Andragoška spoznanja/Studies in Adult Education and Learning, 2021, 27(1), 175-177 DOI: https://doi.org/10.4312/as/9983 Knjižne novosti Tomaž Grušovnik, Reingard Spannring in Karen Lykke Syse (ur.) ENVIRONMENTAL AND ANIMAL ABUSE DENIAL: AVERTING OUR GAZE Lexington Books, 2021 V začetku leta je v angleščini izšla znanstvena monografija o vseprisotnosti (zanikanja) človeških zlorab okolja in živali, ki so jo uredili Tomaž Grušovnik s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, Reingard Spannring z Inštituta za izobraževanje Univerze v Innsbrucku in Karen Lykke Syse iz Centra za razvoj in okolje Univerze v Oslu. V njej so v 12 poglavjih skozi raznolike teoretične okvire obravnavane teme, ki jim je v antropoceni dobi in antropocentrični družbi smiselno nameniti več pozornosti. Skupna točka vseh prispevkov monografije je obravnava zanikanja kot družbenega, kul- turnega in psihološkega mehanizma, ki pomaga posameznikom in družbi ohranjati tre- nutne življenjske navade, kljub jasnosti o njihovih katastrofalnih posledicah za okolje in živali. Tako so obravnavani različni mehanizmi in oblike zanikanja ter njegovi vzroki in posledice z vidika različnih znanstvenih disciplin – psihologije, sociologije, filozofije, antropologije, zgodovine, ekonomije, ekologije, etologije (veda o vedenju živali) in prava. Prispevki razkrivajo globoko zakoreninjeno zanikanje človeških zlorab okolja in (nečlo- veških) živali v družbi. Tako pri podnebnih in okoljskih spremembah kot pri našem od- nosu do živali obstaja implicitno zanikanje, s katerim se zanemarjajo podatki, ki bi bili lahko pretirano ogrožajoči za naše pojmovanje nas samih in sveta, to pa vodi v kolektivno ignoranco problemov, ki se jih velika večina ljudi sicer zaveda, a jih ne motijo tako zelo, da bi glede njih dejansko nekaj ukrenili. Tako ni nujno problem pomanjkanje informacij o posledicah našega ravnanja, ampak percepcija teh informacij kot ne dovolj problematič- nih, da bi ob njih čutili moralno potrebo po delovanju v nasprotni smeri. Pomembni dejavniki individualnega zanikanja so pretekle izkušnje in osebna identiteta. Spoznanje, da je naš način bivanja lahko netrajnosten in zato nezaželen, je pogosto lažje zanikati kot pa takšne prakse dejansko spremeniti. To pa ustvarja začarani krog, saj je oseba v zanikanju motivirana, da takšna tudi ostane, ker je ohranjanje osebnih prepričanj čustveno izpolnjujoče, obenem pa to še poglablja osebna prepričanja ob obravnavi novih informacij skozi tako izkrivljeno subjektivno lečo. Zanikanje s tem pripomore k ohranja- nju obstoječe osebne identitete in izogibanju čustvenemu distresu ob kognitivni disonanci med osebnimi prepričanji in nekaterimi z njimi neskladnimi podatki. Poleg individualne- ga pa je prav tako razširjeno kolektivno zanikanje, ki zagotavlja, da neprijetne informacije AS_2021_1_FINAL.indd 175 AS_2021_1_FINAL.indd 175 16. 04. 2021 09:47:06 16. 04. 2021 09:47:06 176 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA/STUDIES IN ADULT EDUCATION AND LEARNING 1/2021 niso preveč moteče za obstoječe družbene sisteme in načine (so)bivanja, hkrati pa pri- pomore k reprodukciji dominantnih ideologij ter obstoječih razmerij moči v politiki in gospodarstvu. Pomemben prispevek monografije je v temeljiti kritični obravnavi človeškega odnosa do ostalih živali, saj ta tema v razpravah o okoljskih izzivih pogosto ostane zanemarjena. Obravnava zlorab živali ne zajema le tega, ali te končajo na naših krožnikih ali ne, ampak tudi, kakšen je naš odnos do njih že pred tem in zakaj nas to očitno pretirano ne gane. Kot poudarja filozof Craig Taylor v petem poglavju, se tu postavlja vprašanje, katera je torej ta razlika med nami in drugimi živalmi, ki nam daje pravico, da zanemarjamo njihovo subjektivnost in delamo z njimi v skladu z lastnimi potrebami in željami. Oz. če menimo, da so določena vedenja neprimerna v odnosu do človeka, zakaj so primerna v odnosu do drugih živali? In, dodatno, zakaj določena vedenja niso primerna v odnosu do določenih živali (npr. hišnih ljubljenčkov), če pa so sprejemljiva v odnosu do drugih (prav tako razvitih) živali? V našem odnosu do (nečloveških) živali pa se zrcali tudi naš odnos do okolja, ob tem da naše ravnanje z živalmi (masovna živinoreja) že tako ali tako škoduje okolju in povečuje toplogredne izpuste, zmanjšuje biotsko raznovrstnost ter one- snažuje zemljo, zrak in vodo, po vsej verjetnosti pa je tudi sprožilo nastanek aktualnega koronavirusa SARS-CoV-2. S takšnim odnosom torej škodujemo tako okolju in živalim kot tudi sami sebi. Posebna vrednost monografije je gotovo tudi v interdisciplinarnem pogledu na prouče- vani pojav zlorab in njihovo zanikanje. Tako npr. z vidika (socialne) psihologije Susanne Stoll-Kleemann v prvem poglavju zanikanje uničevanja okolja poveže s Kohlbergovi- mi stopnjami moralnega presojanja in trdi, da večina ljudi ne doseže pokonvencionalne usmerjenosti v moralnem presojanju, kjer bi resnično delovali v skladu s svojimi etičnimi načeli, ampak ostane pri konvencionalni usmerjenosti, kjer se ravnajo predvsem v skladu z družbenimi normami, te pa so (zaenkrat) preveč potrošniško usmerjene, da bi lahko odvračale od visokoogljičnega vedenja. Ob tem imajo pomembno vlogo obrambni psiho- socialni mehanizmi, ki odvračajo od soočanja s kognitivno disonanco, kot so različne strategije racionalizacije našega ravnanja, prenašanje odgovornosti na druge, opravičujo- če primerjave (v smislu »oni ravnajo še slabše«) ali miselno popačenje resničnih posledic naših dejanj. V nadaljnjih poglavjih monografije so predstavljeni še zanimivi uvidi drugih znanosti. S sociološkega vidika je npr. obravnavano ohranjanje zanikanja tako na individualni kot na kolektivni ravni – v šolskem, gospodarskem in pravnem sistemu. Naša samoumevna upravičenost do avtoritarnega vladanja okolju gre ob tem z roko v roki s kolektivnim zani- kanjem zlasti tega, da od rasti odvisno gospodarstvo ni okoljsko vzdržno. Filozofski vpo- gledi ponujajo dokaze o obstoju moralnosti tudi pri (nečloveških) živalih in prikazujejo distanciranje človeka od ostalih živali (in njihovega ubijanja za naše potrebe) kot obramb- ni mehanizem za zastiranje lastne umrljivosti. Etološki prispevek obravnava šimpanze in predstavlja obstoj njihovih individualnih osebnosti in biografij ter na podlagi dveh od- mevnih eksperimentov iz leta 2017 argumentira obstoj teorije uma pri njih (razumevanje AS_2021_1_FINAL.indd 176 AS_2021_1_FINAL.indd 176 16. 04. 2021 09:47:06 16. 04. 2021 09:47:06 177 Knjižne novosti obstoja mentalnih stanj drugih, kar omogoča empatijo), čeprav se je to do zdaj v splošnem pripisovalo zgolj ljudem in čeprav je od 80. let več eksperimentov, v katerih so na teorijo uma gledali bolj antropocentrično, to tezo ovrglo. Monografija ponuja tudi antropološke vpoglede v samoumevnost paradigme neskončne rasti in porabe, ozke človeške poglede na živali in posledično njihovo kruto obravnavo na primeru norveške industrije lososov ter, prav tako na primeru Norveške, zgodovinski pogled na postopno umikanje procesa proizvodnje mesa iz javnega življenja po letu 1950, predvsem na disociacijo njegovega nakupa od njegove proizvodnje ter s tem disociacijo mesa od živali. Predstavljene so tudi ugotovitve iz (politične) ekonomije o zelo razsežnem lobiranju in marketingu (tudi na ravni EU), ki spodbuja zanikanje človeškega škodovanja okolju in popredmetenja živali ter vzpostavlja kolektivno mišljenje normalizacije obstoje- čega stanja. V ta namen se uporablja celo »astroturfing« (predstavljanje lažnega javnega mnenja), velike investicije v oblikovanje javnega mnenja pa se kapitalizmu ubijanja obre- stujejo s še večjimi dobički. Z ekološkega vidika je ovrednoten »tehno-eko-optimizem«, kot Helen Kopnina, Joe Gray, Haydn Washington in John Picolo v devetem poglavju poimenujejo verjetje v re- šitev okolje varstvenih izzivov s tehnologijo. Takšne poglede označijo za antropocentrič- ne, okoljsko škodljive in izhajajoče iz patološke navezanosti sodobnih industrializiranih družb na gospodarski razvoj, zaradi česar sami raje predlagajo sledenje ekocentrizmu in ekorealizmu, temelječima na okoljski etiki, ki okolje in živali obravnava ločeno od njihove instrumentalne vrednosti za človeka. S prepletom sociološkega in etološkega vidika sta na primeru konjev predstavljena tudi specizem (diskriminacija na podlagi vrste) in po- predmetenje živali v družboslovni literaturi kot načinu reprodukcije obstoječega odnosa človeka do drugih živali. Monografijo zaključuje pravna analiza hitro rastočega področja živalskega prava, ki temelji na okoljskem pravu, pravu človekovih pravic in etiki. Zlorabe okolja in živali ter njihovo zanikanje so v monografiji obravnavani z vidika raz- ličnih znanstvenih disciplin, gotovo pa je tu prostor tudi za andragogiko. Tako bi lahko spodbudili, kot v tej številki Andragoških spoznanj na primeru umetnostne instalacije opisujeta avtorici Spring in Clover, zadrževanje pozornosti učečih se odraslih na perečih problemih z namenom razkrivanja trenj med pojmovanji in realnostjo, po razkritju katerih je težko »odvrniti naš pogled« od uničenja, ki ga povzroča naša vrsta. Tadej Košmerl AS_2021_1_FINAL.indd 177 AS_2021_1_FINAL.indd 177 16. 04. 2021 09:47:06 16. 04. 2021 09:47:06