje |0 + firmanski1 ► 'feirmans'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) birmanski: 'feirmans'ke 'göit'n' ■ 'feirmanska 'göita (: ub'leika : 'ura) | g birmanski [0 0 firmanski2 ► 'feirmans'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) ki je last podjetja \< firma2]: 'feirmanska 'xiša I 10 0 firmati ► 'feirmat -am d.+nd. <) 1. birmati: 'köik sa jax pa 'duoins 'feirmale? ■ 'keir s'kuoif te ja 'feirmo? 2. šaij. dati zaušnico: 's'reico me ja 'feirmo | g k 1 birmati; k 2 =* klofutiti, klofutati [0 0 (Thesaurus 1992) firož ► 'feiroš -ža m () nš juha s štru-keljci iz moke in svinjske krvi: ka srna 'meile ka'line, srna pa 'čaise z'meiram 'feirpš 'jad'le | |0 0 firspati ► 'feiršpat -am d.+nd. () Bo pri-preči, pripregati: na 'k'roipe, ka ja k'lainc, sa z'meire 'feiršpale | g FORAJTATI 0 0 (Videčnik 1988: 14) firtaf ► 'feirtaf -a m <> 1. a predpasnik \za sprednji del telesa]: 'feirtaf se 'dei 'guoir ■ 'feirtaf srn ub'leikla b polovični ženski predpasnik (od pasu navzdol) 2. ženska halja brez rokavov predvsem za delo doma I g fir- TAFČEK, FIRTAH, FIRTEK 0] 0 firtafček ► 'feirtafčak -čka m <> manjš. predpasniček ]< firtaf 1|: p'ro: 'čeidn 'feirtafčak se ja sa'siia ■ živ., otr. (polovični) predpasnik: a 'feirtafčka be 'rait 'jam'o? | g =o firtaf [0 0 firtah ► 'feirtax -a m <> redk. 1. a predpasnik ]za sprednji del telesa]: 'feirtax ub'leica ■ a 'kai bras 'feirtaxa 'kuxas? b polovični ženski predpasnik (od pasu navzdol) 2. ženska halja brez rokavov predvsem za delo doma | g ■=* firtaf 0 0 (Thesaurus 1992 firteh) firtek ► 'feirtek -a (tudi -t'ka) m <> manjš. predpasniček |< firtaf 1|: 'käik 'feirtek 'leip 'maiš! • živ., otr. (polovični) predpasnik: 'feirteka me 'kup§! | g ■=£ firtaf 0 0 fišlak ► 'fišiak -a m <> nš (ribiška) vrvica iz umetne snovi: s 'fišlaka sm o 'loiv'u ■ 'fišlak se ja u'tairgo 10 0 (SSKJ laks) fit ► 'fit -a m (im. mn. 'fite) avtomatska varovalka (za prekinitev tokokroga): 'jade 'fit utk'loipet • fit je ven vrglo ipd. avtomatska varovalka je prekinila tokokrog: 'fit ja 'van zab'risala, ka ja st'reila uda'rila (g =j> avtomat je ven vrglo) | g =4> avtomat 0 Plet. # fizekelj =o fizetelj fizetelj ► fe'zeit'1 -na (in fi-; tudi fe'zei-; BO tudi fe'zeikal(-)) m () nav. mn., star., redk. moška nogavica, navadno debelejša: ne d'ruge fe'zeit'lne u'buj ■ u fizetelj 272 flaša fe'zeit'lna ja 'lukne | g =0 zoken B 0 fizika ► 'fizeka (in -zi-) -zeke (in -zi-) ž () nš fizika \šolski predmet\ • ■=*> biti profesor kurje fizike I B + fizkultura ► 'fiskul'tura -a ž <) NŠ, star. telesna vzgoja, telovadba: pr so'däi-tex srna 'meile 'fiskul'tura ■ a 'mäita 'fiskul'tura, ka se 'ka: nap're: s pe'ciklna u'koile 'vasta? 10=* telovadba B sskj, sp 1962 fizljati ► 'ffsz'let fez"läim nd. <'f§z'le -te; 'fez'lo fez"lälla -a) star., redk. f. kaj nevedno dajati kaj: 'fez'lo me ja 'coilenga — 'tam pa 'tarnte ja 'kei 'daiu I B 0 fižek ► 'fažak -a (tudi 'fe-) m živ. 0 manjš. fižolček \< fižol\: a baš 'fažaka 'jeidu? I g =* FIŽOLEK |0 0 fižol ► 'fažu in fe'žo: fe'zöila m <> 1. fižol a nš \rastlina\: 'fažu cve'ti - x fe'zöila bama p'reikle 'daila ■ 'peirja ut fe'zöila b \sad (strok s semeni)\: g'reim na 'niva 'fažu nab'rait st'ruoik fe'zöila ■ a baš 'jeidu ust'roicja 'fažu? za'beilen 'fažu C \seme\: 'tis'tele fe'zöile ša pa'bieira s t"leiu ■ fe'žo: m na'möicla, 'jutr ga 'de: pa 'kuxat ■ 'jaipko 'fažu {jed iz fižola, jabolk, drobtin in podmeta) | B 0 fižolček **> FižoLEK fižolek ► fe'žo:lek -a m <> manjš. fižolček \< fižol\: ne fe'žo:lek me ja 'na:wt'le 'pa:du ■ a ja 'dö:bar fe'zöilfk? | g fižek [L] Plet. fižoliti ► 'fe'žo:let (in -It) -em nd. <-; fe'zöilu -IIa -a) Bo šaij., redk. (rad) jesti fižol: a 'ža s'peit fe'zöilte? I B 0 fižolov ► fe'zöilo T -va -a {r Bo tudi -lav) prid. (rod. ed. m. sp. -loga) fiŽO~ lov: fe'zöilova 'župa ■ fe'zöilove la'si- ne I B + fižolovka **> prekla flahajzelj ► f'laix'aijzel -na (in -z'l(-)) m <> tračno železo: uc'poid be 'ma:gu f'la:x'a:jzel na'bet I B 0 flahnoba ► flax'nuo:ba -e ž 0 jasa: na flax'nuo:ba srna 'pa:ršla | |=] flaknoba B 0 flajšmašina ► f'le:jšma'šina -'šine ž <) mesoreznica: 'mieisa ma z'reizale s f'leijsma'sine ■ 'šaijba za f'le:jšma'ši-na 'kupta, ste'vilka 'vasam | Q 0 flajšter ► fleijštar -tra m <> obliž [lepljiv trak\: a 'maiš kak fleijštar, ka sn se u'reizo? | | |0 (Plet. flašter) flajstrati ► f'le:jštrat -am nd. <> f. koga lepiti obliže komu: 'se: me 'ni t'reiba 'taik f'leijštrat! | g flikati B 0 flajštrček ► fleijštarčak -čka m <> manjš. < flajšter: ne fleijštrčag bo za-'duois't' I B 0 flajzer ► fleijzer -zerja m <) star. prostor \del zemeljske površine]: na n'ma fleijzerja 'guo: 'ta:g^.'()o:be 'ra:s'teja | g =0 PLAČ B 0 flaknoba ► ftak'nuo:ba -e ž <> redk. jasa | g =* FLAHNOBA B 0 flam ► f'lä:m -a m 0 nš potrebušina: f'la:m za 'župa ■ d'va.: 'koise flaima | B + flanca ► flainca -e ž <) sadika, predvsem zeljna: 'ziune f'läince ša 'mairam u'säidet | B 0 (Tominec 1964 flancat) flancat ► flaincat -a m <> flancat iz kvašenega testa: f'läincate m nar'di-la | ^> štravb B SSKJ, SP 1962 flancati1 ► f'lä:ncat -am nd. <> Bo saditi sadike na stalno mesto: bo t're:ba s'pex^Oa'läita flaincat | B 0 flancati2 ► fläincat flan'caim nd. (f'läince -te; fläinco flan'caila -a) čustv. 1. vsebinsko prazno, dolgovezno govoriti: 'kai 'kei "da'lämc^O'peit flan'cäi?! 2. f. koga lagati komu: 'mane 'ni t'reiba s 'täikma flaincat, ka te pra'duoi-bra paz'näim ■ p'rei ja ja f'lainco, da bo s'kairb'o 'zaine, 'puoi 'ni b'la pa 'neš z u'sega u'kupe | 3 k 1 => govoriti; k 2 =0 legati se B SSKJ flanela ► fla'neila (in -'ne:-) -'ne:le ž (> nš flanela: s'raijca ja pa 'täika, ka be b'lai s fla'neile na'reita ■ d'väi 'meitra fla'neile | B + flanelka ► fla'ne:lka -e ž (> flanelka \rjuha\: fla'ne:lka ja za pa'zimf 'faijn, ka ja 'bal 'tuo:pla | B SSKJ flaša ► flaiša -a t (> steklenica \poso- flaša 273 flika da\: flaiša se ja zdr'bila ■ na flaiša 'peira ša pr'nieis' ■ u mo'meinta ja 'jam'o flaiša p'raizna ■ flaiša ut 'kis'ls 'vaide (= redk. kisla'vaidna flaiša) ■ flaiša ut 'pe:ra (= redk. 'pe:-rova f laiša) ■ f laiša ud 'vina (= redk. 'vinska f laiša) ■ f laiša ud 'vale (= redk. 'valnatna flaiša) ■ f laiša na s'raiuf (z navojem) • flaiša na 'roip {za kvonasti zamašek) • u g'la:š se na'tuo:ča, 'manda 'ja: 'na:wbaš 'kai s flaiša 'peiu! ■ za dojenčka a "mixa ža \ pa flaiša (= s flaiša) 'pija? • kot igra spuščati flašo spuščati steklenico, da drsi po žlebu, narejenem v snegu: a g'reima flaiša s'pusat? | S k a BARIGLA 0 SSKJ, Plet. flašencug ► fläisan'cak (in -'cuk) -'cuga m <> redk. škripec: 'ša:jtrga be 'lieixka s f läisan'cuga ta'guo: pa'teignle | H =o škribec 0 0 flaška ► flaiška -e ž <> steklenička: plas'näita f laiška ■ f laiška za par'fum ja b'la t'reiba s^ie'böij 'jamet ■ te 'mäile \ pa f läiske (\ = s f lai-ške) 'pija I g 0 SSKJ flaža ► flaiža -a ž <) nš vuša \vrhnja plast zemlje z vastlinjem\: 'naijp'rei srna f 'laiža pab'raile 'duoil I 0 0 flegma ► f leigma ~ ~ (in f le:-) prid. <) ravnodušen, flegmatičen: f le:gma 'de:da 'ma:raš 'jamet, pa 'ja: • "a:na ja f le:gma, se na se'ke:ra 'ke: 'duois't' ■ 'čista 'neč jam na pa'maiga — 'vain ja f leigma I 0 SSKJ ► flegma ► f'leigma (in f le:-) prisi. () ravnodušno, flegmatično: 'čist f le:gma ja 'pa:ršu, ud_:'veix ja g'näir pab'raiu pa 'Š91 | B SSKJ flegmatičen ipd. ■=> flegma flegmatik ► fleg'mäitek -a (in fle-; in -ti") m živ. (im. mn. "teke (in "ti")) flegmatik: ''meiro ja fleg'mäiteg, da ma 'ni 'päira I B SSKJ, SP 1%2 flek ► fleik -a (m fle:-; m fixe:-) m (im. mn. fleike in flieike) 1. madež: 'le:, 'kä:ke f le:ke se na're:d'u s 'fä:r-be ■ flie:k ut cr'nila (: k'rave) 2. maroga \lisa, navadno temenjša\: na 'zis'ka se me ja r'de:č f le:k na're:d'u ■ f le:ke 'ma: pa 'nouo:gex ■ ča 'maš r'de:ča ba'le:zan, da'bis tm pa'so:t pa t'rupla r'de:ča f le:ke | B 0 flekast ► fle:kast -a -a (in fle:-; in f lie:-) prid. (rod. ed. m. sp. "S'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) 1. madežast: f le:kascw()t'ruo:p ub'le:ka 'ma:š f le:kasta ud b'lä:ta 2. marogast: ka me 'ze:be, 'mä:m 'vargne f lie:kas'te 'nuo:ge | 0 0 flerjanovo ► fler'jämova -noga (in fle-) s <) nš praznik sv. Florijana 4. maja: na fler'jä:nova ja "xains 'šoi u "p'loi-nova "fler'jäina za 'goit 'voišat ■ jajca'rija ja na fler'jäinova 10 0 fleten ► f leitn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) čist \brez umazanije, prahu\: 'sei 'mäim f leit'ne 'zoikne ■ a ja te 'roipčak fleitn? ■ _'beita ja fleitna 'žemska (ki ima smisel in skrb za snago) | 0 Plet. (SSKJ, SP 1962 *) ► fletno ► f leitna prisl. () čisto \brez umazanije, prahu]: 'kak 'mäite 'pair_vas f leitna! ■ u 'keiudra ja 'faijn f leitna | 0 0 (SSKJ *) fličkati ► fličkat -am nd. <) a f. s čim pokati s čim \s tankim, prožnim predmetom]: z 'gaijžle srn f ličkala — š'mic ja 'maigu 'bet na 'kuo:nca b čustv. f. koga/kaj udarjati koga/kaj \s tankim, prožnim predmetom]: za'kä.: ga pa s'pe:t f ličkaš? | | k a =» pokati; k b => MLATITI 0 0 flider ► flidar -dra m <> star. španski bezeg \ 0 =0 španski bezeg 0 0 (Thesaurus 1992) fligelica ► fligelca -e ± <> krilna vodna črpalka: s ff'ligelce srna 'va:da 'pum- palf I H FLIGERICA 0 0 fligeljc ► f ligalc -a m <) okensko krilo: f'liglce 'duo: pa'bie:ra | H frigeljc 0 0° fligerica ► fligerca (in -ge-) -gerce t <) krilna vodna črpalka: pr B'tin'čke srna fligerca 'me:le, p're:, ka ša 'ni b'la vodo'voida | S =» fligelica 0 0 flika ► flika flike ž <> 1. a zaplata, krpa ]manjši kos blaga, usnja, gume za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela]: flika pr flika 274 floserski f like ja b'Za: na ub'leike ■ flika za 'guma (: pe'cikal) b krpa ]manjši kos blaga, ki ostane pri krojenju]: a ša 'ma:š kaka f lika ud 'mämt'lna? C krpa ]manjši kos blaga\: na flika 'nucam, da m pas'kus'u 'šivat 2. čustv., redk., nav. s prilastkom kar je podobno zaplati: f like s'nieiga sa ša b'le: 3. čustv., z rodiinikom manjši kos zemlje: na flika 'zieimle 'mä: tm'duoil | H k lC COTA; k 3 FLIKICA, ogel1 B SSKJ flikati ► f likat -am tudi f ličam nd. 1. a f. kaj krpati kaj \prekrivati s krpo\: 'guma (: mo'to:r : pe'cikal : 'vo:z) f likam b čustv., redk. f. koga lepiti komu obliže: 'kä: s'^:e pa nar'diZa, da te f likaja? 2. f. kaj popravljati kaj \zadelavati luknje]: u'saika 'le:ta ja b'ta t'reiba t'rikrt, š'te:rkrt 'ceista f likat, p're:, ka ša 'ni b'Za as'fä:lta ■ 'ma:jce pa 'gälte f likam ■ "ka'väico "zd'ra:uc ja 'piskra fliko | | k lb =* flajštrati ► flikati se ► f likat se -am se tudi f liČam Se nd. (=* FLIKATI) čustv., redk. prebijati se ](s težavo) se preživljati]: {A} 'kä: 'deitata? {B} 'e:, f ličama 'se:. I H =0 tolči se 0 0 flikica ► flikca flikce ž <> 1. manjš. krpica |< flika] a ]manjši kos blaga, usnja, gume za prekrivanje, nadomeščanje raztrganega, izrabljenega dela]: flikca se na 'Za:xt na'ši b \manjši kos blaga, ki ostane pri krojenju]: 'kume d've: flikce b'laiga sta us'ta:le C \manjši kos blaga]: na flikca me 'de: za 'pužaka ub'le:čt 2. čustv., redk., z rodiinikom manjši kOS zemlje: ja 'kä: sm pa 'lie:x 'me:la na tis'te flikce 'nive!? | g k le ■=» cotika; k 2 ■=*> flika B 0 flikniti ► f likan't' -knem d. umreti; k 2 =0 vreči; k 3 =* slikati | B SSKJ, sp 1962 # flinta ► flinta f'lin'te ž <) slabš. puška ]orožje]: 'kä:ka flinta pa 'mä:! | H =o pukša B SSKJ, Plet. flobert ■=> flobrt flobrt ► fZoibart -a m <) flobert \puška za streljanje na kratke razdalje]: s f lo:berta ja st're:lo | 0 0 (SSKJ, SP I962 flobert) floder ► flo:dar -dra m <) nš barva, ki ponareja lesno strukturo: u'reixo f lo:dar ■ flo:dar se 'le:pa dr'zi | B 0 flodrati ► flo:drat -am nd. <) flodrati ]z barvanjem ponarejati lesno tekstu-ro]: a baš pa'xistva f lo:dro? | B SSKJ flomaster ► fZo:'mä:star -tra (m fio-) m <) flomaster | B SSKJ florjanovo =0 flerjanovo flos ► f Zö:s -a m <) splav ]za plovbo po reki povezan ali s klini zbit les]: 're:zan (: Ve:zan) f'lö:s ■ pa 'pe:t, 'še:st f'Zö:su ja na'e:nkrčw()'Za ■ f Zö:s^:ma u'da:rle | B SP 1962, Plet. flosar ipd. ■=& floser ipd. flosati ► flö:sat -am nd. <) čustv. f. kaj metati kaj a ]s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja po zraku na drugo mesto]: za'kä: pa 'ta:k f Z6:saž 'die:ske?! b brezos. ]s silo povzročati, da prehaja v velikih količinah na drugo mesto]: pag'le:de, 'kak f'Zö:sa 'va:da! | 0 =0 metati B 0 floser ► f'lö:ser -serja m živ. <) splavar: 'ča:se sm 'ja:s 'tud' 'be:u f lö:ser | B 0 (+ flosar) floserski ► f 16:sers'ke \ -serska -a (r in -ser-) prid. (rod. ed. m. sp. -sers'kega) splavarski: 'to: ja 'tä:ka f lö:serska 'jas'te ♦ les. =* floserske klešče • =0 floserski bal | B SSKJ, SP 1962 (flosarski) *■ floserski ► flo:sers'ke -kega m živ. <> floserski 275 folk flosarski bal [tradicionalna prireditev na Ljubnem ob Savinji]: a g'reis na f'löisers'kega? | H floserski bal 0 0 flosk ► f lask me dm. <> posnema zamolkel glas pri udarcu, padcu: f'Iask ja nar'dila, ka ja 'jaijce u d'rieiva prie-'teila | 0 Plet. (+ plosk) fluder ► fludar -dra m <> odprtina na jezu za prehajanje splavov: f'löis ja 'šo: pr 'ja:za čas f ludar 10 0 fočkanje ► 'foičkane (tudi -e) -e s <> • Bo iti se za fočkanje skrivati se \otroška igra\: 'pe:ma se za 'foičkane (H =!> SKRIVATI SE) I 10 0 fočkati se ► 'foičkat se -am se nd. <> Bo skrivati se \otroška igra\: 'foičkat srna se š'le | H =o skrivati se 0 0 foga ► 'foiga -e ž <> SD posam. vžigalnik \priprava za prižiganje cigaret]: a 'ma:š 'foiga? | H =* faracajg 0 0 fOgati ► 'foigat -am d.+nd. <) Kr šalj., star. f. koga ubogati ]narediti tako, kot kdo predlaga]: ča me 'nai_uš 'foigala, bm 'xut || =« ubogati 0 0 foglovž ► 'foigloš -ža m <) a ptičja kletka: "tö:na ja gr'lica s 'foigloiža s'pus't'u b redk. kletka ]za (divje) živali]: med'veida 'maija 'nat u tis't'-ma 'foigloža zap'reid'ga | 0 0 (Thesaurus 1992) foh ► 'fuoix -a m (> stroka: 'tislers'ke 'fuoix • biti doma v tem fohu biti strokovnjak na tem področju: "'peitar ja 'bal u tema 'fuoixa 'duoime ka 'jais I 0 0 (Thesaurus 1992) fohman ► 'fuo IXman -a m živ. 0 redk. strokovnjak \kdor kako stroko (dobro) obvlada]: 'tislers'ke 'fuoixman ■ šaij. "iuc ja za 'bäibe 'fuoixman | H =:> fahman 0 0 (Thesaurus 1992 pod fohmon) fojšner ipd. =j> fojštner ipd. fojštner ► 'foijštner -nerja (in -šn-) m živ. <) gozdar ]strokovnjak]: 'fčijštner ja 'beiu la'gair, pa 'ni 'säima utka'zoivo — 'čais', ša p'rei, se ma 'kairta 'maigu pa'käizat, ča se 'vait'9 u ma'line 'jat I H FORŠTNER, gozdar 0 0 fojštnersko =0 po fojštnersko folc ► 'fuoilc -a m <> les. brazda | 0 0 folcati ► 'fuoilcat -am nd. <> ies. f. kaj delati brazdo, brazde v kaj: g'reima 'fuoilcat„()is'te 'laite ■ 'fuoilcala ma pa na seka'iairja 10 0 (Planina 1978 #) folcer ► 'fuoilcer -cerja m (> ies. ven-čnjak, venčenjak ]skobljič] | 0 folc-hobelj 0 0 folcfrkiajdenga ► 'fuoilcfark'leijdanga -e ž <> les. podbojna obloga na strani z vratnim krilom: na 'jame st'raine, 'tam, ka sa u'räite, ja 'fuoilcfrk'leij-dnga, na druge pa 'ceirfark'leijdnga | 0 0 folchobelj ► 'fuoilc'xoibal -na m <> ies. venčnjak, venčenjak \skobljič\ \ H =0 FOLCER 0 0 folcvagen ► 'foilc'väigan -gna m živ. () tip osebnega avtomobila znamke Volksvagen: 'foilc'vaigna ja 'jam'o I H hrošč 0 0 (SSKJ folksvagen; SP 1962 Volkswagen) folencati =0 favlencati folgas ► 'foil'gäis -a m <) nš polni plin: s 'foil'gaisa 'vaze ■ 'dei 'foil'gäis (pritisni plin do konca) 10 0 folgati ► 'föilgat -am nd. <> 1. f. komu dohajati koga ]delati enako hitro kot kdo drug]: na 'föilgam 'jam z be'toina, 'taik 'xitr beto'neiraja 2. f. kaj požirati kaj ]biti tak, da lahko prehaja skozi]: 'ceiu 'ni 'fčilgala 'vaide 3. čustv. dojemati, razumevati: a 'fčilgaš, ka raz'Iäiga? ■ na 'möiram 'vieič 'föilgat I H k 1 dohajati; k 2=* požirati; k 3 ■=!> ZASTOPITI 0 0 folija ► 'foileja -a (in -li-) ž favlirati fOUŠ ► 'fOllfŠ ~ ~ (in -li-) povdk. <) redk. jezen ]ki ima negativen, odklonilen odnos do koga]: "ruse sa b'le pa 'sile 'foiliš ■ 'foiliš ja b'lai nainga | H =* JEZEN0 0 folk ► 'foilk -a m <> nš, sieng. ljudje ]skupina ljudi]: 'köik 'foilka ja b'Ia na 'igra! | H =* ljudje 0 0 (Thesaurus 1992) folk 276 fovš folksvagen ={> folcvagen fora ► 'fo:ra -a ± <) sieng. 1. nš prednost ]boljši položaj pri tekmovanju]: d'va: 'goila 'mä:ja 'fo:ra 2. siatš. misel, mnenje, domislek: 'ma:š pa 'fo:ra, da se 'bo:x us"mile ■ 'kä: ja pa 'to: 'de: za na 'fo:ra? | |0 0 forajtati ► 'fo:'ra:jtat -am d.+nd. <> Kr, Ko pripveči, pripregati: ka'maja sm 'va:z'u, "'ivan ja pa 'fo:'ra:jto I H fir-špati |0 0 (Tominec 1964; Videčnik 1988: 13) forati ► 'fo:rat -am nd. 0 čustv., redk. f. kaj metati kaj \s silo, navadno ročno, povzročati, da prehaja po zraku na drugo mesto\: 'nie: 'da:ru 'ta:k 'fo:rat! |@ =* METATI |0 0 format ► for'mä:t -a (tudi far-) m <) format \velikost pol papirja\ 10 + formerati =* frmerati forsitija ■=> forzicija foršibati ► 'fo:r'šibat -am d.+nd. <'fo:r'šibe itd.) redk. f. kaj poriniti, porivati kaj \s sunki, rinjenjem povzročiti, povzročati (hitrejše) premikanje]: 'na, 'de: ša pa ta š'ka:tla 'fo:r'šibema ■ sn ga 'vid'o, ka ja 'auto 'fo:r'šibo | [0 0 (Planina 1978) forštner ► 'fo:rštner -nerja m živ. () redk. gozdar \strokovnjak\ | H fojštner [0 0 (Thesaurus 1992 forštnar) fortenzija ► for'te:n'zeja -a (in -zi-) ž (rod. mn. -zi) hortenzija \rastlina\ | 0 0 (SSKJ, SP 1962 hortenzija) fortrajber ► 'fo:rt'ra:jber -erja m živ. <> šaij. ščegetavček: 'fo:rt'ra:jberja ja ja zma'se:ro | H petelinček, vaserpinč [0 0 fortuna •=> frtunja forzicija ► for'ziceja -a (in -ci-) ž (rod. mn. -ci) forsitija \okrasni grm\ | 10 SSKJ forželj ► 'fo:ržal -na m () veriga (za privezovanje goveda k jaslim) | [0 SSKJ, Plet. fošfoter =0 favšfoter fotelj ► fo'te:l T -'te:ia (r in -'te:-) tudi -'te:le m <> fotelj: 'na:j'ra:ša pa 'ža u fo'te:Ia se'dim pa tele'vizeja g'le:dam 1 10 SSKJ, SP 1962 foter1 ► 'fö:tar -tra m <) nš 1. krma \hrana, navadno rastlinska, za šivali]: a se 'fö:tar ža naš'te:lo? ■ 'fč:tar za 'sa:rne (: s'vene) 2. vmesna podloga ]za oblačilo, obuvalo]: a se pr'nie:sla 'fö:tr za 'ma:nt'l? | k |0 0 (Thesaurus 1992) foter2 ► 'fo:tar -tra (tudi 'fuo:-) m živ. <) ata, oče: 'na:š 'fo:tar sa 'ka: 'le:pa s'tä:rast u'ča:kale ■ 'tista ja b'la: ma'čo:xa 'na:šma 'fo:tra ■ ut "franca 'fuo:tar | H =* ate | Pri mlajših govorcih prehaja v območje slabšal-nega. [0 0 (Planina 1978) fotoaparat ► 'fo:toapa'rä:t -a m <> fotografski aparat \ 0 aparat za slikati |0 SSKJ, SP 1962 fotograf ► fotog'rä:f -a m živ. <> fotograf I § slikar 10 + fotografija ^> slika fotografirati =s> slikati fotrati ► 'fö:trat -am nd. <> 1. a f. kaj krmiti kaj ]dajati (živali(m)) krmo]: "'zie:fa 'fö:tra k'rä:ve šale u'poi'nuo:-ča, da sa 'puo: 'čista z 'viža b f. čemu kaj krmiti kaj s čim \dajati (šiva-li(m)) krmo]: s'venem 'de:le ža 'ja:pke 'fö:tram 2. f. koga hraniti koga ]dajati hrano]: a Bre'nä:ta 'pö:ba 'fö:tra? ■ g'do: ga bo pa 'fö:tro pa 'rixto!? 3. d.+nd. f. kaj s čim podložiti, podlagati (oblačilo, obuvalo) s podlogo: 'tie:ta ja te 'meunt'l z 'bä:te 'fö:trala ■ 'če:u-le sa 'šo:šterja 'ča:se 'fö:trale, na d'va:jna sa 'limale — U3'guo:re sa 'da:le 'teme 'le:dar, uc'po:t pa s'vin'-s'kega 4. čustv. f. koga lagati komu: a da se p'ra:u 'ca:jdw()a'm9: 'pa:ršu?! 'nie: me s 'tä:kma 'fö:trat! I El k 3 =0 podložiti, podlagati; k 4 =0 legati se |0 0 (Thesaurus 1992) ► fotran ► 'fö:tran -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) 1. krmljen: š_'če:ma sa pa b'le 'fö:trane pra'sica, da sa 'ta:k 'le:pe? 2. podložen ]kot podloga prišit, prilepljen oblačilu, obuvalu]: 'fö:trane 'če:ule ■ a ja te 'mä:nt'l z 'va:te 'fö:tran? | k 2 =0 podložen [0 0 fovček ■=» favček fOVŠ ipd. =fr FAVŠ ipd. fovšerit 277 franconkljevo fovšerit ► fosa'rit -a -a povdk. (rod. ed. m. sp. -'rid'ga in -'ritega, daj. ed. m. sp. -'rit'ma in -'ritema) nevoščljiv, zavisten', za'kä: se pa fosa'rita? | g =!> FAVŠ B 0 fovšeriten ► fosa'ritn -tna -a povdk. (rod. ed. m. sp. -'rit'nega) redk. nevoščljiv, zavisten: pag'le:de 'ga:, 'kak ja fosa'ritn! I g =» FAVŠ B 0 fOVŠija ► fo'Sija -a (redk. fOU-) ž (rod. mn. -'ši> 1. nš nevoščljivost, zavist: zarat fo'Sija ja 'pa:ršla da k'reiga ■ fo'Sija ga 'mä:tra ■ ut fo'Sija ja 'be:u 'ka: 'zie:len 2. bot. drobnocvetni rogovil-ček: pa 'nive fo'Sija 'rais'te ■ 'cäise sa 'rieikle grag'räinska fo'Sija, ka se ja u "göirnema "g'raida za'če:la, pa 'une 'va:js'ke. 'cä:se ja za'ceila 'ra:st je'seine, 'de: pa 'ce:Ja 'le:ta 'rä.:s'te | B SSKJ frača ► f'rä:ca -a ž <) frača [igrača]: s f'ra:ča srn 'ža:be st're:lo | B + fraj ► f'ra:j {Bo frei)------prid. <> prost 1. \s katerim lahko človek sam razpolaga, ker nima določene obveznosti]: u'se: f'ra:j sa'bö:te za'bija za 'ba:jta ■ 'tie:č sa'bö:te ša 'niša b'le: f'ra:j 2. \ki ni zaseden, oddan\: na'bie:ne f'ra:j 'suo:be 'ni 'vie:č ■ a ja käk s'to: ša f'ra:j? ■ f'ra:j 'zicw()e 'na:jd§ | =* na fraj B 0 (Thesaurus 1992) »■ fraj ► f'ra:j ~ ~ {Bo fre:) povdk. <> prost 1. prost \brez obveznosti]: up sa'bö:tex srna b'le f'ra:j, ža 'ni b'la 'vie:č^'()o:le 2. star. f. česa prost česa \ki ga to, kar izraža dopolnilo, ne veše\: a se so'dä:to (: 'šo:le) ža f'ra:j? 3. prost \ki pri določenem dejanju ni vezan, omejen s kako zahtevo\: me ja pas'tila, 'de: sip pa f'ra:j 4. a prost \ki ni oviran, omejen v svobodi gibanja]: 'pas ja f'ra:j b svoboden \ki mu kdo s silo, prisilo ne omejuje gibanja]: 'puo: srna b'le pa f'ra:j, da srna 'lie:x š'le da'mo: 5. prost, prevozen, prehoden: 'ce:sta ja s'pe:t f'ra:j • ={> biti LEDiK pa fraj | H k 2 ■=^ konec povdk.; k 4a prost; k 4b svoboden B 0 (Thesaurus 1992) frajer ► f'rä:jar -ja m živ. () sieng., eustv. a moški, navadno mlajši, ki se vpadljivo vede in oblači: pag'le:de 'ga:, f'rä:jarja, 'kak se ja z'rixto b fant [moška oseba, ki je v ljubezenskem odnosu do dekleta]: d'rug:a f'rä:-jarja se ja 'na:šla | § k b =* pob B SSKJ frajerski ► f'rä:jars'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -S'kega) sleng., čustv. < FRAJER a: f'rä:jars'ke 'a:uto 'ma: I B SSKJ ► frajersko ► f'rä:jarska prisi. <> sieng. < frajerski: f'ra:jarska se 'no:se | B SSKJ frajhant ► f'ra:j'xä:nt prisi. () izraža, da se pri vožnji s kolesom krmila ne drži z nobeno roko: 'nie: se f'ra:j-'xa:nt 'va:zet | Q 0 frajla ► f'ra:jla -le ± <> eustv. gospodična \naslov za doraslo mlado žensko]: pag'le:de 'na:ša — 'kä:ka f'ra:jla 'ja:! ■ 'ko:m pa g're:š, f'ra:jla? | 0 gospodična B SSKJ frajlavf ► f'ra:j'la:uf -a m <> prosti tek: na'vä:dn pe'cikal 'mä: f'ra:j'3la:uf, 're:-ner ga pa 'nema | ■=!> fraj lavfati B 0 fraj lavfati ► f'ra:j 'la:ufat 3. os. ed. f'ra:j -a {Bo fre:) nd. <=*> lavfati) prosto se vrteti: ka'le:sa f'ra:j 'la:ufa — pa parw'()e:nerja se 'ni šta:k 'rie:kla — za 'unga, ka 'ma: p're:mza na 'nuo:ge | =0 frajlavf B 0 frajlika ► f'ra:jleka -e ž () manjš., eustv. K. frajla: 'kä:ka f'ra:jleka se 'ža! | B SSKJ frajtonerica ► f'ra:j'tö:nerca (in -ne-) -nerce ž () redk. diatonična harmonika I H =0 lobasove ramunike B 0 (SSKJ 5: 1039 frajtonarica) frakelj ► f'rä:kal -na m <) frakelj a ]prostorninska mera, osmina litra]: ne f'rä:kal š'n'o:psa b [steklenička za to mero] \ H frakeljc B + [Tominšek 1903: 10: im. ed. »fraki«] frakeljc ► f'ra:kalc -a m <> frakelj a ]prostorninska mera, osmina litra] b ]steklenička za to mero] I Q ^> FRAKELJ B + franconkljevo ► fran'cö:nklova -loga (m -ra-) s <) nš, star., redk. porcijunkula [2. avgusta]: 'duo:ns ja fran'cö:nklova franconkljevo 278 frderbovati - se 'reipa 'seija I Q 0 francoz ► fran'cdis -za (in fra-) m živ. <) francoz [priprava]: 'de: me fran'cöiza I B sskj, sp 1962 frank ► f'räink -a m () 1. a nš kavni nadomestek iz cikorije: a 'daiš zron f'rainka k'neijp 'tut'? b zavojček tega kavnega nadomestka: d'vä: f'rainka me pr'nieise 2. frank \denarna enota] | g k 1 CIKURIJA 0 + # franže ► f'rainža frainš ž mn. () črta na steni pod stropom, ki zaključuje z valjčkom naneseni vzorec: z'väilcno srn 'ža — f'rainža ša 'mairam na'reidet (= pa'teigan't') I B + frata ► f'raita -e ± <) krčevina, poseka: u te s'pöid'ne f'räite sa 'leipe ma'line ■ u "köiz'jama "'laiza ja 'tud' b'la: 'čaise f rä:ta, 'de: se ja pa za'raistia ♦ gozd. sekati (: posekati) na frato sekati na golo: 'p'loinos'ke sa na f rdita pa'seikale I B + frbolter ► far'buoilter -terja m živ. <) šaij., redk. neugnan, razposajen človek, predvsem otrok: 'kä: s'peič„()'pileš, fr'buoilter?! | H =* razbojnik B 0 frčada ► far'caida -e ± <) zakrivljen del toporišča pri cepinu: fr'cäida ja ud'le'teiia (: 'poiknla) ■ za fr'cäida p'rim' I |pri hiši| =i> aher B SSKJ ž frčati <=& frčeti frčeti ► 'fairčat far'cim nd. ('fairča (in 'fairč) -čte; 'fairčo far'ceiZa -a tudi 'fairčaia -a> čustv. a hitro, slišno leteti: ce'beile (: 'tiča) fr'cija pa 'iufta ■ erop'läm ja 'fairčo nad 'vieise b letati, švigati: 'iskra sa fr'ceile | 3 =*> leteti; k b ■=> letati 0 0 (+ frčati) frdaman ► far'da iman -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) slabs, ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: fr'daimana 'reič 'ti, da ja 'maigla 'tieile p'ruoic p'rit! ■ ša 'kai 'dieiš 'päida — 'ti u'raik fr'däi-man(e) 'ti! ■ zmer. 'de: g'maix, 'baiba fr'daimana! b poud. ki izraža občudovanje: fr'daimana 'dieikle, 'kak ja 'feist! I g =* presnet B SSKJ frdamanski ► far'däimans'ke -a "B prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) a siabš. ki izra-ža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: fr'däimanska 'vaijska 'ti! ■ zmer. 'ti 'deida fr-'däimans'ke! b poud. ki izraža občudovanje: '91, 'ti fr'däimanska "'joiža 'ti, 'kak se se z'rixtala! | 3 =0 PRESNET B 0 ► frdamansko ► far'däimanska prisi. () \izraža veliko mero stanja\: 'kak fr'däimanska me 'ruoika ba'li | H =fr PRESNETO B 0 frderbati ► far'deirbat -am (tudi fa'dei-) d. () 1. a f. kaj pokvariti kaj \narediti slabše, neuporabno]: 'leipa 'deile s pe'ciklna, da ga na far'deirbas ■ 'ura se ja fa'deirbaia ■ p'raiuja, da se bo u'rieime fr'deirbala {postalo bo deževno, mrzlo) b f. koga pohabiti koga: s tis't'ma 'vaiza se ja k'ris fr'deirbo ■ 2. čustv. f. koga/kaj ubiti koga/kaj, usmrtiti koga/kaj: 'baiba be x'maila fr'deirbo ■ t'ri 'pišate srn fr'deirbo ■ a se 'tam d'väi pra'sica fr'deirbo (zaklal)? 3. f. koga zelo pre-tepsti, kaznovati koga: 'äite te bo fr'deirbo, ča 'na:^baš^'()oi da'moi • ■=!> jezen sem, da bi te frderbal | 3 k 2-3 o ubiti B 0 (Tominec 1964) ► frderbati se ► far'deirbat se -am se (tudi fa'dei-) d. 0 1. pokvariti se a [postati neužiten, slab]: u'se za'Ioice sa se fr'deirbale b \postati slabši, neuporaben]: st'roij se ja fr'deirbo 2. eustv. ubiti se, storiti samomor: B|vainč se ja fr'deirbo — ust'reilu se 'jai | H k 2 =0 ubiti se B 0 ► frderban ► far'deirban -a -a (tudi fa'dei") prid. (rod. ed. m. sp. -nga, daj. ed. m. sp. -n'ma) 1. a pokvarjen \< frderbati 1|: p'räilne st'roij^Qa fr'deirban b pokvarjen, defekten: 'ruoika ja fr'deirbana 2. ubit, usmrčen: 'naišle sa ga far'deirbanga | | k lb defekt prid., DEFEKTEN, FALJEN, FELJEN B 0 frderbovati ► farder'boivat -'bujam (redk. fad- >; in -de- >) nd. (farder'buj -te; farder'boivo -b'väila -a) 1. f. kaj kvariti kaj [delati slabše, neuporabno]: 'niei 'na ma'sine frder'boivat ■ 'niei 'mieisa 'vane 'pušat, ka se frder'buja frderbovati 279 frišen 2. čustv. f. koga ubijati koga, usmrče-vati koga: u 'laigerja sa jax 'puoi faderb'vaile • 'kak se u te 'vaijs'ke 'lede frder'bujaja! • "'milan 'ta:k frder'buja {kolje) pra'šiča — pa š'te:r na 'dem! | @ k 2 =o pobijati jLj 0 ► frderbovati se ► farder'boivat se -'bujam se (redk. fad- >; in -de- >) nd. (=* frderbovati) kvariti se a [postajati neužiten, slab\: sa'läita se frder'buja, ča ja u p'Ia:stične u're:čke b postajati slabši, neuporaben]: ka'leisa se frder'buja, ča 'ta:gw'()a:rda p're:mzaš | B 0 freh ► f're:X ~ ~ (in f'reix) prid. <> star., redk. nesramen: 'kä:k f're:x c'luoivek ja 'to: ■ na 'boide 'na 'ta:k f're:x! | H ■^> nesramen B 0 (Thesaurus 1992) ► freh ► f'reiX (in f'reix) prisl. () star., redk. nesramno: 'niei se 'ta:k f'reix ub'näisat | | =* nesramno B 0 freza ► f'reiza (in frei-) freize ± () a prekopalnik, freza: s freize bo 'šoi pa 'nive b rezalnik silaže: freiza 'mai, za 'silos I B SSKJ, SP 1962 frezati ► f'reizat -am (in frei-) nd. (freize itd.) ies. rezkati, frezati: a baš 'toile freizo? ■ na seka'lairja 'tieiška freizaš, 'mairaš 'jamet freizerca | B SSKJ, SP 1962 frezer ► f reizer -zerja m () ies. rezkar, frezalo \orodje\ I B SSKJ, SP 1962 # frezerica ► freizerca (in -ze-) -zerce ± () ies. rezkalnik, frezalnik \stroj\: freizerca ja ma'sina za f'reizat | Q 0 frfuliti ► far'fulet -em nd. obvaz a slabš. \prednja stran glave\: 'kak se ja pa frisa pa'toiku! ■ fris te m s'taiuso (= s'toiku) b čustv. \z mimiko izraženo razpoloženje, stanje\: 'kaik fris ja na'reid'u, ka ja 'ču, 'köik srna 'da'bile za 'xiša! • čustv. pokati frise spakovati se: 'nieixe se spa'koivat pa frise 'poikat! • čustv., redk. pokati (si) frise iz koga norčevati se iz koga: za'käi sf s_it'rica frise 'poikaš? (H •=> delati si norca iz koga) | @ k 1 =0 LICE B SSKJ frišen ► frišan -šna -a prid. (rod. ed. m. sp. -snega) svež 1. a \dobljen, pripravljen pravkar in še ni izgubil svojih bistvenih dobrih lastnosti]: frišn k'rax ■ frišna m'leika u'zieim' ■ a ja ta 'jas'te frišna? b \ki vsebuje še veliko vlage\: f rišn 'föitar 2. \ki še ni uporabljen, izrabljen]: na'mäila frišnega 'lufta 'nac^O'pus'te frišna 'vaida ■ u frišne 'coite (oprana, zlikana oblačila) ja ja ub'leikla, te s'täira pa 'tut' 'kai zaz'gaila ■ frišna (oprano, zlikano) s'raijca u'zieime 3. a [pravkar ali pred kratkim narejen\: ce'mieint ja ša frišan ■ 'fäirba ja frišna (se še ni posušila) b \nastal na novo, pred kratkim\: {A} a sa 'caijtnnge frišne? {B} 'nie:, u'ceirsne. ■ te 'maile 'mai frišna (rahlo vneto) 'rit'ka 4. a [prijetno hladen[: frišan 'veitr ■ frišan 'left b [hladen\: 'dei sa pa 'jutra ža 'vargne frišne • **> frišna župa I B SP 1962, Plet. ► frišno ► frišna prisi. () sveže 1. |< frišen 280 fronta frišen 2|: pag'le:de, ka 'ma: ša f rišna (svežo rano) • na f rišna ja 'be:uw()b'rit 2. |< frišen 4b|: 'duo:nz„'()utre ja b'la pa z'la f rišna | ►- frišno ► f rišna -nega s () 1. umit, opran, prebeljen: pa frišnema de'ši 2. < frišen lb: a se 'ke: za f rišna na'ko:s'u? (ali si nakosil kaj sveže krme?', H prelast) 10 0 fritof ► fritaf -a m <) pokopališče a \prostor za pokopavanje mrličev\: a bata š'la: na f ritaf? b \prostor za pokopavanje živali\: s'ta:r 'a:te sa b'le 'šinkler — sa pr- "ä:nze 'me:le fritaf za 'ca:rknena ž'va:t • nizk. gniti na fritofu biti mrtev: "löijza pa 'ni 'duo:me — ka na f'ritafa g'nija (H ■=*> gniti na britofu) | | ■* britof 0 0 (Thesaurus 1992) friza ► friza f'rize ž <) Bo redk. frizij-ka \krava pasme črno-belega goveda\: friza ja 'me:la g'lix ub 'ra:jtnge | R =o frizijka 0 0 frizer ► fri'zie:r -ja (in fri-) m živ. <> frizer: za fri'zie:rja se ja 'zuču ■ g'da:j baš pa 'šo: x fri'zie:rja (kdaj se boš šel ostric)! ■ šaij. a 'duo:ns^:e pa 'ti za fri'zie:rja (ali danes ti strišeš, urejaš pričesko)? | [L] + frizerija ► frize'rija -a (in fri-) ž () frizerski salon: uc'po:t 'mä: sta'cuna pa frize'rija 10 0 frizerka ► fri'zie:rka -e (in fri-) ž <) frizerka: za fri'zie:rka se ja š'la: 'učat ■ šaij. a 'ti se b'la: za fri'zie:r-ka (ali si ti strigla, urejala pričesko)! | 0 SSKJ, SP 1962 frizijka ► frizeka (in -zi-) \ -zeke (r in -zi-) ž () frizijka \krava pasme črno--belega goveda\: frizeka sa 'kuple ■ te 'kuo:n' ja pa 'tä:k^,:a na frizeka | g FRIZA 0 0 frizirati ► fri'ze:rat -am (in fri-) nd. <> frizirati \strokovno urejati lase\: a se g're:š s'pe:t fri'ze:rat? ■ "mäinca me ja u'če:re fr'ze:rala (mi je uredila pričesko) | 0 SSKJ, SP 1962 frizura ► fri'zura -a ž <) frizura, pričeska: u'sa:g 'de:n 'ma: d'ruga fri- 'zura I 0 SSKJ, SP 1962 frklajdenga ► fark'le:jdanga -e ž (> ieB. podbojna obloga: fark'le:jdnga ma na'bila ■ fark'le:jdnga ja za'to, da se pr u'ra:tex š'tuo:g zak'rija 10 0 frmenski ► far'me:n's'ke \ -'me:nska -a (r in -'me:-) prid. (rod. ed. m. sp. -'mem's'ke-ga> siabš. ki izraža nekoliko negativen odnos do osebe, stvari: 'niša 'neč 'pa:ršle, fr'me:n's'ke! ■ ti xu'dic fr-'mem's'ke, kak sm se ga ust'ra:šla! b poud. ki izraža občudovanje\: 'ti 'bä:ba fr'me:nska, 'kak ja 'če:dna! | R =* PRESNET 0 0 frmerati ► far'me:rat -am (in -'me:-) nd. (far'me:re itd.) Bo star. delati, početi: 'kä: sta pa fr'me:rala tm 'natar? | 0 0 frmežen ► far' me:žan -žna -a prid. (rod. ed. m. sp. -žnega) Kr zastar. živahen \ki se lahkotno in veliko giblje\: fr'me:žna 'va:trak ■ 'kak ja 'be:u fr'me:žan, ka ja 'be:u 'mičkan! ■ pag'le:de ta 'kuo:-zfka fr'me:žna! | R o živ 0 0 frnažiti ► far'na:žat -am nd. (> čustv. peči, kühati: 'kä: ma pa 'duo:ns fr'na:žle? ■ 'na:š se 'vas 'ca:jt 'ka: 'ja:jce fr'na:ža ■ 'se: na 'mis'lem, da ja t're:ba 'ka: 'kuxat pa fr'na:žat | R =0 kuhati, peči 0 0 (Thesaurus 1992 *) frnikola <=$ frnikula frnikula ► far'nikula -le ž (> frnikola | 0 SSKJ pod frnikola froc ► fruo:c -a m živ. () siabš. otrok \v odnosu do staršev\: 'kö:k se zaratw:e-ga f ruo:ca prase'ke:ram! ■ 'le:ga, fruo:ca, ka zas'to:pe! • 'še:st fruo:co ja 'me:la, pa u'sa:ga z d'rugma 'de:da - 'na 'ja:, 'do:jčke sta b'le: 'na:j'ba:rš ud 'ja:nga ■ mer. prok'le:t' f ruo:c xu'dico, p'ric'^':ie:m, da te za u'še:se! 1 R =4> otrok 0 SSKJ frocovje ► fra'co:ja (Bo tudi -a) -a s (> nš, siabš. več otrok, otroci: pa 'kä: se ta fra'co:ja 'ta:k pra'gä:ne?! • zmer. 'xitr 'van — prak'le:ta fra'co:ja! | R otroci (=> otrok) 0 0 (Thesaurus 1992) fronta1 ► fromta -e ± (> nš 1. nadev a za klobase, želodce: te ža'lo:c ja s'la:pša, ka ja z d'ruge f ro:nte na- fronta 281 fuč 'reit b za potico, štruklje: ja b'la 'tö:k tis'te frointe za u pa'tica, da sta ja 'maigla 'ka: 'saima pa'jaist 2. masa \snov, surovina]: 'kö:k ja te f rointa za s'n'oips! | g k la, 2 frunta, masa; k lb =o filja 0 Plet. fronta2 ► f rointa -e ž <) fronta {področje, kjer se spopadata dve sovražni vojski\: u ''ruseja srn 'beiu na frointe ■ na 'soiške f romte se 'a:te 'pairšle ub 'nuoiga | 0 SSKJ, SP 1962 froškati ► fröiskat -am nd. <) zajtrko-vati: a se ža f roiško? ■ ka'flja sip f roiško pa mrma'läida na k'ruxa ■ g'daij pa froiškate? ■ 'jais na 'möirm f röiskat, šale 'puoi 'jeim, ub ney de-'sieitex, 'puoila ad'naijs'tex 10 0 (Thesaurus 1992 fruštkati pod fruštek) froštek ► froištek -ška m <> zajtrk a \obrok hrane]: a ža 'maiš f roišteg ža nas'teilen? ■ 'toi ja 'beiu pa 'vargne froištfk ■ ja 'duoime, pa ma na nas'teile froiška b ]uživanje tega obroka]: ut froiška 'nism ša 'neč 'jeidu | 0 0 (Thesaurus 1992) froštkati =d> froškati frotir ► fro'teir -ja m <) nš frotir: ne 'meitr fro'teirja ■ bri'säica s fro'teirja (g =o frotirka) I 0 SSKJ frotirast ► fro'teirast -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) frotiren: fro'teira-sta b'laiga ■ fro'teirasta bri'säica (g =o frotirka) I Q 0 frotirka ► fro'teirka -e ž <) frotirka: ta r'mleina fro'teirka me 'dei | [0 SSKJ, SP 1962 frpant ► far'päint -a m <> povoj \za zavarovanje rane, poškodovanega dela telesa]: s fr'painta u'beizat (= pa'vet) ka'lema ■ e'laistican fr'pamt | g POVEJ 0 0 fršlus ► fars'lus -a m () 1. zadrga priprava za zapenjanje česa]: 'vaipra (= 'vafne : 'zaipra) se frs'lus ■ 'čeiule (: š'lic) na frs'lus 2. zaklep ]del strelnega orožja]: frš'luzwia 'pukša sn se 'kup'u I H k 2 zatvarač 0 0 (Planina 1978 feršlus *) fršolati ► far'soilat -am nd. <> 1. delati opaž za beton: "raido fr'soila za 'jai-šak 2. sleng., čustv. spolno občevati: pr "taf'jaine ja fr'soilo I g k 2 =0 KAVSATI 0 0 fršolenga ► far'soiiaqga -e ž () opaž za beton: fr'soilanga sm na'reid'u (: raz'dairu) ■ fr'soilanga z 'dieisak (: 'iverk) | 0 0 (Planina 1978 feršolnga) frtunja ► far'tune -e ž (> ploha, nevihta: 'lei, 'kak se u'rieime na'reija — fr'tu-ne 'boi ■ x fr'tune se prste'luja ■ t'ri fr'tune sa ža b'lei 'duoins | g naliv, nevihta _f 0 (Plet. or ) frtušati ► far'tusat -am d.+nd. 0 čustv. ubiti, usmrtiti, ubijati, usmrčevati: pag'leide, ža t'ri 'deide ja fr'tusala ■ t'ri 'maičke sm fr'tuso ■ ''milan 'taik O O • 9 fr'tusa pra'sica 'ka pa te'koicma t'raika — 'köik se jax pa 'ža 'leic? I g ^> UBITI 0 0 frunta ► frunta -e ž (> nš 1. nadev a za klobase, želodce: a ja frunta za za'loice ža 'feirtek? b za potico, štruklje: na'reide 'na frunta za st'rukle! 2. masa ]snov, surovina]: 'peit^iis'te frunte 'dai 'jama s'n'oipsa ■ pra'maila ja b'la 'duoibra frunte, ja pa s'veica s'laiba ga'reila | g k la, 2 =*> fronta1; k lb =o filja 0 Plet. frzenkati ► far'zeinkat -am (in -'zei-) nd. (far'zeinke itd.) ies. zabijati globlje v les, predvsem žeblje z izbijačem: 'sei te 'ni t'reiba fr'zeinkat | 0 0 frzenker ► far'zeinker -kerja m () ies. izbijač, izbijalo: z'rieibl s fr'zeirjker-ja za'bi 'bal 'natr | 0 0 fržanček ► far'zäincak -čka m <) Kr posam. a skodelica za pravo kavo: 'dei ša ne fr'zäincak ■ fr'zämcak sm zd'roib'u ■ pr fr'zaincka ja 'ruoičak ud'lieit'o b vsebina skodelice za pravo kavo: d'väi fr'zaincka ka'fija sm ža pa'pila I g o šalčka 0 0 (SSKJ fildžan) fuč ► 'fuč ~ -- (in 'fač) povdk. <> 1. a poškodovan, uničen: x'läica sa 'fuč • s'köirne 'maim 'fač ■ le'dice 'mäi 'böij 'fač 2. redk. utrujen: 'taik sm 'deilo 'ceila da'poid'ne, da sm 'čist 'fuč 3. fuč 282 fukniti izločen (iz igre): na 'moiraš se 'vieič 'jat - se 'ža 'fuč | g k 1-2 =* hin; k 3 AVS, VEN povdk. B SSKJ fučkati se ► 'fučkat se -am se <> čustv. I . se komu izraža popolno nezanimanje, neprizadetost: 'fučka se 'ma, 'kak ja z 'mane ■ ut'ruoice se ma p'ro: 'fučka-ja ■ 'fučkam se 'ja:z 'de:da! | H =o brigati B SSKJ fufla ► 'fufla -le ž Kr čustv., star. 1. ženska, ki se (rada) potepa: 'to: ja ta p'raiva 'fufla ■ zmer.: 'ko:t' pa 'xč:deš, 'fufla 'fufla-sta!? ■ 'ti 'fufla 'ti! 2. redk. ženska, ki dela počasi in neučinkovito: 'na, pa'zura, 'fufla I H k 1 ■=> potepivnica B 0 (Plet. fuflja #) fUflaSt ► 'fuflaSt -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) Kr austv., star. < fufla 1: ta 'näisa 'dieikle ja 'fuflasta ■ 'ti 'fufla 'fuflasta 'ti! | =o fuflat B 0 fuflat ► faf'läit -a ~a prid. \rod. ed. m. sp. -d'ga in -tega, daj. ed. m. sp. "t'ma in -tema) Kr čustv., star. < fufla 2: faf'la:ta 'žeinska 'neč na nar'di 'ce:u 'dem | =o fuflast B 0 fuflati ► 'faflat faflaim nd. ('fafle -te; 'faflo faf'lä:la -a> Kr čustv., star. potepati se \hoditi okrog brez dela, cilja\: 'ko:c_e s'peit faf'läila!? ■ 'nie:-xe 'na 'faflat pa 'vie:se! 10=* potepati se B 0 (Plet. fufljati #) fuga ► 'fuga -e ± <) grad. fuga, reža [presledek med dvema zidakoma, ploščicama]: u stra'nisca sa 'täike, gle-'xo:ne 'fuge ■ na t"le:xe na s'me: 'bet 'fuk | E SSKJ fugirati ► fu'ge:rat -am (tudi fa-) nd. <> grad. fugirati [zalivati, zadelavati fuge, reže\: a 'mis'les p're: fu'ge:rat a baš 'ka: u'meito? | B SSKJ fuj ► 'faj (in 'fuj) medm. () izraža zoprnost, gnus: 'fuj, 'kak 'tale smr'di! ■ 'faj te 'bo:t' - 'le:, 'kä:k 'se! I B + fuk ► 'fuk -a m <> nš, nizk. spolno občevanje: pa 'ja: 'manda 'nai^baš tega 'fuka g'le:do! | @ =!> kavs B 0 ► fuk ► 'fuk povdk. <) nizk., nov. izraža met: sm pa 'dieiska 'fuk na 'a:uto pa sam 'šo: I B 0 fukati ► 'fukat -am nd. () nizk. 1. a spolno občevati: 'neč na da'bi za 'fukat pr (= ud) 'ne: ■ a ša 'ke: 'fukaš? b f. koga imeti spolni odnos s kom: g'da:j se pa 'ke: na'zä:d'ne 'bä:ba 'fuko? ■ ni se pas'tila 'fukat 2. f. koga nadlegovati koga, dražiti koga, norčevati se iz koga: ča me ša 'do:ga 'mis'les 'fukat,_()e m 'ta:k u'su! • nizk. ne me fukati izraža presenečenje, dvom: 'nie: me 'fukat! 'tö:k se 'da:u 'zainga!? (H ^> ne me hecati) | 3 k 1 =* kavsati; k2=* zajebavati B SSKJ, SP 1962 ► fukati se ► 'fukat se -am se nd. () nizk. 1. f. se s kom imeti spolni odnos s kom: z 'bä:be sta se u ne b'ra:z'de 'fukala 2. f. se s čim truditi se s čim, mučiti se s čim: 'nai^m se 'vie:č s tema 'kä:mna 'fuko |0 =* kavsati se; k 2 =!> matrati se B 0 fukica ► 'fukeca (in -ki-) -kece (in -ki-) ž 0 sieng., šaij. ženska, ki ima (rada) spolne odnose: "dita — 'tata ja b'la: šale 'fukica! ja 'me:la 'de:du! | Q 0 fukiŠ ► 'fukeŠ — — (in -ki-) prid. 0 sleng., nizk., za ženske (spolno) privlačen: 'kä:-ka 'fukež 'bä:ba ja b'la:! ■ Bda'rina ja 'tud' b'la: 'fukiš | Q 0 fukniti ► 'fukan't' -knem d. ('fukne (m -kan') -n'te; 'fukn'u -kanla -a) nizk. 1. f. kaj vreči kaj \s silo povzročiti, da preide (po zraku) na drugo mesto\: ka'le:sa sm 'fukn'u„u 'a:uto pa srna š'la: ■ brezos. čašj:a:jba ga ja 'fuknla 2. f. koga vreči \s silo spraviti na tla\: u mo'me:nta ga ja 'na:^t'le 'fukn'u 3. s prislovnim določilom f. koga/kaj s silo spraviti koga/kaj od kod: z gas"tilne sa ga 'fuknle ■ u'rä:te be 'ma:gu 'van 'fukan't' pa ža'le:z'ne u'zi-dat • =s> fukniti koga iz šole • =*> fukniti koga s šihta | g =o vreči B 0 ► fukniti se ► 'fukan't' se -knem se d. <=o fukniti) nizk. uleči se: ta na 'pö:j-s't'o se 'fukne pa 'oidmay zas'pi I [=] =* uleči se B 0 ► fuknjen ► 'fuknen -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -nenga (in -ne-), daj. ed. m. sp. -nen'ma) nizk., redk. neumen, nespa- fukniti 283 furkeljc meten: 'kä: se m s tema 'fuknen'ma 'kiflca 'me:n'u!? ■ a se 'ti 'čist 'fuknen a 'kä: te 'ja:?! | H >=*> prismojen B Plet. fuks ► 'fuks -a m živ. <) 1. fuks ]konj rdečkaste barve\: u 'p'tonove sa 'me:le 'fuksa 2. čustv. zvit, prebrisan moški: a be ša n' 'cukar_'()a:t? 'a:, 'ti se 'fuks! | H k 2 fukselj B SSKJ fuksa ► 'fuksa -e ž <> 1. fuksa \kobila\: 'a:te sa 'fuksa up're:gle pa š'le 2. čustv. zvita, prebrisana ženska: se 'pa: 'fuksa! ■ 'ti 'fuksa 'fuksasta 'ti! | B SSKJ fukselj ► 'fuks'l -na m živ. () čustv., redk. zvit, prebrisan moški: sa pa 'tut' 'fuks'lne — g'nä:r be u'ze:le, 'da:ru pa 'na:_be prpe'lä:le ■ se 'ti ne p'rä:ve 'fuks'l! ■ 'ti 'fuks'l 'fuksas'te! | 0 =i> FUKS B 0 fuksija ► 'fukseja -a (in -si -) ž (rod. mn. -si) fuksija \rastlina\: 'le:pe 'fukseja 'mä:s I B SSKJ, SP 1962 fukSŠvanc ► 'fukss'vä:nc -a (in 'fuks:'vä:-) m () les. lisičji rep \ročna žagal | B 0 fuia ► 'fula -le ž <) Kr, Ko nš, otr. zrak, ki se piha z našobljenimi ustnicami: 'le: 'pixe 'župa, 'se: 'ma:š 'fula! | H fetec B 0 fuliti ► 'fulet 3. os. ed. -e nd. ('fule (in ful) -lte; 'fulu 'fulla -a) redk. pihati, vleči z glasovi, podobnimi zavijanju: 've:tar 'fule ■ brezos. 'vane ja p'ro: 'fulla | g =o uliti B Plet. ► fuliti se ► 'fulet se -em se nd. ('fule (in 'ful) 'fulte; 'fulu 'fulla -a) čustv. f. se komu kaj lagati komu kaj: 'kä: se jam pa s'pe:t 'fuleš? | H ■=£ legati se B 0 fundament ► fanda'miemt -a m () star., redk. temelj \nosilni del kakega gradbenega objekta v zemlji]: 'xiša srna s fanda'mie:nta 'van pas'ta:ula | H c* temelj B SSKJ, SP 1962 funt ► 'funt -a m <) nekdaj funt \utezna mera, približno pol kilograma]: 'funt ja 'be:u 'sesn'p&dez'd'JO^k | B + funten ► 'funtn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) • o funtna vaga | B + fura ► 'fura -a t (> prevoz, vožnja a ]s konjsko vprego]: t'ri 'fura srn 'ža na're:d'u, ša d've:, pa bo 'fe:rtek b \z motornim vozilom]: 'a:te ja 'šo: na 'fura ■ 'do:ga 'fura ja b'la: z 'mo:rja | B k b vožnja B SSKJ furati ► 'furat -am nd. (> voziti, prevažati s konjsko vprego: u B'na:zerja sip 'le:s 'furo ■ s 'kuo:ne ja 'furo ■ "ble'ka:čo st'ric^:a 'rö:zank'rä:nc 'mö:d'l:e, sa pa u'me:z^:ad're:male, sa pa zau'pile — »'dija, 'dija!« ka sa 'misnle, da 'furaja | B SSKJ furem ► 'furam -rma m () • star. na ta furem tako, na tak način: na te 'furam ja sk'ra:užana ka 'ti • 'ti se pa na te 'furam na're:t ka 'na:š 'a:te — 'tud' 'no:čaš u 'ce:rku 'xuo:det ([=] ■=0 tako) • star. ne imeti (nobenega) furma izraža neprimernost, nepotrebnost česa: 'se: 'ne:ma n'bie:nga p'ramga 'furma, da ša 'xo:deš u 'šo:la ■ a 'mä: 'to: kak 'furam, da be 'ja:s 'xö:dla x 'ne:, ka srn s'tä:ra pa ba'le:-na? • star. ne imeti nobenega (pravega) furma ne imeti prave, primerne oblike: tista 'xiša 'nema n'bie:nga p'ra:uga 'furma I B 0 furija ► 'furja -a ž (rod. mn. -ri) 1. NŠ, čustv. naglica, razburjenje: s te 'furja 'tut' 'neč na nar'dis 2. siabš. vihrava, razburljiva ženska: 'na:ša 'ni za 'va:-zet, ja pra've:lka 'furja | B + furijast ► 'furjast -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) čustv. vihrav, neučakan, nagel: 'f'ra:nček u'sa na'po: nar'di, ka ja 'ta:k 'furjast ■ 'furjasta 'ke:lnerca I B + *■ furijasto ► 'furjasta prisi. () čustv. vihravo, neučakano, naglo: 'nie: 'na 'ta:k 'furjasta 'va:zet | B SSKJ furkelj ► 'furkal -na m (> • čustv. furkeljne zganjati (= tudi špiljati) delati, govoriti kaj šaljivega: na 'pusta ja u "ma'ze:rja tis'te "x'ribar 'furklne z'gä:n'o (§ afne guncati; furkeljce zganjati) | Q 0 furkeljc ► 'furkalc -a m () • čustv. furkeljce zganjati (= tudi špiljati) delati, govoriti kaj šaljivega: a se furkeljc 284 gaditi se ja "s'tame za'dairzo a ja s'peit tis'te 'suoija 'furkalce z'gäm'o? ■ g'reim na vese'lica, 'säima ča 'nai^baš s'peit kakex 'furklco s'pilo (H =* furkeljne zganjati ) I El 0 (Tominec 1964 forkeljc) furman ► 'furman -a m živ. <> voznik, prevoznik \kdor vozi, prevaža a s konjsko vprego\: 'furmana ja 'duoins 'tieiška 'duoibet b z motornim vozi-lom\: 'furmana za 'dairve 'išam | @ voznik B SSKJ furmanski ► 'furmans'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) vozniški, prevozniški |< furman\: 'furmans'ke 'kuoin' (: 'vois) ■ 'furmanska 'deila ja b'la 'tiei-ška ■ 'furmanska gas"tilna ■ 'furmanska 'jas'te • =fr furmanska lahterna | B SSKJ furmovka ► 'furmoka -e ž <> nekdaj later-na, ki so jo uporabljali vozniki, prevozniki s konjsko vprego: lax'teime se ja 'rieikla s'turmoka 'tut', a pa 'furmoka, ča ja ja 'furman 'jam'o na 'vaiza u'be:šana | @ furmanska lahterna B 0 furnir ► fur'neir -ja m <> ies. furnir: 'buko fur'neir I g SSKJ, SP 1962 fusbal ► 'fuz'bä:l -la (in -'ba:-) m <> nš, sieng. nogomet: a g'reima 'fuz'bäil š'pi-let? I H =o nogomet B 0 fusbaler ► fuzba'lieir -ja m živ. <> sieng. nogometaš | H ■=* nogometaš 0 0 fusbalski ► 'fuz'bäils'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) nogometen \< fusbal\: 'fuz'bäilska 'teikma | § => nogometen B 0 fuš ► 'fuš -a m <> nš opravljanje navadno obrtniških del brez dovoljenja: na 'fuž 'deila ■ ud 'fuša za'vi | B SSKJ 5: 1039 fušati ► 'fušat -am nd. <> 1. a opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja: dau'poid'ne ja na 'sixta, pa-'poid'ne pa 'fuša ■ {A} a 'mai u'bairt? {B} 'a'a, 'fuša. b šaij. delati popoldne, po opravljeni službi: a s'peit 'fušaš? te ma pr'jaiule. 2. peti, igrati napačne tone: g'doi te bo 'kei pas'lu-šo, ka 'taik 'fušaš! | § k la šušmariti; k lb =o delati B SSKJ 5: 1039 fUter ipd. ■=!> F0TER1 ipd. futrola ► fat'röila -le (tudi -'roi-) ž <) tok, etui: fat'röila za s'peigle ■ pes'töila ja 'daiu^i fat'röila | B 0 (SSKJ futeral) fuzati se ► 'fuzat se -am se nd. <) a izločati nadev pri obarjanju, pečenju: kla'bäise se 'fuzaja b redk. trgati se, tako da izteka sipka vsebina: te 'žaikle se 'räide 'fuzaja ■ 'žaikal, za-'käi se 'fuzaš!? | B 0 qg_______________________ 9 ► 'g9 "ja tudi "" m 0 9 \soglasnik; črka\: 'ga be 'maigu 'rieičt ■ na 'ga se 'plša | B SSKJ, SP 1962 ga ► 'gai medm. <) otr. ga \posnema glas rac\: 'raička 'deila 'gai 'gai ('gai) | B SSKJ gabarden >=j> gabrden gabati ► 'gaibat -am nd. () čustv. a za živali poginjati: z'väit 'kai 'gaiba u te ura'cine b za ljudi, čebele umirati: tista 'vaitrak se ja 'jöikala pa 'gäi-bala • čustv. gabati ko =o muhe | § k a =o crkavati; k b =o umirati B Plet. gaber ► 'gäibar -bra m <> a gaber \drevo\: 'tamle 'duoi sta d'väi 'gaibra b nš gabrov les: za 'raijkal ja 'beiu te 'boile 'gaibar | B + gabiti se <=& gaditi se gabrden ► gabar'dem -a (in -'dei-) m (> nš gabarden: 'kikle z gabr'deina | | 0 (SSKJ, SP 1962 gabarden; SSKJ gaber-den pod gabarden) gabrov ► 'gäibro \ -va -a (r Bo tudi -raV") prid. (rod. ed. m. sp. -roga) gabrov: 'gäibro 'leis (H o gaber) ■ 'gäibrova 'vija 'maira 'be3w()a 'raijkal I B +' gad ► 'gait -da m živ. <) gad \strupena kača\: 'käi 'mis'les, a ja 'beiu 'gait a 'madras? | B + gaditi se ► 'gäidet se -em se nd. (-; 'gai-d'u -dla -a, mn. -d'le itd.) g. se komu gabiti se komu, gnusiti se komu: 'neč gaditi se 285 galamiti se te 'ne: ta pa'tica na 'gä:de — 'se: 'ni b'la: zron mr'lica ■ 'čudna, da se ja tiz'd'w'()e:da 'neč na 'ga:de ■ 'mane be se pa 'ta:k pe'jä:n3 'ga:d'u | 0 gravžati se [K] Kr "ta:rno "f're:nk {iz Kras), utj()ad'ga Bf reinka 'va:ča, ja u 'ka:šte na 'diley ža'lo:c ubg'rizu, 'puo: ga ja pa pat 'pö:js't'o 'va:rgu. sa ga pa 'va:ča 'pa:ršle, sa pa tiz'3^,()a'Io:c 'na:šle, sa pa 'rie:kle - »'le:, 'mež ga 'ja:, 'de: ga bo t're:ba pa uk'ra:j Va:ršt.« 'f re:nk ja pa 're:ku — »'e:, 'va:ča, 'ka: 'mane ga 'de:te, 'mane se pa 'neč na 'ga:de.« (Po Logar 1993: 86) B Plet. gaga ► 'ga:ga -e ž () otr. raca: a sa 'to: 'ga:ge? | 0 o raca B + gagati ► 'ga:gat -am (in 'gä:-) nd. <> 1. gagati [oglašati se z glasom ga\: 'ra:ce 'ga:gaja 2. eustv. dušiti se: u'ro:ča ja b'la 'ta:g, da srna 'ka:r 'ga:gale I 0 k 2 =0 dušiti se B + gagica ► 'ga:geca (in -gi-) -gece (in -gi-) ž <) otr. raca: pag'le:de, 'ka 'ga:gece le'tija I 0 =* raca B SSKJ # gajba ► 'ga:jba -e ± () gajba a \lesena zaboj\: 'ga:jbe sma 'de:lala (= z'bija-la) ■ 'ga:jba se ja razle'te:la (= nizk. sas'ra:la) b \vsebina gajbe\: d've: 'ga:jbe kram'pe:rja ja 'kup'u | H <=» KIŠTA |L] + gajbica ► 'ga:jbeca -e (in -bi-) ž <> manjš. gajbica a \lesen zaboj\: 'ga:jbeca ma ja z 'a:uta 'pa:dla b \vsebina gajbe\: t'ri 'ga:jbece g'rö:z'd'ja | H =0 kišta gajcast ► 'ga:jcast -a -a prid. mentol B 0 gajsten ► 'ga:jstn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -s't'nega) star. ki vsebuje alkohol, mentol: 'ga:jstn 'cukar {mentalni bonbon(i)) | S ■=* mentolen B 0 ► gajsten ► 'ga:jstn -tna -a povdk. (■=*> GAJSTEN prid.) čustv., redk. prizadeven, marljiv, priden: 'kak ja 'ga:jstn pr 'de:Ia! I H ■=*> priden B 0 *■ gajstno ► 'ga:jstna prisi. <) čustv., redk. prizadevno, marljivo, pridno: 'vargne 'ga:jstna se u'či | | =* pridno B 0 gajtižen ► 'ga:jtežan -žna -a (in -ti-) prid. (rod. ed. m. sp. "Žnega) 1. slabS. Skop \ki nerad daje, porablja denar\: te 'po:p^:a 'na:_bo 'ga:jtežan, ka g'na:r 'ka: z'dä:ja 2. redk. varčen: "ce'gä:love 'de:de sa b'le u'se p'rid'ne pa 'ga:j-težne | § k 1 =» ohrski; k 2 =o šparo-ven B 0 (ESSJ gajtičen pod ganiti II) gajželnek ► 'ga:jžalnek -a ( in -ne~) m \im. mn. -neke) zastar. bič \palica z jermenom]: sam 'rie:kla 'va:ča - »na're:t:e me 'na 'ga:jžalnek,<< ka sam 'pä:sla | H k 1 GAJŽLA B 0 gajžla ► 'ga:jžla -le ž (rod. mn. -žal) 1. bič \palica z jermenom]: z 'ga:jžle ga ja u'dä:ru • 'ga:jžla ja pr 'kuo:ne x 'kö:mata za'tie:kn'u • š'tie:l \ ud 'ga:jžle (r = pr !ga:jžle) (H gavžnek) 2. žarg. šol. negativna ocena: d've: 'ga:jžle ja s 'šo:le pr'ne:su • Bo zastar. dobiti v gajžlo zaslužiti s prevažanjem s konjsko vprego: 'ta 'ža na g're:m, ka 'neč u 'ga:jžla na da'bim | 0 k 1 bič2, gajželnek; k 2 =* enka B Plet. galama ► ga'la:ma -e ž () nš kričanje, razgrajanje, hrup: na g're: na vese-'lica, ka ga tista ga'la:ma 'mo:te ■ g'do: bo ta ga'lä:ma pas'luso!? ■ 'kä:ka ga'lä.:ma ja b'la: (= s'la:)! ■ 'kä:ka ga'lä:ma ja nag'na:u (= na're:d'u) • delati (= zganjati ipd.) galamo razgrajati: 'ce:u ve'če:r sa ga'lä:ma z'ga:nele (0 ■=& galamiti) | 0 =* sunder B 0 galamiti ► ga'lä:met (in -mt') -mem nd. galamiti 286 gare (ga'Zäime (in -'Jäim') -mte; ga'läim'u -mla -a) razgrajati: 'nieixe ga'laimet! | 3 delati galamo B 0 galeja ► ga'leija -a t (} slabs, a velika stavba, predvsem stanovanjska hiša: 'kai srna s'lai 'taika ga'leija 'deilat! b velik avtomobil: 'käika ga'leija se ja 'kup'u! I B SSKJ (SP 1962, Plet. *) galun ► ga'iun -a m <) nš galun: 'aite sa se ub'rile, 'puoi sa se pa z ga'luna na'mäizale I B + gambelja ► 'gaimbele -e ž <> Vo čustv. (človekova) noga | B =*• noga B 0 (Plet. gambele ž mn.) gams ► 'gaims -a (star. 'ga-) m živ. () gams: 'naiša 'kuoiza ja 'taika ka ne 'gams ■ ''zieifa g'rei ka 'ga:ms (hitro) I B SSKJ, SP 1962 gamsov ► 'gaimso T -va -a (star. 'ga-; [ BO tudi -Sav-) prid. (rod. ed. m. sp. -SOga) gamsov: 'gaimsova 'mieisa ♦ iov. ^> gamsov čop | B SSKJ, SP 1962 gamsport ► 'gaims'puoirt -a m <> star. gamsov čop: 'zieilen kla'buk ja 'jam'o pa 'gaims'puoirt 'puoi 'guoir | B 0 ganiti ipd. ■=*> geniti ipd. gank ► 'gank -a (tudi 'gäi-) m <) pokrit balkon z ograjo a na gospodarskem poslopju: 'gank na (= u) 'mäirafa ■ t'räige 'nieise na 'gank b na hiši: s 'kuxne se g'rei na 'gank ■ z 'ganka ja 'päidla I B SSKJ, SP 1962 ganljiv =c> žalosten gantner ► 'gamtner -nerja m <> 1. a deblo, po katerem se valijo hlodi na voz: mac'nei 'gäintnerja be 'maigle u'zieit b deblo, na katerem ležijo hlodi: plata'nice ja t'reiba 'jamet na 'gäintnerjax C eden od dveh tramov v žagi, po katerih se hlod pelje proti žaginemu listu: u 'žaige g'rei piata-'nica pa 'gäintnerjax na 'vaiza proy 'žaigf 2. lega \lesena podloga za sode v kleti\: 'gamtner ja g'niu | B SSKJ garač ► ga'raic -a m živ. <) nov. garač: "ble'kaico st'ric^ia ga'raic | B SSKJ, sp 1962 garancija ► ga'rämceja -a (in -cl-), nov. garan'cija -a ž (rod. mn. ga'räincl, nov. garan'cl) nš garancija a \obveza za brezplačno popravilo]: xla'dilnek T 'mäi ša (r = ja ša u) ga'raincf ja b \garancijski list\: 'kei ja pa garan'cija? 1 B ssKj, sp 1962 garanje ► ga'räme (Bo tudi -e) -e s (> nš garanje: na 'säima ga'raine 'jai pr te 'xiša, 'neč 'neimia 'caijta | B SSKJ, SP 1962 (Plet. #) garanten ► ga'rämtn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) garancijski: ga'raint'ne 'list I B SSKJ, SP 1962 garantirati ► garan'teirat -am (in -ran-) d.+nd. (> 1. garantirati, (za) jamčiti: 'cema garan'teiraja da 'kuoinc 'meisnca 2. čustv. zagotoviti, zagotavljati \da je ali da bo povedano uresničeno]: garan'teiram, da bo 'päirteja pra'pai-dla I B SSKJ, SP 1962 garaški ► ga'räiske -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -kega) garaški \izredno naporen, težek\: 'käika ga'räiska 'deiia ja b'la 'toi! I B SSKJ garati ► 'gäirat ga'raim tudi 'gäiram nd. ('gaire -te; 'gairo ga'räila -a tudi 'gairala -a> garati: 'maima 'taig^ia'rai, da se bo z'nucala ■ 'ceila da'poid'ne srna 'vargne ga'räile na 'nive • **> garati ko (črna) živina | B + garaža ► ga'räiza -a ž (> garaža: 'dei 'aiuto u ga'räiza ■ u'räite ud ga'räiza (garažna vrata) | B SSKJ, SP 1962 garažen ► ga'räizan -žna -a prid. (rod. ed. m. sP. -žnega) garažen: a sa ga'räizne u'raite utk'leinene? | B SSKJ, SP 1962 garbati ► 'gairbat -am nd. () 1. Bo goliti \strgati ščetine]: 'pairvega pra'sica 'gäirbama 2. čustv. močno tepsti: 'milečar ga ja 'gairbo pa 'ruoikex, pa se 'ni 'vait'o s'pus'tet ■ 'ai sta se 'gäirbala! • •=> garbati koga ko \ (črnega) bika ([ = (staro) coto) | g k 1 pažuliti B SSKJ, Plet. garda ► 'gairda -e ± () garda ]izbrana vojaška enota]: u "titove 'gäirde srn s'luzu I B SSKJ, SP 1962 gare ► 'gäira 'gdir ž mn. () 1. a gare \ročni voziček, navadno na dveh kolesih]: 'gäira ja 'pieilo pa 'ceis'te b slabš. vozilo, predvsem avtomobil: s tem 'gairam se 'nai_m 'vieič 'vaiz'u 2. gare 287 gavnerski gave, gornje jasli | H k la ■* ciza; k lb avto; k 2=* jasli B + garjav ► 'gä:rjo \ -va -a (r Bo tudi -jav-) prid. (rod. ed. m. sp. "joga) garjaV \kl ima garje\: 'gä:rjo 'pas ■ 'malčka ja 'gä:rjova | B + garje ► 'ga:rja -ri ž mn. <) garje: 'pas 'mä: 'gä:rja ■ 'gä:ri srn se na'leizu ■ 'gäirja se nar'dija u z'geibnex | B + garkelj ► 'gä:rkal -na m <> Vo star., redk. greda \ploskev zemlje]: 'na:ša ja b'la: g'lix u 'gä:rkalna | 0 =» greda B 0 (DLS gartelj) garn ► 'gä:ran -rna m () preja, sukanec: z 'gä:rna se pr'ticke 'deilaja | Q 0 gas ► 'gä:s -a m () nš a plin \zmes zraka in bencinskih hlapov\: 'de: 'gä:s (= 'gä:sa) (dodaj plin) • s'pus'te 'ga:s (odvzemi plin) b pedal, ki uravnava dotok goriva: p'rie:več sm pr'tisnla na 'gä:s, ja pa 'aiuto 'cairkn'u ■ 'nie: 'ta:k na 'gä:s 'tišat • šaij. biti pod gasom biti pijan: ■'töma ja 'be:u s'pe:t na'mickana pad 'gä:sa (S =0 pijan) I 0 SSKJ, Plet. gasilec ► ga'silc -a m <) gasilec: "na:-zers'ke ga'silce sa b'le te 'pa:rve na "č're:te | g fajerberker B SSKJ (SP 1962, Plet. gasivec) gasilen ► ga'silen -Ina -a prid. (rod. ed. m. sp. -lnega) gasilen \ki je za gašenje\: ga'silne apa'rait ■ ga'silne (gasilski) 'do:m | B + gasilski ► ga'sils'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. - s'kega) gasilski: ga'silska vese-'lica (: ub'leika = une'fo:rma) ■ ga'sils'ke 'aiuto (= 'ko:mbi) I E SSKJ (SP 1962, Plet. gasivski) gasiti ► ga'sit in 'gäiset ga'sim nd. ('ga:se (in 'ga:s') -s'te, 2. os. dv. 'ga.:sta; ga'siu in 'ga:s'u ga'sila -a, mn. ga'sile itd.) gasiti: a sa 'lieixka 'ke: ga'sile? ■ sm 'pairšu šw'()ixta, sip 'šo: pa 'ka: pa'ma:gat 'va:gan' ga'sit ■ na "bairdem p'rei 'čaise 'niša 'me:le za'duo:s't' 'vaide za 'gäiset (za gašenje) ■ 'aipna srna ga'sile (živo apno smo polivali z vodo) I B + gasmaska ► 'gä:s'mä:ska -e ž () plinska maska: ka sm 'be:u ša pr so'däitex, srna 'vieičkrd 'ga:s'ma:ska 'nuois'lf ■ 'ga:s'mä:ska be 'nuco, 'ta:k smar'di 'tale I B 0 gašenje ► ga'šie:ne (Bo tudi -e) -e s () nš gašenje: sm 'be:u 'ja:s 'tut' pr ga'šie:ne z'raiuna | B + gate ► 'gälte 'ga:t ž mn. () spodnje hlače: u 'saime^ 'gäitex ja u'koilf s'käiko ■ 'doige (: k'räit'ke) 'gälte ■ 'zein's'ke 'gälte | 0 gatke, spodnje hlače, (spodnje) hlačke B + gater ► 'gäitar -tra m () 1. ies. gater, jarmenik 2. mn. železna okenska mreža: na "vr'täicax sa 'pöibe 'ka: 'gä:tra pa'ža:gale, da sa 7 dek'le:tam 'pa:ršle ■ 'tam na 'un'ma 'va:kna pa 'ni 'gä:tro | B SSKJ, SP 1962 gaterpetelj ► 'gä:tar'pe:t'l -na m () otroška posteljica: 'pö:p u 'gä^r-'pe^'lna s'ti pa u'ko:le g'le:da | 0 gatrc, otroška pojstel, otroška pojstelja B 0 gatke ► 'gä:t'ke 'gält'k ž mn. () manjš. otroške spodnje hlače: 'gä:t'ke sa se me s'ta:rgale ■ d'va:jne 'gä:t'ke u'zie:m' sw()e'bö:j | | => gate B 0 gatrast ► 'ga:trast -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) mrežast \ki vsebuje vzorec, podoben mreži\: ta 'gä:trasta 'kikle ub'le:ča | 0 0 gatrc ► 'gä:tarc -a m () 1. stranica pri otroški posteljici: 'gä:trc pr 'pö:j-s'tele se 'da: 'van u'zie:t 2. otroška posteljica: 'gä:trc 'mä:, pa 'pö:js't'o ža 'tut' 'kuplena | H k 2 =* gaterpetelj B 0 gavge ► 'gamge 'ga:uk ž mn. () vislice: ka čas ■'xcxm g're:š, sa 'ga:uge 'tam ■ 'ga:uge be se zas'luzu, 'tä:ka 'de:la z 'nam | g vislice B SSKJ (Plet. galge) gavner ► 'ga:uner -nerja m živ. () siabš. neugnan, razposajen človek, predvsem otrok: "'vo:jko ja 'be:u 'ga:uner ■ zmep. 'o:, 'ti 'ga:uner 'jä:s'ne! | @ =* RAZBOJNIK B 0 gavnerica ► 'ga:unerca (in -ne-) -nerce ž () siabš. neugnana, razposajena ženska, predvsem deklica: 'na:ša "re'nä:ta ja b'la: ta p'rä:va 'ga:unerca I B 0 gavnerski ► 'ga:uners'ke \ -nerska -a gavnerski 288 gepelj (\ in -ne-) prid. (rod. ed. m. sp. -ner- s'kega) siabš. neugnan, razposajen: 'c'veita ja 'meila 'sä:me 'gaiuners'ke ut'ruoike ■ 'kak ja ta 'vaitrag_':aiu-nerska! ■ 'ti f"ruoic 'gaiuners'ke! I B 0 gavtroža ► 'gaiutroža -a ± (> vrtnica: duo pr g'rieide 'räis'teja r'mieine 'gaiutroža I B SSKJ gavžnek ► 'gaiužnek -a m (in -ne-) (im. mn. -neke) zastar. bičevnik \držaj pri biču\: 'gaiužnek ja 'maigu 'bet b'rin'o, 'gaijžla ja b'lai pa 'guoi z 'leidra — 'kita ja b'lai pa u t'ri c'vibe | | 0 (Plet. gajželnik; Videčnik 1988: 44 gajžnek) gaz ► 'gäis T 'gaize (in 'gäi-) ž <> gaz \pot v snegu\: pa 'gaize 'peide, 'niei pa ce'line | B + gaza ► 'gäiza -e t <> gaza: a 'maiš 'kei 'gäize? I B SSKJ, SP 1962 (Plet. *) gaZda ► 'gäizda -a m živ. () nov., redk. (hišni) gopodar: a 'mäite 'gäizda 'duoime? | H =*> bikt B + gazdarica ► 'gäizdarca -e ž () nov., redk. (hišna) gospodinja, (hišna) gospodarica: a ja 'gäizdarca b'lai 'kei u "leb'läine? | B + gaziti ► 'gäizet (in 'gäis't') 'gäizem nd. ('gäize (in 'gäis') 'gäis'te, 2. os. dv. 'gäista; 'gäiz'u -zla -a, mn. -z'le) g. sneg, g. po snegu gaziti po snegu \hoditi\: da 'paisa srna 'gäiz'le s'neik ■ ut'ruoice 'gäiz'ja pa s'nieiga • na s'meis s'nieiga 'gäis't' | B + gege ► 'geige \ 'geik (r in 'gei-) ž mn. <) a žabe {otroške hlačne nogavice]: 'geige ub'leica b hlačne nogavice: ne 'geige sn se 'kupla ■ pr 'geigex ja 'zäinka S'lai I H GEGICE, HOLAHOPKE, PEGICE, SKOKE, ŽABE B Plet. gegice ► 'geigece (in -gi-) -gec (in -gi-) ž mn. <> a žabe \otroške hlačne nogavice]: d'vaijne 'geigice 'maim za 'pöiba b redk. hlačne nogavice | | ■* gege [L] Plet. gehajte ► ge'xaijte -'xaijt (in ge-) ž mn. \) Kr čustv., zastar., posam. trebuh {trebušna votlina (z organi)\: u ge-'xaijtex me ba'li | H => trebuh [0 0 gelender ► ge'leinder -derja m <) opri- jemalo pri ograji: za ge'leinder se p'rim'te | 0 0 geijuf ► ge'luf -a m živ. <> goljuf: "g'ru-belič ja ge'luf ■ 'pus'te ge'lufa pr g'mäixa I H PETRiGER B 0 (+ goljuf) geljufati iPd. =0 goljufati ipd. genav ► ge'naiu ~ ~ (in ge-) prid. <> točen \ki se sklada z resničnim stanjem\: a ja 'vaiša 'ura ge'naiu? | H =!> TOČEN B 0 *■ genav ► ge'naiu (in ge-) prisi. <> natančno, točno: ge'naiu üb 'jainex ja 'pairšu ■ a 'tuoija 'ura ge'naiu 'xöide? ■ ge'naiu 'taik ja b'la, pa n'köin'kakar dr'gaic ■ ge'naiu prad 'mane ja ust'reilu ■ be'toma na 'möiras 'taik na ge'naiu zg'lixat ■ {A} a t'ri 'meitra 'käibla te 'nei pr'nieisem? {B} ge'naiu! | 0 ■=!> TOČNO B 0 general ► gene'räil -la in -le (in ge-; in gene-) m živ. () 1. general \čin\ 2. iron. kdor se dela imenitnega: 'deite gene-'räile za 'pet pa za 'jeist • šaij. iti (= goditi se) komu ko generalu imenitno se goditi komu: "mixe g'rei ka gene'räila (H ■=!> iti komu ko baronu) • šaij. ležati ipd. ko general imenitno ležati: u 'gäitr'peit'lna le'zi ka gene'räil (H ^> ležati ko baron) | § k 2 =* baron B + geniti ► 'gieinet (in -n't') 'geinem d. Cgieine (in 'giein') 'giem'te, 2. os. dv. 'gieinta; 'giein'u 'geinla -a, mn. 'gein'le itd.) z nikalnico narediti gib, premakniti: z 'nuoige 'nisamjiuoigla 'giein't' I g =0 migniti B Plet. (SSKJ, SP 1962 ganiti) p- geniti se ► 'gieinet (in -n't') se 'geinem se d. <=* GENITI) z nikalnico ganiti se a \spremeniti položaj']: ša 'giein't' se 'nisamjiöigu, 'töik le'di ja b'la 'natar b \0diti\1 da se me na 'geineš ut 'xiša! | H =» premekniti se B Plet. (SSKJ, SP 1962 ganiti se) geometer ► geo'meitar -tra (in ge-; in -'mei-) m živ. () geometer: geo'meitra srna da'bile, da ja 'mieija z'meiru | H žonir B + gepelj ► 'geipal -na m <) gepelj: ka sma m'läit'le, sma 'meile na 'geipl na'reita gepelj 289 giniti I 0 SSKJ, SP 1962 gepirati ► ge'pe:rat -am a.+nd. <> star., redk. g. komu 1. pripadati komu \biti določen]: be ma 'kö:j ge'peiraia, da be ša 'duoime 'ke: 'jarbo 2. spodobiti se za koga: 'tis't'ma, ka ja 'duoime, ša 'bal ge'pe:ra, da be 'šo: x 'ma:ša ■ u'sä:k 'maira 'de:lat.J()ista, 'kair ma ge'pe:ra I g k 2 =0 šikati se 0 0 gerenga ► 'ge:ranga -e (in 'ge:-) ž <> nš, ies. zajeva [poševno prižagana plo-skev\: 'toile 'mairma u 'geiraqga u'^a:-gat ■ u 'geirarjga 'cinkat (skrito rogljičiti, spakovati) 10 0 gerengtruga ► 'ge:rankt'ruga -e (in 'ge:-) ž <> ies. jeralnik | H šnajtladelj 0 0 germ ► 'gie:ram -rma m <) kvas a nš \snov za vzhajanje testa\: 'kö:k ja pa 'gie:rma na na 'kila 'mo:ke t're:be 'da:t? ■ 'gie:rm se ja pa'susu • sj:ux-ma 'gie:rma pa na z'nä:m 'tie:sta u 're:da na'rie:s't' b \zavitek, vrečka kvasa\: d'vä: 'gie:rma 'mä:m, te 'ja:nga 'lie:Y 'dä:m I g kvas 0 0 gerofelj ► 'ge:rafal -fle m živ. <> star., redk. skrbnik (pri zapuščini): za 'ge:rafle be jamj:a:gu 'bet | 0 =0 varuh 0 0 (Plet. gerob) gerofer ► 'ge:rafer -ferja m živ. <) star. skrbnik (pri zapuščini): ča bo käke 'jarpšne, bo 'xitr za 'ge:raferja z'ra:una | H =* varuh 0 0 (Kotnikov zbornik 1956: 71 gerofer) geštapovec ► geš'ta:poc -a (in ge-) m živ. (> pripadnik gestapa: d'va: geš'ta:poca sta 'pa:ršla I B 0 (SSKJ, SP 1962 geštapovec) geštelj ► geš'te:l -e (in ge-) m (> redk. ogrodje (motornega) kolesa: geš'te:l me ja 'po:kn'u ■ u'sa sa pak'ra:d'le, g'liy geš'te:l ja 'va:sto, ka ja 'be:u prk'le:nen 10=* grušt 0 0 getribe ► get'ribe -'rip (in ge ") ž mn. \) 1. teh. zobniško predlešje: 'nuo:ga ma ja u get'ribe pa'te:gnla 2. menjalnik: u get'ribex 'ni b'la 'neč 'vale ■ 'kak pa pras'ta:uleš — baž get'ribe sa'su-• čustv. dobiti koga v getribe ozmerjati koga: u keg'lisa sa ga da'bile u get'ribe • Čustv. imeti koga v getribah zmerjati koga: 'ker:ga 'ma: pa 'tie:ta "duo:ns u get'ribex? • čustv. pasti komu v getribe biti ozmerjan od koga: ja 'šo: miema 'xiša, ja pa ■'mirne u get'ribe 'pä:du 10 0 gevint ► ge'vint -a (in ge -) m (im. mn. -'vin'te) nav. mn. navoj \grebeni spiralne oblike\: ge'vinte sa se z'nucale ge'vin'te baš 'ne:su (izrabil boš navoje) • u're:ža 'nuo:ve ge'vin'te ■ redk. za d'va: ge'vinta ša pr'vi (naredi še dva obrata (pri vijaku, pripravi)) I 0 0 gibati ► 'gibat 'giblem in 'gibam nd. ("gible (in -bal) -balte in 'gibe -te; 'gibo -bala -a) redk. gibati \delati gibe\: z 'ruo:ke na s'me:š 'neš 'gibat | <=$ MIGATI 0 + ► gibati se ► 'gibat se 'giblem se in -am se nd. <=o gibati) redk. gibati se \biti, zadrževati se kje\: 'vie:č se 'ma:raš 'vane 'gibat 18 =» biti2, hoditi 0 SSKJ, Plet. gibčen ► 'gipčan -čna -a prid. (rod. ed. m. sP. -čnega) gibčen \ki se z lahkoto giblje, premika\: 're'naita ja b'la: 'gipčna 'va:trak ■ pag'leide, 'kak ja 'pö:b 'gipčan! - ja 'gipčan ka 'ba:rglc • =* biti gibčen ko baletka | 0 + gift ► 'gift -a m () nš, star. strup \snov\: 'gifta za pad'gäme 'ma:rm 'duo:bet • 'gifta me 'de:te, da bo g'ma:x | @ =0 strup 0 0 (DLS) giftati ► 'giftat -am nd. ('gifte itd.) star. zastrupljati: za'kä: se pa s cega're:-tam 'giftaš? I H =* strupiti 0 0 giften ► 'giftn -na -a prid. (rod. ed. m. sp. 'gift'nega) star. strupen: "var'ta:čke ■f'ranče 'no:ča š„()k'rine 'mie:sa 'ja:st — p'ra:ve, da ja 'giftna | g =* strupen1 0 0° gimnazija ► gem'na:zeja -a (in gi-; in -zi-) ž (rod. mn. -zi> gimnazija: 'naiša na gem'nä:zija 'xöide ■ u 'pa:rvema 'le:tnika g§m'nä:zija (= star., redk. U 'pa:rve gem'nä:zija) sm 'be:u 'tie:č I 0-giniti ► 'ginet (in 'gin't') -nem nd. ('gine (in 'gin') 'gin'te, 2. os. dv. 'ginta; 'gin'u 'ginla -a, mn. 'gin'le) redk. 3 za živali poginjati: ž'va:t 'ka: 'gine ud ura'ci-ne b redk., za ljudi umirati, giniti: giniti 290 glanc 'lede 'gineja pa d'ruge 'puo: p'rideja | 3 k a ■=*> crkavati; k b ■=!> umirati 0 + gips ► 'gips -a m (im. mn. 'gipse) 1. NŠ mavec \pvah\: na 'kila 'gipsa 'kupe ■ z'meise 'gips ■ z 'gipsa zaf" like ■ 'gips 'mä:m u 'žaba 2. mavčna obveza: 'gips ja 'duoib'u - g'da:j sa te pa 'puo: 'gibz 'duo: u'ze:le? ■ 'ruo:ka 'ma: da 'rame u 'gipsa • 'ce:u ja u 'gipsa 'manda 10 + gipsati ► 'gipsat -am nd. ('gipse itd.) obdelovati, popravljati, prekrivati z mavcem: 'lukne (: 'zet) 'gipsam | 0 + gir ► 'ge:r -a m <) osti \vilice za lovljenje rib\: 'ribe srna 'ča:se la'vile \ z 'ge:ra (\ = na 'ge:r) | 0 0 glad ► g'la:t -da in g'la:da m <) nš, redk. glad, lakota 1. \občutek potrebe po jedil: 'tä:gw()'la:t up'cutem, da se me 'ka: 'vamatna 'de:la 2. [pomanjkanje hrane\: ta k'rulova 'tie:ta sa naz g'la:da 're:šle ■ ud g'la:da ša 'ža 'na:^ma pa'ma:rle ■ u 'la:gerja srna g'la:tw:r'pe:le ■ 'de: nam 'ni t're:be g'runtat na g'lä:t I H =* lakota 0 + jTominšek 1903» 12: rod. ed. »sadt, strah-b [. . .] glad-b (nom. pa strah, sad . . ., nasprotno kakor: bžk : bika).«] gladek ► g'lä:dak (tudi -dek (in -dek)) -tka -3 prid. (rod. ed. m. sp. "t'kega) gladek 1. a \ki ima površino brez izboklin, vdolbin\: g'la:tka 'die:ska ■ 'ti 'ma:š^:a g'lä:tka 'ko:ža b {preprosto oblikovani: g'la:t'ke 'la:se (ki niso kodrasti, skodrani) ieS. g'la:dek 'le:s (brez grč) C gladek \spolzek\: st're:xa ja b'la: g'leutka, ma ja pa spat'po:zn- fe I H k la GLIHOVEN 0 + ► gladek ► g'la:dak -tka -a povdk. (=0 GLADEK prid.) slabš. normalen {duševno uravnovešeni: a se 'ti 'čizd g'Za:t-ka? ■ 'kä: pa 'vača ud ut'ruo:ka?! 'se: 'ni g'lä:dak! | H =* normalen povdk. 0 0 ► gladko ► g'la:tka prisi. () 1. < gladek: g'lä:tka pa'če:sane 'la:se 2. a izraža podkrepitev trditve ali zanikanja: be 'ma:gu g'leutka na'za:jj()at, ča be 'nuo:ža pa'zä:b'u ■ g'lä:tka zama'dila 'be, ča 'na:wbe 'a:uto'bus 'jam'o za'mu- de b popolnoma, čisto 'to: se ja pa g'lä:tka z'misnla ■ g'la:tka sm pa'za:bla, 'kä: ja t're:ba na'rie:s't' | 0 k 2 NARAVNOST 0 + ►- gladko ► g'la:tka -t'kega s () nš gladka površina: na g'la:t'kema me ja spa'da:rknla 10 0 gladilka |zidarska gladilkal ■=<> hobelj gladilnik ^> abcigštajn gladiti ► g'la:det -em nd. (g'la:de (in g'Ia:t') -t:e, 2. os. dv. -t:a; g'la:d'u -dla -a, mn. -d'le itd.) 1. g. kaj gladiti kaj Idelati gladko, ravno\: pale'tura na 'le:s u'lijas, 'puo: pa 'tö:k 'ca:jta g'la:dež, da se 'fa:jn s've:te 2. a g. kaj gladiti kaj Ipremikati roko po čemi: 'ruse se ja g'lä:d'u pa 'suko b redk. g. po čem gladiti po čem \božatil: pa 'la:sex ja ja g'lä:dla | H k 2b ^> božati 0 + gladovati ► gla'do:vat -'dujam nd. (gla'duj -te; gla'do:vo -d'vä:la -a) star., redk. stradati Iživeti v pomanjkanju hrane\: 'kak srna pa 'va:js'ke glad'vä:- 1§! I B "=* LAKATI 0 + gladoven ► gla'do :n -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -I]ga in -nega, daj. ed. m. sp. -n'ma in -nema) star., redk. lačen 1. \ki čuti potrebo po jedil: a se z'Ia gla'do:n? ■ 'ti ž'va:d gla'do:na 'ti! 2. \ki živi v pomanjkanju hrane\: 'vie:č srna b'le gla'do:ne ka 'site 10=* lačen 0 + glajštati ► g'le:jštat -am d. () star., redk. g. kaj imeti kaj \tzraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina\: a g'le:j-štaš 'ke: k'ruxa? ■ 'ša: d've:sto 'diner-jo na g'le:jštam ■ na g'le:jštaš 'miša na 'dilex, ča ja ta p'ra:va 'ma:čka pr 'xiša • =0 tudi dinerja ne glajštati | |=] ■=*> imeti 0 0 (+ gleštati) glajz ► g'le:js -za m () 1. vlaka Ižleba-sta vdolbina v tleh. za spravljanje lesa do gozdne ceste\. u 'go:ša sa u'la:čle pa g'le:jza 2. tir \nosilec, po katerem kaj drsil: pr seka'lä:rja ja 'fa:jn, ča sa g'le:jze na're:te 3. tir \tirnice\: 'diner na g'le:jz 'da:š pa pa'ča:kaž, da 'cuk p'ride I H k 3 =0 tir 0 0 glanc ipd. =* glonc ipd. glas 291 glava glas ► g'läis -a m <> glas 1. nš \zvok, ki ga a dela človek\: 'dieib'o (: gla'buoik : 'nizek : 'tieinek : ve'suoik : zah'ri-pan) g'läis ■ čustv. ja 'jam'o 'täigw()'läis ka s t'ruge (nizek) • 'käike g'läise s'pusa! ■ 'čisc_()m üb g'läis 'pairšu, k sm 'puoijo p'rieivec ■ na 'vaz g'läis (zelo glasno) jam ja prpa'vieidvo, 'kä: ja b'la b daje žival\: 'kä:g 'žailastn g'läis 'mäi 'pas, ka 'frainčeka 'ni 2. \zvok izvajalca pri petju\: "'jäines 'mä: 'faijn (= 'le:b) g'läis 3. \zvok, ki ga daje kak predmet]', 'käig^i'läis 'mäi z'voin 4. \odločitev pri glasovanju]: ka 'einkrdjiaiž g'läis, ja 'kuoinc, se na 'moiraš 'vieič pra'mis'lt ■ za s'teir g'läise (raz'like) ja z'mäigo • star. dati glase intonirati: 'dei g'läise • čustv. ni glasa od koga nič se ne ve o kom, ker se ne javi: ud 'naižga "'tčina ža t'ri 'leite 'ni na'bieinga g'läisa | =* NA GLAS H k 1—3 =*> ŠTIMA B + [Tominšek 1903: 16: tož. mn. »glase"«] glasba ► g'läizba -e ž () nš, nov. 1. glasba ]umetnost]: za ma'dieirna g'läizba 'mane 'ni 2. glasba izvajanje]: g'läizba 'jais 'räida pas'lusam 3. žarg. šol. glasbeni pouk: 'jutar 'mäima 'zäid'ne 'ura g'läizba I ■={> alije, arije H k 1-2 =0 muzika; k 3 glasbeni B + glasben ► g'läiz'ben -a -a (in -be-) prid. (rod. ed. m. sp. "berjga (in "be-) in -benega, daj. ed. m. sp. -ben'ma in -benema) nov. glasben: g'läiz'bene pa'uk (3 glasba, glasbeni) ■ g'läiz'bena 'šoila (0 glasbena) 10 + ►■ glasbeni ► g'läiz'bene \ -berjga (r in -be-) in -benega m (daj. ed. m. sp. -ben'ma in -benema) NŠ, žarg. šol. glasbeni pouk: pr g'läiz'ben'ma srn pa 'rait I § =* glasba |L] 0 ► glasbena ► g'läizbena -z'bene ž <) nš, nov. glasbena šola: ■mar'jäma ja u g'läizbena 'xöidla, 'jais pa 'nism s'mei-la I [L] 0 glasbilo <=$ instrument glasen ► g'la ISan "Sna -a prid. \rod. ed. m. sp. -s'nega; primemik 'bal g'laisan -sna -a in T glas'nei ~ --) glasen 1. a ]zelo dobro slišen]: g'laisan z'goivar se ja 'ču tn'duoil b ]slišen sploh]: 'käika g'laisna u'pit'ja ja b'la 2. a \ki zelo slišno govori]: na 'boide 'na 'taiwgw()'laisan, ka 'pöip s'pi ■ ut'ruoi-ce sa pa 'duoins 'reiz g'lais'ne — 'dieiž 'boi b ]ki ima močen glas\: 'kak ja 'raidijo g'laisan! 'dei ga na 'tixa. | »- glasno ► g'laisna prisi. (primemik 'bal g'laisna in glas'nei) glasno: za'kä: 'taig^i'laisna gva'ris? ■ glas'nei pa'vei, da te ma 'cule | B SSKJ, SP I962 glasovati ► gla'soivat -'sujam d.+nd. (gla'suj -te; gla'soivo -s'väila -a) 1. glasovati: 'jais^im na refe'reinduma gla'soivo 'zai 2. voliti [izražati odločitev o kandidatu]: a se ža glas'väi-la? ■ "xains ja za "kučana gla'sovo, ja pa 'lis'tek 'natar 'vairgu, ja pa 'zaičo 'jäimrat — »'jazaz, 'dei srp pa ■'kučana upk'roizu.« I S k 1 voliti; k 2 ■=*> voliti B + glava ► g'laiva -ve ž (rod. mn. g'laiu) 1. glava \del človeškega ali živalskega telesa]: g'laiva me ba'li ■ 'deikna sm 'daiu čaz g'laiva ■ u g'laiva ja 'beiu 'räinen ■ s'vinska g'laiva ja u'beiro ■ g'laiva (lase, del glave, ki ga pokrivajo lasje) se g'reim u'met » na g'laiva (z glavo naprej) ja 'päidu ■ za na g'laiva (za višino glave) ja 'veiča ud 'mane ■ g'laiva ma 'xöide ka za-k'läin'ma 'zaijca (z glavo dela neurejene gibe) • za izražanje žalosti, zadrege 'jamem sa se 'kai g'laive pa'veis'le (nekateri so kar povesili glave) 2. glava ]pri človeku kot središče njegovega razumskega življenja]: 'käi ma 'kei 'xöide pa g'laive? ■ 'jais na 'mčiram u'sega u g'laive 'nuoiset ■ 'käi te ja 'ke: u'däirla u g'laiva? ■ 'naiš 'ni g'lix utp'reite g'laive ■ u g'laiva 'nism 'vieič 'taik^()a sm b'lai — na za'pomem sf 'vieič ■ Poud. 'tat' ja 'pai g'laiva (pameten)! 3. glava a ]del česa po obliki]: z'rieiblem g'laive pa'siple b ]del rastline]: 'ziuna g'laiva ■ sa'läita g're: u g'laive (med rastjo se oblikuje v glave) • redk. na g'laiva ca'bule (ena čebula) • =0 a ti bo glava____________________________________292_________________________________glavnikec krona padla z glave, če . . .? • =* biti v glavo tak ko en srakoper • preg., kadar kdo kaj pozabi Če nimaš v glavi, imaš pa v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti: ča 'neimaš u g'laive, 'ma:š pa u 'pieitex • držati (= nositi) kaj v glavi zapomniti si kaj: pa'zaibla 'sam — 'jais na 'möiram u'sega u g'laive 'dairžat • eustv. glavo dam vkraj, če . . . izraža podkrepitev trditve: g'laiva 'däim uk'raij, ča 'ni 'reis (H =!> bučo dam vkraj, če . . .) • =* glavo imam ko čeber (= kiblo) • =i> imeti slamo v glavi • čustv. iti iz glave komu pozabiti: z g'laive me ja š'la, 'käi sm te ša 'meila za pa'veidat (g =o pozabiti) • iron. kapljati komu na glavo ne biti normalen: a 'tieibe na g'laiva kap'lai a 'käi, da 'täika gva-'riš? • čustv. ne gre komu v glavo ne razume, ne zapomni si: ka srna se pa u 'šoile 'tale 'xöid'le 'učat, sm pa 'mis'lu — 'mane bada 'taik ustra'lile, 'jais^ie na 'möiram na'ucat. 'ni me š'1b u g'laiva , u 'šoile. (0 ne gre komu v bučo) • čustv. ne vem, kje se me glava drži imam zelo veliko skrbi: na 'veim, 'kei se me g'laiva dr'zi, 'töik ja 'deila ■ 'töik ja 'deila, da na 'veim, 'kei se me g'laiva dr'zi (H glavo imam ko ČEBER (= KIBLO)) • čustv-, z nikalnim stavkom pa če se na glavo postaviš poudarja zanikano trditev: 'naiwm na'reid'u, pa ča se na g'laiva pas'taives (H pa če se na bučo postaviš) • čustv. pO glavi hoditi komu kdo/kaj misliti na koga/kaj', premišljati o kom/čem: 'kai nap'rei me 'xöide pa g'laive, 'kak srna z 'maime nar'dile ■ tis't' 'pöip me pa g'laive 'xöide 'kai nap'rei • čustv. ubijati si glavo T s čim (\ = zarad česa) delati si skrbi s čim, veliko razmišljati o čem: zarad g'nairja se pa ne-'kair 'niei g'laive u'bijat — bo 'ža 'neikak • star. vedeti (= znati : računati ipd.) iz glave vedeti na pamet: a 'ti u'sa 'toi z glave 'veiš? ■ 'teiga pa na z'naim z g'laive zra'cunat • čustv. izbiti si kaj/koga iz glave pozabiti kaj/koga, ne misliti na kaj/koga: 'moirja se pa 'leic 'kai z g'laive z'bi I H k 1-2 BUČA, BUTICA, BUTIČKA, PISKER E + [Tominšek 1903: 18: daj. ed. »glävb«; 18: tož. ed. »glaVB«; 19: daj. mn. »glavam in glavam«; im./tož. dv. »(dve) [. . .] glävb«] glavčka ► g'laiucka -e t <> ljubk., manjš. < glava: 'käika 'čeidna g'laiucka 'mäi! ■ 'töik 'caijta ja t'reiba 'teimance 'pus'ted,w()a se g'laiucka s'tis'ne (da se mečava zaraste) • otr. 'čuve na g'laiucka | H glavica [L] 0 glaven ► g'laiun (in -n) ~na, ~9 prid. \rod. ed. m. sp. -nega) glaven \po pomembnosti na prvem mestu in največji\: g'laiuna nag'räida ■ te g'laiune 'luoi-ger ja 'beiu pa 'nat u "däixoma | [L] + ►• glavni ► g'laiun (in -n) -nega m živ. <> kdor ima večjo, največjo odgovornost: g'doi ja te g'laiun? ■ 'un' ja za tega g'laiunega ■ pr tema g'laiunema sm 'beiu | B SSKJ *■ glavna ► g'laiuna -e ± (rod. mn. -nex) ženska, ki ima večjo, največjo odgovornost: ta g'laiuna ja na ud'ieilka | 00 ► glavno ► g'laiuna -nega s <> najpomembnejša stvar: 'toi ja ta g'laiuna, da se 'ceiu 'vaisto | E SSKJ, SP 1962 glavica ► g'lamca -e ž <> redk. glavica 1. manjš., ljubk. < glava: 'dei g'laiuca 'tale 'sieim 2. \del rastline\: g'laiuca 'čiei-sna 'nucam | g k 1 =* glavčka; k 2 c* glava E + glavnat ► g'laiunat -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -d'ga in -tega, daj. ed. m. sp. -t'ma in -tema) glavnat: glaiunata sa'läita | H GLAVNATEN E + glavnaten ► g'laiunatn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) redk. glavnat: glaiu-natna sa'läita | § =* glavnat E 0 glavnik ► glo'nik -a m (im. mn. -'nike) glavnik \za česanje las\: 'goizd (: 'reidag_()lo'nik ■ glo'nig z alu'mineja {aluminijast glavnik) • za'leizan (aluminijast) glo'nik • s'pilet na glo'nik (piskati na papir, položen na glavnik) | =0 kampeljc g glavnikec E + glavnikec ► glo'nikac -kca m živ. (im. mn. -'nikce) manjš., otr. glavnik: u'zieime glavnikec 293 gležnar glo'nikca | H =i> glavnik [L] 0 glazura ► gia'zura -a * <> nš 1. glazura \steklasta snov na keramičnih izdelkih]'. gia'zura na sk'le:de se ja ud'lusla 2. finejša cementna prevleka: g'da:j ma pa na stap'nišča gia'zura nar'dile? 3. glazura \za oblivanje peciva]: gia'zura na 'tö:rte |gkl=> lošč 0 SSKJ, SP 1962 glaž ► g'la:š g'iäiza m <) kozarec 1. a \steklena posoda za pitje]: 'po:n g'la:š 'ta:užant'ro:š ja pa'pila ■ g'Iaiza sa 'meitale u s'teina b \vsebina te posode]: s'pi te g'la:š, 'puo: te ma ša pa 'jairjga na'lile ■ nex 'pair g'Iäizu srn pa'peiu 2. \steklena posoda za shranjevanje živil]: g'la:š ud 'murk ■ g'la:ž za s'tairt 3. steklena posoda pri petrolejki: š'pe:gu pr petro'le:jke se ja zd'ro:b'u, g'la:š ja pa 'ce:u us'ta:u • šaij. biti si po glažu v žlahti (s kom) pijančevati (skupaj s kom): B'jo:ža pa Vvoine sta se pa g'iäiza u ž'la:xte | @ glažek [L] SSKJ, Plet. glažek ► g'la:žak -a (tudi g'lä:-) m <> manjs. kozarček ]< glaž 1-2|: g'läizag za š'n'o:ps ■ ne g'la:žak š'n'o:psa sip zau'zau, 'neč 'vie:č ■ ne g'la:žak s'tairde te m 'da:u ■ 'kume t'ri g'la:-žake 'vin'cka ja pa'pupo | 0 SSKJ, Plet. glaževina ► g'la:žona -e ž <) nš steklene črepinje: ne 'kuo:n3^g'la:žone se me ja pat 'kčiža za'rau • a misliš, da si iz glaževine (naret)? stopi tako, da mi ne boš zastiral pogleda: 'jane 'na sprat_()ele'vizeja! a 'mis'lez, da se z g'la:žone (na'reit)? 10 + glaževinat ► g'la:žonat -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -d'ga in -tega, daj. ed. m. sp. "t'lTia in -tema) ki se nanaša na steklene črepinje ]< glaževina]: g'la:žonate 'kuoince učj()a:jbe | 0 steklen 0 Plet. gledati ► g'le:dat -am nd. <) 1. a gledati ]upirati pogled]: pa 'ceile d'neive čaz 'vaikna g'leida ■ u t"le: g'leida b gledati ]imeti odprte oči]: g'le:dala 'be — za'ka: s' pa 'meižala? ■ a 'zajčke ža g'le:daja? C gledati \z gleda- njem dojemati vsebino česa]: erop'la:n srna š'le g'leidat, ka ja 'duo: 'pä:du ■ 'a:te g'leidaja tele'vizeja ■ g'leidale sa 'nais - 'ja:s^()m pa g'le:do 'van, čaš^()p'ra:ne, 'ka: ja 'de:lo 2. s prislovom gledati \s pogledom izražati kaj]: 'kagj()a:rda g'le:daš! 3. g. proti čemu gledati proti čemu ]biti obrnjen, usmerjen kam]: 'va:kna ja g'le:dala prox Bz've:ram ■ 'xiša g'le:da prox 'vie:se 4. gledati \izstopati iz svoje okolice]: 'pa:rs'te sa ma š 'če:ule g'le:dale 5. nov. g. na kaj gledati na kaj \imeti določen odnos do česa]: 'kak 'ti g'le:daš na u'sa 'to:? ■ za'ka: na u'sa 'ta:g z'viska g'le:daš? 6. g. na koga/kaj gledati na koga/kaj [prisojati pomembnost]: 'ne:č na g'le:da na g'na:r, 'ka: zap'ra:ule ■ na 'pö:ba be pa 'zixar na'ma:la 'bal g'le:do 7. gledati \delati, da se zgodi zaželeno]: 'le: g'le:de, da na us'ta:než braz u'sega ■ 'sa:ma na 'to: g'le:da, kag be ša 'vie:č nag'ra:b'u 8. čustv. prenašati, trpeti: te krbe-'rija 'na: 'mö:ram 'vie:3 g'le:dat • ■=i> gledati ko tele v nova vrata • ■=!> gledati ko hudič iz krugle • =* gledati ko zaboden bik • <=o gleda koga MANDi • =s> gledati na vsak diner • ■=> gledati se ko pes pa mačka • =fr gledati spod čela • =0 gledati s ta belim (■=!> belo s) • čustv., star. gor si gledaj (: gledajte : gledajta) pazi se \izraža grožnjo, svarilo]: 'guo: se g'le:de, ča se 'la:žaš! ■ ča 'ša:jba u'bi-jaš, se 'ti g'le:de 'guo:r! • =0 iti gledat na uro • =0 kureč te gleda • šiljavo gledati škiliti: "'dušica ja na'mä:la 'šilova g'le:dala | @ zejati 0 + glede ■=*> zarad; |glede na| =0 proh glej ipd. =£ LEJ ipd. glen ► g'le:n -a (in g'le:-; Bo g'lie:-) m () nš glen: 'kö:k ja b'la na t'ra:uneka pa 'pö:ved'ne g'le:na! ■ g'le:n ja pr'nie:sla (= na'nö:sla) | H dlen 0 + glesen ► g'le:san -s'ne ± (> star., redk. diesen: ta s'po:d'ne g'le:san ■ g'le:s'ne me ba'lija | | =« dlesen 0 0 gleŽnar ► g'le:Žnar -ja m <) nav. mn., nov. gležnar 294 glihati gležnja?: pa'ceme g'le:žnarja sm 'na:šla | H gležnjar Q 0 gležnjar ► g'le:žner -nerja m <) nav. mn., nov., redk. gležnjar: 'ja:s na 'mö:rn g'le:žnerju 'nuo:s't' I 0 => gležnar B SSKJ 5: 1040 glid ► g'let (tudi g'lit) g'llda m (im. mn. g'lide) člen {verige, verižice]: g'let ja pra'še:nla s k'le:šam ■ g'lida ud ve'risce na 'na:jdem | |L] 0 glih ► g'lix ~ — prid. 0 enak 1. ]ki se po lastnostih ne razlikuje a med seboj]: 'to: sta g'lix 'piskra ■ pag'le:-de, 'kak 'rä:s'te! s'kuo: g'lix sta 'ža! b pri dveh ali več osebah, stvareh\: a sta ta d'vä: 'zo:kna g'lix 'fä:rbe? ■ te d've: 'die:s'ke sta g'lix ■ na'bie:dn ud 'nex 'ni 'ke: p'rida — u'se sa g'lix I 0 GLIHEN, GLIHOVEN £j] Plet. ►• glih ► g'lix — ~ povdk. () 1. enak \ki v primerjavi drugega z drugim nobeden nima prednosti, večjih pravic\: u'se sa g'lix — na'bie:nga 'ni 'ke: p'ride 2. enak \ki ima lastnosti, značilnosti nespremenjene]: "a:na ja z'me:ram g'lix 3. enoličen: ta 'muzeka 0 9 o ja pa z'me:ram g'lix, da čla've:ka 'ka: 'do:k 'ca:jd g'ra:ta I H k 3 enoličen B'0 ►• glih ► g'lix prisi. <> 1. enako ]< glih\: u'be: srna g'lix 'tie:ške ■ z'me:ram 'xö:de g'lix ub'le:čana 2. ravno a {izraža odsotnost kakršne koli ome-jitve\: g'lix u 'sem'svetex ja b'la ■ g'liy 'de:le sm 'pa:ršu da'mo: ■ glix 'ta:ke 'čemle 'ma: ka 'ti ■ ča 'ka: prad u'ra-.tam sta'ji 'ce:la 'mä:sa, ja g'lix 'ta:k,^:a da be neč na 'šo: u 'ce:rku ■ 'puo: sm pa 'be:u g'lix 'ta:kw()a na zgab'liema 'o:ca ■ sn pa g'lix 'ta:k 'šo: ž 'ne:me ka 'neč (hitro, brez pomišljanja sem odšel z njimi) • 'ra:-dijo ja 'be:u g'lix 'tö:g„()'la:sn, da 'nisam^,':ö:gu zas'pa:t ■ g'lix p'ro:, da se 'pa:ršla, baš pr 'južne pa'ma:gala ■ g'lix 'tö:g (malo je manjkalo), da me s 'pö:js'tele 'ni 'va:rgla b z oslabljenim pomenom {poudarja pomen besede, na katero se veže\: g'liy za 'nie:leš te 'na:wm 'kup'u s!ado'le:da ■ 'ta:k se ka'pujas, ka da 'ma:m na 've:m 'kö:g^()'nä:rja ■ iron. {A} x 'nema g're:m. {B} pa g'lix 'ča:ko te 'bo: (ne bo te čakal)] C v zvezi s še {izraža omejitev za uresničitev dejanja]: g'lix ša 'po: 'ura 'ca:jta 'mä:ma 3. v nikainih stavkih ravno {izraža neza-dostno stopnjo]: 'ni g'lix 'pa:metn • 'župa pa 'ni na 've:m 'kak u'ro:ča 4. ravno(kar), pravkar {izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti]: g'lix "na:šla srn tis'te 'ca:jtrjge, 'de: te jax pa 'lie:xka 'dä:m ■ g'lix u'gä:s'n't' srn 'va:t'o 'ra:dijo, ja pa st're:la uda'rila 5. ravno(kar), pravkar {izraža sočasnost dogajanja v a sedanjosti, gledano s stališča govorečega]: g'lix 'južnama ■ ka sn ža g'lix 'ta, bm pa pa'ča:ko b preteklosti, gledano s stališča govorečega]: g'lix sp'ra:ulo sm 'se:, pa p'ride 6. natančno, natanko: g'liy d'vä: 'dinerja ša 'ma:m ■ na 'mö:ram 'rie:čt g'lix, 'kö:kega 'le:ta ja b'la 7. edino {izraža omejenost na navedeno]: g'lix 'tie:ple me 'niša, d'ruga sa pa u'sa 'de:lale z 'men' ■ u'se sa 'pa:ršle, g'lix ''jämeza 'ni b'la, ka ja 'be:u u '"ruseja 'tie:č • glih en(e) toliko približno toliko: 'vale p'ride 'kuo:štad g'lix ne (= n) 'tö:k^:a 'jasex • glih kako kako (zelo): ja 'pisala, g'lix 'kak 'fa:jn ja b'la ■ I 0 k 1 GLiHNo, GLiHOVNo; k 4, 5a glihkar; k 6 točno; k 7 =* samo B Plet. gliha ► g'lixa g'lixe t <> • Preg. gliha vkup štriha ljudje podobnih, navadno slabih lastnosti se radi družijo, dobro razumejo: "mirna pa "'vida se 'fa:jn zas'to:pta — g'lixa u'kap st'rixa • star. pri eni glihi približno: pr ne g'lixe 've:ma, 'kö:k ja d'ruge 'me:snce za p'la:čat (H •=> približno) | [0 Plet. glihati ► g'lixat -am nd. (g'lixe itd.) 1. ravnati a ]delati ravno]: 'a:te 'vane 'pa:rzd g'lixa b {delati, da pride kaj v naraven, pravilen položaj]: 'ruo:ka sa ma g'lixale pa g'lixale, nau'sa-'zä:d'ne se ma ja pa na'ro:be za'rä:-stla 2. pogajati se za ceno: za 'xiša glihati 295 globiti sta g'lixala, pa na'bie:dn_'ni 'vait'o 'janet | g k 1 ■* ravnati B SSKJ, Plet. glihen ► g'lixan -xna -a prid. (rod. ed. m. sp. g'lixnega) redk. enak \ki se po lastnostih ne razlikuje a med seboj]: 'čizd g'lixne 'käimne 'mä:m b pri dveh ali več osebah, stvareh]: pr pe'jäica 'maita g'lixna ve'sieile C od določenega, primerjanega]: g'lixne 'čeiule kakar 'ti se ja 'kupla • =o biti glihna figa | § k a—b =*> glih prid. B 0 ► glihno ► g'lixna prisi. <) redk. enako ]< glihen a|: g'lixna 'veilka s'ta: | @ => GLIH prisl. Q 0 glihkar ► g'lix'kair prisl. <) ravno(kar), pravkar 1. [izraža, da se je dejanje zgodilo v najbližji, neposredni preteklosti]: g'lix'kair srn us'taiu b \izraža sočasnost dogajanja v sedanjosti, gledano s stališča govorečega]: g'lix'kair ma 'pišam | Q GLiH prisi. B 0 glihoven ► gle'xoin -a -a (in gli-) prid. (rod. ed. m. sp. -nga in -nega, daj. ed. m. sp. -n'ma in -nema) star. 1. enak \ki se po lastnostih ne razlikuje a med seboj\: 'toi sta s'kuoi gli'xoine 'fäirbe b pri dveh ali več osebah, stvareh\: gle'xoin kram'peir ja 'beiu C od določenega, primerjanega]: ta s'lika ja gle'xoina 'unele 2. a enakomeren \ki je prostorsko enako razporejen]: 'tafle 'koi ja pa 'taig„()le'xoin, da na 'veiš, 'kei ja U3'guoire pa 'kei uc'puoi-de b brez izboklin in vboklin, raven: t"le: sa gle'xoine | @ k la-b =* glih prid.; k 2b =o raven B 0 ► glihovno ► gle'xoina (in gli-) prisi. <> star. enako \< glihoven]: u'sa ja gle'xoina pa'fäirbana ■ 'toile ša 'mairma gle'xoina na'rieis't' | § =* glih prisi. B 0 glina =!> ilovka glinast ► g'linast -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) glinast, glinen ]iz gline]: g'linasta sk'leida ■ 'lei te pe'tieilen ja pa g'linast | g glinaten B+~ glinaten ► g'linatn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) redk. glinast, glinen ]iz gline]: g'linatna pa'söidva | H =o glinast B 0 glinen ■=*> glinast glista ► g'lista g'lis'te ž (> 1. glista \zajedavec]: g'lis'te srna 'meila ■ g'lista sm 'naišu, ka sm 'šoi na st'räin 2. slabs. suh, slaboten človek: ta g'lista ša ca'pin 'tieiška 'nieise I E + glistav ► glisto \ -va -a (r Bo tudi -tav~) prid. (rod. ed. m. sp. "toga) glistav: g'listo 'pas ■ g'listave sma b'le | B - gliste ► g'lis'te g'list ž mn. () prostor za sušenje mesa nad ognjiščem: 'mieisa sma u g'lis'te 'daile 'sušt | B Plet. pod glista (+ glisti) glizdaj ► g'liz"dei prisl. (> kmalu, vsak hip: 'kai 'nieixeta, ka bo g'liz"dei 'južna na 'mize | § =* vsak cajt B 0 glizdajle ► g'liz"deile prisi. (> redk. kmalu, vsak hip: g'liz"de:le bo 'aiti 'duoime | H vsak => cajt B 0 globa =& štraf globača ► gla'baica -a ± (> globača 1. ]vdolbina, navadno v valovitem svetu]: 'kaike gla'baica sa tn'guoi u pla'nine! 2. ]globoko zajedena kolovozna pot]: 'keir 'boide ja b'lai gla'baica, 'puoi ja b'la t'reiba pa 'paijsat | B + globanek ► gla'bamek -a (in -ne- ) m (im. mn. -neke) star. jurček, goban \goba]: d'väi gla'bameka sm 'naišu | g ^> jurček B 0 (+ globanja) globek => globok globin ► gla'bin -a m (im. mn. -'bine) a nš loščilo, pasta za čevlje: 'čeiule se z gla'bina na'maiza b škatlica tega loščila: d'vai 'čairna gla'bina 'kupe | g MAZA, MAŽA B SSKJ, SP 1962 globina ► gla'bina -'bine ž () nš globina 1. ]razsežnost v navpični smeri navzdol]: gla'bina (= redk. gla'bine) ja pa 'tam ne 'peit 'meitru 2. {prostor, ki je nižje, globlje od okolja]: u 'käika gla'bina ja 'päidu! | B + globiti ► gla'bit -'bim nd. (-; g'loib'u in gla'biu gla'bila -a, mn. -'bile itd.) globiti, poglabljati: u "k'räisax s'peicw()t'ruga gla'bija | B + globočeje 296 gmah globočeje =s> globoko globočejši iPd. =i> globok globok ► gla'buoik (redk. g'labek) gla-'bUOlka -3 prid. (rod. ed. m. sp. "kega in -g:a, daj. ed. m. sp. -kema in -kma; primernik 'bal gla'buoik (redk. g'labek) gla'buoika -a tudi glaba'cei ~ ~ tudi glaba'čeijša -a -a in — --, rod. ed. m. sp. ~ tudi -saga in --) globok 1. a ]ki ima navzdol razmeroma veliko razsežnost^. gla'buoika 'jäima ■ 'va:da ja 'tam z'la gla'buoika b \ki je navzdol razmeroma zelo oddaljen od površine\: 'jäipka ja 'meila gla'buoike kra'nine C z izrazom količine ]ki izraža razsežnost navzdol]: 'va:da ja 'tam gla'buoika kaga 'poi 'meitra, 'duoi 'niže ja pa glaba'cei, ja pa na d'väi. 'tam ja pa tis'te parte'zäinjiat 'päidu. 2. a \ki ima vodoravno v notranjost razmeroma veliko razsešnost\: a ja 'šus na'reid'u gla'buoika 'lukne? b z izrazom količine \ki izraža razsežnost vodoravno v notranjost]: le'maira ja gla'buoika 'seijdes't' 3. \ki ima zamolkel, nizek zven\: 'täika gla'buoika s'tima ja 'jam'o I S k 3 =* debel 0 + »■ globoko ► gla'buoika prisl. (primernik 'bal gla'buoika tudi glaba'cei) globoko 1. |< globok 1|: glaba'cei ša be 'maigu s'kuoipat 'jäima ■ za vodo'voit ja t'reiba 'kuoipat 'vasandez'd' gla'buoika 2. |< globok 2|: bal gla'buoika 'mai-raš^ia z'vairtat 3. |< globok 3h gla'buoika ja g'vairu | 0 k 3 =* debelo 0~0 globus ► g'loibus -a m <> globus | 0 + glodati ► g'löidat -am nd. 0 g. kaj glodati kaj \z zobmi odlamljati\: 'paz g'löida 'koist ■ šaij. 'käi pa s'peid g'löidas {ješ)? I H škrucati 0 + glok ► g'loik -a m <) • Bo na glok zvonast(o): na g'loik x'läica se m 'daila na'rieis't' ■ 'kikle bo na g'loik na'reita (S =*> na gloken) | Q 0 gloken ► g'lpikan -kna m <> • Kr, Ko na gloken zvonast(o): na g'loikan 'mäint'l 'maim ■ 'kikle ja na'reita na g'loikan (0 na glok) 10 0 glomazen ► gla'mäizan -zna -a prid. (rod. ed. m. sp. -z'nega) redk. velik \ki zavzema velik prostor\: 'käi baš s 'taikma gla'mäiz'nema 'aiuta! 10=* velik 0 0 glonc ► g'luomc -a m () nš lesk \videz, ki ga daje odbijanje svetlobe]: t"lei 'mairaš na g'luoin3^i'biksat 10 0 (Planina 1978) gloncati ► g'luoincat -am nd. (> loščiti \dajati lesk z mazanjem in drgnjenjem]: 'kai g'luoince 'čeiule, 'taig 'doiga, da se bada 'vargne s'veit'le | g BiKSATi 0 0 (Planina 1978) glota ► g'luoita -e ž (> bot. glota: g'luoi-ta ja ple'veiu^i 'žita 10 + gluh ► g'lux -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -xega in "Yga, daj. ed. m. sp. -xema in -xma) gluh ]ki ni sposoben dojemati zvoke]: 'tieita sa b'le g'luxe ■ na na u'seisa ja g'lux ■ na'mickana sn g'lux (ne slišim dobro) • 'mutast ja 'beiu, g'lux pa 'niei • gluh pa mutast gluhonem: "ka'mäirjova 'tieita ja b'lai g'luxa pa 'mutasta (H gluhonem) | 0 + gluhonem ► gluxo'neim -a -a (in -'nei-) prid. (rod. ed. m. sp. -'neimga (in -'nei"), daj. ed. m. sp. - neimiaj rod. ed. ž. sp. -'neime) nov. gluhonem: ud 'ruoijstva ja gluxo'neima I o gluh pa mutast 0 + glušec [Tominšek 1903: 12: im. ed. »glušc«] glušnik ► glas'nik -a m (im. mn. -'nike> nov. glušnik: glas'nik ja 'duoi u'zeiu, 'dei se pa s 'taikma mo'toirja u'koile 'vaze | 0 SSKJ, SP 1962 gmah ► g'maix g'mäixa m (> nš, star, mir ]stanje brez hrupa, ropota]: 'ceila 'noič 'ni b'la g'mäixa ■ a 'boi g'maix a ga 'nai_bo? ■ a 'nai^bo g'mäixa? ■ 'toile ša s'pijama 'näigla, pa ja g'maix (ne bomo več govorili o pijači) m redk. biti pri (= na = v) gmahu mirovati: 'boide 'na pr g'mäixa! (H => biti pri miru) • dati gmah mirovati: 'dei pa 'dei g'maix, ča te 'rieičam! ([=] =0 dati mir) • dati komu gmah ne motiti (koga), ne nadlegovati (koga): 'le:, 'noiča me 'daid g'mäixa (H dati komu mir) • brezos., eustv. ni dalo komu gmaha ni se mogel premagati, ni dalo komu miru: me 'ni 'daila g'mäixa, srn ja pa 'rieikla — gmah 297 gnaren »'käi pa 'va:š, ka ja 'beiu z'raiuna?« ■ 'ni me 'daila g'mäixa, srn pa š'lai pag'leidat, 'kak ja s teme 'mäilma (0 ni dalo komu mira) • pustiti koga pri (= na = v) gmahu ne motiti, ne nadlegovati, ne vznemirjati koga: 'pus't' me pr g'mäixa, a 'čujaš!? (H pustiti koga pri miru) • sedeti ipd. pri (= na = v) gmahu mirno sedeti: pr g'mäixa 'seide (H =* sedeti pri miru) | H =o mir B Plet. gmajn ► g'maijn ~ ~ prid. () zastar. preprost \ki je brez višje izobrazbe, višje kulture\: p'rieives g'maijn ja b'lai 'zame ■ za kaka 'paiurska sa 'čaise 'rieikle, da ja g'maijn | B 0 gmajna ► g'maijna -e ž <) nš gmajna \neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov\: u (= na) g'maijne sm 'päisla k'räiva • =* živeti ko tele v gmajni | g gmajn- ŠČNO, SOSEDSKO, VEŠKO B + gmajnski iPd. ■=* gmajnščen ipd. gmajnščen ► g'maijnsan -šna -a prid. (rod. ed. m. sp. -snega) gmajnski: 'tam ja 'blai pa g'maijnsna 'zieimle ■ eustv. a 'mis'lez, da ja te 'aiuto g'maijnsan {skupen)? | H sosedski, vaški [0 0 ►- gmajnščno ► g'maijnsna -nega s () nš gmajna \neobdelan, na redko porasel svet, navadno skupna last vaščanov\: na g'maijnsnema ja 'paisu | 0 ■=* gmajna 0 0 gmajnščica ► g'maijnsca -e <> ies. deska, debela 14 milimetrov: g'maijnsca ja pra'tieinka za t'ruga — st'röipnca ja ta p'räiva | B 0 (Kotnikov zbornik 1956: 47 gmajnšca) gnar ► g'näir -ja m () 1. nš denar a \plačilno sredstvo]: 'dei me g'nair za u sta'cuna ■ g'nair ja 'daiu \ na (= u) 'bäinka (r = star. na k'niga \ = zastar. u 'kaisa) ■ a pr te 'rieiča 'kei g'nairja zas'luzas? b [kovinski ali papirnati predmeti kot plačilno sredstvo]: p'rei sm te 'vaz g'näir 'daiia ■ a 'maiš 'taiužant^'()oilerjo za z'meinet? ■ pa-'peirnatn g'näir {bankovec, bankovci) ■ za'leizan g'näir {kovanec, kovanci) 2. mtl., s prilastkom plačilo, znesek: za d'raige g'nairja srna 'kupla te 'pušlc ■ z nikainico, čustv. za na'bieine g'nairja na g'reim z'raiuna • čustv. a misliš, da gnar na cesti pobiram?! ali misliš, da zaslužim denar na lahek način?: 'nai_ma 'kuple, pa 'kuomc — a 'miž, da g'näir na 'ceis'te pa'beirama?! • biti pri gnarju a imeti denar: a se 'ti ke 'bal pr g'nairja ka 'jais? ■ 'nisma 'mieisa 'kupla, ka 'nisma b'lai pr g'nairja b biti premožen: 'täiga 'deida be se 'maigla 'naijt', ka ja 'bal pr g'nairja • čustv. biti svojega gnar-ja vreden biti slab, pokvarjen človek: "'jäines ja 'tuc_'()öijga g'nairja u'reidn • debel gnar bankovec večje vrednosti: a 'maiš 'kai 'dieib'o g'näir, 'neš dr'biza? • redk. gnar se ne drži koga ne varčuje, je zapravljiv: na 'veim, 'kak ja z 'mane, da se me g'näir na dr Ži • pri življenjskem zavarovanju gnar za doživetje izplačana določena vsota ob koncu zavarovalne dobe: a se ža 'duoib'u g'näir za dozi'veit'ja? • čustv. imeti gnarja ko dreka (= šudra) imeti veliko denarja: st'ric ja 'jam'o g'nairja ka d'rieika • => iz dreka narediti gnar • metati ipd. gnar metati dinar: g'näir sma 'meita-la, g'doi bo 'Š01 • čustv. metati gnar vkraj prekomerno zapravljati: na s'meiz g'nairja uk'raij 'mieita3^()a 'täike blesa'rija • čustv. poznati koga ko star gnar dobro poznati slabe strani koga: 'neč 'nai^ma 'kuple ut„'iieibe — te paz'näima ka s'tair g'näir • čustv. za gnar me ipd. baše sem v stiski z denarjem: za g'näir me ja 'bäisala, pa 'nism s'lai na jz'leit • za malo gnarja malo muzike za malo denarja se malo dobi: 'aiuto ja 'ža pa'ceine, sama — za 'mäila g'nairja 'mäila 'muzeke • =& znati iz dreka narediti gnar | H diner, dinerček, dinerči, fenik, fičnek, finfer, groš 0 0 (+ denar) gnaren ► g'näiran -rna -a prid. (rod. ed. m. sP. -rnega) premožen, bogat: 'bal g'näirnega 'deida se pa'isa I B 0 (+ denaren) gnati 298 gnjatnica gnati ► g'na:t 'žieinem nd. ('žie:ne (in 'žiein') -n'te; g'naiu -la -a) 1. a g. kaj gnati kaj \delati, da se giblje, premikal: 'veitar 'žieine 'veitranca b g. koga/kaj gnati koga/kaj \delati, da se zelo hitro giblje, premika]: za'kä: 'ta:g 'žiemeš 'kuoine? 2. g. kaj/koga gnati kaj/koga \delati, da pride na določeno mesto]: k'räive srn g'na:la da'mo: ■ čustv. 'tieita 'ža 'žie:ne ■f rainčeka da'mo: 3. eustv. a povzročati, da mora biti kdo zelo aktiven, gnati: 'tam sa nas pa 'fa:jn g'naile (y 'de:la) ■ 'kisla m'le:ka nap're: 'žieme ■ brezos. na 'va:da me 'žie:ne b delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje: 'bo:x 've:, 'ka: ga ja g'na:la u s'ma:rt 4. čustv. kar naprej govoriti, ponavljati: 'ka: nap're: 'žie:ne ta 'suo:ja • ■=> gnal te bom ko hudiča, če ...» star. gnati si k srcu preveč se šalostiti, vznemirjati: 'nie: se 'na 'ta:k x 'sa:rca g'na:t, ča 'niše js'pita nar'dila I H k la> 3a ■=> goniti [L] + ► gnati se ► g'na:t se 'žie:nem se nd. (=0 gnati) izredno si prizadevati za kaj: p'rie:več se 'žie:neš — spa'ci 'se 1 P + gneča =fr gužva gnesti ► g'nie:s't' g'nie:dem nd. BUNKA 0 + gnoj ► g'nö:j g'nuoija m <) 1. a nš gnoj \iztrebki\: g'nöij ša s'kidam ■ g'nöij t'roiset • 'kom's'ke (: 'kurja : s'vin'-s'ke) g'nöij ■ u g'nöij ga ja za'kuoipo b gnoj \ogvajen prostor za iztrebke]: 'toile 'vairža na g'nöij c nš gnojilo: u'meit'ne g'nö:j 2. nš gnoj \pri vnetj'ih\: g'nöij se me ja u ka'lema nab'raiu ■ g'nöij me 'van 'tieiča (se cedi) 3. živ.9 nizk. zelo len človek: tiz'd'ga g'nuoija se 'nei zne'bija, pa jam bo 'boile š'la • poud. toliko je česa, da se gnoj dela (iz njega ipd.) zelo veliko je česa: 'jäibak ja 'leic 'töig, da se g'nöij 'deila (z 'nex) | H k lb dvor; k 3 ^> lenuh 0 + gnojen ► g'nUOIjn -jna -a prid. (rod. ed. m. sp. -jnega) gnojen a |< gnoj la|: g'nuoijne 'vois ■ g'nuoijna 'jaima ■ g'nuoijne 'vile b |< gnoj 2\: g'nuoijna 'bula ■ 'rama ja g'nuoijna 10 + ► gnojno ► g'nuoijna prisi. (> < gnojen: na 'ruoike, ka sm se 'zäid'nc u z'riei-bi, se me ja pa g'nuoijna nar'dila (ognojilo) • g'nuoijna se te 'deila {gnoji se ti) | E SSKJ gnojenje ► gna'jame {Bo tudi -e) -e s () nš gnojenje: gna'jame ša nas^'cäika | 0 + gnojiti ► g'nuoijat in gna'(j)it gna'(j)im nd. (g'nuoija (in g'nuoij) -jte; g'nuoiju in gna'(j)iu gna'(j)ila -a, «m. gna'(j)ile itd.) gnojiti \dodajati gnojilo\: 'pair^naz gna'ima s 'kom's'kema g'nuoija ■ te 'roiža 'naiwbe s'mieiu g'nuoijat I 0 + ►- gnojiti se ► g'nuoijat se in gna'(j)it se 3- os. ed. gna'(j)i se nd. (<=> gnojiti) 3. os. g. se komu/čemu gnojiti se komu/čemu: 'nuoiga se me gna'ji • brezos. na 'nuoi-ge se me ja gna'jila | 0 + gnojnica ► g'nöijanca -e ž <) nš gnojnica: "töina s'peid g'nöijnca t'roise ■ g'nöijanca ja t'reiba 'naijp'rei z'meisat ■ 'soi3_()a g'nöijnca | 0 + gnusiti se =;> gravžati se gO ipd. =!> GOR ipd. goba ► 'goiba -e ž () goba 1. a \rastli- na\: u 'goibe g'reima {gobe greva nabirat) • str'peme 'goibe ■ na 'veilka sa'böita se g'rei pa 'vaigan' s pasa-'šieine 'goibe (z d'rieiva) (s posušeno kresilno gobo) b hišna goba: "'loijs ja u t"lei 'kuoipo, ka ja 'goiba 'jam'o u 'xiša 2. \kar je po obliki podobno gobi\: 'goiba za ('zoikne) s'toiftat 3. \luknjičast predmet, ki vpija vodo\: z 'goibe pab'risa ■ u'zieime 'goiba • poud. biti siten ipd. ko goba biti zelo siten: na 'veim, 'kai ma 'jai — 'duoins ja 'teična ka 'goiba (H ■=* biti siten ko muha) • biti v gobah nabirati gobe: 'kei s' pa 'beiu u 'goibex? • iti v gobe iti nabirat gobe: u 'goibe srna š'lai u "'teibar • poud. piti ko goba zelo piti: "xains 'pija ka 'goiba (H ■=* piti ko krava) I 0 + goban =& jurček gobavec [Tominšek 1903: 12: im. ed. »göbouc«] gobcati ► 'goipcat gap'cäim in 'goipcam nd. ('goipce -te; 'goipco gap'caila -a in 'goipcala -a) a slabš. veliko, predrzno govoriti: 'kai 'nei gap'cäija, 'köikar 'vačja, 'sei jay bo 'minla b nizk. govoriti: jax 'liery da'bi pa 'mamina, ča 'nai^bo 'nieixo 'goipcat I S =* govoriti 0 ssKj, sp 1962 gObČen ► 'gOipČan -Čna -a prid. (rod. ed. m. sp. -čnega) čustv. klepetav, jezikav: 'goipčna 'baiba 'pai 'mai ■ 'ai ja 'goipčan! I g ^ zgovoren 0 SSKJ, Plet. gobec ► 'goibac -pca m () 1. gobec \prednji del glave pri nekaterih sesalcih in ribah\: k'räiva 'mäi 'mami, s'vene 'riuc, 'pas pa 'goibac ■ 'pas^ie ja us'cam, sam^ia pa 'goibac 'nat na'muoicu ■ nizk. 'nega pa 'ni d'rugia ka 'goibac pa t'rupla {samo govori, ne stori pa ničesar) • nizk. 'tat' pa 'mäi 'goibac! {zna spretno govoriti, prepričevati) 2. nizk. a obraz: u 'goibac te m s'pukn'u b usta \del obraza\: te m 'taik pa 'goipca u'seiko, da uš 'vid'o xu'dica! ■ nizk., iron. {A} 'säima m u'sa nar'dila, da 'veiš! {B} 'jäi, z 'goipca (2 govorjenjem) 'möirat! 3. živ., nizk. kdor veliko, predrzno govori: "äina, 'ja: - gobec 300 goflja 'to: te ja 'goibac! • poud. biti mrzel ko pajsji gobec biti zelo mrzel: 'ruoike 'ma:š pa 'mairzle ka 'paijs'ja 'goibac • nizk. dobiti (= fasati ipd.) jih po gobcu biti tepen, kaznovan zaradi predrznega, zabavljivega govorjenja: 'ka: g'vaira 'tä:ka — jay bas pa 'goipca 'duo:b'u (0 =» dobiti jih po goflji) • nizk. držati gobec molčati: ja 'be:u u 'rie:sta, ka 'ni z'naiu 'goipca 'da:ržat ■ 'da:rža 'goibac! (H =o držati jezik) • nizk. imeti dolg gobec grdo, neprimerno govoriti (o kom/čem): 'pöib, 'doigjioibac 'maiš (0 ■=!> imeti dolg jezik) • nizk. zapreti gobec umolkniti: 'zaipra 'goibac, te 'rieičam! (0 =o zapreti gofljo) • nizk. zapreti gobec komu onemogočiti ugovarjanje komu, pripraviti koga do molčanja: a 'dei te ja pa 'zaipru 'goibac, 'a? (0 =s> zapreti gofljo komu) | 0 k 2a =* lice; k 2b >* usta; k 3 goflja y + gobelin ► gobe'lin -a m (im. mn. -'line) gobelin | ti SSKJ, SP 1962 god ► 'goit -da m (> god \dan v letu\: čaz n' 'keidn bm 'jam'o pa 'goit (0 =:> reševati se) ■ 'maima, ka sa b'le "toinčka, sa 'meile sed'naijz'd'ga 'jainu'airja 'goit pa 'ruoijs't'ne 'dem, u'sa u'kupe ■ 'käi se pa da'bila za 'goit? ■ a s'te ja za 'goit 'ke: u'feirale ■ za 'go:c_()a me 'pairšle 'voišat • 'čais' ja 'beiu 'goit 'neike — za 'ruoijs't'ne 'dein ša 'veid'le 'nisma | B + [Tominšek 1903: 12: rod. ed. »goda«] godba |godba na pihala| =* plehmuzika godec ► 'goic 'goicia in 'goica m živ. () godec \kdor igra na preprosto glasbilo\: a ja b'la 'kei 'goiciu 'tut'? ■ g'doi ja pa 'beiu za 'goicia na 'oixcete? ■ za 'goicia bo 'pö:p, ka 'ta:k 'ra:t u 'piŠO 'pixa | 0 MUZIKANT [p + goden ► 'guo:dn -dna -a prid. (rod. ed. m. sp. -d'nega) redk. goden: ka bada z're:-s'ke 'guo:d'ne, jay baš pa 'da:la na 'miza ■ 'die:kle ja ža 'guo:dna za ze'nitu | [Q + goditi ► 'gO:det -em nov., redk. -em nd. ('go:de (in 'go:t') -t:e, 2. os. dv. -t:a; 'goid'u -dla -a, mn. -d'le itd.) 1. gosti \igrati, predvsem na godalo]: 'leipa 'goideja 2. g. nad kom gosti, godrnjati: 'pöiba 'kai nap're: 'neike 'goit'ta ■ 'käi pa 'goideš? ■ pa na'väide 're'naita 'taigw'()oide nad 'man', ka na 'daim za'duoiz'd' g'rusk 'sušat ■ ud 'ne:gde sa 'go:d'le 'de:de za u'sä:ka st'vä:r | =0 Pasati B + ^ {+ gosti) goditi se ► ga'dit se 3- os. ed. ga'di se nd. (—; ga'diu -'dila -a, mn. -'dile itd.) redk. 1. goditi se, dogajati se: 'tä:ka se ga'di pa s've:te, da 'bo:x pa'mä:ge! ■ 'käike ra'ci se 'duo:nste'de:n ga'dija! 2. g. se komu goditi se komu \biti, živeti v določenih razmerah]: 'kak se te ga'di u 'leb'läme? ■ 'duoibra (: s'Zaiba) se ma ga'di • dobro T se godi (r = gre) komu živi v dobrih gmotnih, zdravstvenih razmerah: 'duoibra nam ja š'la p'rei — 'dei nam 'nie: 'vie:č 'ta:k (H odrezati) • =0 goditi se komu ko baronu • <=& krivica se godi komu | § k 1 ■* biti2; k 2 =0 iti B + godlja ► 'go:d'le -e ž () nš godlja a \kar ostane po dbarjanju krvavic]: 'go:d'le 'mi 'ka: uk'ra:j z'lijama b ]gosta juha]: 'čaise sa 'goid'le 'jad'le, 'dei ja pa 'niei 'vieič | |Lj + godovati ipd. ^ reševati se iPd. godoven ► ga'do m -a -a povdk. (rod. ed. m. sp. -nega) star., redk. ki goduje: a se 'ti 'duoinz ga'doma? O =0 reševati se) | 0 Plet. ± godrnjati ^> goditi goflja ► 'goifle -e ž () siabš. 1. usta: pa 'goifle te 'bam 2. kdor veliko, predrzno govori: 'tat' ja šale 'goifle! ■ zmer. 'tixa, 'goifle! • eustv. dobiti (= fasati ipd.) jih po goflji biti tepen, kaznovan zaradi predrznega, zabav-Ijivega govorjenja: s'peit jax ja pa 'goifle 'faiso, ka se ja je'zeko (H dobiti jih po gobcu) • čustv. držati gofljo molčati: ča be z'naiu 'go:fle 'da:ržad, be te pa 'boile š'la (H =* držati jezik) • čustv., redk. imeti dolgo gofljo grdo, neprimerno govoriti (o kom/čem): pa za'kai 'ma:š 'tä:ka goflja 301 golman 'doiga 'goifle? (H =fr imeti dolg jezik) • čustv., redk. zapreti gofljo umolkniti: 've:š 'kä:, 'ka: 'zaipra 'goifle pa g'maiy 'de: (H zapreti gobec) • čustv> zapretx gofljo komu onemogočiti ugovarjanje komu, pripraviti koga do molčanja: z'raiuna sa ga u'zeile, sa ma pa 'goifle 'zaiprle (H zapreti gobec komu) | S GOBEC 0 + gojenje ► 'goijene {Bo tudi -e) -e s <) nš godenje, godrnjanje: 'nai„m tega 'goijene pas'luso I O ^ gojzar ■=& gojzer gojzder ► 'goijz'der -derja m Q nav. mn. gojzar: 'goijz'derja srn 'nuoive 'duoib'u | H O GOJZER 0 0 gojzer ► 'goijzer -zerja m <) nav. mn. a gojzar: 'goijzerja u'buj ■ 'goijzerja sa za'ceile 'nuoiset 'pair 'leit pradw()'ruge 'vaijs'ke b smučarski čevelj: s'muca sip 'jam'o, 'goijzerju pa 'niei | <=f> BERŠTAJGER g GOJZERICA; k a GOJZDER 0 SSKJ pod gojzar gojzerica ► 'goijzerca (in -ze-) -erce ž mn. () nav. mn., redk. a gojzar b smučarski čevelj | S =i> gojzer B SSKJ pod gojzarica gol ► 'goil -la m <) gol šport, a vrata pri nogometu, rokometu ali hokeju: 'goil se ja pa'dairu b zadetek pri nogometu, rokometu ali hokeju: t'ri 'goile ja 'daiu ■ d'vai 'goila 'foira 'maija I B SSKJ, SP 1962 gol ► 'gUOIU -la -a prid. (rod. ed. m. sp. -uga in -lega) 1. gol \ki je brez dlake, las, perja ali listja\: g'laiva 'mäi 'čista 'guoila, ka sa ja up'seivale ■ 'tiča (: 'zaijce) sa ša 'guoile ■ d'reiu-ja ja 'ža 'guoila ■ pa 'Šiške ja 'guoila, pa 'naiwbo 'doga 'vieič 2. gol \na katerem ni blazine, podloge\: na 'guoilex f'leix ja 'lieižo 3. čustv. poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: 'to, kar sm pa'vei-do, ja 'guoila res'nica | =o nag; |na golo nogo| =o bos; |sekati na golo| ={> FRATA B + golaž •=» golež goldiner ► gal'diner -nerja m <> goldinar \denarna enota\: kakey gal'dinerjo ja da'bila za 'döita | B + gole =o GORLE golež ► 'goileš -ža m <) golaž: a baž 'goileš 'jeidu? I segedinski golež .=*> Segediner B 0 (SSKJ, SP 1962 golaž) golf ► 'gOllf -a m živ. 0 9°V \avtomobil\: "f ramček 'mäi 'beiuga 'goilfa | B SSKJ 5: 1040 golida ^> žehtar goliti se ■=& presipati se goljuf ipd. =* geljuf ipd. [Plet.: »goljuf, üfa, m. [. . .] 2) der Bauernstrumpf ohne Fußsack, C; goljufe so nosili, da niso golih meč kazali, Kr., Savinska dol.; [. . .]«] goljufati ► 'gailfat \ gal'fäim ([ in ge- \ >) d. ('gailfe -te; 'gailfo \ gal'fäila -a) g. koga 1. ogoljufati koga \okoristiti se\: ka ja 'aiuto 'kup'u, sa ga gal'faile za 'pair 'taiužant 'mairk 2. zmotiti se \narediti napako]: sip 'dieiska 'reizo, me ja pa gel'fäila za de'seit cen'te-'meitro | ■=> goljufavati | k 2 t* zmotiti SE B + (nd.) goljufavati ► gal'faivat -am (in ge-) nd. <> g. koga goljufati koga {okoriščati se\: pr m'leika naz gal'fäivaja ■ u sta'cune gel'fäivaja | Q švingljati B 0 goljufija ► gal'fija -a (in ge-) s (rod. mn. -'fi) goljufija: te refe'reindum ja 'beiu na 'veilka gel'fija ■ gal'fija ja z'gain'o, sa ga pa 'zaiprle | H švingle-rija B + goljufiv ► gal'fiu -va -a (m ge-) prid. \rod. ed. m. sp. -'flUga; rod. ed. ž. sp. -'five) 1. goljufiv: tista 'poištarca ja b'lai gal'fiva 2. varljiv \ki vara, zavaja]: z'la gal'fiva ja ta 'bairu — 'boix 've:, ča bo z'dairzala ■ ta u'rieime ja gal'fiva — 'videt ja 'tuoipla, sxla'di se pa 'tut' 'kair 'xitr | B + goljufivček ► gal'fiucak -čka (in ge-) m živ. 0 redk. duda, cucelj: 'na, te ma gel'fiucka 'dailf, pa 'boi I B 0 golman ► 'golman -a m živ. (> 1. šport. vratar: 'jais^()m 'beiu 'naij'vieickrd 'goilman (= za 'goilmana), ka 'ni-sam^'()öigu 'leitat_'()öik 2. šaij., redk. vratar \v ustanovi]: na "g'lina ja za 'goilmana | g k 2 *-> vratar B SSKJ, golman 302 goniti sp 1962 gOlOb ► ga'loip -ba (in g'loi") m živ. (or. mn. star., redk. -D me; or. dv. star., red k. -b'me) golob a \ptica\: ga'loibe va'lija ■ ga'loibe 'föitra ■ d'vä: g'loiba me ja u'zeila ■ ud g'loiba 'jaijce ■ ud ga'loi-ba d'rieik (golobjak) b \samec\: te r'jaiu ja g'loip, ta 'siva pa gia'bica | 0+~ ' ' golobek ► ga'loibak -a (in g'loi-) m živ. <) manjš., ljubk. golobček: kra'gul ja ga'loibaka u'zeiu | Q 0 golobica ► gia'bica -'bice ± () golobica \samica\: ub gia'bica sm 'pairšu | 0 + golobička ► gla'bicka -e ± () manjš. golo- bička: 'taika 'faijn gla'bicka sm 'jam'o 10 + golobivnek ► gla'biunek -a (in -'biu-; in -ne-) m (im. mn. -neke) gölobnjak \prostor\: u 'p'lonove sa st'ric u'sä:ka 'leita gla'biuneke pa'mieid'le 10 0 gölobnjak =*> golobivnek golobuč ► gla'buc -a _a prid. (rod. ed. m. sp. -3&cl> daJ- ed- m- SP- -črna) plešast: nega gla'bu^ga 'deida se ja da'bila ■ na'mickana ja ža gla'buc | 0 0 (+ golobučen) gologlav |brez pokrivala| =0 oglav golša |povečana ščitnica| => krof; |pri pticahl =0 kros goltanec <=& grtanec goltniti ► 'goit'n't' -t'nem d. ('goit'ne (in -t'n') -t'n'te; 'goit'n'u -tnla -a) Bo čustv-, star., redk. narediti požirek, grižljaj: s f"laiša ja n'mäila 'goit'n'u ■ "roiza 'ša: 'goitnla 'ni 'ra:jža | 0 ■=!> GOLZNITI 0 + golzniti ► 'goizen't' (in -z'n't') -z'nem d. ('goiz'ne (in T -zen') -zen'te ([ in -z'n'(-)); 'goiz'n'u -zanla -a) Kr čustv., star., redk. narediti požirek, grižljaj: k'raiujaga m'le:ka 'kuoiza ša 'goizanla 'ni I 0 GOLTNITI 0 0 gombelja ► 'goimbele -e ž <) čustv. (človekova) noga: 'kä: ste'gujaz 'goimbele? ■ 'goimbele sip se z'löimla | 0 ■=> NOGA 0 0 gombuza ► gam'buza -e ž <) 1. Bo a krasta \posušen izcedek]: gam'buze 'maim pa 'nuoigex ■ pr z'vaidex sa se gam'buze nar'dile pa 'čairve sa b'le 'natr b buška bunka: sm 'päidla, 'maim pa gam'buza C škrlup (na sadežih sadnega drevja, na krompirjevih gomoljih): na kram'peirja sa 'tud' gam'buze, na d'rieiva pa 'niei, ja 'raik £. čustv. zelo zvit les za drva: tis'te gm'buze sa prpe'laile | H k la, c =0 krasta; k lb ■* bunka 0 0 gombuzast ► gam'buzast -a "3 prid. \rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) Bo a krastav: ka'leina 'mäim gam'buzasta, ka sm se pa'toikla b buškast, bunkast: gam'buzast baš pa g'laive, ka 'taik u u'raite t'reiskas C škrlupast: 'läine ja 'beiu 'tis'te 'söirte kram'peir gam'buzast | 0 k a, c =fr krastav 0 0 gondati ► 'gandat gan'däim nd. ('gande -te; 'gando gan'däila -a) 1. g. kaj zvijati in pri tem mečkati kaj: za'kai 'coite 'taig^ian'dais! 2. čustv. g. koga zelo oblačiti koga: 'sei 'ni 'čudna, da ja 'pöip 'kai nap'rei prax'laijan, ka ga pa 'taig_()n'däija! | | k 1 motati; k 2 =0 oblačiti 0 0 ► gondati se ► 'gandat se gan'däim se nd. (=0 gondati) zvijati se in se pri tem mečkati se: 'teipex se gan'däi pad 'nuoigam 10 0 goniti ► 'guomet (in -n't') 'göinem nd. ('guoine (in 'guoin') -n'te; 'guoin'u 'göinla -a) 1. goniti a \delati, da se giblje, premikal: čas 'cr'n'oic ja t'rei-ba pa 'faijn 'guoint' pe'cikal b \delati, da se zelo hitro giblje, pvemika\: 'niei 'kuome tagjiuoinet! ■ 'bäiba ja 'guoin'u kol 'xiša 2. goniti \delati, da pride navadno žival na določeno mesto\: 'koim s'te pa 'gömle k'räive? 3. čustv. a povzročati, da mora biti kdo zelo dejaven, goniti: pra'mäila sa me 'gömle, se pa 'nism 'uču b odganjati: 'manda jax ja s'peit ut 'xiša 'guoin'u 4. čustv. kar naprej govoriti, ponavljati: 'kai nap'rei 'göme 'jama pa 'ista 1 0 k la, 3a gnati; k lb-3a, 4 terati; k 3b =* pojati1 0 + ► goniti se ► 'guomet (in -n't') se 'göinem se nd. (=0 goniti) 1. a goniti se goniti 303 gorjanski \kazati nagnjenje za parjenje\: pra-'sica se 'göme b nizk. vlačugati se, vlačiti se: u'sa, kar ja p'ro: -'guom'c_()e te pa 'na:^,be b'la t're:ba poditi se, divjati: ut'ruo:ce se 'göm'ja pa 'vie:se | § k la, 2a BUKATI SE, POJATI SE; k lb =!> KURBATI SE gor ► 'gUOir (in 'gUOl) prisl. (s prislovnim določilom kraja gUO in gUOr) 1. gOV \izraža gibanje ali smer proti višjemu kraju\: 'taijle 'guo:r 'jade ■ 'tale 'guo: (sem gor) pag'leide ■ bal'kom 'mä: 'to:d' 'guoir u'bairnen ■ 'guo: pa 'duo: pa 'kuxne ga 'vaz'ma u 'va:za ■ 'ta:jle 'guo:r be b'la za 'jat ■ s'pica 'ma:ra 'bed 'guo: (navzgor) u'ba:rnena ■ us'tame 'guo:r (vstani) • s prislovnim določilom kraja guo pa k'lämca ja t're:-ba 'jat ■ 'ne:ke guo pa s'teme 'le:ze 2. gori {izraža stanje ali položaj na višjem kraju\: 'ja:, 'ke: 'guo: ja _šant-'jo:št! ■ 'tamle 'guo: sa 'tiča ■ s prislovnim določilom kraja gUO U b'rie:ga 'mä:ma 'xiša ■ 'čizd guo pac_()t're:xe sa se 'la:stoke g'ne:zda nar'dile • ■=> gor si gledaj (=o gledati) • =o roke gor | ■=* tagor, tagorle, tamgor H k 2 GORLE B + gora ► 'guo:ra -a ž (rod. mn. 'go:r tudi 'guo:r; or. ed. zastar. ga'rö:j) a gora \vzpetina\: 'niska (: š'pičasta : ve-'suo:ka) 'guo:ra ■ 'kä:ke 'guo:ra sa 'tam ve'suo:ke! ■ zastar. pad ga'rö:j sta se 'xiša s'cimprala b Bo mn. hribi, hribovit svet: 'un' z ney 'go:r ja te'le:ta u'ze:u, ča 'ni 'be:u znad Bb'ra:sIoč • čustv.9 kot vzklik križana gora izraža strah, vznemirjenje obup: k'rizana 'guo:ra, ja 'ka:ka se 'pa:!? | ■=;> Podgora H k b hrib (L] + [Tominšek 1903: 18: or. ed. »V obče so te vrste tvorbe redke, izključne pa niso nikjer: vtduj (= vodoj), rtkuj, m>guj, gi>ruj in morebiti še katera druga. Pa tudi: vo^db, ro^kb, no%b.«] gorat ► ga'rä:t -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -d'ga in -tega, daj. ed. m. sp. "t'ma in -tema) gorat: ga'räit s've:t | B + gorčica o zenf goreč ► 'go:rc -a m živ. \/ sleng. gorsko kolo: z 'go:rca se u'ko:le 'vaze ■ 'go:rca ma 'kupte | § =* gorsko koleso b'+ * goreč ► ga're:č -a -a prid. (rod. ed. m. sp. ~3ga, daj. ed. m. sp. -Čma) čustv., redk. goreč \razgret od bolezni, napora]: 'lice 'mä: ga're:ča I B + goreti ► 'guo:rat T ga'rim (\ in g'ri-) nd. ('guo:ra (in 'guo:r) -rte; 'guo:ro \ ga're:la -a (r in g're:-)) 1. goreti \izginjati v ognju\: 'da:rve ga'rija ■ 'kuo:zuc ja 'guo:ro ■ a u špor'xe:rta ša ga'ri? ■ brezos. pr 'ble'ka:ča ja ga're:la 2. goreti \dajati svetlobo]: 'luč (: s've:ča : 'ža:rnca) ga'ri ■ 'luč ja ne'xa:la 'guo:rat 3. čustv. \biti razgret od bolezni, napora\: 'ka: ga'rim, 'ta:k me ja u'ro:ča ■ 'čie:la ma ga'ri | B + gori =*> gor gorica ► ga'rica (in g'ri-) -'rice (in g'ri-) ž () nekdaj ograjen prostor navadno ob hlevu za izpuščanje svinj: u ga'rice srna 'me:le pra'šiča ■ ka'ke: sa 'me:le u g'rice m'lä:ka 'tut', da sa se pra'sica 'nat 'vä:lele | @ dvor B + gorila ► ga'rila -'rile ž () nov. gorila [največja človeku podobna opica\: u ži'va:ls'kema 'va:rta srna ga'rila 'vid'-le • poud. biti tak ko ena gorila biti zelo močen, orjaški: ja 'ta:k^,:a na ga'rila | B + gorile ■=:> gorle gorjanec ► gar'jä:nc -a m živ. (> 1. gorjanec: gar'jamce sa 'fe:st 'lede 2. slabš. neroden, neuglajen človek: za'ka: se 'tä:gw:r'jä:nc? | § k 1 hribovec B + gorjanski ► gar'jäms'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) siabš. neroden, neuglajen: na 'bo:de 'na 'ta:g„()r'ja:n-ska pa 'jade na 'puo:grap ■ 'ča:se srna b'le 'bal gar'jä:ns'k§, šale pa d'ruge 'va:js'ke sa nas 'puo: za'če:le 'rixtat | 3 •=> gorski1 B + ► gorjansko ► gar'jämska prisi. () slabš. nerodno, neuglajeno: pa gar'ja:nska se 'no:se ■ redk. pa gar'jämska g're: gorjanski 304 gortna zron pe'cikalna (hodi ob (dvo)kolesu po desni strani) | 0 ■=» gorsko |Q SSKJ gOrjlip ► gar'jup -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -pega) zastar. grenek [neprijetnega okusa kot pelin\: 'puoi ja ka'fija ža gar'jupa, ča se te p'rieivec cakar'lina 'nat u'suja | 0 =» grenek [0 + gorle ► 'guoirle in 'guoile prisi. () gori [izvaža stanje ali položaj na višjem kraju]: 'guoile u'zieim' 'leistuca ■ 'guoirle ja erop'lain, a 'videš? ■ 'tam-le 'natr 'guoirle sam 'dieila 'pisma | =0 TAGORLE, TAMGORLE 0 =!> GOR [Q 0 gornjak ► gar'n'äik -a m <) NŠ, star., redk. gornik \veter\: gar'n'äik u'leica I 0 + gornji ► 'gÖime -e -e prid. (rod. ed. m. sp. -nega) redk. zgornji \ki je višje]: na 'göirne pa'lica pag'leide • =» gornja HIŠA • =fr gornji KAMEN | | =* ZGORNJI E + gorovje ► ga'roija (Bo tudi -a) -a s <) nš gorovje ]v celoto povezane gore]: kol 'ra'bainoga ''koita ja ga'roija, ja pa 'doiga 'mairzla | 0 + gor plačati ► 'guoir p'laicat 'guoir -am (in 'gUOl) d. 0 star., redk. trpeti \ČUtiti hude telesne ali duševne bolečine]: 'ai sa 'poibe na "guoilma u'toika 'guo: p'laicale! I 0 ■=*> trpeti |Q 0 (Karničar 1990: 382) gor se narediti ► 'guoir se [ na'reidet (r in na'rieis't') 'guoir se [ nar'dim (in 'guoi; T tudi nara'di-) d. <=o narediti) star., redk. dvigniti se pokonci ]iz ležečega položaja]: 'guoir se na'reide, da baš 'lieixka 'peiu | | ■* vzdigniti SE E 0 gor si priti ► 'guoir se p'rit 'guoir se p'rldem (in 'guoi) d. (•=$ priti) star. priti do spoznanja, zaključka: 'jais„()n se šale 'dei 'guoi 'pairšla, da te tab'leite 'neč na pa'mäigaja | 0 =o pogruntati [Q 0 gorski1 ► 'göirs'ke -Ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) siabš. neroden, neuglajen: 'taika, 'bal 'göirska 'oixcet ja b'lai ■ na 'boide 'na 'taigjiöirska! | 0 gorjanski |Q + ► gorsko ► 'göirska prisi. <) siabš. nerodno, neuglajeno: p'roi 'göirska 'ja:, ča 'kair u'sei le'di 'tikaš ■ Bš'tei-fa 'xöide zron pe'cikalna pa 'göirska (hodi ob (dvo)kolesu po desni strani) I 0 GORJANSKO |Q + gorski2 ► 'goirs'ke -ska -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) • =» gorsko koleso | |Q + gor spraviti ► 'guoir sp'räivet 'guoir -em (in 'gUOl) d. (■=> SPRAVITI) star. gor S. koga vzrediti koga ]do stopnje, ko se lahko preživlja sam]: t'ri ut'ruoike sta 'guoi sp'raiula, 'dei sta pa 'säima us'taila ||>* zrediti |Q 0 gOrŠati ► 'goiršat -am nd. () star., redk. lepšati, delati lepše: mframček 'göir-ša 'aiuto ■ 'xiša 'goiršama | 0 =o lepšati |Q Plet. ► goršati se ► 'goiršat se -am se nd. () star., redk. postajati a lepši: "mainca se g'lix'kair 'goirša D za vreme boljši: u'rieime se 'goirša | 0 k a =» lepšati se; k b =* boljšati se |Q Plet. (SP 1962 jt) gOrŠi ► 'goirša ~ ~ tudi -a -a prid. trak |Q 0 (Glonar 1936 gurta) gortna ► 'gÖirtna -e ž (rod. mn. -tn) redk. trak iz usnja, tkanine I 0 =0 trak gortna 305 gospodariti E 0 gor vzet ► 'guoir u'zeit 'guoir -a 'guoir -3 (in 'gUOI >) prid. (rod. ed. m. sp. 'gUOir -tega in 'gUOir -d'ga, daj. ed. m. sp. 'gUOir "tema in 'gUOir -t'ma) star., redk. cenjen, spoštovan: na 'veim, za'käi ja pr 'tieibe 'taigJQuoi u'zeita, ka pr d'rugex 'ni ■ "teiuža sa b'le 'bal 'guoi u'zeite ka Träm'c'lne I B 0 gos ► 'gois ga'si ± <> redk. gos \ptica\: pr ■zag'zieine sa 'čais', pa 'tate 'vaijs'ke 'ža, 'meile ga'si | @ =* goska B + gosenica ► 'goisenca (in -se-) -sen'ce ± () gosenica 1. \štval\: na 'zeile sa 'goisen'ce 2. nav. mn. a [brezkončna jeklena veriga]: 'goisen'ce pr 'buldo'zeirja ■ ča s'tainga p'roi u 'taink 'vairžaš, se ma 'goisenca 'kai u'tairga, ja pa 'kuoinc ■ z 'goisen'ce ja 'šoi 'täink 'čaižnega b \sledi brezkončne jeklene verige\: na as'fäilta se ša 'goisen'ce 'vid'ja I I + [Plet.: »gosenica, /. [. . .] 2) g. med parklji (goveja bolezen), Cig., C, Strp.; tudi neko ulje pri ovcah, Savinska dol.; [. . .]«] goseničar ► gase'nicar -ja (in go-) m živ. () goseničar \motorno vozilo]: gase'ni-čarja 'vaze | B SSKJ, SP 1962 (Plet. #) gosinjak =0 gosjak gosjak ► gas'jäik -a m <) gosinjak [prostor za gosi]: ka ja b'lai 'zaidru-ga, sa gas'jäike 'tud' 'meile | | SP 1962, Plet. * gOSJi ► 'gOlS'ja -a -3 prid. (rod. ed. m. sp. -J9ga> gosji: 'gois'ja 'jaijce ■ 'gois'ja 'peirja | B + goska ► 'goiska -e (redk. -s'k-) ž () gos ]ptica]: 'gois'k pa 'toid'le 'ni | |=] gos B - goslav ► 'goislo -va -a prid. \rod. ed. m. sp. -loga) Kr zastar. tak, ki ima razgaljene prsi: 'tata b'luza me pa 'ni u'šeič, ka sam u 'nei 'taigjioislova | B 0 gosli ► 'gois'le -e ž mn. <> redk. violina: na 'gois'le s'pile | @ =« violina B + gospa ► gas'päi -'pei in [ 'guoispa -e (r in 'gOI") ž (ob gas'päi "'pei se govori le še im. mn. g3S pei — za ostale sklone so v rabi oblike 'gUOISpa ~e ipd.) 1. nov., spoštljivo gospa ]naslov za odraslo žensko]: na gas'pai me ja pa'käizala, 'koimw'iairam 'jat ■ kot nagovor dobar 'dam, gas'pai "'mikužova! 2. šalj., nov. gospa ]žena, soproga]: a ja s'lai 'goispa 'tU3'„i 'nema? ■ a 'guoispa pa ud'löizas? 3. čustv. ženska, ki udobno živi in ji ni treba (fizično) delati: 'jaiz be 'tud' 'räida b'lai gas'päi ■ 'na, gas'päi, a baš 'kei pa'mäigala? I B + gOSpOd ► gas'pOlt -da m živ. () 1. nov., spoštljivo gospod [naslov za odraslega moškega]: ne gas'poit me ja pa 'puoi na 'mileca 'pieilo ■ kot nagovor p'ritie, gas'poi3w_'()unter! ■ gas'poi3^'()upnfk! 2. šaij., nov. mož, soprog: 'kei se pa gas'pOlda pas'tila? 3. star., pri govorjenju o odsotnem nav. z obliko za 3- os. mn. duhovnik: za gas'poida 'boi (= sta'dei-ra = redk. se u'či) ■ u'ceire sa b'le gas'poit pr 'maime ■ 'jaidn ja 'beiu za tega 'veišga, te d'ruk pa za tega 'mäilga gas'poida (tj. eden od duhovnikov je maševal, drugi pa somaše-val) 4. čustv. moški, ki udobno živi in mu ni treba (fizično) delati: 'ti se gas'poit — a 'nei 'jais u'sa nar'dim?! | g k 3 o župnik B + [Tominšek 1903: DI im. ed. »V Gornjem gradu se n. pr. govori gtspud (= gospod), le nekaj minut izven trga proti Bočni pa gospod.«] gospoda ► gas'puoida -e t () nš, čustv. ljudje, ki udobno živijo in jim ni treba (fizično) delati: 'toi ja gas'puoida — 'sei na z'näija 'deilat! I gospodar ► gaspa'däir -ja m () nov. gospodar na (kmečkem) posestvu: 'un' ja 'dei pr "'beiglne gaspa'däir (= za gaspa'däirja) ■ 'kei pa 'mäite gaspa-'däirja? | H =* birt B + [Tominšek 1903: 17: °r. mn. »nezaslišano bi bilo: gospodarim., bikmb«] gospodaren ► gaspa'däiran -rna -a prid. (rod. ed. m. sp. -rnega) gospodaren [ki zna dobro gospodariti]: "töina ja 'kai gaspa'däiran | @ =0 birčaften B + gospodariti ► gaspa'däirat (in -rt) -am nd. (gaspa'däira (in -'däir) -rte; gaspa'däi-ru -rla -a) a gospodariti na gospodariti 306 goščava (kmečkem) posestvu: "toinčka 'ka: 'čeidna gaspa'däira b gospodariti ]upravljati, uporabljati materialne dobrine]: 'kak pa gaspa'däirja, da g'rei u'sa x^iu'dica?! | H =o birtovati 0 + ► gospodariti se ► gaspa'däirat (in -rt) se -am se nd. (=* gospodariti) a gospodariti \upravljati, uporabljati materialne dobrine]: para'cile sa b'lei, 'kak sme se cebe'lairja gaspa'dairle b redk. prebijati se (skozi življenje), preživljati se: pr ■'tin'cke se 'ka: 'neikaka gaspa'däirja | | k a =* birtovati; k b =i> RIHTATI se [L] 0 gospodična ► gaspa'dicna -e ž <) saij., nov. gospodična ]naslov za doraslo mlado žensko]: 'se: se ža 'ceila gaspa'dicna! | | =» FRAJLA 0 + gospodinja ► gaspa'dine -e ž <) gospodinja ]ženska, ki opravlja ali vodi domača dela]: a 'duoins„()e pa 'ti za gaspa'dine!? | 0 + gospodinjiti ► gaspa'dinet (in -n't') -em nd. (gaspa'dine (in -'din') -'n'te; gaspa-'din'u -'dinla -a, mn. -'din'le itd.) a gospodinjiti: 'jaiz gaspa'dinem, W pa na 'sixt 'xöide b g. koga preživljati, vzdrževati: "mica nas ja 'puoi gaspa'dinla pa 'kuxala 'nam | § k b => RIHTATI 0 + gospodnica ► gas'pöidnca -e ± () • mala gospodnica mali šmaren, 8. septembra: 'mäila gas'pöidnca • velka gospodnica veliki šmaren, 15. avgusta: na 've:lka gas'pö:dnca sma se 'že:nla ■ u 'veilke gas'pö:dnce ja b'la I B Plet. gospodničen ► gas'pöidncan -čna -a prid. (rod. ed. m. sp. -čnega) iz časa med velikim in malim šmarnom: ]< gospodnica]: gas'po:dnčne 'ja:jce sa se 'ča:se u'la:gale u 'žita | 0 0 gospodski ► gas'puo:c'ke -cka -a prid. \rod. ed. m. sp. -c'kega) 1. gosposki \< gospod 1, gospoda]: 'to: ja gas'puoic'ke č'luo:vek 2. čustv. dragocen, razkošen: 'kä:ka gas'puoicka 'južna ja b'la:! | H N0BLIH prid. 0 Plet. ► gospodsko ► gas'puo:cka prisi. () gosposko 1. a |< gospodski 1|: gas'puoi- cka se 'nö:se b |< gospodski 2]: p'ro: (pa) gas'puicka z'vita 2. redk. knjižno, v knjižnem jeziku: pa gas'puoicka gva'ri I H k 1 noblih prisi.; k 2 ljubljansko, slovensko 0 0 gOSt ► 'gOISt -a m (im. mn. ~s'te) redk. gost ]kdor je kam povabljen in pogoščen]: 'gois'te 'maima ■ saij. 'ti se pa 'bal 're:degw'ioist pr 'naiša 'xiša I 0 + gOSt ► 'gOISt -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) gost 1. \ki je bolj v trdnem kot v tekočem stanju]: 'goista 'župa 2. ]skozi katerega se težko vidi]: goizdJOem ■ 'kaika 'goista 'mieigla ja u "z'reile! 3. a ]razvrščen v majhnih medsebojnih presledkih]: 'žabe pr glo'nika sa 'gois'te ■ 'gois'te 'laise ■ 'goista gr'moija ■ 'veija sa 'gois'te b ]ki sestoji iz enot, razvrščenih v majhnih medsebojnih presledkih]: 'goista kr'taica ■ 'bal 'goista 'coita ja t're:ba 'jame3w()a m'le:ka ce'dit | 0 + ► gosto ► 'goista -s'tega in -z'd'ga s (daj. ed. -s'tema in -s't'ma) nš gosto živilo, predvsem juha: 'bal 'goista me 'de: — 'noičam 'cis'tega ■ 'neš 'gois'te-ga na 'möira 'jaist | 0 SSKJ gosti =o goditi gostija ► gas'tija -a (in gas'-) ž (rod. mn. -'ti) gostija, pojedina: 'käika gas"tija sa nas'teilele! | 0 pojeda 0 + gostilna ► gas'tilna -e (in gas'-) ž () gostilna: u 's'mäirt'ne sta d'vei gas'tilne ■ 'naiš s'peit u gas'tilne 'pija ■ x 'južne srn 'xuoid'u pa u (= zastar. na) gas'tilna • =* biti na hrani v gostilni • ■=& hoditi na hrano v gostilno | H oštarija 0 + gOŠČa ► 'gOlŠa -a ž (or. mn. star., redk. -me; or. dv. star., redk. -me) gozd \drevje ali z njim porasel svet]: u 'goiša sma s'lai u s'tuoirza ■ 'tale 'rieičama tm pačwB()'tuka 'duoil, tm za 'goiša ■ 'guoir sa 'dei ža 'ceile 'goiša ■ z 'goišme se u 'zäidruge 'ni ub'nieisla | |v kavi| ^ zoc @ zavod 0 + goščava ► ga'ša:va -e ž () nš a goščava \gosto grmovje in drevje ali z njima goščava 307 govedo porasel svet\: na p'ridez 'de: čas tista ga'säiva ■ ga'ša:va 'räis'te 'de: tn'guoir b čustv. plevel: z 'nive 'ma:r-ma ta ga'säiva sp'räivet | |=] k b =0 plevel B + gOŠČen ► 'gOlŠan -Šna -a prid. (rod. ed. m. sp. -snega) gozden: 'go:šne ja'göide srna nab'raile ■ te 'go:šne 'pušlcw()am pr'nieisla {šopek iz gozdnih rož, cvetlic) | =o gozden B 0 goščika ► 'goišaka -e ž () manj š. gozdiček |< gošča\: 'käi pa 'mä: tis'te 'goišake — pa ša 'to: bo s'to:ku! | Q 0 gota ► 'gö:ta -e ž <> star. botra {zastopnica otroka pri krstu ali priča pri birmi]: 'se: 'gö:ta sa x'mäila 'puo: u'mairle, 'göit'n' sa pa ša b'le 'puo: kaka 'leita ■ ''zoilova 'gö:ta sa pa ba'le:ne ■ 'kak se ja 'jö:kala, ka sa u'ma:rle 'gö:ta 'muo:ja! ■ a sa 'tatele 'ro:ža ud 'gö:te (botrine)1 | 8 =* botra B 0 (Plet. gotica) gotenj ► 'gö:t'n' -t'ne m živ. <> star. boter \zastopnik otroka pri krstu ali priča pri birmi\: 'muo:ja 'ka:rs't'ne 'gö:t'ne sa b'le pa "jurčkave z "'ro:ta • 'fe:r-mans'ke 'gö:t'n' ■ 'tafle 'a:uto ja ud 'gö:t'ne (botrov) 10=* boter B 0 (Plet. goter) gotenjček ► 'go:t'n'čak -čka m živ. <> ljubk., star. botrček \< gotenj\: 'de: 'go:t'n'čka 'pa:'pa:, 'na | H =i> botrček B 0 ° gotika ► 'gö:t'ka -e t () ljubk., star. botri-ca \< gota\: 'to:le me ja pa 'gö:t'ka 'kupia | | =* botrica B 0 gOtin ► 'gÖ:ten -a -a (in -ti") prid. (mn. -tene (in -ti-)) star., redk. botrin \< gota]: 'göitene 'če:ule srn da'blla | [L] 0 gotnjev ► 'gö:t'n'o \ -va -a (r Bo tudi -nev-) prid. (rod. ed. m. sp. -n'oga) star., redk. botrov \< gotenj\: 'pus'te, 'to: sa 'gö:t'n'ovf š'pe:gle ![=]=* botrov [L] 0 gOtOV1 ► ga'tUO:U -Va -a prid. (rod. ed. m. sp. "Uga in -Vega) mn., star., z oslabljenim pomenom določen, neki, nekateri: ga'tuoivem le'de:m 'ni u'še:č, ka me as'fä:lt nar'dile ■ 'to: sa ga'tuo:ve stva'ri, ka se jax ja t'reiba 'da:ržat | 0 =o ta eni (={> eden) 0 + ►- gotov1 ► ga'tuo:u -va -a povdk. (■=!> gotov1 prid.) a redk. gotov \ki konča, opravi kako delo\: a se ža ga'tuo:va s pa'mivane? b napravljen, oblečen: pa da baž ga'tuom up 'šie:s'tex, ka g're:ma | =o gotov2 povdk. H k a =o fer-tik; k b ■=!> prišteljan ß SSKJ *■ gOtOVO1 ► ga'tUO:V3 prisl. () star., v medmetni rabi seveda \izraža soglasje, pritrditev, pritrjevanje^. {A} na 'mö:rma p'la:čat u'sega na'e:nkrt. {B} ga'tuo:va, 'se: se zas'to:pe, da 'nie:. ■ {A} a pte š'le? {B} 'bam, ga'tuo:va. | ■=!> GOTOVO2 @ ■=!> SIGURNO [0 + gotov2 ► 'go:tou (tudi -to) r -va -a (r Bo tudi -taV") prid. (rod. ed. m. sp. "Uga) • ■=!> pa gotova maša | [0 0 ►• gOtOV2 ► 'gO:tOU (tudi -to) -Va -a povdk. (■=& GOTOV2 prid.) biti gOtOV redk. 1. biti gotov a \ki je v svoji dokončni obliki\: 'xiša ja 'ža 'goitova b \ki konča, opravi kako delo\: srn 'ža 'go:tou z 'reizane 2. čustv. a biti pokvarjen: 'kakar 'nuo:ž z b'rusa pa'te:gneš, ja 'ža 'go;tou b poginiti, umreti: 'za:jca sip s'tixn'u — ja 'be:u uč^'()uba 'go:tou C biti utrujen: srna 'ce:u 'de:n 'de:lala, srna pa 'vargne 'gO:tOVa | ^> GOTOV1 povdk. 0 FERTIK povdk. B'0' ► gOtOVO2 ► 'gO:tOVa (in -VO) prisl. () v medmetni rabi, redk. < GOTOV2 povdk. 1: {A} a s'te ža 'fe:rtek? {B} 'go:tovo! • čustv., redk. pa gotovo izraža odločnost, nepopustljivost: 'ta:g 'bo:, ka srn 're:ku, pa 'go:tova! (|=) =o pa konec) | ^> GOTOVO1 H =0 KONEC B 0 ► gOtOVO ► 'gO:tOVa (in -VO) povdk. () redk. < gotov2 povdk. 2b: 'kakar s'vene u3„()a'pa:rtja na 'se:rja, ja 'go:tova z 'nema ■ 'to:le ša 'nie:s'ma, pa ja 'go:-tova za 'duoins I H =* fertik povdk. B 0 gotovina ► gata'vina -'vine ž () nš, nov. gotovina: a 'ma:š 'ke: gata'vine? | B + govedina ► 'göivedna -ved'ne in ga've:dna -d'ne ž () nš govedina \meso\: d've: 'kile 'gö:ved'ne srn tf 'kupla | B + govedo ► ga've:da -a s (mn. tudi ga've:de -e in 'go:vede -e) 1. govedo a \žival\: govedo 308 gozdar 'peid ga'veit (= ga'veide = 'göivede) 'maija b nš [več goved, goveda]: ga'vei-da ja 'de: pa'ceme — 'ni 'fbitra 2. slabš. neroden, navadno surov človek: 'täijga ga'veida ša pa 'tud' na 've:m ■ zmer. 'mairš 'van, ga'veida za'rukana! | § k 2 t* surovina 0 + [Plet.: »govgdo, n. [. . .] tudi psovka: ti si pravo govedo! Savinska dol.«} goveji ► ga'veija -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -jga in -jaga) nov. goveji: ga'veija 'župa • =o goveja župa | 0 =*> govejski 0 + govejski ► 'göives'ke \ -veska -a (r in -Ve-) prid. (rod. ed. m. sp. -ves'kega) 1. goveji: 'göiveska 'mieisa 2. siabš., redk. surov, neotesan: 'ta:g, 'bal 'göives'ke 'ja:, se pa 'ra:tj{)ie:pe • =o govejska župa | H k 1 goveji; k 2 =i> surov 0 Plet. govno =* DREK govor ► 'goivor -a m <) nov. govor \sestavek o kaki stvari ali njegovo podajanje]: 'goivor ja 'be:u 'čist k'räi-tak ■ g'doi ja pa 'goivor na'piso? ■ "baiko "jčiža ja 'jam'o 'goivor {je govoril) na pag'reiba 10 + govoranca ► govo'rämca -e ž mn. <) nav. mn., siabš., nov. govorjenje, govor \sestavek o kaki stvari ali njegovo podajanje]: na 'möiram pas'lusat^Qey govo'rämc ■ s'peit 'mä: 'dr'noiusak tis'te govo'rämce b'raiz'veiz'ne | 0 filozofija, govorancija 0 SSKJ, SP 1962 govorancija ► govo'raincija -a 2 mn. ; in -rt) gva'rim nd. ([ g'vaira (in g'vair) g'vairte; g'vairu (in ga'vai-) star. ga'voiru (in g'voi-) gva'rila -a, mn. -'rile) 1. govoriti a [oblikovati besede, povedi z govorilnimi organi]: 'bal 'tixa g'vaira ■ čaz 'noiz gva'ris b ]biti sposoben oblikovati besede]: na 'möira g'vairat, ka ja 'mutast 2. govoriti [izražati misli z govorjenjem]: na zas'toipem 'gai, 'kai gva'ri ■ na s'meis 'täiga g'vairat 3. govoriti ]znati, obvladati jezik, predvsem v govorjeni obliki]: (pa) 'xra'vaicka pa 'bal s'laiba gva'ri > pa 'naiša ja ga'voiru 4. nov. govoriti ]podajati sestavek o kaki stvari]: g'doi ja pa g'vairu na pag'reiba? 5. nav. 3. os. g. kaj govoriti ]širiti kaj, navadno s pripovedovanjem]: 'l§de gva'rija u'seix 'söirt ra'ci ud 'nega ■ redk. gva'ri 'sei, da 'mäi tiz'd'ga dek'leita z "jameza 6. g. s kom govoriti [izmenjavati mnenje, misli z govorjenjem]: 'poi 'ura srna gva'rila pa tele'foina ■ g'daij se pa z 'maime g'vairu? 7. g. s kom biti s kom v normalnih odnosih: ža 'pair 'leit na gva'rija, k sa se sk'reigale ■ ''joiža na gva'ri T z 'nema (r = star. 'nainga) • čustv. govorijo vsi skrižem govorijo vsevprek: u'se sk'rizam gva'rija, se pa 'neč na 'čuja • star., redk. govoriti čez koga kritizirati koga, očitati napake komu: 'kai nap'rei gva'ri 'čiei-zn§ (0 =* šimfati) • =0 govoriti, ko bi bil navit • =*> govoriti, ko bi pankeljce strigel • =0 govoriti ko strgan dohter • =i> govoriti nemško na roke • =0 govoriti tako, da se (še) hudiču gravža • =*> govoriti (ta) v tri dni (=* den) I 0 gobcati; k 5 =* praviti; k 6 ■=> zgovarjati se 0 + + govoriti čez ► g'vairat (in ga'vai- \ >', in -rt) Čaz gva'rim Čaz (star., redk. Čraz) nd. <■=& ČEZ, ČREZ, GOVORITI) star., redk. g. čez koga udrihati po kom, opravljati koga: 'neike ja gva'rila [ čaz 'nega {[ = 'čieižnega = č'rieižnega) I 0 =0 tribati 0 0 govorjenje ► gvar'jame {Bo tudi -e) -e s <) nš govorjenje: 'käika gvar'jame ja pa 'dei 'toi? I H ■* ZG0V0R 0 + govornik ► go'voirnek -a (in -ni-) m živ. (im. mn. -neke (in -ni-)) nov. govornik: 'dar'noiusek ja 'bal s'laip go'voirnek | 0 + gOZd ipd. =fr GOŠČA ipd. gozdar ► gaz'däir -ja m živ. () nov. gozdar gozdar 309 grahamkruh ]strokovnjak za gozdarstvo] I H =!> FOJŠTNER 0 + gozden ► 'goizdn -dna -a prid. \rod. ed. m. sp. -z'd'nega) nov. gozden: 'aite sa b'le 'goiz'd'ne de'laiuc ■ 'goizdna 'ceista ■ 'goizdna up'räiva (@ =0 gozdna) | =& goščen 0 + ► gozdna ► 'goizdna -z'd'ne ž (rod. mn. -z'd'nex) gozdna uprava: 'a:te sa pr 'goiz'd'ne 'deilale ■ na 'goiz'd'ne (na sedežu gozdne uprave) sm 'beiu | =!> GRAŠČINA 0 0 gož ► 'goiš -ža m živ. <> gož \kača\: x'mäila be na 'goiža s'toip'u | H gož ž ? + gož ► 'goiš -ža ž <) redk. gož \kača\: 'goiš ja b'lai | g =fr gož m 0 * gož |pri cepcu| =* leder graben ► g'räiban -bna m <) 1. Jarek \podolgovata vdolbina]: g'räiban sa čas t'raiunek nar'dile ■ 'käike g'räib-ne ja 'dieiš na'reid'u! 2. potok \voda\: čaz 'veis 'tieiča g'räiban ■ u g'räibna sma 'raike la'vile ■ k'raiske g'räiban (potok, ki teče skozi Kraše) ■ ''seičke (= "var'täicke) g'räiban | Q k 1 grabnica 0 + [Tominšek 1903: 14: mest. ed. »gräbnt«] grabenček ► g'räibancak -čka m <> manjš. potoček \< graben 2|: ja 'köik ja pa tiz'd'ga g'räibancka!? 'sei ga 'ni 'töig, da be 'lieix 'ribe 'jam'o 'natar! | 0 SP 1962 grabiti ► g'räibet -em nd. grabi je 1. \orodje\: na g'räible ja s'toip'u ■ s'tieil pr- g'räiblex (grabljišče; [=] grabljišče) ■ d'vaijne g'räible pr'nieis' ■ le'seme (: za'leiz'ne) g'räible 2. [pregrada v reki\: na g'räible u st'ruge sa se 'veija ula'vile pa 'täika 10 + [Tominšek 1903: 19: or. mn. »gräble8«] grabijica ► grab'lica -'lice ± <> grabijica [ženska, ki grabi seno[: t'ri grab'lice sma b'lei 10 + grabljice ► g'räibalce -bale ž mn. <> manjš. grabljice: u'zieime g'räibalce pa la'päit'ka | 0 + grabljišče ► grab'lisa (Bo tudi -a) -a s <> grabljišče: grab'lisa ja 'poiknla | 0 štelj pri grabljah 0 + grabnica ► g'räibanca -e % <> Bo zastar. 3 jarek [podolgovata vdolbina[: 'tale sa b'lei g'räibance b tekoča voda v jarku: 'čaise sa 'tale pad 'naiša 'xiša tis'te g'räibance 'tieikle | | =4 k a graben 0 0 grad ► g'räit -da in g'raida m <> a grad [utrjeno poslopje[: na 'gra'disa ja 'čaiz' g'räit s'taiu b poud. velika hiša: 'käig^i'räit 'mäi! | H k b =o graščina 0 + [Tominšek 1903: 12: rod. ed. »sadt, strah-b [. . .] gradi [. . .] (nom. pa strah, sad . . ., nasprotno kakor: bžk : bika).«; 16: tož. mn. »grade"«] graditi ► gra'dit -'dim nd. (g'räide (in g'räit') -tie; gra'diu -la -a, mn. -'dile> nov. graditi (stavbo): 'xisa gra'dita | H =o zidati 0 + gragulj ► gra'gul -e m živ. \) redk. kragulj: "ra'jäis ja gra'gule ust'reilu | 0 =o kragulj 0 0 grah ► g'raix g'räixa (in g'rai-) m <) grah a [rastlina]: y g'raixa bo t'reiba ša 'pailce 'nat na'tieikn't' b [stroki\: g'raix ša z'Zusam C [sadovi]: a be z g'raixa 'župa (grahovo juho) 'jeidu ■ za n' g'raiy de'beila brada'vica ■ z'Zu-šan g'raix | 0 + grahamkruh ► g'raixamk'rax (in -'ru-) -'ruxa (in g'rai-) m <> nov. grahamkruh 1 0 SSKJ, SP 1962 graham kruh grahast 310 gratati grahast ► g'rä:xast -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -S'tega in -Z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) grahast \siv z belimi in črnimi pikami ali lisami\: g'räixasta 'kura ■ Kr posam. g'raixast k'rax {grahamkrüh; H =» grahamkruh) | 0 + graja ► g'rä:ja -a ž tadlati grajfati ► g'raijfat -am nd. <) star. g. \ za čim (r = po čem) grabiti po čem, za čim a \močno prijemati]: a ja 'to: 'tis't', ka ga ja ža p're: g'raijfo? ■ 'nieixe me g'ra:jfa3w()a 'kikle b \prizadevati si z roko priti do česa\: pa jg'rice g'raijfa | H o grabiti 0 0 gram ► g'räim -a m () gram: 'köig^O'räi-mu 'mi: 'deika? | =o deka2, kila 0 + gramenal ■=*> gremenal gramofon ► gramo'foin -a m <> gramofon: gramo'foin pas'lusam ■ p'luoisca za gramo'foin {gramofonska plošča) | 0 SSKJ, SP 1962 grampav ► g'räimpo \ -va -a (r Bo tudi -pav-) prid. (rod. ed. m. sp. -pOga) redk. a krastav: g'räimpo kram'peir b hrapav, raskav \ki ni gladek]: 'ruoičke sa zia'keirane, pa sa ša z'meirm g'räim-pove I H k a =0 krastav; k b =0 hrapav granata ► gra'näita -e ± (} granata ]topovški izstrelek] 10 + granek ► g'räinek -a (in -ne -) m (im. mn. -neke) žerjav ]naprava za dviganje, prenašanje]: g'räinek sa pas'taiule ■ b'rait ud 'nega zas'luza t'ri 'taiužant 'vasnsto 'mairk — 'deila na g'räineka • čustv. si težek, da bi te z granekom ne prestavil ipd. zelo si težek: se 'taik 'tieiška, da be te z g'räineka 'tieiška pras'täiv'u (0 =0 biti težek ko centna vaga) | H žerjav 0 0 (Planina 1978 granik) granica ► g'rämeca (in -ni-) [ -nice (r in -ni-) ž () star., redk. državna meja: za 'bugars'ke g'rämece ja 'vaijska s'iuzu — ja 'beiu g'rämecar | 3 =0 meja 0 + graničar ► g'rämecar -ja (in -ni-) m () graničar: 'naiš 'pöip ja 'beiu g'rämecar (= za g'rämecarja) 10 + graščina ► gra'sina -'šine t (} 1. a graščina ]poslopje]: gra'sina u "'näizerjax sa ubna'vile {grad Vrbovec v Nazarjah) ■ gra'sina u ■'göirnema "g'raida (škofijski dvorec) b poud. velika hiša: 'ceila gra'si'na s' ja pas'täiv'u 2. nš, star. gozdna uprava v gradu Vrbovec v Nazarjah: na gra'sina sm s'lai pa p'läica | k 2 ■=0 gozdna 8 k lb grad | k 2: Ozemlje (predvsem gozdovi) ljubljanske škofije v Zgornji Savinjski dolini je bilo po drugi svetovni nacionalizirano in je prešlo v last Gozdnega gopodarstva Nazarje. Uprava tega ozemlja je bila ves čas v gradu Vrbovec v Nazarjah. 0 + graščinski ► gra'sin's'ke -'šinska -a prid. (rod. ed. m. sp. -'Sin's'kega) < GRAŠČINSKO'. 'tista ja b'la pa u gra'sin's'kema s'vieita | 0 državen 0 + graščinsko ► gra'sinska -'sin's'kega s () nš, star. (po drugi svetovni vojni nacionalizirano) ozemlje v Zgornji Savinjski dolini v lasti ljubljanske škofije: u gra'sin's'kema ja 'seiko I ■=*> graščina H =s> državno 0 0 gratati ► g'räitat -am d. (> 1. s povedkovim določilom postati a ]izraža, da nastopi lastnost ali stanje osebka]: 'laičan sm g'räito ■ ka ja 'to: 'ču, ja g'räito pa 'kair 'jazan ■ s'xujo 'ja:, sa ma pa x'läica p'ro: g'rä:tale ■ ud g'ruoize sm 'ta:rd g'rä:to (odrevenel sem) ■ g. komu: s'la:ba me ja g'rä:tala ■ brezos. x'laidna (: 'tieimna) ja g'räitala [shladilo (: stemnilo) se je) b redk. \izraža dosego poklica, položaja]: 'tieič ja "'äineca 'zoibozdro'nica g'räi-tala 2. g. (komu) posrečiti se (komu), uspeti (komu) a [uresničiti se tako, kot se želi, pričakuje]: "mämce ja pa pa'tica 'faijn g'räitala ■ s'like te pa 'niša g'ra:tale b \izraža uresničitev dejanja, kot ga nakazuje sobesedilo]: a te ja g'rä:ta£a 'duoibed be'rila? ■ gratati 311 grd 'ni nam g'rä:ta£a, da be se z'mein'le 3. nav. s prislovnim določilom Öbvodttil kram'peir ja 'le:c 'duoibra (= 'fa:jn : s'Iaiba) g'rä:to ■ ka'ruza nam ja Sa 'ka:r 'ne:kagw:'rä:tala ■ 'la:ne psa'nica 'ni g'rä:ta£a • =& gratati hud • hudo je gratalo komu obšla ga je slabost: 'ma:me ja 'xada g'räitala | g k 2 =0 POSREČITI SEJ k 3 UGRATATI 0 Plet. gratovati ► gra'to:vat -'tujam nd. (gra'tuj -te; gra'to:vo -t'vaila -a) 1. s povedko-vim določilom postajati a ]izraža, da nastopa lastnost ali stanje osebka]: 'glaisan ja za'če:u gra'toivat ■ slado-'le:3^()a 'mie:geg^:ra'tuja ■ ča'die:le 'bal ve'se:u ja gra'toivo ■ g. komu: 'do:k'ca:jt me gra'tuja ■ brezos. x'laidna ja gra'tväila 2. g. komu uspevati komu {uresničevati se tako, kot se želi, pričakuje]: u'sa ma gra'tuja, pa keira 'rieiča se ža prs'toipe 3. uspevati \imeti ustrezne pogoje za vast, razvijanje^. kram'peir pa 'le:b gra'tuja ■ sa'Iaita jam pa 'guo: gra'tuja, cap'ro: ja 'ta:k ve'suoika | 0 Plet. gravžati se ► g'ra:užat se -am se nd. <> g. se komu kaj gabi se komu kaj, gnusi se komu kaj: 'jas'te se me g'ra:uža ■ 'čudna, da se ja tiz'd„'()e:da u'maizane 'neč na g'ra:uža ■ čustv. pa'liteka se me g'ra:uža • =o biti grd, da se hudiču gravža • =* govoriti tako, da se (še) hudiču gravža IB1* gaditi se 0 0 (Planina 1978) grb ► 'ga:rp -ba m () grb: jugoslo'väin-s'ke 'ga:rp 10 + grba ipd. =s> pukelj ipd. grbančiti ► gar'bämcat -am nd. (gar'bäm-ča (in -'ba:nč) -čte; gar'bäincu -čla -a> grbančiti, gubančiti, gubati: 'nie: 'ta:k 'čie:la gr'bämcat! ■ brezos. 'ko:ža me ja za'če:la gr'bämcat 10 + ► grbančiti se ► gar'ba:nčat se -am se nd. (=* grbančiti) grbančiti se, gubančiti se, gubati se: 'ko:ža se me gr-'ba:nča ■ 'jä:pke se gr'bämcja pa 'suxe gra'tujaja | 0 SSKJ, Plet. grča ► 'ga:rča -a ± () 1. grča \del veje\: na'bieme 'ga:rča na s'me: 'bet ■ 'ga:r-ča ja 'van 'pä:dla 2. buška, bunka: na g'iaive se ma ja 'ga:rča nar'dila 3. poud. krepek, trden človek: 'ja:, "'ä:na ja 'ga:rča, zd'rä:va pa 'ča:rstna | 0 =& BUNKA 0 + grčav ► 'ga:rčo \ -va -a (r Bo tudi -čav-) prid. (rod. ed. m. sp. -čoga) grčav \poln grč\: "ga:rčo 'le:s ■ ta 'dieiska ja pa p'rie:ve3 'ga:rčova 10 + grd ► 'ga:rt -da -a prid. (rod. ed. m. sp. -d'ga in -dega; primemik 'ga:rŠ3 ~ ~ tudi -a -3, rod. ed. m. sp. — tudi "Saga) grd 1. a \estetsko negativen\: 'ga:rda 'kuxne 'mä:ja ■ dr'ga:č 'ni s'la:ba, u f ris ja pa p'ro: 'ga:rda b umazan, nečist: s'ra:jca 'ma:ž 'gairda ■ pa b'luze se 'ga:rda 2. a \z moralno negativnimi, nesprejemljivimi lastnostmi]: 'ga:rt ja, 'neš ga 'ni p'rida ■ 'ga:rde stva'ri me ja pa've:dla ud 'nega ■ zmer. le'nuo:ba 'ga:rda! ■ otr. a ja 'paz 'ga:rt, ka ja "'ma:rjana ug'ri-z'n'u? ■ 'ga:rt (brezobziren) ja 'be:u \ da 'ne: (r = 'zame) b \ki je posledica teh lastnosti]: 'ma:š pa 'tud' 'ga:rda na'vä:da, da z'me:ram 'vačsž z'ra:una s've:tet • 'ni ja 'ga:rša stva'ri, ka ča 'mäite ut'ruo:ka za'va:rža 3. s širokim pomenskim obsegom slab, nekvaliteten: 'ga:rt s've:t ■ 'tam ta'guo:r ja 'ga:rda 'port ■ 'ga:rda u'rie:me 'mä:ma (deževno, oblačno) • =o biti grda ko coprni-ca • =o biti grd, da se (še) hudiču gravža • =i> biti grd ko hudič • =o biti grd ko smrtni greh • =!> grda roka • grd se narediti umazati se: a se se s'pe:d 'ga:rt na're:d'u? (H umazati se) I 0 + [Tominšek 1903: 10: im. ed. m. sp. »gard«] ► grdo ► 'ga:rda prisi. (primemik 'gairša) 1. grdo a |< grd la|: 'pišata pa u'bä: 'ta:gj:a:rda, da ša "jais 'leipša, ka na 'videm ■ 'nie: 'ta:g_':a:rda g'le:dat b |< grd la|: 'ga:rda 'de:laja z 'ne: 2. čustv. zelo \izraža visoko stopnjo]: 'ga:rda se ja pa'to:ku • •=> pisati (tako (grdo)) ko kura | g k 2 =* zelo 0 + ► grdo ► 'ga:rda povdk. (primemik 'ga:rša> grdo 1. izraža neprimernost česa: z'la 'ga:rda ja, ča se ut'ruo:ce na zas'to:pja, 'ša: 'ga:rša 'pa:, ča 'mä:t' x grd 312 gredoč 'teima prpa'mö:ra 2. deževno, oblačno: za 'jutar paramja, da bo 'gairda I H k 2 ■=!> DEŽEVNO, OBLAČNO B SSKJ grdoba ► gar'duo:ba -e ± (> 1. nš gvdost, grdota: zarad gr'duo:be ja ja 'pus't'u — ka ja 'ga:rda 'ta:k 2. slabs, a grda, neprikupna, zoprna stvar: ja 'ke: se pa 'naijdu ta 'ža:ba!? 'nieise 'na uk'ra:j, gar'duoiba! b malopriden, malovreden človek: pag'le:de ga, gr-'duo:ba, 'de: ja ša pa ve'seiu ■ zmer. gr'duoiba 'jä:sna! 10 + grdobija ► garda'bija -a ± (rod. mn. -'bi> grdobija \slabo ravnanje\: 'ka: nap're: käke grda'bija 'de:la ■ 'nie: garda'bi g'va:rat I E + grdost =s> grdoba grdota =* grdoba grebator ► gre'bä:tor -ja (in gre-) m živ. <> sieng., siabš. stremuh'. "ma^ko ja gre'ba:tor, se u'či ka z'me:šan 10 0 (SP 1990: 133) grebatorka ► gre'ba:torka -e (in gre-) ž () sieng., siabš. stremuhinja ]< grebator] I B 0 grebčev ► g'rapco \ -va -a (r Bo tudi -ČaV") prid. (rod. ed. m. sp. -ČOga) OCVir- kov ]< grebec\: g'rapco 'zä:b'o ■ g'rap-čova 'ma:st (: pa'tica) | Q 0 grebec ► g'rabac -pea m () 1. ocvirek [košček mesa\: g'rapce 'ma:rja 'b§tj()a:k 've:lke ka ne 'tiča ■ u pa'tice sa g'rapce 2. živ., siabš. majhen, slaboten človek, predvsem otrok: 'kä: 'ke: te g'rabac 'mö:ra na'rie:s't'! • poud., predvsem za otroka biti tak ko en grebec biti zelo majhen, slaboten: "f ra:nček ja 'tä:k^:a ne g'rabac (@ biti tak ko eno zgrize) | g k 2 =o krota [L] Plet. (»grebec, bca, m. die Griebe, Savinska dol.; — iz nem.«) grebelica ► grabe'lica -'lice (in gre-) ž () Bo bunčica, nastala pri piku žuželke: na 'ruo:ke sa se me grabe-'lice nar'dile | B 0 greben ► gra'be:n -a (in gre-; in -'be:-) m (im. mn. -'be:ne) 1. greben \na vrhu petelinove glave\: 'na:š pe'tie:len 'ma: pa 're:s 'le:b gra'bem 2. priprava za česanje preje • čustv. greben raste komu domišljav postaja: ja 'ža s'pe:t 'rä:s'te gra'be :n • čustv. greben se je povesil komu nehal je biti domišljav: 'a: se ma ja pa've:s'u gre'bem, ka ja 'vid'o, da 've:ma, 'kä: ja z dek'le:ta | grebljica1 ► g're:balca -e ± () priprava za čiščenje, strganje: g're:balca pr'nie:s' | |za žerjavico, pepeli ■=& širakelj B + grebljica2 ► g're:balca -e ž (> redk. grob-Ija [kup nametanega kamenja]: med 'nivam sa b'le: g're:balce | =o Bakove GREBLJICE @ GROBLJA B 0 grebsti se ► g'rie:ps't' se g'rie:bem se nd. (g'rie:be (in g'rie:p') se -pte se; (g're:bu) g'rie:bla -a) sieng., siabš. g. se za kaj stremeti po čem, za čim: a se g'rie:bež za 'pe:tka? | [] 0 (+ grebsti *) greda ► g'rie:da -e ž () greda ]ploskev zemlje]: para'da:js ša 'ma:m u g'rie:de - 'tuo:pla g'rie:da | garkelj, vrt, vrto B ♦" grede ► g're:de g're:t ž mn. () gredi [priprava iz palic, na kateri prenočuje, počiva perutnina]: 'kura sa na g're:dex se'de:le, uc'po:t sa b'le pra-'šiča, ja pa 'ja:na 'duo: z g're:t 'pä:dla, sa ja pa 'tut' 'ka: pa'ža:rle I B ♦ grede o gredoč gredeljnica ► g're:d'lenca -e ž () gredelj-nica ]venec iz hrastovih, gabrovih ali brezovih trt, s katerim je na splavu veselnik pritrjen na stožir]: g're:d'lence ja "gel'ja:žo "'jo:ža 'de:lo | H gregljica B + gredenca ► gra'de:nca (in -'de:-) -'de:n'ce ž () kuhinjska kredenca: ze'lie:na gra'de:nca srna 'me:le 'ča:se pr "tin'cke I B 0 (SSKJ, SP 1962 kredenca) greder ► g're:der -derja m živ. () greder: g're:derja 'vaze ■ z g're:derja bada 'pa:ršle zg'lixat I B SSKJ gredoč ► gra'do:č prisi. () 1. gredoč ]izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre]: gra'do:č sm 'da:u ša ka'le:sa u ga'ra:ža 2. v trenutku, v hipu: gra'do:č sm ga 'jam'p na t"le:xe | 0 k 2 ajns cvaj; za čas posla; ena dve gredoč 313 grešnik (=0 en); en dva tri; v momentu; ta gredoč, 0 + gregljica ► g'reigalca -e ž () gredeljnica \venec iz hrastovih, gabrovih ali brezovih trt, s katerim je na splavu veselnik pritrjen na stožir\ | H =*> gredeljnica 10 0 greh ► g'reix -a (in g're:-) m (im. mu. g'reixe) greh 1. ver. \kršitev božje ali cerkvene zapovedi]: 'se: 'neim g'reixu, 'kä: m 'xuoid'u x s'poivede!? ■ za g'reixe bo 'deilo pa'koira ■ s'mairt'ne g'reix ■ g'reix ja na'reid'u (= star. s'toiru) 2. čustv. prekršek, prestopek: 'to: ja 'kä:zan za g'reixe • Poud., za ljudi biti grd ko smrtni greh biti zelo grd: "'ivan ja 'gairt ka s'mairt'ne g'reix (0 ■=> biti grd ko hudič) • preg., ob vztrajnem poizvedovanju po storilcu kakega dejanja greh se pove, grešnika pa ne dejanje se razkrije, storilec pa zamolči: g'reix se pa'vei, g'reisneka pa njei • šalj., za ženske vredna greha privlačna, zapeljiva: "äma ja ša z'meiram u'reidna g'reixa | 0 + [Tominšek 1903: lh: mest. ed. »greh-b«; 16: mest. mn. »grehbh«; 17: or. mn. »grehb«] ► greh ► g'reix (in g'rei-) povdk. () čustv. pokvarjeno, neumno: g'reiy be 'beiu, ča be tema 'župneka ša ne 'diner u 'ceirku 'nieis'le ■ 'baibe 'jäigat ja g'reix I 0 SSKJ greleC ► g'reiUC -a (in g'rei") m (im. mn. g'reiuce) grelec a \grelna naprava\: g'reiuc pr p'räilnema st'roija b \del grelne naprave] | 0 SSKJ (SP 1962 grevec) grelnik |za vodo| o bojler gremenal ► grame'nail -Ja (in gre-; in -me-) m () redk. krmilo pri kolesu ali motornem kolesu: čaz grame'nail ja z'lieit'o II =* BALANCA E 0 grenca ► g'remca (in g'rei-) g'remc'e ž () zastar. državna meja: da g'reince ja 'pairšu, 'dieil pa 'niei 13=* meja 0 0 grenčica ► gren'cica -'čice (tudi gra-) ± () • Bo grenčica dere koga zgaga peče koga: 'kak 'mane 'duoinz ža 'ceiu 'dem gren'cica 'dieira! (H ■=!> zgaga peče koga) | Igrenka žgana pijača| =* gajst grenek ► g'rieinek (in -ne-) -nka -a prid. (rod. ed. m. sp. -nkega) grenek Neprijetnega okusa kot pelin\: g'rieinke rac'neija ■ ra'dic ja g'rieinek ■ ka'fija bm 'piia g'rieinka (brez sladkorja) I 1=) GORJUP 0 + greneti ■=;> greniti greniti ► gre'nit -'nim (in gra- >) nd. (—; gre'niu -la -a, mn. -'nile) 1. 3. os. greneti \imeti nekoliko grenek okus\: sa'läita (: 'seir) gre'ni ■ 'murke gre'nija 2. nov. g. kaj greniti kaj \delati manj prijetno, manj srečno]: te 'pöip me gre'ni ziu'lieme 10 + greš ► g'reis -a m () zdrdb a nš \izdelek za pripravo živil]: psa'nicne g'reis ■ pa 'niei 'ceile s'käit'le g'reisa 'nat u'sat! ■ 'noikarle z g'reisa (zdrobovi žličniki) • m'leicne g'reis (pšenični zdrob, kuhan na mleku) b ]zavojček zdroba]: d'väi g'reisa samw'()eila, 'veim I 0 SP 1962, Plet. gresnokrlj ► g'reis'noikaral -rle m () Bo nav. mn. zdrobov žličnik: g'reis'noikarle sm nar'dila za u 'župa | § =* gresov NOKRLJ 0 0 gresov ► g'reisg \ -va -a (r Bo tudi -SaV") prid. (rod. ed. m. sp. -SOga) • =0 gresov NOKRLJ I 0 SP 1962 grešen ► g'reisan -šna -a prid. (rod. ed. m. sp. -snega) grešen: g'reisna ziu'lieme 'ja:, ča za'vis na ka'ruze • <=& vpiti ko grešna duša (v vicah) 10 + ► grešno ► g'reisna prisi. () grešno: g'reisna za'vita, ka 'nista u'zemena | 0 SSKJ grešiti ► gre'sit -'šim (in gra-) nd. (g'reisa (in g'reis) -ste; gre'siu -la -a, mn. -'šile itd.) ver. grešiti ]kršiti božjo ali cerkveno zapoved]: 'kai pte 'xöid'le x s'poivede!? a se 'kei gre'si-le? I 0 + greška ► g'reiska -e ž () redk. napaka ]dejanje, ki ni v skladu z določenim ciljem]: 'kei ja 'kei g'reiska na'reid'u? | § =* NAPAKA 0 0 grešnik ► g'reisnek -a (in -ni-) m živ. (im. mn. -neke (in -ni-)) čustv. kdor napravi grešnik 314 grivati prekršek, prestopek: a 'ti se 'tis'te g're:šnek,_()a ja 'va:kna zd'ro:b'u! • =o greh se pove, grešnika pa ne | B + greti ► g'rie:t g're:jam nd. (g're: -te; g'rie:u (tudi g're:u) g're:la -a) 1. a greti \oddajati toploto\: 'pe:č (: 'so:n'-ce) g'reija ■ 'meunt'l g'reija [ščiti pred mrazom) b g. koga/kaj greti koga/kaj [povzročati občutek toplote]: 'ta:k 'ja: - z 'ja:ne st'ra:ne te g're:ja 'so:n'ce, z d'ruge st'ra:ne te pa 'ze:be 2. g. kaj greti kaj \delati toplo\: 'va:da g're:jam | B + ► greti se ► g'rie:t se g're:jam se nd. (=* greti) greti se: 'na:'ra:jša se pr 'pie:ča g're:ja ■ 'ka:ča se ja na 'so:nca g're:la ■ c've:dar se p'rie:več g're:ja {prehitro postaja vroč) 10 + grezilo >=!> plajba greznica ► g're:zanca -e (in g're:-) ± () greznica: a s'te g're:znca ža nar'dile? I E + grgrati ► 'ga:rgrat garg'rä:m nd. <—; 'ga:rgro garg'ra:la -a) grgrati zadrževati in premikati tekočino v grlu z izdihavanjem zraka]: ka'me:lce 'ma:raš pa'pet, pa 'nie:, da jax ta'duo: pa'žie:raš — grg'ra:š jax | B + grguliti =& gruguliti grič ► g'rac (in g'ri-) g'rica m (> grič: na tiz'd' g'rac srna 'puo: 'pa:ršla | B + [Tominšek 1903: 17: or. mn. »gričb«] griček ► g'ricak -čka m <> manjš. griček | gričevje ► gri'čo:ja (Bo tudi -a) -a (tudi gra-) s <> nš gričevje: I B SSKJ, SP 1962 (Plet. *) gričevnat ► gri'čo:nat -a -a (tudi gra-) prid. (rod. ed. m. sp. "d'ga in "tega, daj. ed. m. sp. "t ma in -tema) gričevnat: gri'čo:nat s've:t | B SSKJ, SP 1962 ► gričevnato ► gri'čo:nata -tega in -d'ga (tudi gra-) s (daj. ed. -tema in -t'ma) nš gričevanata pokrajina: 'tam ja 'tä:ka 'bal, gri'čo:nata | Q 0 grif ► g'raf (in g'rif) g'rifa m () • imeti grif rutinsko obvladati ročno opravilo: me'sa:r 'ka: 'ta:k 'lie:xka k'rizna 'ko:st ras':e:ka, ka 'mä: g'raf | B * gril ► g'ral (in g'ril) g'rila in g'rile m živ. () ščurek: 'kö:k sa g'rilo 'me:le 'tarn! | B + grimati ► g'rimat -am in g'rimlem nd. (g'rime -te in g'rimle (in -mal) -malte; g'rimo -mala -a) star. g. za kom/čim žalovati \čutiti žalost zaradi izgube koga\: 'kag^:'rimle za "ämice! ■ st'ric_:a g'rimale za 'pö:bme, 'puo: sa pa s'ca:gale ■ 'ra:tw()e 'ma:m, 'die:-kalčke, pa g'rimlem za 'tie:be • 'kak ja g'rimala pa 'tis't'ma, ka ja u'ma:-ru! I H ■=* žalovati B Plet. # grinta ► g'rinta g'rin'te ž () • čustv., star. iti komu za grinte biti v težkem položaju: xu'dicova jam ja za g'rin'te š'la, da jam 'ni u'sa zga're:la ■ ka te g're: za g'rin'te, pa p'rides (@ zagu- STITl) I B + gripa ► g'ripa g'ripe t () nš gripa: g'ri-pa sm 'jam'o ■ g'ripa ja 'duo:b'u • star. biti v gripi imeti gripo: 'ma:ma ja u g'ripe, 'ja:s pa 'tud' 'nism zd'ra:u | B SSKJ, SP 1962 gristi ► g'ras't' (in g'rist) g'rizem nd. (g'rize (in g'ris') -s'te; g'rizu -zla -a, mn. g'riz'le itd.) 1. gristi a \drobiti z zobmi\: 'nie: 'cukra g'ras't' b g. kaj \zasajati zobe v kaj, predvsem v zadregi, jezi\: 'nuo:fte se g'rize 2. gristi \rad napadati z zobmi\: 'se: te 'pas na g'rize 3. t>rezos. črvičiti \imeti sunkovite bolečine v trebuhu\: "a:nža s'pe:d g'rize | @ k 3 ■* zvijati B + griva ► g'riva g'rive ± (rod. mn. g'riu) a griva \pri konju\: 'ka:ka g'riva ja 'jam'o tis't' p'ra:mč! b čustv. dolgi, gosti, navadno neurejeni lasje, griva: g'riva te bm pasma'dila pa'nuo:ča, ka bas s'pa:u, ča 'na:_baš_'()o: x fri'zie:rja | B + grivati ► g'rivat 3. os. ed. -a nd. (—; — — g'rivala) griva koga žal je komu [izraža neprijetno čustvo, žalost zaradi storjenega slabega, nepravilnega dejanja ali opustitve česa dobrega, koristnega]: g'riva 'me:, da 'nišam 'šo: Y 'dö:xterja ža p're: ■ 'maims bo ša g'rivala, ka 'ni s'tä:ra 'manne da'mo: u'ze:la | =0 žal B 0 (Plet. grevati) grivenga 315 grobijan grivenga ► g'rivanga -e ž <) • star, delati (= tudi imeti) grivenge (zarad česa) obžalovati kaj: 'taike g'rivange ja 'deilo, ka 'ni 'daiu za 'maiša ■ "'väinc se ja ust'reilu, 'puoi sa st'ri.3 g'rivange 'deilale, za'kä: ma 'niša ma'toirja 'kuple ■ 'ka: baš 'jam'o 'tä:ke g'rivange zarat k'raive! | B 0 (Plet. grevinga) griža ► g'riza -a ž <) nš griža \bolezen\: ut'ruoice sa u'se za g'riza pa'ma:rlf | grižljaj =:> usta grlica ► gar'lica -'lice ž <> grlica 10 + grlo ► 'gairla -a s (rod. mn. -ral) grlo a \zgornji del sapnika\: 'gairla me ba'li ■ 'vaisa ga ja u 'gairla 'piknla b redk. {sprednji, srednji del vratu\: 'gairla ma ja pra're:zo • poud., nov. vpiti (= dreti se = kroliti ipd.) na vse grlo glasno vpiti: na u'sa 'gairla ja k'roi-lu (H =* vpiti ko grešna duša (v vicah)) I |najožji del predmeta| =* VRAT I [=j =* GRTANEC B + grm ► 'gairam -rma m () grm: 'maiča se ja u 'gairm sk'rila | B + [Tominšek 1903: 15: rod. mn. »papežbu, pastirjbu, ribčbu ali: garm-bu (= grmov), stoTlfcu, piskrtu, vatl^u.«] grmavša ► gar'ma:uša -a ž () nš, čustv. plevel: ta gr'maiusa kol 'xiša ša m pa'kois'u I S ■=!> PLEVEL B 0 grmček ► 'gairamčak -čka m () manjs. grmiček: pag'leide, 'köika ja na tema 'gairamčka bro'nic! | B 0 (+ grmiček) grmenje ► gar'mieme (Bo tudi -e) -e s 0 nš grmenje: gr'mieme se 'čuja | B + grmeti ► 'gairmet 3- os. ed. gar'mi nd. <—; 'gairm'o gar'meila -a) 3- os., brezos. grmeti \dajati zelo slišne glasove\: 'kak ja garmeila 'ceila 'noič! | B + grmičar =& brazdovec grmovje ► gar'moija (Bo tudi -a) -a s 0 nš grmovje: se'keira sm u gar'moija 'vairgu ■ 'kura se pa gar'moija sk'ri-vaja I [p + grob ► g'ruoip -ba m () 1. grob a \prostor v zemlji]: ''ivan bo g'ruoip s'kuoipo ■ a ja g'ruoib ža za'sut? b \pokrit, zasut prostor]: a pta s'lai 'kei na 'maimen g'ruoip? ■ g'ruoip se ja u'seidu ■ na g'röiba ja 'manda p'roi 'čeidna na'reita 2. cvetlična greda v obliki gomile: prat 'xiša ma 'roiža u g'ruoip nasa'dile 3. krompirjevi gomolji ene krompirjeve zeli: a ja te kram'peir z 'jainga g'ruoiba? ■ pag'leide, 'köik ja u tema g'ruoiba kram'peir-ja! • eustv. spraviti koga v grob (z neustreznim ravnanjem, obnašanjem) povzročiti smrt koga: 'deida me bo u g'ruoip sp'räiv'u, ka 'taik 'pija | B + [Tominšek 1903: I61 mest. mn. »gro^bbh«; 17: mest. mn. »grtbeh«] grOb ► g'rOip -ba -a prid. (rod. ed. m. sp. -bga in -bega) 1. velik ]ki dosega visoko stopnjo glede na razsežnost]: z 'bal g'roibe z'lice ja t'reiba 'župa pas'neimat ■ 'kak ja 'pöib ža g'roip! ■ 'käika g'roiba 'xisa 'maija! 2. nov., redk. grob ]ki v odnosu do ljudi na žaljiv način kaže svoje negativne lastnosti]: g'roip ja da (= z) 'ne: I =* na grobo H k 1 ■* veliki prid. |klX2 Kr: ka sa š'ma:rčke 'župnek "'kitak š'le ta'guo: 'neikam u "'roit, jax ja B'jurjo "'jämes^i'reico, jam ja pa 'reiku — »'kaim pa g'reis?« sa ma pa 'župnek 'rie:kle — »'ti, 'pö:p, 'ti se pa g'ro:p« — ka jax 'ni 'viko. "ja:nes ja pa 're:ku — »'a:, 'kä: 'ja:s, 'mö:j b'ra:t, ■'jura, 'tis't' ja šale g'ro:p, ja za d've: g'la:ve 've:ča ud 'mane.« (Po Logar 1993: 86) B + [Plet.: grpb, grpba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.-C, Savinska dol.', [. . .]«] ►• grobi ► g'ro:p -bega in -bga m živ. (> odrasli ]odrasel človek]: u'ka:kaš se pa 'bal ka käg_'()ro:p | [=] =* veliki m B 0 grobar ■={> tutengrober grobati ► g'röibat -am nd. () osipavati, ogrebati: g'da:j pta pa kram'pe:r g'rö:bala? | B obsipavati B + grobek ► g'ruo:bak -a m () manjš. grobek: a s'te 'muc'ka 'nie:s'le 'ke: 'roiš na g'ruoibak? | B + grobijan ► grob'jäm -a m živ. (> čustv., nov. 1. grobijan ]grob človek]: ■je'lincic ja grob'jäm 2. redk. nenavadno velik grobijan 316 grozen (in močen) človek: pag'leide 'ga:, 'kak ja z'räistu! pa'vargne grob'jäm 'ja:. | | k 2 =* VELIKAN B + groblja ► g'ro:ble -e ž <) Kr groblja ]kup nametanega kamenja]: tis'te g'ro:ble sa b'le:, 'puo: sa pa 'guo:r u'ne:telce 'rä:s't'le | H ■* grebljica B + grobnica =o žerk grof ► g'ruo:f -a m živ. <> 1. grof \plemič\ 2. iron, kdor se dela imenitnega: 'na, us'ta:ne, g'ruo:f! • šaij. iti (= goditi se) komu ko grofu imenitno se goditi komu: 'na:šma 'de:, ka ja u 'pe:nzija, g're: ka g'ruo:fa (H =o iti komu ko baronu) • šaij. ležati id. ko grof imenitno ležati: 'pö:p le'zi ka g'ruo:f (§ =» ležati ko baron) | H k 2 =* baron e ♦ grofica ► gra'fica -'fice ž <) grofica \plemkinja\: 'e:nkrt ja b'la: na gra'fica I B + grojzdje ► g'rö:jz'd'ja -a (in -zd-) s <> nš, star., redk. grozdje: 'ča:se srna 'me:le g'rö:jzdja 'vie:č ka 'de: ■ ka'sice ud g'rö:jz'd'ja srna pra'zigale | H =!> grozdje B 0 grojzdjev ► g'rö:jz'd'jo \ -va -a (in -zd-; \ BO tudi -jaV") prid. (rod. ed. m. sp. "joga) star., redk. grozden [nanašajoč se na grozdje]: ka ka'fija 'ni b'la, srna g'rö:jz'd'jove ka'sice pra'zigale | H =* grozdjev B 0 grom [Tominšek 1903: 12: rod. ed. »groma«] gromska strela ► g'ro:mska st're:la (in St're:-) medm. 0 kletv., redk. izraža podkrepitev trditve: 'ka: ja pa 'de: 'to:, g'ro:mska st're:la! | H =* duš |L| 0 gromski ► g'ro:ms'ke -ska -a prid. () • =* gromska strela • =* za eno gromsko STRELO 10+ ► gromska ► g'ro:mska -e ž <> • čustv., redk. za eno gromsko za silo \izraža stopnjo ali mero, ki zadostuje za uresničitev dejanja, stanja]: {A} 'kag^O're:? {B} 'e:, za na g'ro:mska. ■ za na g'ro:mska z'na:m 'ne:mška (0 =* za silo) I B 0 grOŠ ► g'rUO:Š -a m () 1. grOŠ a nekdaj [avstrijski novec]: "ča:se sa b'le g'ruo:ša, 'de: sa pa 'dinerja b ]avstrijski kovanec, stotinka šilinga] £.. čustv. denar sploh: nex 'pä:r g'ruo:-šu ja p'la:čo, ja pa 'puf 'va:rn'u | 0 k 2 ■* gnar |B + grot ► g'ruo:t -a m <) grot ]pri mlinu]: psa'nica u g'ruo:t le'ti I B + groza ► g'ruo:za -e ± <> nš groza ]velik strah]: ud g'ruo:ze srn 'ta:rd g'rä:to • poud. od groze zelo: ud g'ruo:ze 'duo:s't' jax ja b'la na pag're:ba ■ ud g'ruo:ze 'xada ja b'la (|=] o zelo) | B + *■ groza ► g'rUO:za povdk. () čustv., redk. izraža veliko težavnost, mučnost česa: g'ruo:za 'ja:, ka ja u'sa 'de:le na 'kupa — 'd've: k'rä:ve ma:ma na 'ca:jta pa med'vä: 'nisma zd'rä:va pa u'sa 'tä:ka • poud. da je groza no strah zelo: 'ta:k ja set'na:ru, da ja b'la g'ruo:za na st'rä:x (3 <=& zelo) | B SSKJ grozd ► g'ruo:st -zda m (im. mn. -z'de) a grozd ]sad vinske trte]: 'kä:ke na'bite g'ruo:z'de 'sa! b grozdu podoben sad: 'ka:ke g'ruo:z'de 'mä: 'ribes! | B + grozden ■=» grozdjev grozdje ► g'rö:z'd'ja -a (in -zd-) s <> nš grozdje: g'rö:z'd'ja ja z're:la ■ 'mučkat (: p're:šat) g'rö:z'd'ja ■ ud g'rö:z'd'ja ka'sice ja t're:ba 'van p'luvat ■ u g'rö:z'd'ja (v grozdu, v grozdih) sa st'rigelce | § grojzdje B + grozdjev ► g'rö:z'd'jo \ -va -a (m -zd-; \ BO tudi -jav~) prid. (rod. ed. m. sp. "joga) grozden ]nanašajoč se na grozdje]: med 'va:js'ke srna 'žie:lat pra'zigale za ce'kurja pa g'rö:z'd'jove ka'sice, da srna se ka'fija 'kuxale I 0 grojzdjev grozen ► g'ruo:zan -zna -a prid. (rod. ed. m. sp. -z'nega) 1. grozen ]ki prinaša veliko trpljenje, hude težave]: 'ra:k ja g'ruo:zna ba'le:zan 2. čustv. ki povzroča odpor, nenaklonjenost: 'de:da ja 'be:u p'ro: g'ruo:zan za 'videt O. čustv. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: u g'ruo:z'nex skr'be:x sip b'la: 'za:ne | B + [Plet.: »grozen, zna, adj. [. . .] 2) stattlich, schön, Gor., grozen 317 gruškov Tölm., Savinška dol-C; [. . .]«] ►■ grozno ► g'ruoizna prisi. () čustv. grozno \< grozen 2|: g'ruoizna 'xada ga ja b'la g'leidat ■ g'ruoizna me ja b'la st'räix I g <* zelo I B SSKJ, Plet. ► grozno ► g'ruoizna povdk. () čustv. izvaža veliko težavnost, mučnost česa: u 'läigerja ja b'la g'ruoizna ■ nov. pr tis'te 'xisa ja g'ruoizna (imajo zelo neurejene razmere) | B SSKJ groziti ► gra'zit -'zim nd. <-; gra'ziu -la ~a, mn. -'zile itd.) nov. groziti {obljubljati kaj neprijetnega]: gra'ziu 'ja:, da se bo 'feinto I B + grožnja ► g'ruoizne -e ž (rod. mn. -žan') nov. grožnja: ne'göiveY g'ruoizan' sm ža 'set I B + grši =0 grd, grdo grtanec ► gar'tämc -a m <) grlo, golta-nec a \zgornji del sapnika]: a se te ja 'koist u gar'tain3^()a'piknla? b \sprednji, srednji del vratu\: za gr'tämc me ja zag'räib'u | H grlo B Plet. grtavze ► gar'taiuze -'taius ž mn. () mzk. usta \del obraza\: te m 'taik pa gr'taiuzex! ■ 'taik sm 'köiz'lla, da samjiisnla, da me bo gr'taiuze u'tairgala | 0 =& usta B 0 gruba ► g'ruba -e t () gruda \kos spri-jete prsti\: g'rube sm 'toikla | Q 0 grubnek ► g'rubnek -a (in -ne ") m (im. mn. -neke) bat za tolčenje grud: g'rubnek ja za g'rube 'toičt I B 0 gruča =0 grupa gruda iPd. <=*> gruba iPd. grudobran ► g'rudob'räm -a m () voj. prsöbran: 'sicng'räiban srna ska'päile, ucp'reide ja 'beiu pa 'puo: g'rudpb'räin I B 0 grugru ► g'rug'ru medm. () grugru: ga'loib 'deila g'rug'ru I B SSKJ gruguliti ► gra'gulet (in -It) -em (redk. gar'gu- >) nd. (gra'gule (in -'gul) ^-lte; gra'gulu -IIa -a) redk. a gruliti [oglašati se z glasom grugru\: 'naiž ga'loip, ča g'reis ub de'sieitex a pa u'po:'nuo:ča 'mieima, 'zaične gr'gulet ■ 'kag_ia'lp:b gra'gule! b čustv. dajati gruljenju podobne glasove: a 'čujaš ■'mixca, 'kag^()r'gule? • 'pö:bak s'pe:d gra'gule I B 0 gruliti •=> grguliti grunt ► g'rant -a (tudi g'ru-) m streha; k 2 geštelj 0 Plet. * guba |pri namernem zapognjenju tkanine| =fr falten [Tominšek 1903: 19: Im./tož. dv. »(dve) [. . .] gÜbb«] gubančiti =0 grbančiti gubati ipd. =* grbančiti ipd. gugalica =i> gugelica gugalnica =0 gugelica gugati ► 'gugat -am in -glem nd. ('guge -te in gugle (in -gal) 'gugalte; 'gugo -gala -a) 1. gugati: 'ti ša 'guge 'pö:ba • na 'gungelce se ja 'gugaia ■ 'pe:ma se 'gugat 2. čustv. guga koga drgetati \močno se tresti]: ka 'ni 'duo:b'u š'n'o:psa, ga ja 'ka: 'gugala | 0 k 1 drguncati, guncati, gungati; k 2 ■=!> TRESTI se 0 + ►■ gugati se ► 'gugat se -am se in -glem se nd. (=o gugati) 1. gugati se, majati se \biti majav\: s'to: se 'guga ■ 'zo:p se me 'gugle 2. čustv. opotekajoče se, okorno hoditi: pag'leide, 'kak se "xa:nz da'mp: 'gugle | S k 1 guncati se, gungati se y + gugelica ► 'gugelca -e ž () gugalnica: na 'gugelce se 'guga ■ a sta 'gugelca ža nar'dila? ■ 'de: ga na 'gugelca | 0 guncelica, gungelica 10 0 (+ gugalica) guliti ► 'gulet (in -It) -em nd. ('gule (in 'gul) -lte; 'gulu -IIa -a) guliti: 'ka: 'gule x'la:ča, da uš 'me:la x'mä:la 'nuo:ve! | |L] + ► guliti se ► 'gulet (in -It) se -em se nd. (■=> GULITl) žarg. šol. a UČiti Se mehanično, brez razumevanja: 'kak se 'gule - pa 'neč me u g'la:ve na us'tä:ne! b učiti se sploh: t'ri d'ni sn se 'gulla 'fizfka ■ za "ra:unaka {tj. matematiko ali fiziko) sn se 'gulu I H k a =0 piFLjATi se; k b o učiti se B SSKJ, SP 1962 guma ► 'guma -e t () 1. nš guma \snov\: za ben'cin na s'me: 'bed 'guma, p'lä:-s'tfka ja 'zixar ■ 'puo:d (: 'puža) z 'gume 2. a guma \izdelek\: 'guma za 'piskar b plašč \za na kolo\: 'guma ja 'po:knla ■ ta p're:d'ne 'guma pr 'a:uta srn pra'se:ko | H 2b =0 mantelj [L] + gumb ipd. ■=£> KNOF ipd. gumbnica ■=& knofluknja gumer ► 'gumer -merja m, tudi živ. <) voz z gumijastimi kolesi: 'gumerja se 'duo:be I 0 gumivoz |L] 0 (SSKJ gumar) gumi |žvečilni gumi| ■=!> čigumi gumica ► 'gumeca (in -mi-) -meče (in -mi-) ž () 1. manjš. gumica |< guma (izdelek)]: a 'ma:š kaka 'gumeca za g'la:ž 'za:prt? - u're:čka z 'gumece 'za:pra ■ 'gumeca za p're:mza pr pe'ciklna 2. redk. radirka: 'gumica me pa'so:de | | k 2 =* radirka g SSKJ, SP 1962 gumidefekt ► 'gumede'fe:kt -a (in -mi-; in -de-; in -de'fe:-) m (im. mn. -de'fe:kte) okvara na pnevmatiki: 'više 'k'rc^pe srna 'me:le 'gumede'fe:kt | 0 =* defekt 0 0 (SSKJ gumi defekt pod gumi) gumijast ► 'gumjast -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -s'tega in -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) gumijast, gumen: 'gumjast 'puo:tp3:at ■ 'gumjas'te š'ko:r-ne ■ gumjasta 'dixtanga | 0 gumnaten B SSKJ, sp 1962 gumilastika ► game'la:s'teka (in -ti-) \ -teke (in gu-; in -mi-; \ in -ti-) t () star. elastika: game'lä:s'teka \ sf ja u'ta:rgala (r = ja 'po:knia) | 0 •=> elastika I y SSKJ, SP 1962 gumivoz ► 'gume'vo:s -za (in -mi-) m () voz z gumijastimi kolesi | 0 =0 gumer 10 0 (SSKJ gumi voz pod gumi) gumnaten ► 'gumnatn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) Kr redk. gumijast, gumen: 'gumnatn pratp'ra:žnek 'gumnat'ne š'ko:rne • 'gumnat'ne raka-'vice I 0 =0 gumijast [L| 0 gumolezenga ► gama'le:zanga -e (tudi gu-; gumolezenga 319 gvinjati xn -'le:-) ž O lepilo za gumo: s'Iaiuf pa f lika z gama'le:zange na'ma:žaš pa pas'tis, da se n'mäila pasa'si, pa pr'limas — 'puo: pa dr'zi, 'duoikler dr'zi | 0 0 gunCa ► 'gunca medm. () (večkrat) ponovljen pri ujčkanju, zibanju otroka: 'gunca 'gunca 'gunca, d'vä: de'beila 'junca | 0 0 guncalica =i> guncelica guncati ► 'guncat -am nd. <) gugati: 'pe:ma se 'guncat • =fr afne guncati | g =0 GUGATI 0 + ►■ guncati se ► 'guncat se -am se nd. <) gugati se, majati se \biti majav\: 'miza (: 'vo:s) se 'gunca | S «* gugati se 0 Plet. guncelica ► 'guncelca -e ± {) redk. gugal-nica: u d'rie:va ja 'guncelca u'be:šana | g =o gugelica 0 0 (SP 1962, Plet. guncalica) gungalica ■=» gungelica gungati ► 'gungat -am nd. {) gugati: 'na, 'gunge 'me: 19=* gugati 0 Plet. ► gungati se ► 'gungat se -am se in nd. <> gugati se, majati se \biti majav\: 'leudja se 'gunga I g =* gugati se 0 0 gungelica ► 'gungelca -e ± <> gugalnica: 'de: ga na 'gungelca, da bo g'ma:x | g ■=& gugelica 0 0 gunt ► 'gunt -a m (im. mn. -n'te) hunt {rudniški voziček\: 'ta:rja srna b'le, da srna na tis'tey 'guntex 'vaz'le 'van tis'te 'šudr, a'nie:, tista ka'maja ■ 'tista 'va:ze sa b'le 'gun'te | 0 0 (SSKJ, SP 1962 hunt) gura ► 'gura -a ± {) slabs., star, konj \šival\: 'gura 'no:ča pa'te:gan't' | H =!> konj 0 Plet. gurati ► 'gurat -am nd. (> čustv., redk. a g. kaj/koga mučiti kaj/koga {povzročati napor|: 'ni 'le:pa, da 'kuo:ne 'ta:gj:ura b redk. s težavo se preživljati: z d'ne:va u 'de:n 'gurama | § k a =0 matrati; k b =0 tolči se ß Plet. ► gurati se ► 'gurat se -am se nd. <> čustv., redk. s težavo se preživljati: zd'rä:va 'nisma, pa 'gurama se 'pa: 'ne:kak | ■=* tolči se 0 0 ► gurati jo ► 'gurat ja -am ja nd. <) čustv., redk. s težavo se preživljati: {A} 'kak vam g're:? {B} 'e:, 'guram 'ja. I =0 TOLČI SE B 0 guzniti ► 'guzen't' (in -z'n'(-)' \ >) -z'nem d. <'guz'ne (in T 'guzen' (in -z'n')) -zen'te; 'guz'n'u -zanla -a) nizk. a umreti: 'guz'ne, 'kö:rba 'jä:sna! b redk., za živali poginiti: p'rie:se 'ni pa 'ni 'va:tla 'guz'n't' | H =* umreti [L] + gužba ► 'gužba -e ž <> star., redk. gneča: 'kä:ka 'gužba ja b'Ia: u 'amtp'busa! | H =0 gužva |L] 0 gužbati se ► 'gužbat se -am se nd. <> star., redk. a g. se kje gnesti se kje: 'ta:k se ja t're:ba 'gužbat, ka na 'dä:ja d've:x 'a:uto'buso b g. se kam tlačiti se kam, riniti se kam: 'nie: se 'guo: 'gužbat | § k a ■* gužvati se; k b =0 basati se [L] 0 gužva ► 'gužva -e t <) gneča: 'tä:ka 'gužva ja b'Ia: u 'ce:rkve, da sp'lo:x 'nišam 'natar 'šo: | 0 gužba IQ 0 gužvati se ► 'gužvat se -am se nd. 0 a g. se kje gnesti se kje: a se se 'ti 'tU3^()'ra:una u 'a:uto'busa 'gužvo? b g. se kam tlačiti se kam, riniti se kam: | H k a gužbati se; k b =» basati se 0 0 gvaltik ► g'va:utek povdk. <) star., redk. izraža, da je kdo telesno dovolj močen za izvršitev določenega dela: uz'digan'ma 'to:le. a 'baž g'va:utek? | g =0 ukos 0 0 (Karničar 1990) gvant ► g'vant -a (tudi g'va:-) m () star. obleka {oblačilo, ki pokriva zgornji in spodnji del telesa predvsem moškega\: 'nuo:u g'vant sm se 'kup'u ■ d'vä: g'vanta 'mä: 'nuo:va ■ u 'te:male s'ta:rma g'vanta 'pa: 'na^m s'Ia: | g =0 obleka 0 SSKJ gver ► g'vie:r -a (in g've:-) m <) star. puška: g've:r sm 'jam'o I g =* pukša 0 0 gvinjati ► g'vinet -era d. <> star. zmagati {v vojaškem, fizičnem spopadu, na tekmovanju, pri družabni igri\: sme 'ka:rte s'pilele, sm t'rikard g'vin'o ■ "a:na pa 'ša: 'ja:dn sta se š'la: 'va:d'let — pa na 've:m, g'do: ja g'vin'o ■ u 'tate 'va:js'ke sa "ruse pa gvinjati 320 hajkati "mer'kämce g'vinele I El *=*> zmagati B 0 gvirati ► g've:rat -am nd. <) star. g. koga zadoščati komu \biti v skladu s pričakovanim, zahtevanim, potrebnimi: g've:raja te te 'čemle ■ ne škar'nic'1 u'reixo ga bo g've:ro za'e:nkrt ■ na'bieinga 'feirlenka 'ne:mja, pa jax 'ka: g've:ra "'mica be ga 'tut' 'ka: g've:rala | Q 0 (Karničar 1990 gvera-ti) gViŠnO ► g'viSna prisl. () star. 1. čustv. izraža nepreklicnost česa: pa da 'jutr 'čista g'visna p'rides 2. v med-metni rabi seveda \izraža soglasje, pritrditev\: {A} a baž zase'gurna 'neisu g'na:r? {B} g'visna, da ga 'bam. | El k 2 =». sigurno B SSKJ ► gviŠnO ► g'viSna povdk. () star. a čustv. a izraža prepričanost o čem: g'visna, da na 'mÖ:ra p'rit b v medmetni rabi izraža pritrjevanje: g'visna, da te 'nisma 'fo:š ■ 'čista g'visna, da na 'mö:ra 'jat | El =* sigurno, za gvišno B SSKJ gZUnt ► g'zunt ~ ~ povdk. 0 Kr posam. duševno zdrav, uravnovešen: ta 'ba:ba 'ni 'čista g'zunt | El =* normalen povdk. B 0 hH h ► 'xa -ja tudi ~ m 0 h \soglasnik; črka\: 'xa be 'maigla 'pisat, 'nie: 'ba | B SSKJ, SP 1962 h ► X predi. (Y pred b g Z Ž 3) z dajalni-kom \BO redk. z orodnikom k 1. 3 \ZCL izražanje cilja\: 'vo:k na g're: x 'luča ■ Bo redk. a bašJ()o: x ut'ruoikex? b \za izražanje splošne usmerjenosti]: x^.':iša ja b'Ia: u'ba:rnena 2. \za izražanje pripadnosti]: y ze'däirjam sa me 'daile 3. a \za izražanje namena]: Y 'die:ža se prste'luja b \za izražanje primernosti]: a 'tatele 'če:ule g'reida x ub'leike? | B + (+ k) ha ► 'na medm. <) 1. izraža obotavljanje, pomislek: 'fia, na 've:m, 'ka: 'ne: 'rie:- čam — š'pa:sna 'ja: 2. izraža posmeh: 'na, a 'ti be 'ra:č^()o: z'ra:una!? | B + habat ► 'xabat -a m <> bot. habat | B + hacati ► 'xä:cat -am nd. <> redk. kuriti a \delati in vzdrževati ogenj\: z 'da:r-vam 'xa:caja b \ogrevati, segrevati\: 'nie:xe 'na 'ta:k 'xa:cat u de'Ia:unce! | El =o kuriti B ^ hacenga ► 'xä:canga -e ž 0 1. kurišče \prostor v napravi]: 'xä:canga be b'Ia t're:be ub'zidat 2. redk. odprtina kurišča: pr te 'nuo:ve 'pie:ča ja 've:ča 'xä:canga I B 0 ha-cih ► 'xa-'cix medm. <) otr. posnema glas pri kihanju: 'na, 'kak 'ro:žaka de'si? 'xa:-'cix, a'nie:? I El =* ha-čih B°0 ha-čih ► 'xa-'čix medm. <> otr. posnema glas pri kihanju | El ha-cih B 0 (SSKJ ha-či) hafteljc ► 'xä:ft'lc -a m <> spenec, zapenec 113=* afteljc B 0 hajdi ► 'xa:jt' prisi. <) star., redk. izraža stopnjo ali mero, ki zadostuje za uresničitev dejanja, stanja: ča če'be:le 'van g're:da, ša 'xa:jt' 'lie:xka 'de:Iaš u čeb'o'n'a:ka ■ a baš 'ti 'pie:-lo 'ä:te? 'to: be ša 'xa:jd' b'Ia, 'na:j-'bo:le be pa b'Ia, ka be 'šo: ša 'nat u amba'Iä:nta zron^,':ega. | El ==> BRž B 0 hajdi ► 'xa:jde (in 'na:-; in 'xa:jt' (in na:-)) medm. () redk. izraža ukaz, spodbudo: 'xa:jde, 'diži 'sidro! ■ 'xa:jt\ 'xitar da'mo:! • čustv. hajdi ga izraža nejevoljo, zavrnitev: 'fia:jde 'ga:, 'to: se ma pa 'fa:jn pa've:do! • čustv. hajdi jok izraža močno zavrnitev: 'fia:jde 'jo:k pa 'tä:ka pa'liteka! ■ 'fia:jde 'jo:k, na g're:m z'ra:una! • =* hajdi v rit (■=& RIT2) I El => AJDI B + hajka ► 'xa:jka -e ž 0 a med narodnoosvobodilnim bojem hajka \akcija proti vojaškim enotam\: 'xa:jka ja b'la, pa 'ka:ka — 'tie:č srn 'be:u pa u'jat b čustv. dirjanje, hitenje, tekanje Imrzlično, množično prizadevanje za kaj|: 'ka:ke 'xa:jke sa za temj:ä:rkam! | =* LETANJE B SSKJ, SP 1962 hajkati ► 'xa:jkat -am nd. () a med narodnoosvobodilnim bojem h. koga hajkati koga hajkati 321 hav \nastopati proti vojaškim enotam\: s'väibe srna 'xa:jkale b eustv., redk. h. kaj goniti kaj, preganjati kaj, loviti kaj: pra'sica sa pa 'vairta 'xaijkale | g k b =* POJATi1 B SSKJ, SP 1962 (Plet. #) ► hajkati se ► 'xa:jkat se -am se nd. <) a biti preganjan v hajki: t'ri 'me:sn-ce srna se 'xaijkale pa 'da'lein's'ke b čustv., redk. poditi se [razposajeno, živahno tekati]: ut'ruo:ce se pa 'go:ša 'xa:jkaja | B SSKJ hajmatbund ► 'xa:jmad'bunt -da m <) nš, med narodnoosvobodilnim bojem hajmatbund: 'puo: sa pa 'na:šle ut 'xaijmad'bunda es'käiznca | B SSKJ hakeljc ► 'xä:kalc -a m <> redk. železen kavelj I g ■=* akelj B 0 hakljati ► 'xä:klet -em nd. ('xä:kle -te; 'xäiklo -leia -a) 1. h. kaj prijemati kaj s kakim predmetom tako, da ostri del prodre vanj, zapenjati kaj: plata'nice sa z 'äikalnam 'xäiklele 2. čustv., z oslabljenim pomenom h. koga izraža nastop dejanja, ki ga določa samostalnik: 'naiša "mica 'čista u'saika ba'le:zan 'xäikle | Q 0 hala ► 'xa:ia -le ± <) nov. hala \prostor za industrijska dela]: 'ti na 've:š, 'kak ja na 'sixta u 'xä:le u'ro:ča | B SSKJ, SP 1962 halja ► 'xä:la (in -le) -e ž <) halja: 'xa:la se 'zaipne ■ 'duo:me sm ta 'xäile 'na:šla | |brez rokavov| =0 firtaf B + halo ► xa'lo: -ja m () • čustv. nagnati halo začeti hrupno izražati čustva: 'ka.:k xa'lo: sa nag'na:le, ka srna kanale'zäicija dr'go:c^()pe'la:le! | B SSKJ, SP 1962 halO ► xa'lo: (in 'xa:-) medm. () nov., pri telefoniranju izraža opozorilo: xa'lo:, g'do: ja 'tam? | B + halva ► 'xa:lva -e ž <) Kr NŠ, posam. halva \orientalsko pecivo\: 'jutar ma pa 'xäilva 'jad'le | B SSKJ ham ► 'xa:m (Bo 'xä:-) povdk. <) z glagolom v pretekliku ali prihodnjiku, otr. IZraŽa uživanje jedi: a se 'duoinz ža 'ke: 'xa:m ('xa:m) {ali si danes že kaj JedeVp. I B + hamati ► 'xaimat -am (Bo 'xä:-) nd. () otr. jesti: a bama 'xa:mala? ■ 'pe:de 'xaimat ■ pag'leide, 'kak pra'sicak 'xäima I S =* jesti B + handrati ► 'xämdrat -am nd. 0 Kr redk. prekupčevati: 'ka: nap'rei sta 'ne:ke 'xämdrala | |=] ■=!> kšeftati B 0 hap ► 'xa:p medm. <) klic konju Stopaj previdno: 'xa:p 'xa:p ('xa:p)! | B # harbatonka ► 'xa:rba'to:nka -e ± <> redk. harbartovka a \debelejše jabolko, ki dozori avgusta] b \drevo\ | 0 =» har- BATOVKA B 0 harbatovka ► 'xa:rba'to:uka -e ž <> harbartovka a \debelejše jabolko, ki dozori avgusta\: 'xa:rba'to:uke sa b'le: 'duo:bra, car'vive pa 'tud' 'rä:de ■ 'po: 'kuo:ša 'xa:rba'to:uk b \drevo\: 'xa:rba-'to:uka srna pa'da:rle | @ harbatonka B 0 (BSJ harbartovka) hardUŠ ► 'xa:r'dUŠ medm. <> kletv., redk. izraža podkrepitev trditve: 'xa:r'duš, 'a: srna ga s'raile! 19=* Duš B 0 harkadUŠ ► 'xa:rka'duŠ medm. () kletv., redk. izraža podkrepitev trditve: 'xa:rka-'duš, 'kö:k jax ja b'la pr tis'te 'xisa! I B o duš E 0 harmonika ► xar'mo:nka -e ž () nov., redk. a harmonika: 'ja:dn^,na xar'mo:nka s'pile b mn. harmonika: 'kag be 'ja:s 'ra:t xar'mo:nke 'jam'o! | § ■* ramunike B- harpuna -=o hrpuna hasek ► - 'xä:ska m korist B + hasniti ► 'xä:sen't' (in -s'n'(-) \ >) -s'nem nd. <'xä:s'ne (in \ -sen') -sen'te; 'xä:s'n'u -sanla -a) star., redk. 1. h. komu koristiti komu \dajati, prinašati ugodne, pozitivne posledice\: a te bo ta 'ša:jtr*ga ša 'ke: 'xä:snla? ■ g'nä:r 'neč na 'xa:s'ne, ča zd'ra:uja 'ni 2. h. kaj narediti kaj, postoriti kaj: 'duo:ns pa 'nism 'duo:s't' 'xä:s'n'u | H k 1 =0 koristiti; k 2 ^> narediti B + hav ► 'xa:u medm. () otr. hov \posnema hav 322 hecen pasji glas|: {A} 'kak ja na'reid'u 'pasek? {B} 'xa:u 'xa:u. I 0 SSKJ havba ► 'xa:uba -e ž <> 1. pokrov avtomobilskega motorja ali prtljažnega prostora: ta 'zä:d'ne 'xaiuba 'ma:š u'to:čana ■ 'xaiuba ja pa'zäib'u 'zaiprt 2. sušilna kapa: pat 'xaiube se bm 'laise pasa'sila | 0 SSKJ havdrast ► 'xaiudrast -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -S'tfga In -z'd'ga, daj. ed. m. sp. -s'tema in -s't'ma) slabs. lahkomiseln, lahkoživ \havdre m, s|: 'pus'te 'ja, ka ja 'xaiudrasta 10 0 havdre ► 'xaiudra — m živ. (v rabi samo im. ed.) siabš. lahkomiseln, lahkoživ moški: 'käik 'xaiudra 'ja: 'naiš "pöip! ■ zmer. 'xaiudra 'xa:udras'te! | ■=!> havdre s 0 0 havdre ► 'xaiudra - s živ. (v rabi samo im. ed.) slabs, lahkomiseln, lahkoživ človek, predvsem ženska: ta "pag'leicka 'xaiudra se 'taik 'xaiudrasta ub'na:ša ■ zmer. 'mo:ča, 'xa:udra! I =0 havdre m 0 0 havsbal ► 'xa:uz'bä:l -la m <) nov. domača zabava: za 'ruoijs't'ne 'dein ja na'reid'u 'xaiuz'bäil | 0 0 (SSKJ hausbal) havsniti ► 'xaiusen't' (in -s'n'(-) >) -s'nem d. ('xaius'ne (in [ -sen') -sen'te; 'xaiu-s'n'u -sanla -a) redk. šavsniti \hitro, nepričakovano zgrabiti z zobmi\: 'xaius'ne 'tut' p'rieise, ča 'ni dr'gaic I H =* šavsniti 0 Plet. havstor ► 'xaius'toir -a m <) redk. hišna vhodna vrata | § =*> vrata 0 0 hcevovje ► xce'voija (Bo tudi -a) -a (in xce-) s <) nš orodje, predvsem gozdarsko: xce'voija ja 'duoime 'pus't'u ■ ja 'šoi 'täile, xce'voija ja 'jam'o s„ie'böij | @ ■=*> ORODJE 0 0 hčer [Tominšek 1903: 23: im. ed. »hč^r«: ed. »nom. hč^r (ali: hčera), gen. hčere", dat. hčerb i. t. d.«] hčera ► x'ceira -a (in x'čei-) ž () hči \ženska v odnosu do svojih staršev\: x'ceira ja 'taika da 'ne:, da 'boix pa'mäige ■ s'teir x'ceira sta 'meila ■ 'toi ja ut x'ceira (hčerina) 'xisa | 0 Plet. hčer (SSKJ, SP 1962 hči) [Tominšek 1903: 23: ed. »nom. hč^r (ali: hčlra), gen. hčere", dat. hčerB i. t. d.«] hčerin ► X Ceirin -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -ringa, daj. ed. m. sp. -rin'ma) nov. hčerin: x'če:rin 'a:uto | 8 =* od hčere ß + hčerka ► x'če:rka -e (in -'če:-) ž <) čustv. hči: 'ja:, 'to: ja pa 'muo:ja x'če:rka | @ =!> HČERA 0 + hči ■=*> HČERA hebelj ► 'xe:bal -na m <) ročica \del priprave, s katerim se sproža, uravnava delovanje te priprave, stroja]: za 'xe:bal ja pa'te:gn'u 10 0 hec ► 'xe:c -a (in 'xe:-) m (im. mn. 'xe:ce) neresen, smešen ali zabaven dogodek, šala, potegavščina: 'xe:c 'maira 'bet ■ 'käike 'xeice ja p'raiv'u! ■ 'nism te 'jais 'rukn'u, 'reiz, b'rais 'xeica (lahko verjameš) • za 'xeic^()e 'tieipeta • čustv. biti za hece rad se šaliti, rad sodelovati pri potegavščinah: "milan ja za 'xeice • čustv. ne biti za hece biti resen, ne marati potegavščin: 'u, 'vama pa 'ni za 'xe:ce, ja 'reisna | H špas 0 SSKJ ►• hec ► 'xeic povdk. <) smešno \< hecen 1|: 'käik 'xeic ja 'beiu, ka srna š'le z vese'lice! • čustv. biti hec proh čemu biti (nepomembna) malenkost nasproti čemu: 'to:, kar se p'la:čo, ja 'xe:c prox tis'tem 'šie:s'tem mel'jä:rdam | 0 0 hecati ► 'xe:cat -am (in 'xe:-) nd. ('xe:ce itd.) h. koga s čim za šalo prikazovati komu kaj neresničnega kot resnično: za'kä: se ga pa 'xeico, da ms baš 'kup'u 'aiuto? ■ 'doiga ja ja 'xeico z ze'nit've, na'zäid'ne ja ja pa 'pus't'u • eustv. ne me hecati! izraža presenečenje, dvom: a 'töik sa uk'raid'le?! 'niei me 'xeicat! (0 ne me fukati (= jebati)!) I 0 SSKJ ► hecati se ► 'xeicat se -am se (in 'xei-) nd. (=*> hecati) 1. šaliti se: a se 'xeicas? ■ 'kak sa se 'maima 'tieič^()a 'xeicale! 2. h. se iz koga norčevati se iz koga: 'nie: se 'xe:cad z 'mane | [=] špasati 0 SSKJ hecen ► 'xe:can -ena -a (in 'xe:-) prid. (rod. ed. m. sp. 'xe:c'nega) 1. smešen \ki vzbuja smeh\: 'tä:k 'xe:can 'filem ja hecen 323 himna pa tele'vizija 2. nenavaden \ki se obnaša nenavadno, nepredvidljivo]: "toinčka ja 'xe:cna, da se 'bo:x us"mile ■ 'xeican 'deida ja, 're:s | 0 špasen g SSKJ ► hecno ► 'xe:cna (in 'xei-) prisi. <) nenavadno, neobičajno: 'kak 'xe:cna gva'ri • u 'ra:dija se 'taik 'xeicna 'ČUJa I 0 ŠPASNO prisl. B SSKJ ► hecno ► 'xe:cna (in 'xei-) povdk. () smešno \< hecen 1|: a ja 'xe:cna, 'a? pa'maige 'raijša! ■ 'xeicna 'ja:, ča se pa 'vieise 'täikle 'kaižaš | 0 špasno povdk. B 0 ► hecno ► 'xeicna (in 'xei-) 'xeic'nega s () smešen pripetljaj, dogodek: 'toi 'ni pa 'reis 'neč 'xeic'nega, ča u 'vaida 'paideš | 0 špasno s B 0 hecer ► 'xeicer -cerja m živ. () šaljivec: ■'jčiža, 'jäi, 'tis't' ja šale 'xeicer! | E 0 heftati ► 'xeiftat -am (in 'xei-) nd. ('xeifte itd.) naudarjati \spenjati z rahlimi vbodi]: {A} 'käi pa 'deilaš? {B} ud "joiža 'kikle 'xeiftam. | g 0 hej ► 'xeij medm. () klic kravi naprej | =* DIJA B + heja ► 'xeija -a ž <> otr. krava \žival\: a ja 'toile 'xeija? | 0 ^> krava B 0 hejika ► 'xeijaka -e ž () otr. krava \žival\: a g'reima 'xeijake g'leidat? 'peima 'xeijake g'leidat, 'na! | 0 =4> krava B 0 hekljati ► ' xeiklet -em nd. () star-, redk. kvačkati: 'xeiklele s'ma pa st'rikale I g =* kvačkati B 0 (Planina 1978 heklati) ► hekljan ► 'xeiklen -a -a prid. \rod. ed. m. sp. -r)ga, rod. ed. m. sp. -n'ma) star., redk. kvačkan: 'xeiklen 'pairt ■ 'xeikle-na 'jöipa | 0 =» kvačkan B 0 heksenšus ► 'xeiksan'sus -a (in 'xei-) m <> tilnični usek: u u'raita 'mäim 'xeiksn-'šus I B 0 hekt ► 'xeikt -a (in 'xei") m (im. mn. 'xeikte) Bo zastar. polovnjak \sod, 280 litrov\: 'xeikt ja 'dairžo t'risto 'litru I 0 =o polovnjak B SSKJ # hektar ► xek'täir -a tudi -ja (in xe-) m (> hektar: 'tiz'd'ga t'raiuneka ja d'väi xek'täira | B + helfati ► 'xeilfat -am nd. () star, pomagati pri delu, opravilu: pr ma'sine me ja de'seit 'leit 'xeilfala, pa ša u'sel 'ni z'naila ■ šaij. p'ride 'xeilfat (pit, jest) I 0 ■=* pomagati B 0 helikopter ► xele'koipter -terja (in -li-) m <> helikopter | B SSKJ, SP 1962 hemoroidi -=o zlata žila hende ► 'xeinde (in -de) <> • polcit., kot ukaz hende hoh! roke gor: ja pa 'pair-šu da 'mane pa se za'dairu — »'xeinde 'xoix!« (0 ■=> roke gor) | B 0 henikrati ► xnek'raite prisi. () star. hkrati, naenkrat: u'sa xnek'raitf baš pa 'tieiška 'neisu ■ xnek'raite sa u'se 'pairšle I 0 =* naenkrat B 0 herC ► 'xeire -a (in 'xei") m živ. (im. mn. 'xeirce) srce \igralna karta\: 'xeirca sm 'jam'o | 0 srce B 0 herčev ► XGirCO "Va, ~3 prid. (rod. ed. m. sp. -čoga) svčev: 'xe:rčo 'ceiner | 3 srčev B0 heroj ► xe'roij -a (in xe-) m živ. <> heroj: ■'luka ja 'beiu 'nairodne xe'roij ■ iron. se 'pai xe'roij, da se 'kai u'soi | 0 heror B SSKJ, SP 1962 heror ► xe'roir -ja (in xe-) m živ. () ŠD posam. heroj: 'naiš ja 'beiu xe'roir | 0 =0 heroj B 0 herpankeljc ► 'xeir'päirjkalc -a (in 'xei-) m (> star. zgornji svetleči se kovinski rob pri zidanem štedilniku | Q 0 hi ► 'xi medm. () • =o hi, pol pa počij (=* počiti) I B + hiba ► 'xiba 'xibe ž <> redk. napaka, motnja: a 'ma: te ma'toir kaka 'xiba? I 0 ■=!> FELER B + higieničen ► xege'jeinecan -čna -a (in xi-; in xigi-J in -ni") prid. (rod. ed. m. sp. -čnega) higienski \< higiena (stanje)\: tista 'bäiba pa 'ni xege'jemicna | .[0 + hilzna ► 'xilzna -z'ne t (rod. mn. -zan) tulec a \del naboja\: 'xilz'ne sa le'zäile 'tam u'koile b \kar ima ceva-sto obliko]: 'xilz'ne za d'röit pr 'saitncex pr'nieis', ča jax 'maija | B 0 himna ► 'ximna 'ximne ž (rod. mn. 'ximan> himna [simbol države, organizacije, gibanja]: 'nism z'naiu 'ximne za'puoi- himna 324 hiter jat | B + hin ► 'xin povdk. () star., redk. 1. mrteV, ubit: p'rieisic ja 'beiu 'ta:k 'xitr 'xin, ka b' ma 'toik u'zeiu 2. utrujen: 'čist 'xin srn b'2la: 3. poškodovan, uničen: 'vič, 'dieiska ja 'ža 'xin ■ 'čeiule sa 'xin ■ s'köirne 'mä:m 'xin | R k 1 9 9 m '------' =* mrtev, ubit; k 2 ■=*> zmatran; k 3 fuč B 0 (Karničar 1990) hinavec ► xe'naiuc -a (in xi-) m živ. <> O « V 9 * " hinavec: 'noičaš pa'veidat, ka se xe'naiuc ■ zmer. xe'na:uc 'tuklers'ke! | B + hinavski ► xe'nams'ke -ska -a (in xi-) prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) hinavski: za'käi se 'ta:k xe'naius'ke? | B + o o « o ■ «-----' ►■ hinavsko ► xe'naiuska (in xi-) prisi. () hinavsko: xe'naiuska se ja 'reižo I 0 SSKJ hinavščina ► xe'naiusne -e (in xi-) s () nš hinavščina: s xe'naiusne 'nai^už 'diei-leč 'pairšu | B + hinlegati ► 'xin'leigat -am (in -'lei-) nd. ('xin'leige itd.) star., redk. (na ukaz) legati na tla: na 'veim, za'kai ja 'maiuxer 'maigu 'tieič 'xin'leigat • ■gr'din ja 'xin'leigo, ka ja sm'reika 'meiru, 'köik ja ve'suoika | H 0 hinrihtati ► 'xin'rixtat -am d. ('xin'rixte itd.) čustv. 1. redk. UVflOViti, USUlTtitÜ 'neinga 'vaiča sa pa u 'fran'köilpma 'xin'rixtale 2. Bo pokvariti, uničiti: 'raidijo baš 'xin'rixto, ča baš 'taika z 'n§ma 'deilo | H k 1 o ubiti; k 2 =0 FRDERBATI B 0 hip O MOMENT hirati ► 'xeirat -am nd. <) hirati: p'roi 'vidla se ja ''fämike, 'kak 'xeira ■ d'rieiva 'xeira | B + hisca ► 'xisca 'xis'ce ± 0 manjša soba v (kmečki) hiši, navadno za spanje: z 'loipe se g'rei na 'leiva u 'xisca, na'raiunost u 'kuxne, na 'deisna pa u 'xiša, 'puoi ša pa nap'rei u 'kaimra ■ čaz 'vaikna ut 'xis'ce be 'lieix 'nat 'pairšu | B 0 (SSKJ hišica) hiŠa ► 'xiŠa -a ž (or. mn. star., redk. -me; or. dv. star., redk. -me) 1. hiša \stavba\: 'käik 'jöik ja 'šoi kol 'xiša! ■ ut 'xiša ste'vilka {hišna številka) • pa 'xišax srn 'xöidia ■ ut 'xiša da 'xisa ja 'šoi ■ 'duoime s'tai, sama u 'xisa jax 'ni 2. družinska skupnost, družina: pr te 'xisa sa u'se na'mäila 'žiučne • g'daij^ia pa 'pairšla x te 'xiša? 3. hiša \(glavni) stanovanjski prostor v kmečki hiši\: u 'xisa ja u'roica, ka 'naiša u 'peič 'kura ■ u'räite ut 'xisa • šaij. bela hiša upravna stavba (bele barve) podjetja Glin v Nazarjah: W pa u 'beile 'xisa 'deila • gornja hiša soba v nadstropju kmečke hiše: za'loice srna 'meile u 'göirne 'xisa | H k 1—2 bajta; k 2 ■=!> familija B + [Tominšek 1903: 17: rod. ed. »hiše1«; 18: daj. ed. »hist«; 19: tož. ed. »hiši»«; 19: or. mn. »hišmb«] hiščen ► ' xiŠČan -Čna -a prid. \rod. ed. m. sp. -čnega) redk. < hisca: 'xiščna 'vaikna ja 'tut' prast'rixo | B 0 hišen ► XiSan -Šna -a prid. (rod. ed. m. sp. -snega) 1. hišen: 'xisne p'raik ■ 'xisna ste'vilka 2. < hiša 3: 'xisne u'räite 'zaipra | B + hišica <=> hiška hiška ► 'xiska -e ž <) hišica 1. ljubk., manjš. |< hiša 1|: 'taika 'čeidna 'xiska sta se pas'taiula! 2. [zunanje ogrodje nekaterih živali\: ut 'poiža 'xiska | _ B ♦ hišnik ► 'xisnek -a (in -ni-) m živ. (im. mn. -neke (in -ni-)) hišnik: u "neimčija ja za 'xisneka | B + hit ► xit prisl. \) nov., redk., v zvezi z velelnikom hitro: 'xit p'rit' pa'mäigat! ■ 'xit pag'leide, 'käi ma 'jai! | [=] =o naglo B 0 hiter ► 'xitar -tra -a prid. (rod. ed. m. sp. -traga) hiter 1. \ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času\: 'kaik 'xitr 'aiuto 'mai! 2. \ki nastopi v razmeroma kratkem času\: 'nair'boile ja 'xitra s'mairt | H ■=> nagel B + *■ hitro ► 'xitar prisl. () hitro 1. |< hiter\: 'taik 'xitr p'ride da 'läidlca, da se c'Iuoivek ša za'vei 'niei • 'kak 'xitr 'xöides 2. a \izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja]: 'xitar p'ritie ■ u'sa z'la 'xitr zas'toipe b \izraza, da se dejanje zgodi v krat- hiter 325 hlajenje kern času\: "tita se ja pa 'xi.tr pa z 'a'mieirike pa've:zo ■ 'xitr sma b'le 'feirtek | =0 na hitro H ■=* naglo prisi. ►■ hitro ► 'xitar povdk. () hitro ]izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času\: a u'ma:rla 'ja:? 'to: ja b'la pa 'xitar! | 0 ■=!> NAGLO povdk. 0 0 hiteti ► 'xitet T xe'tim (r xi- >) nd. <'xite (in 'xit'); 'xit:e; 'xit'o 'xitela -a in xe'teila -a> hiteti 1. \hitvo se premi-kati\: 'ko:m pa xe'tis? 2. ]hitro delati, opravljati kaj]: 'ta:k sm 'xitela 'ce:u 'dem, pa 'ne:m 'ke: pa'kä:zat | 0 žuriti; k 1 LETETI, ŠIBATI 0 + hitrica ► 'xitarca -e ± <) 1. nš hitvica {sorazmerno velika hitrost]: 'se: se na 'mö:rm u'met, ka ja pa 'ta:ka 'xitrca ■ v prisiovni raM 'se: u'sa 'ta:k na "xitrca nar'di (H na hitro) 2. redk. prestava Ipoložaj' zobnikov]: u t're:ka 'xitrca sm 'da:la (= pras'tamla) I S k 1 =0 naglica; k 2 =* prestava 0 + hitrost =0 BRZINA hkraju ► xk'rä:ja prisi. <)•■=)> dati kaj hkraju | =* vkraj 0 0 hkrati =0 naenkrat hlače ► x'la:ča x'la:č ž mn. <) 1. hlače: x'la:ča 'ma:š s'ta:rgane ■ u tema 'le:uma 'žie:pa ut x'la:č 'ma:m pr'tuo:-šlc ■ 'ro:pw:r 'xla:čax ■ 'do:ge (: k'rä:t'ke) x'la:ča ■ telo'vä:d'ne x'la:ča (H telovadke) ■ nov. s'pö:d'ne x'la:ča (3 gate) ■ nov. 'do:ge s'pö:d'ne x'la:ča (0 dolge gate) 2. a razcep |kraj, prstor, kjer se cesta razcepil: ud 'muoista da x'la:č ja 'mie:n' ka de'veicto 'me:tro b rogovila \v dva ali več krakov razraslo deblo, veja\: 'guo:, ka sa x'la:ča, ja 'lipa 'po:knena | Ijahalne hlače| =!> RAJTHOZNE @ k 1 HLAČKE 0 SSKJ, SP 1962 (Plet. hlača) hlačen ► x'la:čan -čna -a prid. cajg ipd. hlačke ► x'la:čke x'la:čk ž mn. <> 1. manjš., otr. hlače: x'la:čke 'ma:š na ka'le:nex s ta:rgane 2. nov. ženske ali otroške spodnje hlače: a sa x'la:čke pa'kä:ka- ne? ■ s'pö:d'ne x'läicke | 0 k 1 =& hlače; k 2 =o gate 0 SSKJ, SP 1962 hlad ► x'lärt -da in x'la:da m <> nš hlad \zmerno nizka temperatura]: 'taiga x'la:da 'ni, ka ja pad 'na:šma u're:xa ■ na'mä:la ša pa'ča:ke, da u x'lä:t p'ridema 10 + hladen ► x'la:dn -dna -a prid. \rod. ed. m. sp. -d'nega; primernik 'bal x'la:dn -dna -a in xlad'ne: ~ ~) hladen a ]ki ima zmerno nizko temperaturo]: 'va:da ja x'la:dna ■ x'la:dne 'nuoige 'ma:š ■ 'župa ja ža x'la:dna b ]ki vzbuja, povzroča občutek hlada]: 'xlša ja 'fa:jn x'la:dna C ]ki ima temperaturo okolice]: 'nie: x'laid'nega m'le:ka 'pit • 'va:da ja u'sa:g 'de:n 'bal xlad'na ■ u xlad'ne: 'va:de, ka ja 'tatale, se pa 'na:^be 'mo:gu 'ko:pat 10 + ►• hladno ► x'la:dna povdk. (primemik 'bal x'la:dna in xlad'ne:) hladno: 'natar 'jade, ka ja x'la:dna ■ 'vane ja xlad'ne: ka 'natr | 0 SSKJ ►• hladno ► x'la:dna -d'nega s () nš 1. hladna pijača, jed: 'ne:ke x'laid'nega be pa'je:du 2. hladen prostor: na x'la:dna 'de: pe'če:nka | 0 SSKJ hladilnik ► xla'dilnek -a (in -ni -) m \im. mn. -neke (in -ni-)) hladilnik 1. ]naprava za shranjevanje živil]: xla'dilnek se ja fr'de:rbo 2. priprava za hlajenje]: xla'dilnek pr 'a:uta (B KILER) |0 + hladiti ► x'la:det tudi xia'dit xla'dim nd. zajec; ies. =o kneht |Q + [Plet.: »hlapec, pca, m. [. . .] priprava, na kateri stoji človek, ki žito v kozolec zlaga, Savin-ska dol.« — Tominšek 1903: 12: im. ed. »hlapec«] hlapeti ► — 3. os. ed. xla'pi nd. (—; xla'pieiu xla'peila -a) nov., redk. hlapeti \spreminjati se iz tekočega stanja]: ben'cin 'näigla xla'pi | B + hlastati ipd. =:> šavsati ipd. hleb ► xl'ieip -ba (in x'lei-) m 0 1. star. a hlebec \krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh\: 'ceiu x'leip k'ruxa pa'jei ■ d'väi x'lieiba k'ruxa b \kar je podobno hlebcu\: x'lieip 'seira 2. nš, zastar. kruh sploh: na'keir 'nisa 'meile 'taijga x'leiba kakr pr "x'rais'neke u "s'mäirt'ne | H, k 1 =0 hlebec; k 2 =fr kruh B + hlebeC ► x'leibaC -pca (in x'lei") m (im. mn. x'leipce) a hlebec \krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh\: 'seist x'leipcu srn s'pieikla ■ x'leibac k'ruxa b \kar je podobno hlebcu\: d'väi x'leipca 'seira sm da'bila na 'zaidruge | 0 HLEB B + hleV ► x'leiU -va (in x'lei") m (im. mn. x'leivf) (goveji, tudi svinjski) hlev: 'peima u x'leiu ■ a se x'leiu ža zak'liein'u? ■ nat x'leiva za'vi ■ u'räi-te ut x'leiva (hlevska vrata) • slabš. biti ko v hlevu biti neurejeno, umazano: 'pair_nas ja u s'paijza 'täika ka u x'leiva (H =0 biti ko v svinjaku (= stali)) I Ikonjski hlev| =0 stala; Isvinjski hlev| ■=!> svinjak 0 + hlevski ► x'leius'ke \ x'leiuska -a [\ in x'lei") prid. (rod. ed. m. sp. x'leus'kega) hlevski: x'leius'ke u'räite ■ x'leiuska "'mica {Mica, ki je stanovala nad Žehljevim hlevom v Šmartnu ob Dreti) I B SSKJ, SP 1962 hliniti se ► x'linet (nov. -n't') se -em se nd. (x'line (in x'lin') -n'te; x'lin'u x'linla -3, mn. x'lin'le itd.) VO redk. emeriti se \lahno jokati s tožečim glasom\: 'käi se uš x'lin'u?! 'sei te 'ni 'taik u'däiru! | H =0 cmeriti se H + + hlobiti ► x'loibet -em nd. (x'loibe (in x'loip') x'loipte; x'loib'u -bla -a) čustv. 1. h. kaj rezati kaj na debele kose: 'niei sa'läime 'taik na de'beila x'lpibet 2. h. koga tepsti koga, pretepati koga: 'bäiba ga ja x'loibla ka xu'dica, pa ut'ruoice 'tut' | @ k 1 =!> rezati; k 2 =0 tepsti B 0 hlOd =!> PLATANICA hmalu ► x'mäila prisi. <> kmalu 1. \izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času\: 'na, pa ja 'reiz b'la 'taik, da srna b'le x'mäila spa'sieme ■ 'sei bo 'taik x'mäila 'kuoinc 'vaijs'ke ■ pa x'mäila 'kei 'piša 2. s pogojnim naklonom [izraža, da je bilo dejanje blizu uresničenja\: x'mäila be se nes'reica nar'dila I R o • j ■ l—J k 2 skor B 0 (+ kmalu) [Tominšek 1903: 26: »z lepga, s celbga i. t. d.; le „hmäli." = kmalu se pravi še vedno.«] hmel ► x'meiu \ -la (in x'mei-; \ in x'miei-) m <> a nš hmelj \rastlina\: pr "'päirklne u "'pus'tema "'puoile sa 'tud' 'meile x'meiu ■ na 'vairxe ja 'beiu x'meiu 'bal 'dieib'o — sa b'le s'tuoirza a pa 'oice, uc^O'poit pa ma'sice, sma 'rieikle ■ pr "gra'göirne sa x'meiu 'van 'vairgle (opustili so nasad hmelja) • s'täiqga za x'meiu (hme-Ijevka) ■ 'žičanca za x'meiu ■ 'diuja x'meiu (podivjani hmelj) b kobula \plod hmelja]: 'tis'tele t'ri x'meile pa'bieira • biti v hmelu obirati hmelj: u x'meila sma b'lai, pa da'mo: p'ridema, sma pa z'veidla, da ja "'gairmo st'ric u'mairu • iti v hmel iti obirat hmelj: a g'reis u x'meiu? ■ 'kuoinc au'gusta sma š'le u 'x'meiu hmel 327 hoditi 1 E 0 (+ hmelj) hmelj <=> hhel hmeljevka o hmelovka hmelovka ► x'me:loka -e (in x'me:-) ž <) hmeljevka ]drog]: 'ča:se 'ni b'la 'žičanc, 'sa:ma x'me:loke | [0 SSKJ, SP 1962 hobelj ► 'xo:bal -na m <> 1. zidarska gladilka: s 'xo:balna ša zg'läidem, pa 'bo: 2. les., redk. skobljič, oblic | H k 2 =*> oblic g 0 (DLS hobel) hobeljmašina ► 'xo:balma'šina -'šine ž <> ies. skobeljnik ]stroj]: 'tieide be se 'maigu 'xoibalma'sina 'kupet, 'nie: pa 'a:uta | B 0 hobeljponk ► 'xo:bal'po:nk -a m <) ies., redk. skobeljnik \miza\: 'me:tar ja na 'xo:bal'po:nka ■ u 'xo:bal'po:nk uš'ra:u-fe 'toile I S =* verštat B 0 hobhajilski ► xupxa'ils'ke -ska -a (in -'jil-) prid. (rod. ed. m. sp. -s'kega) obhajilen \ki se nanaša na prvo obhajilo]: xupxa'ilska ub'le:ka | H ■=!> OBHAJILSKI |Lj 0 hoda ► 'xo:da medm. <) otr. izraža spodbudo k hoji: 'na, 'xo: da 'xo:da I 0 0 hodati ► 'xo:dat -am nd. <) otr. hoditi: 'na, pa'ka:ža, 'kag ža 'xo:daš | H =* hoditi B 0 hodikati ► 'xo:dekat -am nd. <) otr. hoditi: 'na, 'ka 'pö:bak 'xo:deka | H =o hoditi B0 hoditi ► 'xuo:det in 'xuo:s't' 'xö:dem nd. <'xuo:de (in 'xuo:t') -t:e; 'xouoid'u 'xö:dla -a, mn. -d'le itd.) 1. a hoditi \pxemikati se s kovakanjem\: 'neide 'xč:de kol 'xiša • 'ritnska (= na'za:j) 'xuo:det b opravljati določeno pot, potovati: na 'mo:rja srna 'xö:d'le š'te:r 'ura » pa 'xišax (od hiše do hiše) sm 'xöidla ■ 'ko:cw()e 'xuo:d'u (kje si se zadrževal)? 2. hoditi a {večkrat opraviti kako pot\: 'ko:m pa 'xo:deš u sta'cuna? ■ star., redk. x 'nuo:gam (peš) srna 'xö:d'le na 'b're:z'ja ■ če'be:le 'xö:d'ja (letajo) u 'ble'kaicova 'lipa b z oslabljenim pomenom \izraŽa, da Se osebek ukvarja z delom, dejavnostjo, ki jo nakazuje določilo]: na 'xö:de 'vie:č na 'šixt ■ 'le: p'ridna 'xuo:de u 'šo:la ■ 'ra:t 'xö:de 'jä:gat ■ pra'puo:-zna 'puo:zna 'xo:deš 'le:č 3. nov. h. (s kom) biti v ljubezenskem odnosu (s kom): "mämca ja p're: z "'jurata 'xö:dla ■ nex 'se:dm 'le:cw()ta 'xö:dla, 'puo: sta se pa u'že:nla 4. čustv., z oslabljenim pomenom a s predložnim povedko- vim določilom izraža, da je osebek oblečen, obut, kot nakazuje določilo: na s'me:š 'xuo:det u'ko:le u 'ta:ke k'rä:t'ke 'kikle ■ 'tä:ka 'xö:de ub'le:-čana ka na 'a:uša ■ braz um're:le 'xö:de u tema 'die:ža b s povedkovim določilom izraža, da je osebek v stanju, razpoloženju, kot ga nakazuje določilo: 'nie: 'vane 'bo:s 'xuo:s't'! ■ s'tä:ra 'že:n's'ke p're: 'niša n'kö:l vag'la:ve 'xo:d'le 5. iti: a sm te 'rie:-kla, da na 'xuo:de x 'pasa!? 6. zastar., v zvezi s dež, sneg ipd. padati: "die:š (: s'ne:k) 'xö:de • ■=> hoditi ko po jajcih • <=» hoditi na blato • =*> hoditi na hrano v gostilno • =!> hoditi komu na misel • hoditi komu narobe povzročati težave komu: na'ro:be me 'xö:de, ka sam u sta'cuna š'la:. 'puo: te pa 'ca:j-ta z'me:nka. ■ iron, ja 'ta:k^,:'ša:jt, da me na'ro:be 'xö:de • <=> hoditi na vodo • hoditi česa premalo primanjkovati česa, manjkati česa: g'nä:rja nam pra'ma:la 'xo:de, 'to: 'ja: (H «=j> menjka-ti) • hoditi česa preveč preostajati česa: a te 'jas'te p'rie:več 'xö:de a 'kä:, da 'ta:ka 'de:laž z 'nema!? ■ te 'ža g'na:rja p'rie:več 'xö:de • hoditi skrižem 1. biti križem \v neurejeno križajočih se smereh]: 'die:s'ke sk'ri-žam 'xö:d'ja 2. star. obiskovati se ]zaradi prijateljskih, družabnih stikov]: a za'to: sa s 'ce'sa^jovfrn sk'rizam 'xöid'le, ka sa b'le u z'lä:-xte! • <=& hoditi v cerkev • <=> hoditi v ves • nazaj hoditi vračati se po smrti kot duh: p'ra:uja, da mr'lic 'lie:x na'za:j 'xö:de, pa 'ja:s na ver-'jä:mem 'te:ga • =o po glavi hoditi komu kdo/kaj • čustv. to ga ipd. (= mu ipd.) bo pa drago hodilo to bo imelo zanj slabe posledice: {A} kla'fut'u ga 'ja:. {B} 'to: ga bo pa d'ra:ga 'xö:dla. (3 hoditi 328 holt =0 to ga bo pa drago prišlo (=0 PRITl)) I =0 BALONDATI, BONGATI, GIBATI SE H k 1, 4 HODATI, HODIKATI; k 6 =0 ITI B + ► hoditi po ► 'xuoidet pa in 'xuo:s't' pa 'xoidem pa nd. (=o hoditi) čustv. nov. n. po kom delati, da je Udo v zelo neprijetnem, težavnem položaju: 'nai^m 'pus't'u, da be 'vi pa 'mane 'xöid'le | B 0 ► hoditi za ► 'xuoidet za in 'xuois't' za 'xöidem za nd. <=*> hoditi) h. za kom prizadevati si pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: 'ja:sw()m za 'ma:me 'tie:č 'xuoid'u | B SSKJ hodničen ► 'xuo:dnčan -čna -a prid. ) (mn. -neke (in -ni-), tudi T -nike) hodnik \ozek, dolg prostor]: 'xoid'nek srna prade'lile ■ 'tö:rba ja u (= na) 'xo:d'neka | B + hOdnji ► 'xUOld'ne -e -e prid. pisan; k b =0 marogast Q 0 (SSKJ kodrlajsast) Hofmanov ► "xo:fmano \ -va -a (r Bo tudi -nav-) prid. <)•■=& Hofmanove KAPLJICE I B 0 hoh ► 'xo:x ~ -- prid. <) domišljav, prevzeten: pa 'kak 'xo:x ja b'la:! ■ ka 'na:_be 'ta:ke 'xoiy 'ba:be u'ze:u, be b'la pa u'sa dr'gaic | H ■=!> važen povdk. 0 0 ► hoh ► 'xo:x prisi. () • e=j> hende hoh • =* hoh se nositi (■=!> nositi se) | B 0 hoj ► 'xo:j medm. () izvaža opozorilo: 'xo:j ('xo:j), 'ke: s'te 'pa:? a ja kag'do: 'duoime? I =fr na hoj B + hoja1 ► 'xö:ja -a ± <) nš hoja \premika-nje\: 'täika 'xö:ja cla'veika z'mäitra I B + hoja2 ► 'xö:ja -a ž <) redk. jelka, hoja a \drevo\: d've: 'xö:ja sa pa'dairle b nš \les\: 'xöija u'zieim' za k'loip | 0 =o hojka B + hojdi ► 'xoijde medm. <) • =o hojdi v rit (•=* RIT2) "| B 0 hojev ► 'xö:jo T -va -a (r Bo tudi -jav-) prid. holt; k 1 ■=!> stoj B 0 holt ► 'xo:lt medm. 0 1. stoj! \izraža zahtevo po prenehanju premikanja]: holt 329 hranjevati srn 'pairšu de 'ta:j,„()a pa 're:ku so'dait — >>'xo:lt!« 2. pozor! {izraža opozorilo]: ceg'nica ja 'va:da 'va:tla — 'xo:lt - 'ja:s_()m 'ka: 've:dla, 'kä: 'ja: | H holc; k 1 => stoj B 0 homoseksualec ipd. ■=& buzarant ipd. hOp ► 'xO:p m (v rabi samo tož. ed.) • čustv., star. v hop prijeti (= vzeti) koga zahtevati od koga, da kaj pove, navedi: 'a:te sa ga u 'xo:p^:'re:le, da ja pa've:do, g'do: ja ša 'be:u z'ra:una | E 0 hop ► 'xo:p medm. () hop 1. {izraža spodbudo pri skoku\: 'xo:p, s'kuo:ča, 'na! 2. \izraža nagel prijem, ujetje\: 'xo:p -'de: te pa 'mä:m | E + hopala ► 'xo:pala medm. <) izraža opozorilo na možnost padca ob spotiku: 'xo:pala, 'čuve | H ■=* hopla B 0 hopla ► 'xo:pla medm. <> 1. hop \izraža spodbudo pri skoku\: 'xo:pla, s'kuo:ča, 'na! 2. a izraža padec: 'xo:pla, a se 'pa:du? b izraža opozorilo na možnost padca ob spotiku: 'xo:pla, 'čuve, da na 'pa:deš | 0 k 1 =o hop; k 2 hopala, opala, opla E SSKJ hopsati ► 'xo:psat -am nd. () čustv., redk. zasledovati \iti za kom\: 'kak ja b'la pa 'tie:č, ka ja s'ta:rga 'a:te ne 'vo:k 'xo:pso? | =fr slediti 0 SSKJ jt hopsniti ► 'xo:psen't' (in -s'n'(-) >) -s'nem d. ('xo:ps'ne (in [ 'xo:psen') -sen'te; 'xoips'n'u -sanla -a) čustv. prijeti, zgrabiti, aretirati: 'milečarja sa ga 'ža 'xo:psnle | g =o prijeti B SSKJ, SP 1962 (Plet. #) horoskop ► xoros'ko:p -a (tudi 'xo:-) m () horoskop: 'kä: te pa u xoros'ko:pa 'piša? I E SSKJ, SP 1962 hortenzija =0 fortenzija hOrilk ► 'xO:'ruk medm. () pri skupnem dvigu, premiku česa težkega horuk: uz'digan'ma, 'na - 'xo:'ruk | E SSKJ hosta ► 'xo:sta -s't'e ± () nš suhljad, dračje: na 'niva 'xo:s't'e nau'le:čaš pa zaž'gijaš | E + hostija ► 'xo:s't'ja -a ž (rod. mn. -s'ti) hostija a nš {ploščice za obhajanje\: 'župnek ja s'pe:t up 'xo:s't'ja 'pa:ršu ■ ka srn 'be:u mast'ruomt, srna u 'cer- kve 'vie:čkrt 'vina pa'pile pa u'sa 'xo:s't'ja pa'jad'le b \posamezna plo-ščica\: a'nie:, da u nema d'ne:va na s'me:ž d've:x„':o:s'ti 'duo:bet? 10 + hOt ► 'xo:t' medm. 0 redk., klic konju hOVt, na desno | S ■=* dihot B SSKJ hotel ► xo'te:l \ -'te:la (r in -'te:-) m (mn. -'te:le> hotel a \gostinski obrat\: u xo'te:la srna b'la: b \poslopje\: prat xo'te:la te m pa'ča:ko C čustv. zelo velika hiša: 'kä:ka 'xiša bo 'jam'o! 'ce:u xo'te:l! | B SSKJ, SP 1962 hoteti =* oteti2 hov =o hav hovt =s> hot hraber =*> koražen hrana ► x'rä:na -e ž () nš hrana \jed\: x'ra:na ja b'la: u 're:da ■ pr 'suo:ja x'ra:ne 'bada • za x'ra:na srn 'de:lo • biti na hrani v (= zastar. na) gostilni uživati redne dnevne obroke v gostilni: u 'memze ja na x'ra:ne • hoditi na hrano v (= zastar. na) gostilno hoditi na redne dnevne obroke: na x'rä:na srn 'xuo:d'u na gas'tilna • imeti koga na hrani dajati komu redne dnevne obroke: st'rica 'mama na x'räme | 0 ■* jesti s B + hranilnik ipd. =* šparovec ipd. hraniti ► x'rämet (in -n't') -em d. (x'rä:ne (in x'rä:n') -n'te; x'räm'u -nla -a) h. kaj shraniti kaj a \dati na določeno mesto za kasnejšo uporabo\: 'za:b'o srna se pa x'rä:n'le za 'xude 'ca:jte ■ a me x'ra:než g'na:r? ■ x'ra:ne me pe'če:r)ka za ve'če:rja b \narediti, da se kaj ohrani\: u'sa:ke s'ta:ra 'če:ule ja x'räm'u na 'dile | |dajati hrano| ^> potrati B + 5* (+ shraniti) *■ hranjen ► x'rämen -a -a (in -ne-) prid. (rod. ed. m. sp. -nenga (in -ne-), daj. ed. m. sp. -nen'ma) shranjen: 'ke: pa 'mä:te 'muo:rtnca x'rämena? | B ^ (SSKJ shranjen) hranjevati ► xra'n'o:vat -'n'ujam nd. (xra-'n'uj -te; xra'n'o:vo xran"va:la -a) h. kaj shranjevati kaj a \dajati na določeno mesto za kasnejšo uporabo\: za'kä: pa g'nä:rja ka'ke: d'rage na xra'n'ujata? ■ paz'ne: ma 'ca:jtnge u hranjevati 330 hrkniti p'rei'cuoibe xran"väila ■ 'koim pa s'peigle xra'n'ujas (daješ)! b [delati, da se kaj ohrani]: 'mama sa u'sei s'tä:ra 'pis'me pa 'käirte xran"vä:le I B Plet. hranljiv => kreften hrapav ► x'räipo \ -va -a (r Bo tudi -pav) prid. (rod. ed. m. sp. -pOga) hra~ pav \ki ni gladek\: 'le:, kak ja ta 'dieiska x'räipova ■ 'vargne x'räipove 'ruoike 'maim | 0 grampav, raskav B + hrast ► x'räist -a m () hrast a \drevo\: x'räist ja 'tam 'čaise 'räistu b nš \les\: x'räist 'ni 'beiu 'döibar za 'voigu ■ pa'xistva 'mäija s x'räista | B + hrastov ► x'räisto \ -va -a (r Bo tudi -taV") prid. (rod. ed. m. sp. ~tOga) hrastov: x'räisto 'leis ■ x'räistova 'dieiska (: 'miza) ■ x'räistova 'goiša (hrastov gozd) • x'räistova 'Šiška ■ x'räistova pa'xistva | B + hrastovec ► x'räistoc -a m (> nš zeleno hrastovo listje, hrastovi poganjki: pr "cep'läike x'räistoc 'ka: pa t"leixe 'räis'te | B Plet. * hrastovje ► xras'toija (Bo tudi -a) -a s (> Bo nš hrastovo grmovje: xras'toija ja 'van sp'räiv'u | |hrastov gozd| =0 HRASTOVA GOŠČA 0 HRAŠČINA B + hraščina ► xra'sina -'šine ž () Kr, Ko uš hrastovo grmovje: 'tistale xra'sina ša ma 'tut' 'maigle sp'räivet | 0 hrastovje B + # hrbet ► 'xairbat -pta m (> hrbet 1. a \del trupa\: 'xairbat me ba'li ■ pa 'xairpta me ja 'tieikla ■ u xairpta me 'tairga (: s'tixa) ■ s'vin's'ke 'xairbat b \hrbtna stran telesa\: na 'xairpta sm le'zäila na s'reit 'kuxne 2. \del predmeta]: na 'xairpta ut 'pisma ja nas'loiu ■ kag'do: 'mis'le, da bo pa 'xairpta ud 'nuoiža u'däiru, pa pa ujst'rine 'mäixne • ^> živeti bogu za hrbtom | B + hrbten ► 'xairptn -tna -a prid. (rod. ed. m. sp. -t'nega) nov. hrbten: na 'xairpt'ne st'raine ja nas'loiu I B + hrbtenica ► xarpte'nica -'nice ± () hrbtenica \del trupa\: ja 'päidu, se ja pa xrpte'nica z'luoim'u I B + hrbteničar ► xarpte'nicar -ja m živ. (> nov.9 redk. kdor ima poškodovano hrbtenico | Q 0 hrbtišče ► xarp'tisa (Bo tudi -a) -a s () hrbtenica prašiča z nekaj mesa | B SSKJ (SP 1962, Plet. *) hrcati ► 'xaircat -am nd. () hrkati \spravljati sluz iz grla\: ša 'dei 'xaircam g'nöij | H hrkati B Plet. ± hrcniti ► 'xaircen't' (in -c'n'(-) \ >) -enem d. ('xairc'ne (in \ 'xaircen') -cen'te; 'xairc'n'u -canla -a) hrkniti: k'ri ja ša 'xairc'n'u, 'puoi ja pa 'tut' 'kai u'mairu — 'mane na 'ruoikex ja u'mairu ■ 'šai 'xairc'n't' na s'meim pa'nuoica, me 'näisa na pas'ti | H hrkniti B Plet. # hren ► x'riem -a m (> a hren [rastlina]: namist x'rieina ja 'šisoca nab'raiu — ka sta se pa'döibna b nš jabolčni hren: x'riem sm nar'dila | B + hrenovka ► x'rieinoka -e ž () hrenovka: u'säig d've: x'riemoke srna pa'jadla ■ t'ri 'šugalne x'riemok 'dei 'kuxat | B SSKJ, SP 1962 hreščati ipd. =0 hrščeti ipd. hrib ► x'rip -ba m (im. mn. x'ribe) hrib a \višja vzpetina]: na x'riba u 'zagra-'diša ja 'beiu 'čaise 'böij g'räit • 'taikle 'guoi u x'riba se ja z'goivar 'ču ■ u d'ruge x'rip srna s'iai b mn. \višji in hribovit svet\: s x'ribo 'sa, pa 'taik sa 'feist • nov. g'reima u x'ribe (v planinski, gorski svet) \ 0 k 2 gore B + hribovec ► x'riboc -a m živ. () redk. hribovec \kdor živi v hribih ali je doma s hribov] \ 0 gorjanec B + hribovje ► xri'boija (Bo tudi -a) -a s (> nš hribovje \v celoto povezani hribi\: 'tam ja xri'boija, da se 'boix us"mile I B + hripav ■=*> zahripan hrkati ► 'xairkat -am nd. (> hrkati {spravljati sluz iz grla\: 'ti 'ža 'kai nap'rei 'xairkas I 0 ■=& hrcati B + hrkniti ► 'xairkan't' -knem d. ('xairkne (in -kan') -kan'te; 'xairkn'u -kanla -a) hrkniti: 'nism 'veidia, da ja 'naiž 'duoime, sn š'lai pa na stra'nišča, sm hrkniti 331 hud pa 'cula, da ja 'xa:rkn'u | H ■=> hrcniti hrliti ► 'xairalt -rlem nd. ('xa:rle (in 'xairal) -ralte; 'xa:rlu -ralla -a) a smrčati \dajati v spanju hrkajoče, piskajoče glasove]: pa'nuo:ča se pa s'pe:t 'xa:rlla b čustv., redk. smrčeč spati: {A} 'ka: pa 'de:la 'maimeca? {B} 'xa:rle. C eustv., redk. spati: 'na:š se u'le:ža pa 'ža 'xa:rle | | k a smrčati; k b-c =o spati B SSKJ, Plet. hrom ► x'rOim -a -a prid. (rod. ed. m. sp. -mga in -mega) hrom: ut 'pa:sa 'duo: ja x'ro:m ■ [ pa 'deis'ne st'raine ja x'ro:ma (r = 'deisna st'räin 'mä: x'ro:ma = 'de:sna st'räm ja x'roima) | hrom Človek =0 KRIPELJ B + hropsti ■=& HRPULiTi hrošč ► x'ruo:šč -a (in x'ro:-) m živ. <> 1. hrošč a \šuželka\: 'kö:k x'ruo:ščo 'ja: b koloradski hrošč: a ja 'ke: x'ruo:šča 'pa:r„vas? ■ kala'rä:c'kega x'ro:šča p're: 'ča:se 'ni b'la 2. redk. tip osebnega avtomobila znamke Volksvagen: ■la'ra:čo mer'kämc ja 'jam'o x'ruo:šča I Irjavi, majski hrošči ■=& keber H k 2 ■=> folcvagen B + hroščev => kebrov hrovački ► xra'vaicke -a "9 prid. \rod. ed. m. sp. -kega) hrvaški: srna 'pairšle na xra'va:čka st'räm | Q 0 > hrovačko ► xra'va:čka prisi. () redk. srbohrvaško: pr vo'ja:kex srna (pa) xra'va:čka gva'rile ■ xra'va:čka srn z'na:u 'duo:bra | § =!> srbsko Q 0 hrovat ► x'ra:vat xra'vä:ta m živ. () siabš. neuglajen, omejen, neumen moški: ja pa 'šo: st'ram ka kak x'ra:vat ■ na 'bo:de 'na ('tä:k) x'ra:vat! ■ 'le:ga xra'väita, a 'na:wbaš 'ne:š 'da:u za pe'ja:ča?! ■ ner. prak'le:t x'ra:vat xu'dico! | B 0 hrpiti se ► xar'pit se -'pim se nd. <—; xar'piU "la -a, mn. "'pile itd.) redk. postavljati se: Bs'ta:ne be se 'ta:k 'ra:t xr'piu, 'kak ja 'be:u ka'ra:žan | H =o VAŽITI SE |L] Plet. # hrpuliti ► xar'pulet (in -It) 3. os. ed. -le nd. (—; xar'pulu -IIa -a) brezos. hrpuli komu hrope komu: u 'pairsex me xr'pule ■ 'kak jam ja xar'pulla 'natar! | Q 0 hrščanje ■=;> hrščenje hrščenje ► xar'šie:ne {Bo tudi -e) -e s <> nš hreščanje: a ja 'to: käka 'muzeka — 'sä:ma xr'šie:ne! I 0 0 (+ hreščanje) hrščeti ► 'xa:ršat 3. os. ed. xar'si nd. (—; 'xa:ršo -šala -a in xar'še:la -a nov. xr'ša:la -a) hreščati \dajati nečist, s šumi pomešan glas\: 'ra:dijo xar'si • brezos. u 'ra:dija ja xar'še:la, srn ga pa u'gä:snla | B SSKJ, Plet. hruliti ► x'rulet (in -It) -em nd. redk. hrustava skorja: a 'tata pe'cica nar'di x'rusta? ■ x'rusta pr pe'če:r)ke 'mä:m ša 'e:k-stra 'ra:da I B 0 hrustanec ► xars'tä:nc -a (in xras-) m (> hrustanec \tkivo v organizmu\: 'tiz'd'-ga pa na 'mö:ra 'je:st, ka ja xrs'tämc ■ xrs'tä:ncw()a me par upe'ra:cija z 'nuo:sa 'van u'ze:le I B + hrustati ► x'rustat -am nd. <> 1. h. kaj hrustati kaj a \drobiti z zobmi\: a 'čujaš, 'kak "'runo 'kuo:s'te x'rusta? b \jesti (kaj tršega)\: s'pe:č_()aka'la:da x'rustas 2. hrustati \dajati glasove pri drobljenju z zobmi\: š'ko:rja x'rusta ■ brezos. 'ta:k ja 'je:du, da ja 'ka: x'rustala | B + hrustavka ► x'rustoka -e ž <> hrustavka \češnja\: ne škr'nic'1 x'rustok ja pr'ne:su | B + hruška ipd. ^> gruška iPa. hrvaški ipd. ■=> HROVAČKI ipd. hubertus ► xu'be:rtus -a (in -'be:-) m <) nš hübertus a \tkanina\: 'mä:nt'l s xu'be:rtusa b \plašč\: u xu'be:rtus ja 'be:u^()b'le:čan | B SSKJ, SP 1962 hud ► 'xut -da -3 prid. (rod. ed. m. sp. -d'ga in -dega; primernlk 'xUJŠ3 ~ ~ in -a -a, rod. ed. m. sp. ~ tudi -saga) hud 1. \pretirano strog\: 'bä:ba ja 'xuda 'ka 'ta:jfal 2. \ki napada človeka]: 'xudega 'pasa 'ma:ja 3. v primerniku ali presežniku \ki ima v moralnem pogledu negativne lastnosti]: 'bä:ba ja ša hud 332 hudič 'xujsa ka 'sä:m ■ te 'pö:p ja pa te šxujša ud u'se:x 4. ]ki prinaša trpljenje]: sm 'mis'lu — 'tata s'mairt 'ta:k 'ni 'xuda 5. ]ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki\: 'kä:k 'xut pa'ze:p ja 'be:u 'tiz'd'ga 'leita! ■ 'xut (močen) 'veitar ■ u 'käikma 'xud'ma {strmem) b'rie:ga 'sa (0 =!> strm) • x'riein ja 'xut (0 šarf) 6. zelo vnet, navdušen: 'xut pe'jainc ja 'be:u • o huda ura • ■={> za hudo silo | @ k 1—2 ČUDEN prid.; k 4 =& TEŽEK 0 + >■ hud ► 'xut -da -a povdk. <^> HUD prid.) h. T na koga (r = redk. nad kom) hud na koga \ki ima zaradi nasprotja, spora z okoljem odklonilen odnos do njega\: 'xude sa b'le na 'mane ■ 'maima ja b'Ia: z'la 'xuda ■ 'a: bo 'ä:te 'xut! ■ a se nad "runoja 'xut? • =!> biti hud ko vrag • star. gratati hud (na koga) razjeziti se na koga \izraziti veliko jezo\: "f ranče ja na 'pö:ba 'xud g'rä:-to ■ 'čuve, da 'na:wm 'ja:s 'xud g'ra.:to! | 0 ČUDEN povdk. 0 SSKJ ► hudo ► 'xada (redk. 'xu-) prisl. \primernik 'xujsa) redk. hudo |< hud prid. 5|: 'nism 'xada 'ža:jna ■ a 'mis'lez, da ja 'ta:k 'xada u'maizana? | @ k 1 ■* zelo; k 2 težko 0 + ►• hudo ► 'xada (redk. 'XU") povdk. <> h. je komu 1. izraža duševno bolečino, žalost: 'kak ja b'Ia 'mane 'xada, ka sa 'maima u'ma:rle! 2. izraža neprijetnost, težavnost česa: 'se: 'xuda nam 'ni b'la, 'se: 'ni b'Ia 'nam 'tam 'xada u "š'ko:fja ■'Io:ke 'pa:č ■ 'xada ga ja 'rixtat, 'ša: 'xujsa pa g'le:dat, kak tr'pi ■ 'xada ja u 'ta:kma 'živet • ^> biti komu hudo pri => srcu • ■=!> hudo je gratalo komu (=o gratati) | 0 težko povdk. 0 SSKJ ► huda ► 'xuda -e ž <) • star. huda je za kaj težko je dobiti kaj: 'xuda ja b'Ia: za 'jas'te | 0 + ►• hudo ► 'xuda -dega tudi -d'ga (zastar. 'xa-) s 0 huda stvar \< hud k\: 'se: te 'no:čam 'neč 'xudega! • star. biti si v hudem biti sprt: 'puo: sma se b'le n'ca:jt u 'xudem zarad 'mie:ja • ■=i> iti na on kraj hudega • star. iz hudega po prepiru: s 'xudega me ja 'duo:b'u, da sm te'le:ta 'da:ržala, ka sma k'Ia:le ■ s 'xudega sa jax s 'xiša 'van prag'na:le • star., redk. skregati (: toževati ipd.) se do hudega zelo, grdo se spreti: se 'niša 'muo:gle z'me:n't\ sa se da 'xudega taž'va:le ■ da 'xudega sta se sk'reigala (sprla sta se tako, da ne govorita) 10 + hUdiČ ► Xu'diC -a (redk. X3-) m živ. 0 1. hudič \duhovno bitje]: xu'dica sa u 'pie:kla ■ kietv.: n'ca:jt g'runtam, xu'dic, sm 'mis'lu, 'to: be pa u'sa b'la 'mo:žna ■ ja s've:t' xa'dic! ■ 'ti xu'dic 'ti ('jä:s'ne)! ■ xu'dica 'ja:s'nega, a 're:s na 'mo:raš 'čuvat?! 2. a slabs. zloben, hudoben človek: te xu'dic be me ša ka'čie:se na're:d'u b čustv., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari: 'kä:m 'ke: 'de:ne g'nä:r, xa'dic 'bä:bja? ■ u'sega xu'dica (vse mogoče stvari) se 'kupe, u'sa, kar 'vide 3. čustv., v prislovni rabi izraža a visoko stopnjo: da xu'dica 'mä: g'na:rja ■ ut xu'dica ka'ra:žan 'ja: b močno zanikanje: 'kuo:š 'ni u're:dn 'pp: xu'dica 4. čustv-, v medmetni rabi izraža a močno čustveno prizadetost: {A} pa'to:ku se 'ja:. {B} xu'dica! b podkrepitev trditve: 'ni xu'di3,^da näme 'na:^bo g'rä:tala 'xiša p'rie:dat c jezo, nejevoljo nad kom: xu'di^^ga 'ne: u'ze:me • poud. bati se koga/česa ko hudič križa zelo se bati koga/česa: ■'ja:nša se pa "sa:rbe ba'ija ke xu'dic k'riza • poud. biti grd, da se (še) hudiču gravža biti zelo grd: ja 'ga:rda, da se ša xu'dica g'ra:uža (0 ■=* biti grd ko hudič) • poud. biti grd ko hudič biti zelo grd: tista 'bä:ba ja 'ga:rda 'ka xu'dic (0 biti grd ko hudiček (= smrtni greh = tajfelj = vrag); biti grd, da se (še) hudiču gravža) • poud. biti od hudiča 1. biti zelo poreden, hudoben: "vo:jko ja 'be:u ut xu'dica — pr "vo:rxe ja u'se: 'ja:jce pab'ram pa jax ja u s'teina z'mieito (0 o biti za hudiča strašiti) 2. biti zelo uspešen, sposoben: ut xu'dica 'ja: — na 've:š, 'kä:ka 'xiša se ja hudič 333 hudik s'cimpro! • poud., redk. biti pol hudiča biti zelo poreden, hudoben: ■k'läm-čnek ja 'be:u 'po: xu'dica za ka'čie:se us'pilet (H ■=!> biti za hudiča strašiti) • poud. biti spod (= tudi s) pol hudiča biti zelo poreden, hudoben: "s're:čo ja 'be:u spat 'po: xu'dica — sa p'ra:u-le, da ja 'ma:čka na t're:pxa 'ko:ža pra're:zo pa ja na'so:lu pa na'za:j za'sau (H =* biti za hudiča strašiti) • poud. biti za hudiča strašiti biti zelo poreden, hudoben: se pa 'tu3„()a xu'dica st'ra:šat! 'pus'te 'pasa prk'le:-nerjga! (H biti od hudiča (= hudika); biti pol hudiča; biti spod pol hudiča (= hudika)) • čustv. cel hudič je zarad koga/česa neprijetnosti, težave so zaradi koga/česa: 'ce:u xa'dic ja s'pe:d 'be:u zarac_'()e:s'te • siabš., star. gledati ko hudič Iz krugle (= kugle) gledati zelo grdo, jezno: ka ja 'na:š 'jazan, g'le:da ka xu'dic s k'rugle • čustv. gnal te ipd. bom ko hudiča (= sto hudičev), če . . . povzročil ti bom neprijetnosti, težave, če ...: ča 'na:wbaž dek'le:ta pr g'ma:xa 'pus't'u, te m g'na:u 'ka s'to: xu'dico • poud. govoriti täko, da \ se (še) hudiču gravža (r = bi se (še) hudiču gravža-lo) odvratno, gnusno govoriti: 'tä:ka ja g'va:ru, da bf se ša xu'dica g'ra:užala • čustv. hudič je vzel kaj a pokvarilo se je kaj: tele'vizeja ja pa xu'dic u'ze:u b prenehalo je obstajati: 'una "jugas'£ä:vija ja 'puo: xu'dic u'ze:u • čustv. imeti celega hudiča zarad koga/česa imeti neprijetnosti, težave zaradi koga/česa: s'pe:t 'ma:ja 'ce:uga xu'dica zarad 'mie:ja • čustv., star. iti hudiču v rit propasti, propadati: u'sa g're: xu'dica u 'rat ■ 'na:„bo 'do:ga, bo 'šo: "glin xu'dica u 'rat • čustv. iti pri (= redk. h) hudiču propasti, propadati: 'be:r-čafd bo š'la: pr xu'dica • čustv. pojedel bi hudiča pa pol pojedel bi zelo veliko: xu'dica pa 'po: bf pa'je:-du, 'ta:k sm 'Ia:čan (@ pojedel bi hudika pa pol) • čustv., redk. ne biti vreden pol hudiča biti vreden zelo malo, nič: te 'kuli 'ni u're:dn 'po: xu'dica (@ ne biti vreden pol pizde mrzle vode) • čustv. pokazati komu hudiča povzročiti komu neprijetnosti, težave: ma bm 'ža pa'kä:zo xu'dica, ča ga bo ša 'do:ga s'ra:u • čustv. videl bo ipd. hudiča, če . . . doživel bo neprijetnosti, težave, če ...: bo 'vid'o xu'dica, ča bo ša nap're: 'tä:ka g'va:ru • čustv. zganjati (= delati) hudiča vpiti, razgrajati: 'neč 'nism 'neč 'nism s'pa:u, ka sa na 'va:rxe 'ce:la 'no:č xu'dica z'gämele • čustv. zganjati (= delati) hudiča zarad česa: razburjati se zaradi česa: 'nie: 'tä:ga xu'dica 'de:la3_()arad m'le:ka - 'se: se bo u'rixtala | =& parkelj [=] hudiček, hudik, satan, satanšek, šent, šment, tajfelj, VRAG, ZLODI [K] k 3a =0 BOG 0 + [Tominšek 1903: 14: or. ed. »hudičbm«] ► hudič ► xu'dic (redk. X3-) povdk. <> čustv. izraža neprijetnost, težavnost česa: xu'dic 'ja:, ča ja ba'lezan u 'xiša | H hudik 0 SSKJ hudiček ► xu'dicak -čka (tudi xa-) m živ. () 1. manjš. hudiček: zron š'pic'pa:rkl-na 'xö:d'ja xu'dicke 2. čustv. poreden, neugnan otrok: ■'ma:rjan ja 'pa: xu'dicak • poud., za otroka biti čuden ko hudiček biti zelo poreden, neugnan: 'pö:p ja 'čudn ka xu'dicak. 'ka: bo z 'nema!? (H biti čuden ko junec (= VRAG); biti Živ HUDIČEK) • poud., redk. biti grd ko hudiček biti zelo grd: te 'de:da ja pa 'ga:rt ka xu'dicak (0 =* biti grd ko HUDIČ) • čustv., za otroka biti živ hudiček biti zelo poreden, neugnan: 'na:ša 'die:kle ja 'žiu xu'dicak (H ^> biti čuden ko hudiček) | [L] + hudičev ► xu'dico \ -va -a (tudi xa-; \ Bo tudi -Čav-) prid. (rod. ed. m. sp. -ČOga) siabš. izraža negativen odnos do osebe, stvari: xa'dicova 're:č 'ti! ■ p'ro:k'le:ta 'kö:rba xu'dicova! ■ 'ti ba'rä:ba xu'dicava! | @ tajfeljski 0 + hUdik ► XU'dik -a (tudi xa-) m živ. (im. mn. -'dike) 1. omiij., kietv. hudič \duhovno bitje]: xu'dik 'ja:s'ne! ■ 'o:, 'ti xu'dik 'ti 're:s 'ti! 2. čustv. a zloben, hudoben človek: te xu'dik ja u'sega z'mo:- hudik 334 huligan Ž3n b z oslabljenim pomenom iZVCLZCL negativen odnos do osebe ali stvari: te xu'dik ja pa d'ra:k 3. čustv-, v medmetni rabi izvaža a močno čustveno prizadetost: {A} sa 'ža 'ta. {B} xu'dika! b podkrepitev trditve: ni xu'dig, da se 'na:^,bo za'sukala na "bo:lša • slabš. biti od hudika biti (zelo) poreden, hudoben: "ivan ja ut xu'dika — 'kä: bo z 'nema!? (0 => biti za hudiča strašiti) • poud. biti spod (= s) pol hudika biti zelo poreden, hudoben: tis't' "f'ranče ja 'be:u spat 'po: xu'dika (0 =* biti za hudiča strašiti) • čustv. pojedel bi hudika pa pol pojedel bi zelo veliko: sm 'Za:čan, da be pa'je:du xu'dika pa 'po: (0 =!> pojedel bi hudiča pa pol) | | ■=> hudič |p SSKJ, SP 1962 ► hudik ► xu'dik povdk. 0 čustv. izraža neprijetnost, težavnost česa: xu'dik ja, ča ut'ruo:ce na u'bo:gaja | ■=* hudič B SSKJ hudikov ► xu'diko |~ -va -a (tudi xa-; [ BO tudi -kav-) prid. \rod. ed. m. sp. -koga) 1. čustv. nanašajoč se na hudiča: ta xa'dikova 'die:kle ja pa 're:s 'fe:st ■ 'ti xu'dikova 'bä:ba 'ti! 2. Čustv. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji in z veliko intenzivnostjo: xu'dikova ura'cina 'ja: | 0 =& hudičev B SSKJ, SP 1962 hudoba ► xa'duo:ba -e ± <) 1. nš hudobija \lastnost\: "me:ro s xa'duo:be 'pasa 'ba:rca 2. čustv. hudoben človek: 'le:, 'kä: ta xa'duo:ba z ut'ruo:ka 'de:la ■ pag'le:de 'ga:, xa'duo:ba 'ga:rda ■ zmer. 'ma:rš, xa'duo:ba 'jä:sna! • poud. sama hudoba ga je koga zelo je hudoben: 'sä:ma xa'duo:ba ga 'ja:, za'to: ja pa 'tä:k (0 sama hudobija je koga) | § k 1 ■=!> hudobija [p + hudoben ► xa'duo:ban -bna -a prid. \rod. ed. m. sp. -bnega) hudoben a \ki drugim. želi, povzroča slabo\: 'nism ša 'vid'o 'ta:k xa'duo:bnega ut'ruo:ka b \ki kaže to željo\: 'kak ja te 'pas xa'duo:ban! | B + ►• hudobno ► xa'duo:bna prisi. () hudobno: 'vargne xa'duo:bna ja g'le:do! | 0 SSKJ hudobija ► xada'bija -a ž (rod. mn. -'bi) hudobija a nš \lastnost\: pa 'kä:mna 'ni s xada'bija 'va:rgu, 've:š b \deja-nje\: 'durx sa ga käke xada'bija • poud., redk. sama hudobija je koga zelo je hudoben: tega 'de:da ja 'sa:ma xada'bija (H ■=!> sama hudoba je koga) | H hudoba [p + hujanje ► 'xujane {Bo tudi -e) -e s () nš hujsanje \< hujati\: 'xujane 'ni zd'rä:- V8 I I ^> HUJSANJE |p 0 hujati ► "xujat -am nd. () hujšati {postajati suh\: a "'mä:nca s'pe:t 'xuja? | H hujšati [p Plet. [Plet.: »hüjati, am, vb. impf. = hujšati, Savinska dol.-C; [. • •]«] huje ■=!> HUDO hujek ► 'xujak -a m živ. <) otr. 1. prašič \domača žival\: a g're:ma ša 'xujake g'le:dat? ■ pag'le:de 'xujaka, 'kak ja u'mä:zan ■ se u'ma:zana ka 'xujak 2. siabš. umazan človek, predvsem otrok: na s'mez 'bet„':ä:k 'xujak — p'ride 'sie:m pa se uš'te:le! ■ 'pus'te 'a:jmer, 'xujak u'ma:zane! | § k 1 =» prešič; k 2 =!> umaze s |p 0 hujika ► 'xujaka -e ž <) otr. 1. svinja \domača žival\: a 'videš, ka 'mä: 'xujaka m'la:de? 2. siabš. umazana ženska, predvsem deklica: a ja 'tie:ta 'xujaka, ka 'mie:sa 'ka: s'ro:va 'je:? ■ 'nie:xe 'pa:cat pa 'jas'te, 'xujaka! I B k 1 =i> prašiča; k2=» umazika [p 0 hujskati ► 'xujskat -am nd. ('xujs'ke itd.) h. koga T na koga (|~ = proti komu) hujskati koga proti komu: "'jo:ža ja 'na:žga 'a:te na 'na:s 'xujsko | 0 =0 šuntati IP + hujsanje ► 'xujsane {Bo tudi -e) -e s <) nš hujsanje \< hujšati]: "'zo:rka ja b'la: u 'bo:lnca na 'xujsane I 0 hujanje [p + hujšati ► 'xujsat -am nd. <) hujšati \postajati suh\: 'ma:raš 'čuvač,^.:a 'xujsaz, da 'nie: p'rie:več | =* slabšati 0 =S> HUJATI [p + hujši =0 HUD hulahupke =s> holahopke huligan ► 'xule'gäm -a (in xu-; in -li-) m živ. () huligan: 'xule'gäme sa ga huligan 335 hvaljenje da'bile u k'reimple ■ siabš. ust'riza se, 'xule'gäm! | B SSKJ, SP 1962 hUme ► 'xume medm. () klic konju ali kravi premakni se vstran |@ =* humi B 0 hUmi ► 'xume (in -mi) medm. () klic konju ali kravi premakni se vstran | H hume B 0 hunt =fr GUNT hupa ► 'xupa -e ž <) hupa: a te 'xupa na 'deila? | g ploza, trompeta B SSKJ, SP 1962 hupati ► 'xupat -am nd. <) hupati: 'kak me 'moite, ka 'xupaja ■ z 'moipeda se u'koile 'vaze pa 'xupa ■ a ja 'vane ne 'aiUtO 'xupo? I H PIPKATI, PLOZATI, TROBITI B ♦ ' huš ► xuš povdk. (> otr. huš je mrzlo je: 'u:, 'kak ja 'xuš! ■ {A} 'kak ja pa 'vane? {B} 'xuš. ■ \ a ja 'xuš ([ = a te 'xuš)? (ali te zebe?) | § =!> mrzlo povdk. B SSKJ, Plet. hušati ► 'xušat 3- os. ed. ~a nd. {) brezos., otr. huša koga zebe koga \čuti mraz\: a te 'xuša? ■ "mixa ja g'laiucka 'jam'o u'roica, u 'noigace ga ja pa 'xusala | H =* ZEBSTI B 0 hUŠJkati ► 'xUSakat 3- os. ed. -a nd. Ö brezos., otr. zebsti [čutiti mraz\: 'kak te 'xusaka u 'ruoike, 'reiučka! I H ■=& ZEBSTI B 0 hvala ► x'väila -le ž <> nš 1. hvala: 'tö:k x'väile ža pa 'doiga 'nism 'cula 2. siabš. hvalisavec: 'ka: nap'rei se 'va:ža, x'väila x'väilasta • star., redk. hvala bogu izraža veselje, zadovoljstvo: x'väila 'buoiga, da srna ša 'sa:j 'tčig zd'räiva! (H o hvala bogu) • poud. sama hvala je koga zelo hvali sebe ali stvar, za katero se zavzema: 'sta'nei-ta ja s tis'te 'xiša 'säima x'vaiia | S k 1 hvaljenje B + [Tominšek 1903: 18: daj. ed. »hvalb«] hvala ► x'vaiia medm. () narašč. hvala a \izraža hvaležnosti: x'va:la ■ x'va:la, da se me pa'mäigo ■ x'vaiia za m'leika ■ x'vaiia 'leipa ■ 'naij'leipsa x'vaiia ■ kot vljudnostni pristavek k odgovoru na vprašanje ali na izraženo željo : {A} 'kak vam g'rei? {B} x'vaiia, ša 'kair. ■ {A} dobr 'teik. {B} x'vaiia e'naiko. ■ kot odgovor tistega, ki je kihnil, na voščilo \A/ na zd'raiuja. {B} x'vaiia. b nov. \izraža vljudno odklonitev, zavrnitev\: {A} a 'bas ka'flja? {B} x'vaiia, 'nai^m. {A} a 'reis 'nlei? {B} 'niei, x'vaiia, 'reis 'nai^m. • =* hvala bogu • =0 pol pa hvala lepa (=* pol2) • =0 še hvala ni rekel (■=!> reči) | 0 k a bohlonaj [K] k b: Večinoma se odklonitev, zavrnitev izraža z 'nie:, 'nai_m, 'noičam ipd. B ♦ hvaležen ► xva'leizan -žna -a prid. (rod. ed. m. sp. -žnega) hvaležen 1. \ki se zaveda dobrote in to pokaže\: 'neč jam 'niše xva'leizan za tiz'd' g'näir 2. nov. \ki zagotavlja zadovoljstvo]: ub'leika 'maiš pa s xva'leiznega b'lai-ga na'reita ■ iron, 'jäi, clana'rina pa'beirat ja 'pai xva'leizan 'puoisu | hvaliti ► x'väilet (in -It) -em nd. hvaliti) hvaliti se: se c'luoivek na s'mei pra'xada x'väilet, ka ja 'lieixka 'xitr 'kei na'roibe | B + ►■ hvaljen ► x'väilen -a -a (in -le-) prid. (rod. ed. m. sp. -lenga (in "le-), daj. ed. m. sp. -len'ma) hvaljen: ča 'vačaš x'vä:len 'bet, se 'fa:jn^:a'pi, pa baš | B SSKJ, sp 1962 hvaljenje ► x'vä:lene (Bo tudi -e) -e s <> nš hvaljenje: pa 'kä:ka x'vä:lene ja b'la s tis't'ma 'aiuta! | 0 hvala ž Q + V tem vzorcu slovarja je 3327 gesel in podgesel (tj. 3019 gesel in 308 podgesel) ter 515 kazalčnih gesel in gesel samo z dokumentarnim gradivom, skupaj torej 3842 gesel 337 Odzadnji seznam V odzadnji seznam so uvrščene vse poknjižene iztočnice (tule so natisnjene polkrepko — braniti) in podiztočnice iz slovarja (tule so natisnjene navadno -braniti se) iz gesel z razlagami, ne pa tudi kazalčne iztočnice in iztočnice v geslih, ki vsebujejo samo dokumentarne podatke. Podiztočnica iz slovarja ima na levi (pred znamenjem *-) navedeno iztočnico, ki ji pripada (oz. geslo, v katerem najdemo podgeslo). Pri večbesednih iztočnicah in podiztočnicah iz slovarja so na usteznem mestu v ležečem tisku navedene njihove nezadnje besede, ki imajo na levi (pred znamenjem +-) navedeno iztočnico ali podiztočnico iz slovarja, v katero spadajo; tudi tu je iztočnica natisnjena polkrepko, podiztočnica pa navadno. (Iztočnica iz slovarja am se vzeti je kot iztočnica v odzadnjem seznamu predstavljena samostojno v tej obliki, pa tudi v kazalčnih geslih pri se in pri am, kjer je vsakokrat zapisana celotna oblika. Podiztočnici iz slovarja gurati se in gurati jo sta v odzadnjem seznamu predstavljeni na ustreznih mestih, kjer izvemo, da spadata v geslo gurati, v kazalčnih geslih se in jo pa sta obe podiztočnici vsakokrat zapisani v celoti.) Enako pisane iztočnice in podiztočnice iz slovarja, ki pripadajo različnim besednim vrstam, imajo na levi pripisan besednovrstni podatek (prid. blont, prisi. blont), enako pisane iztočnice in podiztočnice, ki spadajo v isto besedno vrsto, pa prav tako na levi indeks, kot ga ima iztočnica ali podiztočnica v slovarju (medm. 1a, medm. 2a, člen. 1a, člen. 2a; 'bič, zbič). Podiztočnice iz slovarja so v odzadnjem seznamu navedene v takem zaporedju kot v slovarju. Odzadnji slovar omogoča besedotvorna preverjanja, poleg tega pa lahko pomaga v dvomu pri uvrščanju podiztočnic. Če uporabnik slovarja ne ve natančno, kateri iztočnici pripada določena podiztočnica, lahko najde zanesljiv podatek s pomočjo odzadnjega seznama. (Tako je npr. pridevnik dan kot podiztočnica prikazan v geslu dati.) Kadar je geslo v tem seznamu razdeljeno v dve vrsti, se prva vrsta s puščico konča, druga pa se z njo (in z umikom) v levo začne. m a fajhnoba gagica vez. a flaknoba bogica medm. a farba grabljica člen. a borba 'grebljica 2 medm. a čorba zgrebljica člen. a glasba deteljica člen. 3a gruba gregljica aa havba fangljica ba gužba cesuljica baba družba bližnjica baraba faca flikica biba 'babica fukica ciba 2babica belica hiba 3babica čebelica cviba barabica grebelica gajba gajbica guncelica bomba bombica fligelica grdoba golobica gungelica hudoba farbica gugelica goba grenčica bruzgelica debeloba gmajnščica druzgelica gniloba bodica drselica flahnoba grofica cirilica 338 ODZADNJI SEZNAM grlica bruslica čebulica gumica ciganica granica babnica grabnica bučnica gospodnica apnenica gosenica hrbtenica drobtinica drtinica blazinica čajnica gredeljnica gnojnica čakalnica čekalnica cegelnica drobilnica dovolilnica čistilnica bolnica drvarnica črnica coprnica avtrnica desnica dopisnica brusnica gnjatnica bukavnica delavnica borovnica drvnica greznica beležnica gazdarica brunarica butarica čutarica dobrica fligerica cvajerica bekerica bokerica colerica bobnerica cinerica frajtonerica gavnerica bikserica fehterica dihterica abrihterica dohterica bojda frezerica banda gojzerica donda gorica bunda derektorica hoda hitrica gospoda botrica garda dušica čuda črtica čuda enajstica duda butica prid. hud +- huda bradavica gazda glavica brazda devica brzda bukovica fajfa barvica alfa britvica ga arduhanca baga balanca gaga flanca abzecžaga govoranca cugžaga gredenca fajdiga grenca figa bronca briga gunca cvelfati +- cvelfati ga boga jarca cvičkati ga hisca cukati +- cukati ga cuca biksati +- biksati ga breskevca cuzati •*- cuzati ga črevca cukniti ♦- cukniti ga britevca čuti ♦- čuti ga globača alga drača hacenga frača frklajdenga brisača folcfrklajdenga cvetača cirfrklajdenga ajča filenga drča colenga grča fršolenga gošča gerenga m buča cirenga ž buča fasenga da dihtenga frčada cvenga brigada grivenga čelada gumolezenga čokolada binga brada boga cerada boga jarca -*- boga fasada doga abeceda foga deda arga čreda fuga greda centrifuga beseda drug •*- *druga gnida štev. drugi ■*- 2druga ajda gerengtruga brajda bezga 339 brozga gostija 2deka ha hostija čveka aha beštija babika gliha endivija cibika bolha boh azija bucika "aja gimnazija goščika 2aja fantazija čokoladika ** • ^aja divizija bradika daja dimenzija bundika graja fortenzija dudika delovodja eksplozija fajfika heja halja hejika galeja groblja hujika barabija bradlja čebelika grdobija godlja flika hudobija dudlja frajlika delegacija gambelja čebulika federacija gombelja banika forzicija delja branika enekcija detelja harmonika garancija antvelja arnika govorancija goflja fabrika domačija filja cukerfabrlka dija drumlja čmerika filozofija cesulja frika goljufija dedinja elektrika biologija gospodinja bajsika domišljija draginja cotika elija črepinja gotika familija drinja črtika folija bernja elastika ekonomija češnja gumilastika armija črešnja butika ciganija društnja brezika cinija frtunja fizika begonija grožnja bluzika coprnija 'hoja hajka čenčarija 2hoja hokejka bedarija aleluja frizijka baharija boh aleluja hojka brkljarija dlaka dvojka davkarija baraka dvigalka češčena marija argokocka črpalka drobnarija 'čačka 'drsalka avšarija 2čačka 2drsalka batarija golobička flanelka butarija butička brzostrelka artilerija bradavička dojilka baterija dvojčka brusilka fehterija bobipalčka čistilka frizerija fafelčka dimka dioptrija butarčka banka furija fedrčka ciganka cikurija bučka amerikanka fuksija glavčka cimermanka diskusija brvčka bateranka fovšija bridka bratranka bogatija 'deka čitanka 340 ODZADNJI SEZNAM enka fenka cepljenka bršljenka dokolenka alkatenka ankatenka edinka blondinka flnka capinka harbatonka črnka bunka čoka čipka čopka arka barka blagajničarka črka črka hčerka frizerka cirka dirka frotirka beloflorka grebatorka daska adidaska gasmaska bečeska deska bečeeska driska gromski ♦- gromska ■*- gvomska gromska strela ••- atomska disciplinska goska -- borčevska prid. borčevski *- flaška greška hiška bolniška broška buška debeluška belouška gruška baletka baretka desetka dvajsetka devetka bitka čestitka dvanajstka ednajstka enajstka bezgavka brzojavka delavka hrustavka dvocevka divka cerkljivka hmelovka furmovka hrenovka cukrovka harbatovka ahtovka beležka medm. ala ala bala hala arkalapipala hopala centrala ž hvala medm. hvala bel +- bela čebela bečela flanela gromska strela dežela fafla fufla barigla bergla gorila frajla bakla dekla cokla cola futrola bržola hopla bula čebula cula fula frnikula gajžla ama galama ciklama dinama prid. flegma *— prisl. flegma prid. flegma ••- cima dima drma birma 'firma 2firma astma guma ana bana banana brana hrana dvorana arkapotana barutana čižana babna gospodična gozden •»- gozdna glasben +- glasbena cena +- češčena češčena marija *- antena afna globina bolečina dobričina graščina hraščina hinavščina govedina angina belina debelina celina borvazelina dolina argolina disciplina domina dohodnina črnina cestnina carina članarina arbečmašina hobeljmašina čukmašina bormašina flajšmašina batina drobtina drtina četrtina 341 borovnicevina bučevina glaževina drobovina domovina banovina gotovina blazina brzina dolžina družina blagajna gmajna dekna brizgalna centralna felna gostilna himna arkamadona fazona cvetličarna cisterna dorna dežurna časna desen ■*- desna ekspresen +- ekspresna Bosna drotpiršna fetna derekten •«- derektna celtna feltna gortna buna bruna glaven *- glavna dnevna hilzna dahpapa gripa arpa gospa češpa hupa grupa argožupa ara fara butara čutara ■*- ž dobra prid. 'dober *- fedra fendra cundra hčera bandera bombonera cifra cajgkamra cimbora fora gora cvora botra prid. ekstra prid. ekstra ■•— prisl. ekstra prid. ekstra ■*- s ekstra belajštra avtra cura fura gura figura cinderžnura akupunktura fizkultura glazura frizura dasa adresa bajsa aksa fuksa flaša hiša borša duša avša grmavša prid. bivši -•- bivša bata debata granata compata frata četa dieta boleta dreta bašteta bajta ambulanta brenta finta flinta grinta 'fronta zfronta frunta cota dota gota dragota glota dremota dobrota črta gorta četrti +- četrta basta cesta glista hosta hrusta buta goščava deljava glava Drava dišava dostava država 'dva štev. 'dva ■*- 2dva 3dva griva breskva bukva halva barva drva betva britva džezva gužva baza faza gaza breza freza ciza diza friza 2biti +- biti za hoditi hoditi za deviza 'doza 2doza ž groza ž groza *- povdk. groza ciroza gombuza bluza cmavza čikpavza embalaža flaža drenaža garaža budža griža 342 ODZADNJI SEZNAM gavtroža buža b hleb hrib 2biti — biti ob golob drob m grob prid. grob grb c ciferplac hlebec grebec gobec firbec dedec godec dragec bregec 'bogec 2bogec bizgec m hec m hec -— povdk. hec drekec bikec glavnikec čokec čukec bralec brisalec drsalec belec grelec gasilec drobljanec gorjanec amerikanec domobranec bratranec grtanec hrustanec edinec bernardinec dalmatinec dvobrzinec desetbrzinec črnec hlapec cepec borec goreč bratec fetec bavec dekavec delavec hinavec dravec čoravec borovničevec brinjevec gruševec cerkljivec hribovec bobovec brazdovec bezgovec bikovec bukovec geštapovec češpovec bobrovec cukrovec cekretovec cenkretovec hrastovec brezovec abzec bezec družeč ajmahc cigaretšpic cegeljc fligeljc frigeljc brajgeljc bingeljc brgeljc hakeljc frakeljc dekeljc herpankeljc firkeljc furkeljc faseljc afteljc hafteljc dojc file folc hole fuksšvanc glonc froc here gatre buc edeljpuc č bacač domač garač brusač bodeč deleč boleč goreč 'bič 2bič čič čevapčič dedič m hudič m hudič hudič drugič belič bobnič črnič čopič berič grič desetič devetič četrtič carjevič božič gredoč dišeti «- dišoč hrošč buč golobuč fuč d gad glad hlad gnilad grad bled glid fald hajmatbund god drugod gospod daljnovod biljard grd prid. hud prid. hud ■*— povdk. hud grozd m e medm. e medm. e be getribe gegice grabljice Bakove grebljice bukevce drevce 3^3 če hlajenje prisi. drugače hvaljenje ■*— povdk. drugače beljenje prisl. drugače *- dovoljenje hlače cepljenje grabljišče ciguljenje hrbtišče gojenje grede gnojenje bide čebelarjenje ajde govorjenje hende bujenje m balonde grmenje s balonde drenje brzde gašenje efe dosluženje bife brinje gege drinje gajge abrnje domajge garje cange cikcakškarje cvikcange dretje cajtenge cvetje gavge doživetje dračje bitje grojzdje borovničevje grozdje gričevje prid. ceneje borovnici jevje prid. ceneje ■*- prisi. ceneje brkljevje drugje drevje alije deževje arije divji *- divje čedalje hribovje čezdalje frocovje grablje grmovje Celje črepovje čedelje gorovje dindrlje cimprovje bagrlje cotovje bezganje hrastovje dihanje hcevovje hujanje drvovje čakanje domotožje fočkanje hlačke antlanje dekelčke garanje holahopke frheranje gatke ajfranje ale betoniranje bilebale cimpranje bable brisanje bible drsanje dile hujšanje m gnile fehtanje s gnile bolovanje dajle čaščenje glizdajle češčenje dekle hrščenje burkle bučenje dolle figole gorle hume ane m tudi s dopoldne prisl. dopoldne doopoldne gare m havdre s havdre citre bati se gibati +- gibati se •«- frderbati se frderbati +- gužbati se hecati ■*- hecati se guncati ■*- guncati se dati +- dati se bedati se gondati +- gondati se digati •«- digati se brigati se gungati ■*- gungati se gugati •*- gugati se bahati se ajhati *- ajhati se dudljati se filjati «- filjati se bojati se fočkati se fučkati se bojikati se flikati — flikati se bajkati +- bajkati se hajkati ♦- hajkati se bliskati se bukati se fukati +- fukati se delati ■*- delati se am se jemati •*- se comati *~ comati se afnati se gnati <- gnati se doterati se gurati +- gurati se basati +- basati se drsati ♦- drsati se boljšati se goršati -•- goršati se betati se ahtati <- ahtati se fehtati «- fehtati se fentati ■*- fentati se •*- dobljavati se dobljavati +- dobivati ♦- dobivati se 344 ODZADNJI SEZNAM -«- frderbovati se frderbovati «- birtovati ■»- birtovati se čuvati ■*- čuvati se gužvati se buzati se fuzati se držati *- držati se gravžati se dreti se greti . •*- greti se am se i vzeti *- se dobiti *~ dobiti se grbančiti ••- grbančiti se gaditi se hladiti - •- hladiti se cediti — cediti se dol se narediti •*- se gor se narediti ■*- se goditi se bloditi • •- bloditi se čuditi se gnojiti — gnojiti se hvaliti - •- hvaliti se debeliti - - debeliti se doseliti se fuliti <- fuliti se guliti ♦- guliti se daniti se braniti - i- braniti se geniti ■*- geniti se hliniti se i dotekniti se fukniti - •- fukniti se goniti ■*- goniti se buniti se hrpiti se *- gospodariti se gospodariti ♦- cmeriti se boriti se drsiti se dušiti +- dušiti se ♦- dolgocajtiti se dolgocajtiti -•- botiti +- botiti se drstiti se butiti «- butiti se baviti se daviti ♦- daviti se ceravziti se dopasti se grebsti se blesti se bosti -*- bosti se diži se dušnakose cufati +- cufati se ate gate gehajte gliste dekave *dva •*- dve bohve bukve bemve beemve «- Bakove Bakove grebljice +- grtavze franže bože mili *- bože bože moj -*- bože bože rože +- bože bože sačuvaj ■*- bože drože bože rože f fotograf firtaf cif grif golf bumf cof farof grof britof fritof filozof čuf geljuf avspuf avf frajlavf g ajnšlag drag beg breg bezeg avcig dvig cajg faracajg fajercajg m dolg prid. dolg bog buldog avslog culog drog A-drog cug durhcug flašencug drug drozg m h predi, h ah prid. ajnfah ■*- prisi. ajnfah prid. ajnfah <- gmah grah dintah firtah cojštah prid. freh prid. freh -•— prisi. freh m greh m greh -- povdk. greh dokreh ha-cih ha-čih fasati ■*- fasati jih dobiti ■*- dobiti jih čuti ■*- čuti jih prid. glih prid. glih ■*- povdk. glih prid. glih ■*— prisi. glih aklih apetitlih detrih časih cvilh boh boh aleluja *- boh boh azija <- boh foh prid. hoh prid. hoh ■*— prisi. hoh durh m duh medm. duh ajduh arduh arkuh debeluh gluh grahamkruh ajnžuh drobi prid. grob *- grobi m deci prid. deci dvadeci Blekači domač +- domači črez vreči doseči dotolči 345 dinerči dokladi bedi ajdi prisi. hajdi medm. hajdi hojdi medm. bodi bodi četudi avdi prid. bogi prid. bogi ■*- m bogi drug •*— štev. drugi drug +- m xdrugi štev. drugi ♦- m 2drugi hi babji goveji čiji prid. delji prisi. delji prid. bolji prid. bolji ■*- prisi. bolji prid. bolji ♦- povdk. 1bolji prid. bolji ■*- povdk. 2bolji hodnji gornji cvikerji gosji bližešji divji božji hrovački fabrički gospodski govejski fusbalski angelski hobhajilski aprilski gasilski eolski četrteolski gromski atomski ciganski gorjanski araerikanski frdamanski cimermanski birmanski birmanski 2firmanski furmanski božanski dopoldenski frmenski bencinski graščinski C-vitaminski dolžinski družinski avionski betonski prid. čebelarski čebelarski prid. čebelarski -«- februarski decembrski frajerski felerski bajtnerski gavnerski prid. floserski **— m floserski prid. floserski *- bajterski 1gorski zgorski derektorski četrtlitrski buzarantski prid. delavski ■«— m delavski prid. delavski *- hinavski prid. borčevski borčevski prid. borčevski •«- hlevski dedovski bogovski fijakovski bikovski boskovski cukrovski čudaški garaški angleški človeški ameriški farovški ali bože mili boli gosli ami čigumi humi finančni glasben -»- glasbeni bolen +- boleni deljni dirkalni dežurni ekspresen +- ekspresni glaven +- glavni bohobvari bohvari bohnasvari +- m dobri prid. 1dober •*- holadri duri gor si priti ♦- si časi ■*- drljavbati si drljavbati •«- dovoliti +- dovoliti si bajsi deljši prid. boljši +- prisi. boljši prid. boljši «- +- s boljši prid. boljši *-«- povdk. 1boljŠi prid. boljši *-■*— povdk. 2boljši prid. boljši «-prid. boljši «- najboljši prid. gorši prid. gorši ■*- prisi. gorši buši prid. bivši prid. bivši *- m bivši ati bati se +- bati gabati gibati gibati se — gibati foršibati afrajbati grobati farbati garbati frderbati — fvdevbati frderbati se ♦- bubati drljavbati +- drljavbati drljavbati si ••- gužbati se ♦- gužbati facati hacati gobcati hecati hecati se ■*- hecati abzecati bezecati doklicati gajcati 346 ODZADNJI SEZNAM folcati 'flancati zflancati favlencati bincati cincati gloncati cuncati guncati guncati se ■*- guncati drguncati brcati hrcati doplačati gor plačati čičati ajčati dotajčati brenčati 'dati 2dati dati se ■*- dati bedati se +- bedati gledati dopovedati dozidati blendati gondati gondati se •*- gondati balondati dodati hodati glodati dudati črez dati fajfati grajfati helfati cvelfati cvelfati ga ♦- cvelfati cvelfati jo ■*- cvelfati čofati bufati cufati cufati se ■*- cufati goljufati cavfati fraj lavfati cagati gagati begati hinlegati doonegati cigati abcigati ajncigati digati digati se ■*- digati brigati se ■*- brigati brigati se ■*- brigati dvigati folgati cvengati bingati bongati gungati gungati se ■*- gungati bogati fogati cugati gugati gugati se ■*- gugati bezgati brozgati druzgati bahati se *- bahati bolehati dihati glihati ajhati ajhati se ■*- ajhati čohati duhati bruhati ajati dajati dodajati dohajati blejati drejati čebljati dribljati ficljati dudljati se ■*- dudljati bingljati cingljati drgljati ciljati filjati filjati se ■*- filjati hakljati hekljati brkljati cerkljati curljati beksljati drajksljati entljati bizljati fizljati črepenjati gvinjati bojati se •*- bojati čez pojati črez pojati hujati divjati čakati dočakati cmakati čmakati *čičkati zčičkati fličkati cvičkati ga +- cvičkati ajčkati binčkati fočkati se ■*- fočkati fučkati se *- fučkati dekati drekati čvekati bubikati cikati bincikati brcikati cikati hodikati ajikati bojikati se ■*- bojikati flikati flikati se — flikati ajnrikati curikati hušikati cvikati držikati bajkati bajkati se +- bajkati hajkati hajkati se ■*- hajkati frzenkati cinkati čmokati crkati drkati hrkati dirkati bliskati se +- bliskati hujskati froškati buškati bukati se +- bukati cukati cukati ga ■*- cukati fukati fukati se ■*- fukati drukati curukati cmevkati čivkati delati delati se -•- delati faflati 3^7 fuflati fršolati antlati hamati abramati am se jemati dremati cimati grimati comati comati se *- comati birmati firmati branati bobnati afnati se <- afnati gnati gnati se -»- gnati cahnati cajnati cvirnati jo ♦- cvirnati črepati firšpati hupati garati bisteharati brati handrati fendrati flodrati drdrati frherati frmerati doterati se -*- dotevati ajfrati bagrati grgrati cirati bombandirati bombardirati blefirati filozofirati fugirati hirati balirati favlirati betonirati gepirati federirati emigrirati basirati dresirati fiksirati faširati asfaltirati garantirati dezentirati fintirati bankrotirati diskutirati gvirati frizirati drugekrati desetekrati devetekrati četrtekrati henikrati cukrati forati doorati cimprati coprati bantrati fotrati flajštrati furati gurati gurati se ■«- gurati gurati jo ♦- gurati dežurati basati basati se *- basati fasati fasati jih ■*- fasati česati česati brisati brisati jo ■*- brisati eksati biksati biksati ga •»- biksati fiksati boksati flosati gipsati hopsati drsati drsati se •*- drsati boljšati se +- boljšati hujšati goršati goršati se ■*- goršati fušati hušati frtušati gratati betati se •*- betati črez metati črez zmetati antretati heftati giftati ajnliftati ahtati ahtati se ■*- ahtati fehtati fehtati se +- fehtati dihtati brihtati abrihtati hinrihtati fajhtati čestitati bajtati cajtati forajtati barantati fentati fentati se *- fentati gruntati čofotati črtati hrustati glajštati butati goljufavati dobljavati *- dobljavati dobljavati se ••- dovoljavati crkavati doplačevati devati hranjevati dobivati dobivati se +- dobivati dolivati grivati frderbovati ♦- frderbovati frderbovati se *- gladovati dedovati dopovedovati dozidovati cagovati dvigovati crkovati črkovati blagrovati glasovati gratovati birtovati birtovati se ■*- birtovati avslezovati barvati čuvati čuvati se ■*- čuvati gužvati se *- gužvati bezati avslezati frezati buzati se ■*- buzati cuzati 3^8 ODZADNJI SEZNAM cuzati ga •*- cuzati fuzati se ■*- fuzati bežati božati držati držati se ■*- držati gravžati se +- gravžati drčeti frčeti cvrčeti hrščeti bučeti deti bedeti bledeti boleti brleti grmeti bobneti doneti hlapeti čepeti dreti se *- dreti 'dreti 2dreti greti greti se ■*- gveti goreti dozoreti deseti enainštirideseti devetdeseti dvajseti enaindvajseti dvaindvajseti devetindvajseti dišeti doleteti cveteti hiteti dohiteti deveti doživeti am se vzeti biti ob •*- biti biti v ■*- biti biti za *- biti 'biti 2biti grabiti dobiti dobiti se ■*- dobiti dobiti jih <*- dobiti globiti hlobiti drobiti čvečiti dokrajčiti grbančiti grbančiti se -»- grbančiti določiti bleščiti gaditi se -*- gaditi gladiti hladiti hladiti se •«- hladiti graditi cediti cediti se ■*- cediti dol se narediti gor se narediti goditi goditi se +- goditi hoditi hoditi po — hoditi hoditi za ■*- hoditi bloditi bloditi se +- bloditi broditi buditi čuditi se <- čuditi čofiti buljiti gospodinjiti dojiti gnojiti gnojiti se ■*- gnojiti aliti faliti hvaliti hvaliti se *- hvaliti lbeliti 2beliti debeliti debeliti se -*- debeliti celiti deliti doseliti se +- doseliti cviliti doliti dosoliti dovoliti dovoliti si ■*- dovoliti blagovoliti fižoliti hrliti čebuliti fuliti fuliti se ■*- fuliti frfuliti guliti guliti se *- guliti ciguliti gruguliti hrpuliti hruliti galamiti daniti se +- daniti braniti braniti se ■*- braniti hraniti cuncniti brcniti brcniti čičniti ceniti geniti geniti se — geniti greniti bufniti gniti dvigniti dehniti buhniti bruhniti ciniti giniti hliniti se ■*- hliniti čmakniti blekniti *- dotekniti dotekniti se -*- flikniti cvikniti čmokniti brkniti crkniti hrkniti buškniti cukniti cukniti ga *- cukniti fukniti fukniti se ■*- fükniti goniti goniti se ■*- goniti čvoniti dipniti asniti hasniti boksniti hopsniti havsniti goltniti čofotniti butniti buniti se *- buniti bezniti golzniti guzniti doiti cepiti hrpiti se *- hrpiti dokupiti bariti 349 gospodariti ■*- gospodariti gospodariti se •*- brodariti čebelariti cmariti drevariti briti cmeriti se ■*- cmeriti boriti se •*- boriti govoriti govoriti čez ■*- govoriti gor si priti curiti gasiti drsiti se ■*- drsiti brusiti grešiti bušiti dušiti dušiti se •«- dušiti dosušiti dolgocajtiti *- dolgocajtiti dolgocajtiti se ••- botiti botiti se ♦- botiti črtiti 1častiti zčastiti drstiti se +- drstiti butiti butiti se +- butiti baviti se *- baviti daviti daviti se ■*- daviti brzojaviti gor spraviti gaziti cijaziti groziti ceravziti se ■*- ceravziti fmažiti 'dražiti 2dražiti beležiti dolžiti doslužiti berati benti buškoti etoti evoti četrti dopasti se — dopasti grebsti se •«- grebsti blesti se ■*- blesti gnesti doprinesti donesti bresti gristi dvanajsti ednajsti devetnajsti bosti bosti se ■*- bosti prisl. dosti prisl. dosti ■*- prid. dosti prisl. dosti •*- m dosti finšti binkošti čuti čuti ga ♦- čuti čuti jih ■«- čuti dosuti davi drevi brzi beži diži diži se •*- diši droži med m. aj povdk. aj povdk. 2aj čaj prisi. daj medm. daj bogadaj bohnedaj bogdaj do daj glizdaj do zdaj bohmagaj bohpomagaj drugaj čakaj bohlončkaj domaj bogžegnaj bohžegnaj bohlonaj ardunaj prid. fraj prid. fraj ■*- povdk. fraj fraj lavfati *- fraj asaj avaj cvaj čuvaj bože sačuvaj ej hej ajej hokej alej brej aluminij feldbebelj hebelj hobelj folchobelj grunthobelj brecelj ficelj cucelj edelj dindelj gerofelj berfelj bregelj fangelj bingelj corgelj cugelj akelj frakelj cokelj garkelj brkelj cirkelj furkelj gepelj bekselj drajkselj bukselj fukselj gaterpetelj fizetelj buftelj centelj cotelj fotelj geštelj butelj čevelj dizelj flahajzelj črnuzelj forželj centilj lbolj 2bolj gresnokrlj gragulj drgulj gotenj boj čoj hoj bože moj gnoj 350 ODZADNJI SEZNAM heroj prisl. doentoj <— povdk. doentoj prisi. doentoj ••— prisl. dotoj prisl. dotOJ •«- povdk. dotOJ fuj *ak *ak «- 2ak cvibak cikcak prisl. cikcak čak Čačak dvanajščak devetnajščak dvajščak enaindvajščak dvaindvajščak devetindvajščak desetparščak dvadinerščak dvestodinerščak desetdinerščak dvajsetdinerščak doručak bedak čudak prid. anfak prid. anfak •«- prisi. anfak babjak dijak beljak čebelnjak bečelnjak gornjak gosjak divjak fišlak duršlak m čmak medm. čmak durak brzak ek bek golobek grobek cek bacek facek cucek ček firtafček dobiček čiček hudiček čolniček čriček griček cviček čajček bingeljček buteljček čeveljček dobrovoljček gotenjček Mvojček 2dvojček belček facelček angelček fantilček fentilček čmrlček čebulček grmček ciganček eroplanček bratranček fržanček grabenček bobenček dojenček bazenček čolnček balkonček balonček čebrček bagerček cekerček ajmerček dinerček četverček cukrček četvorček botrček flajštrček favček drevček goljufivček črvček prid. gladek ■*- povdk. gladek prid. gladek *- dohodek cofek čajek hujek blek facelek flek fižolek čebulek globanek branek granek grubnek fičnek beličnek ajdnek členek grenek cinek gajželnek cedilnek čolnek coprnek čunek golobivnek avdržnek gavžnek čepek čopek m drek m drek ■*— povdk. drek curek hasek bajsek doršek 'atek 2atek dodatek compatek dekletek cvetek dobitek drotek firtek četrtek beštek esbeštek froštek avtek davek cvek m človek m človek ■*— povdk. človek glažek dežek bižek drobižek fižek bik čik bildik m hudik m hudik •*— povdk. hudik fifik branik beličnik bočnik hodnik cenik 351 fenlk carinik blagajnik dvojnik črtalnik hladilnik črnilnik bolnik dvanajsternlk govornik grešnik hišnik dušnlk glušnlk blatnik cvetnik cetverokotnik delavnik glavnik dnevnik čarovnik copraznik aberveznik brezveznik drežnik curik flegmatik avtomatik astmatik ajferzihtik gvaltik prid. fertik prid. fertik *- povdk. fertik prid. fertik ■*- prisi. fertik fiksenfertik fajk folk gank frank firank dokolenk firlenk 1cink 2cink dreponk hobeljponk globok blok glok brk berk blisk flosk čuk m fuk m fuk *- povdk. fuk druk horuk curuk bal fusbal havsbal dosihmal gremenal general bel debel cel facel befel cegel angel fascikel cokel hmel hotel prid. cibil prid. cibil cibil gnil grli april fentil prid. civil prid. Civil ■*— prisl. civil emajl dol dol se narediti ••- dol m gol prid. gol alkohol ankohol duhnahamol duhnamol bivol fižol čmrl čebul favl am am se jemati +- am am se vzeti «- am bam cam drugam ham flam gram cajgram ehcem ekscem cokempokem bangelem gluhonem amprem ajmprem furem džem bim prisl. Cim vez. čim dim čilim film bom dom 1ekonom 2ekonom hrom germ grm bum album datum alboretum arboretum farbati ■*- farban frderbati «- frderban bubati ••- buban bizeljčan m dan xdati *- prid. dan dodati +- dodan celofan 1cigan 2cigan huligan drejati *- drejan grobijan encijan baldrijan brcljan celjan filjati — filjan hekljati ■*- hekljan *- drajksljan drajksljati — entljati *- entljan drobčkan belčkan bolenčkan čekan bubikati ■*- bubikan cinkati +- cinkan član dlan dodelan eroplan frdaman fahman fohman golman farman cimerman furman 352 ODZADNJI SEZNAM faran davčen enosmeren grudobran den čveteren doterati ••- doteran hladen četveren benificiran čokoladen hren bonificiran donestaden cviren balirati *- baliran eden bakren emajliran čeden dežurati +- dežuren dresirati ••- dresiran cufriden časen faširati •«- faširan daljnoviden glasen +- asfaltiran falden česen asfaltirati — goden desen ekran gabrden diesen bratran prid. čuden glesen fotrati *- fotran *- povdk. čuden ekspresen brisati -*- brisan prid. čuden •*- androsen črtati ■*- črtan gozden grešen divan fen hišen budžovan cafen aklišen fazan folcvagen frišen avslezati +- avslezan cukorgen donšen en cahen blaten graben bolehen drobnaten greben glihen glinaten boben čajen dolinaten hudoben faljen gumnaten prid. 1droben hvaliti ■*- hvaljen cvirnaten prid. zdroben feljen glavnaten ■4— povdk. droben dobrovoljen hrbten prid. 1droben *- cepiti -«- cepljen dvojčeten färben bršljen cofeten borben hraniti •»- hranjen fleten glasben crkniti *- crknjen dragoleten hecen fukniti +- fuknjen cveten anfačen butniti ■*- butnjen birčaften drugačen gnojen giften hlačen dostojen brihten brezplačen dvojen fajhten gibčen gloken fovšeriten gobčen cokenpoken dolgocajten firbčen dirkalen defekten firbičen decimalen derekten enoličen abnormalen falten hodničen centralen garanten gospodničen dien centen higieničen glen adventen desničen gasilen blonten delavničen civilen funten coleričen bolen dremoten električen amen enoten elastičen comen črten božičen betumen brezčrten bančen apnen božasten 2častiti ■*- čaščen citroen brezobresten češčen enonadstropen prid. gajsten hiščen dvonadstropen +- povdk. gajsten gmajnščen gospodaren prid. gajsten ••- goščen gnaren črsten bučen dren finšten 353 binkošten daven bukaven delaven glaven enostaven državen dneven deževen cerkven gladoven godoven gllhoven duhoven črkoven barven brezbarven bazen dvofazen glomazen brezobrazen bolezen brezvezen grozen blažen garažen dežen hvaležen deležen frmežen brezen gajtižen dolžen avdržen babln barabin globin m cln medni. Cln bencin čin domačin edin prid. fin prid. fin ■«— povdk. fin hin bucikin gobelin cakrlin cekrlin C-vitamin bananin 1capin 2capin češpin hčerin asperin aspirin gotin avstin prid. fajn prisi. fajn ■*- prisi. fajn prisi. fajn «- povdk. fajn gmajn abcigštajn brezposeln čoln bon gramofon bataljon balkon balon baron bron ferguson beton babington babmington badmington ^nton babinton garn črn barabun galun birabo fičo do do daj +- do do zdaj *- do bled ■*- bledo govedo grd ■*- prisi. grdo grd +- s grdo prid. hud •«- prisl. hudo prid. hud *— povdk. hudo prid. hud ■»- s hudo gnezdo blago drag -«- drago cigo prid. dolg *- dolgo prid. bogi ■*— prisl. bogO prid. bogi ■*— povdk. bogO drug *- xdrugo štev. drugi 4- 2drugo bezgo adijo ajdijo cvelfati 4- cvelfati jo cvirnati jo gurati 4- gurati jo brisati *- brisati jo enako hrovački 4- hrovačko dečko fičko bedrčko 4- prisi. gladko prid. gladek ••- 4- povdk. gladko prid. gladek •«- alko globok 4- globoko gospodski 4- gospodsko disko ciganski 4- cigansko gorjanski 4- gorjansko ♦- amerikansko amerikanski 4-4- frdamansko frdamanski •*-4- s cimermansko cimermanski *-4— prisl. cimermansko cimermanski 4- božanski 4- božansko graščinsko avionski <- avionsko frajerski 4- frajersko gorski 4- gorsko 4- buzarantsko buzarantski 4- hinavski 4- hinavsko dedovski 4- dedovsko bogovski 4- bogovsko angleški 4- angleško človeški 4- človeško farovški *- farovško alo budalo dvigalo m halo medm. halo enomalo črtalo deblo bel 4- prisi. belo bel 4- s belo debel 4- debelo cel *- celo čelo delo bilo doplačilo cedilo gnil 4- gnilo črnilo darilo berilo grlo čreslo faširati 4- faširano 354 ODZADNJI SEZNAM asfaltirati -*- asfaltirano glihoven •»- glihovno džip hudoben -*- hudobno brezvezen ♦- brezvezno čop prid. 1droben ♦- drobno grozen <- prisi. grozno m hop hecen ■*— prisl. hecno grozen ■*- s grozno medm. hop hecen •*— povdk. hecno brezen ♦- brezno horoskop hecen •*- s hecno hoditi ■*- hoditi po gorjup anfačen -*- anfačno *— prisl. dobro ar -*- brezplačno prid. 1dober •«- bumbar brezplačen •*- ■*— povdk. dobro graničar «- delavnično prid. 1dober *- goseničar delavničen ■«- ■*- s 1dobro hrbteničar gmajnščen -*- gmajnščno prid. 1dober •^- blagajničar dno ■*- s zdobro bolničar hladen ■*- prisl. hladno prid. 2dober ■*- desničar hladen •«- s hladno bedro električar čeden ■*— prisl. čedno hiter *- prisi. hitro gospodar čeden ■*— povdk. čedno hiter -«- povdk. hitro gozdar čeden ■*- s čedno blato bistehar dobesedno gričevnat <- gričevnato gležnjar prid. čuden 4— prisl. čudno eto glihkar prid. čuden +— povdk. čudno furijast ■*- furijasto čebelar prid. čuden <- s čudno *- prisi. favljasto dolar enomičkeno favljast ••- gnar cerkven *- cerkveno avšast <- avšasto gležnar glihen ■*- glihno cotast •«- cotasto cesar edino butast ♦- prisi. butasto desetar fin *- fino butast ♦— povdk. butasto hektar prisi. fajn *- fajno drvast ■*- drvasto februar gnojen — gnojno dvesto gaber dvojen +- dvojno Čist +- prisl. ČistO čeber dotalno čist <- s čisto fortrajber civilen +- civilno prid. gOSt +- gOStO december apno devetsto prid. 1dober črn ■*- prisi. črno bruto •*— povdk. Mober črn ■*- s črno avto prid. xdober ■*- glasen •*- glasno Dahavo prid. 2dober desen *- desno bravo •*— povdk. zdober ekspresen ■*- ekspresno čorav ■*- čoravo prid. 2dober -»- grešen ♦- grešno evo hecer frišen frišno franconkljevo folcer frišen — s frišno črevo cincer gvišen ■*- prisi. gvišno drevo greder gvišen *- povdk. gvišno čtivo cveder blaten +- blatno flerjanovo flider dolinaten ♦- dolinatno •»-povdk. gOtOVO aleksander fleten ■*- fletno prid. 2gOtOV •«— gelender fajhten <— prisi. fajhtno ♦-prisl. 1gOtOVO celinder fajhten ■*- s fajhtno prid. 1gOtOV •*- cilinder *- dolgocajtno ■»-prisl. ZgOtOVO floder dolgocajten *- prid. ZgOtOV ■*- fluder derekten ■*- derektno drvo gojzder gajsten ■*- gajstno britvo blefer absolutno društvo fazenprifer daven ♦- davno hap ajfer glaven *- glavno drap finfer enostaven +- enostavno čep gerofer državno črep bager deževen •*- deževno bibip eager 355 avciger bajter ananas cvajšpaniger filter ampas ajnšpaniger frbolter bitles bekštajger boter čremes berštajger 'foter dones banger 2foter dres aher favšfoter adres frajer helikopter greš drejer flomaster antres baker financminister delišes ceker cehmešter ezes cviker fajmešter fris frzenker cekmešter medm. ajS blinker flajšter medm. ajS ■*— povdk. ''ajS bunker fajermaver medm. ajS •«— povdk. ajS fajerberker gver bajs ekonompisker fergazer eks cuker frezer avbiks berfeljcuker frizer fiks druker flajzer arkafiks fusbaler gojzer 'boks feler buldožer 2boks fertajler čir fuks bojler gir bitels dokler furnir gams boler cajtengpapir džems čimer cekretpapir ajns ekstracimer cenkretpapir bos ajmer frotir gos brzinomer bor flos gumer gor gips čekaner gor • plačati ♦- gov džumbus bobner gor se narediti ■*- gov globus cener gor si priti *- gov avtobus benciner gor spraviti ■*- gov cifus diner gor vzet ■*- gov cirkus goldiner blagor fršlus bekoner bramor brus baloner heror heksenšus ajzemponer grebator hubertus bajtner akumulator avs gantner derektor bas cestner doktor aršenibaš fojštner havstor aršenbaš forštner dvor faš favtner govor bes gavner dihur češ cimper m as ajbiš bikser medm. as fukiš bokser media . as ■*- povdk. *aS akliš floser medm . as ■*- povdk. 2as foliš brišer bas groš gater ambas durhmarš centimeter čas buš geometer gas duš fehter folgas arkaduš dohter glas harkaduš hiter avgeljmas aršeniduš 356 ODZADNJI SEZNAM ajduš 2deset bot ejduš Enainštirideset hot aršenduš 2enainštirideset dihot arduš devetdeset falot harduš 2devetdeset drot fuš 1dvajset grot huš 2dvajset bankrot favš Enaindvajset flobrt bat 2enaindvajset birt habat dvaindvajset gamsport flancat zdvaindvajset četrt ducat 1devetindvajset farbast bradat 2devetindvajset gajcast delegat cvet čast bogat belocvet cufast bahat 1devet cajgast fiat 2devet grahast gnjat gor vzet cvilhast čvekat birčaft alejast duplikat gift gumijast advokat diht furijast fuflat bandit prid. favljast cimat fit ■*— povdk. favljast avtomat hit prid. favljast +- format dinamit flekast drobnat fovšerit čvekast glaževinat cvajšrit bikast drotnat apetit bunkast glavnat biskvit čipkast gričevnat cajt fuflast compat dolgcajt ceglast aparat m defekt brcljanast fotoaparat prid. defekt cinast brat gumidefekt glinast fingrat hekt bronast dvekrat derekt havdrast drugkrat asfalt hrast endrugkrat avsfalt frotirast dostikrat holt gatrast ankrat frajhant bajsast enkrat diamant hodrlajsast dokrat frpant boksast desetkrat buzarant avšast dvajsetkrat gvant cotast devetkrat fundament črtast dvanajstkrat cement butast gorat dokument barvast bantrat advent drvast hrovat farbenblint gombuzast hrbet gevint božast cet prid. blont azbest briket prid. blont •«- prisl. blont cest bolet funt prid. fest cigaret gunt prid. fest ■*- prisl. fest filtercigaret grunt čist cekret cigrunt belogardist cenkret cugrunt civilist ^eset gzunt gajst 357 prid. genav 1dvanajst 2dvanajst ^dnajst 2ednajst devetnajst zdevetnajst dunst m gost prid. gOSt brst avgust čeljust dopust grušt bičevbut bučevbut adut dosuti -- dosut bu prisl. CU medm. CU cigumigu hkraju hmalu grugru prisl. blizu predi. blizu av bavbav grčav cagav čigav hav Dahav domišljav garjav goslav bulav prid. genav prisi. genav hrapav grampav čorav čeprav glistav bužav cev alkatencev ankatencev grebčev bičev hudičev borovničev herčev bučev grojzdjev grozdjev cikurijev atijev brinjev češnjev črešnjev gotnjev hojev cerkev breskev bukev hlev grušev britev blažev civciv čivčiv goljufiv cagljiv cerkljiv zbiti — biti v črviv ajdov bezgov čičkov atekov bikov hudikov breskov gruškov atkov četrtkov bukov fižolov blagoslov ampremov ajmpremov domov baldrijanov Hofmanov drenov česnov češpov gabrov cukrov Lborov 2borov botrov ananasov gresov gamsov čremsov atov prid. 1gOtOV prid. 2gOtOV *- povdk. 1gOtOV prid. 1gOtOV -«— *- povdk. 2gOtOV prid. ZgOtOV *- albertov hrastov brezov brv črv gaz prisl. Čez predi. Čez čez pojati +- čez *- govoriti čez govoriti -•- čezinčez brglez cajgnez brez prisi. črez predi. Črez črez dati ■*- črez črez metati ♦- črez črez pojati •*- črez črez vreči ■*- črez črez zmetati *- črez črezinčrez antifriz glajz arašpajz ajeršpajz francoz doz gumivoz bombaž glaž bež dež čudež bajgež belež golež drvež drobiž činž m gOŽ ž gOŽ firož belorož brž foglovž 359 Zaključek Prvi del — Teorija — obravnava praktične rešitve v dosedanjih res redkih slovenskih narečnih slovarjih, pregledane pa so tudi moderne zahteve tovrstnega zbiranja in zapisovanja ter prikazi rezultatov narečnega slovaropisja v drugih slovanskih jezikih in v nemščini, kjer je narečno slovaropisje zaradi dolge tradicije močno razvito. Določene so slovaropisne zahteve ter meje in možnosti slovenskih narečnih slovarjev. Drugi del — Slovar govorov Zadrečke doline med Gornjim Gradom in Nazarjami - je praktična izpeljava zastavljene teorije in obsega občno besedje z začetnicami od A do H, ki se govori na področju zgornjesavinjskega narečja v Zadrečki dolini med Gornjim Gradom in Nazarjami. Besede so zapisane z vsemi dvojnicami in so označene, navedene so vse potrebne slovarske oblike, natančno so določeni pomeni in dodane razlage, zapisani so vse morebitne sopomenke, uveden pa je tudi podatek o dokumentiranosti poknjižene iztočnice v slovarski literaturi (v zaporedju Slovar slovenskega knjižnega jezika, Slovenski pravopis iz leta 1962 in Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar, če v teh slovarjih ni podatka, pa so po možnosti navedena še druga, ne samo slovarska dela). Prikazano (in seveda tudi primerno označeno) je tudi besedje, ki se ne govori več, vendar se ga spominjajo predvsem starejši govorci. V posameznih posameznih iztočnicah so zapisani enciklopedični podatki, krajša besedila, besedne igre in pojasnila k jezikovni dinamiki. V slovarskem uvodu so navedene oblikoslovne preglednice za izpeljavo oblik, ki niso navedene v geselski glavi, in podatki o informatorjih. Vzorcu slovarja je dodan še odzadnji seznam poknjiženih iztočnic in podiztočnic, ki delno nadomešča manjkajoče besedotvorne podatke v geslih. V vzorcu slovarja, namenjenem predvsem jezikoslovni rabi, so izpostavljene obvezne sestavine gesla v narečnem slovarju (poknjižena iztočnica, narečni del iztočnice z neprvimi osnovnimi in z razširjenimi slovarskimi oblikami, besed-novrstni podatek, razlaga in ponazarjalni primeri ter večbesedni strokovni izrazi in frazeologija), upoštevane pa so še nekatere druge, ki so mogoče (npr. sopomenskost in dokumentiranost poknjižene iztočnice). Teoretična izhodišča, pregled dosedanjih slovenskih narečnih slovarjev in vzorec slovarja določajo pot h kar se da natančnemu evidentiranju slovenskega narečnega besedišča. SLOVENIJA Z OBČINO MOZIRJE (po stanju decembra 1994) Merilo 1 : 1 250 000 OBČINA MOZIRJE Merilo 1 : 100 000 Kopija priloge h Krajevnemu leksikonu Slovenije 3> Ljubljana: DZS, 1976. Xxxxxx — glavna zapisovalna točka Xxxxxx — kraj z upoštevanim gradivom OBČINA MOZIRJE