151 Glasnik SED 61|1 2021 * Tomaž Simetinger, dr. etnologije, samostojni podjetnik; tomaz.simetinger@gmail.com. Društvene strani Tomaž Simetinger* Eden zadnjih dogodkov, ki ga v letu pripravi Slovensko etnološko društvo, je pogovor z Murkovim nagrajencem oz. nagrajenko. Tudi letos bi bilo tako, če ne bi načrtov prekrižala epidemija. Ne le da ni bilo slovesne podelitve Murkovih nagrad in priznanj, tudi predstavitev nagrajenke se je prenesla v januar in, kot večina javnih dogodkov, tudi na splet. Komisija za Murkovo nagrado, priznanja in listine Slo- venskega etnološkega društva je za leto 2020 na podlagi prispelih predlogov Murkovi listini podelila Pevskemu društvu Cintare in Matjažu Brojanu. Najvišje priznanje, Murkovo nagrado za leto 2020, je prejela doc. dr. Marija Klobčar. Sedmega januarja 2021 ob 18. uri smo pogovor z letošnjo nagrajenko in njeno predstavitev spremljali kar prek spletne aplikacije, in sicer iz Šalamunovega centra Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti na Cankarjevi 5 v Ljubljani. Pogovor je potekal kot potovanje med nagra- jenkinim zasebnim in strokovnim svetom. Že uvodoma se je izkazalo, da jo je pesem že zelo zgodaj zaznamovala. Vzrok za njeno še danes dvojno ime Marjanca in Marija je znana popevka O, Marijana, ki je bila v času njenega otroštva izjemno priljubljena. Oče jo je po tej popevki poimenoval Marjanca, takratni mekinjski župnik pa jo je krstil za Marijo. In kot sama pravi, se je uradnega imena Marija, kljub temu da jo večina pozna kot Marjanco, sčasoma le nekako privadila. Njene rodbinske korenine segajo v osrednjo Slovenijo, na- tančneje v Kamnik po materini in v Prekmurje po očetovi strani. Mati, akademska slikarka, je bila priznana slikarka v podjetju, kjer so izdelovali kamniške majolike. Tako je ta kreativni umetniški duh prešel tudi na Marijo, ki si je že v času šolanja med počitnicami s poslikavami majolik služila postranski zaslužek. Ta želja po ustvarjanju, kot je povedala, je ni zapustila niti do danes. Če je bila njena mati bolj umetniškega duha, pa je oče poskrbel, da je Marija pristala na etnologiji. Kot ETNOLOŠKI VEČER Pogovor z Murkovo nagrajenko Marijo Klobčar Glasnik SED 61|1 2021 152 Društvene strani Tomaž Simetinger jezikoslovec je večkrat beležil besedišče in druge prekmurske kulturne prvine ter bil zelo povezan tudi z etnologom dr. Vilkom Novakom. Prav ta tesna povezava med očetom in prof. Novakom pa je Marijo po skoraj na- ključju pripeljala do vpisa na študij etnologije. Že na poti iz Kamnika v Ljubljano, kamor se je šla vpisat na študij slovenščine in francoščine, ji je oče predlagal, naj gre raje študirat etnologijo. Njegove besede so se uresničile in leta 1997 je Marija Klobčar tudi doktorirala z disertacijo Kam- ničani med izročilom in sodobnostjo. Med dobro uro trajajočim pogovorom je sama večkrat poudarila svoj socialni čut, ki jo je spremljal že od otro- štva. Tega je vedno znala preplesti tudi s strokovno pot- jo, zato so med drugim v njenem fokusu vedno vprašan- ja razmerij med bogatimi in revnimi, med delavstvom in meščanstvom, med urbanim in ruralnim itn. Brez dvoma, kot potrjuje tudi sama, je na to močno vplival tudi njen profesor dr. Slavko Kremenšek. Plod tovrstne strokovne usmeritve in fokus iskanja razlik med družbenimi skupi- nami je njena monografija Kamničani med izročilom in sodobnostjo: Življenje Kamniških meščanov od leta 1880 do druge svetovne vojne, ki je izšla leta 1998. Med zgodnejšimi deli, ki jih je podpisala, je bila Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja: 20. stoletje: Občina Domžale. Leta 1989 izdano delo je osredinjeno predvsem na območje Domžal, kjer je med letoma 1996 in 1998 delovala kot pooblaščena sodelavka Zavoda za varstvo kulturne dediščine Kranj. Tega obdobja v njenem življenju ni zaznamovano le strokovno delovanje, ampak tudi ustvarjanje družine. Marija Klobčar je namreč mati petih otrok in, kot je povedala, je bilo potrebe velike dru- žine večkrat zelo naporno usklajevati z zahtevami službe. Temelj etnološkega raziskovalnega dela, terenska izku- šnja, je ključna tako za razumevanje, dokumentiranje, raziskovanje kot delovanje etnologa in kulturnega antro- pologa. Vsak raziskovalec do terena vzpostavi svoj odnos. Marija Klobčar je ena tistih etnologij, ki se je na svojem terenu večkrat vračala k istim skupnostim in posamezni- kom ter tako sčasoma zgradila drugačen pogled na raz- iskovane pojave. Kot pravi sama, so ji domačini včasih šele po večkratni vrnitvi povedali določene prej neznane informacije. Tak prostor njenega nenehnega terenskega vračanja je bil Kamnik z okolico. Tukaj je tudi nastalo nje- no delo Na poti v Kamnik (2016). Etnološko-folkloristična študija omenjenega okolja se poglablja v odnose med raz- ličnimi družbenimi skupinami in jih odstira skozi preteklih 200 let. Leta 2017 je zanjo prejela tudi nagrado Odlični v znanosti. Istega leta je knjigo dopolnila še z izborom pe- smi na zgoščenki Hodili so jih poslušat. Še globlje v glasbeno-pesemsko zgodovino ustvarjanja nas popelje Marijina zadnja študija Poslušajte štimo mo- jo (2020). Leta 2020 je zanjo prav tako prejela nagrado Odlični v znanosti. Delo odpira različne poglede na med- sebojne odnose med kmečkim prebivalstvom in plem- stvom, tehnične inovacije pri posredovanju informacij, služenje z izvajanjem in uprizarjanjem pesmi, fascinacijo nad nasiljem, vpliv naravnih nesreč na glasbeno-pesemsko ustvarjalnost. Fenomen potujočih godcev je močno za- znamoval razvoj glasbe tudi na današnjem slovenskem etničnem ozemlju. V nekaterih primerih se je, kot ugo- tavlja avtorica, iz predfevdalnega časa prenesel vse do sodobnih godčevskih praks. H kompleksnosti nastajanja glasbeno-pesemske krajine skozi čas in prostor se Marija Klobčar v svojem raziskovanju nenehno vrača. Ob tem ji, kot je povedala, raziskovanje in pisanje pobereta veliko moči, zato se v takih trenutkih najraje zateče na vrt, kjer jo stik z zemljo napolni z novimi idejami in energijo. Zdaj pa se že ozira k novim projektom. Njene raziskovalne poti jo bodo še naprej vodile k raziskovanju različnih na glasbeno izročilo in ustvarjanje nevezanih naravnih pojavov, kot so potresi in nastanki ali usihanje jezer. Večerni pogovor je začela in ga tudi končala predsednica SED Alenka Černelič Krošelj. Poleg zahval in dobrih želja v novem letu je vsem predala tudi pozdrave prof. Slavka Kremenška, skupaj z željo, da se čim prej srečamo tudi v živo.