Dopisi. Iz Maribora. (Nemškutar ji, — dr. Radaj, — g. Vajksl). Zastran poslednje uaše 70litve je še treba 8ledeče objaviti. Netuškutarji s 87ojim AVreclnom pri volitvi tepeni, so se budo razsrdili in s pomočjo znanega Seidlna, kateremu sicer tudi že precej za kožo gre, skovali ugovor ali protest zoper voliteV dr. Radaja. Ta protest je ne samo neumen, bedast, temu5 tudi uesiamen in kaznovanja pred sodnijo potreben. Podpisale 80 ga sledeče osebe: Scbalk, Rudolf, Forster, Formacher, Martschitscb, Lobnigg, Loschnigg (Bergenthal-ski), Giascbutz, Povoden, Anton Rath, Stanzer, Gartner iu naposled vsaj deloma tudi — Wretzl. Ti nemškutarji očitajo nain Slovencem, da smo nesramno iu s samimi lažmi agitirali, da smo ljudi strašili, da bodo, 5e Wretzla izvolijo, za Brandstetterjem 2 milijona plačali, in takib laži je ve5 v piotestu. Potem ae zaganjajo v poslanca dr. Radaja in zabtevajo, da se volitev ovrže, in sicer zato, ker jim dr. Radaj sploh ni pošten, da je v preiskavi zarad Brandstetterja in da je bil v tožbi neke Wabitsch-ke obsojen. Tako so ngovarjali pismeno imenovani nemškutarji — ali srauiotno so padli v mlako in pridejo sedaj prcd sodnijo. Dr. Radaj toži vse od Scbalka do Wrctzlna, ker so tako dizno in lažnjivo poštenjaku dr. Radaju pred deželnira zboroni in colo Štajereko in .še dalej čast vzeti botli, pa ni se jira posrečilo. Celjska okrožna soduija je namreč na prašanjc štajerakega zbora bitro pismcno odgovorila, da dr. Radaj ui v nobeni preiskavi; zastrau AVabitscbke pa se je predložila pismena sodnijska odločba, po katerej je bil dr. Radaj že prcd 3 leti za nekrivega spoznan. Sploh vse, kar se je dr. Radaju od Heruškutaijev učitalo, je se pokazalo izmišljcno, lažnjivo, in bil je za poslanca potrjen. — Blagi narodnjak in mnogozaslužui predatojuik v Cvetkovcih g. Vajkal, je bil kot volilec s svojimi Svrstinii sini v kr5ini pri Cizrlu, ko ga je mesar in nemčurLoiber surovo psoval in zasramoval. Pri sodnijski razpravi pa je miruljubni Slovenec odstopil proti temu, da ga je sicer ponosni nemškutar Lorber prav pouižno za odpuščeujc poprosii. Tudi prav! Resni5no, den 26. tebruarja bil je za nemškutarje poln nesre5e iu sramote. Bodi jim ! Iz Slov. Bistriškega okraja. (Po volitvi). Poličaue pokriva trda ledena skorja kat. dubovščini in cerkvi sovražne nemškutarije. Kdaj bo tje pripihal topli veter katoliško-narodnega duha se ne ve, pa je tudi malo upanja, da se bo to v kratkem zgodilo, ker so Poličane tak kraj, o kterera Slovenci pravijo, da je Bog črez njega mabnil: ,,Pekel." Pa čeravno se je volilni mož iz Pekla pripeljal volit nemškutarakega kandidata, je vendar le moral propasti, vsaj vrata Pekelska ne bodo premagale kat. Cerkve, pa tudi volilci Pekelski nc bodo razrnaili narodne stranke. V Studenicab je sicer za zdaj bilo slabo, pa upamo, da se bo ua boljae obrnilo; se ni zgubljeno, ker nektcri možje te fare sicer spoznajo, kar bi bilo za nje piav in koristno, pa bojijo se zameie. Treba je le prazni strab pred ljudmi odložiti! Makolj si tudi nemskutarji nikakor ne smejo prisvojevati; one so v ve5ini narodne, le edini Makolski ruesar je stal na liberalno-nemškutarski strani, 5emur se nihče ne cudi, ker v njegovi rodbini od nekdaj že vlada toliki srd in toliko 5rteuje do vsega, kar je slorensko, da sejerodbinsko ime slovensko odpravilo in v nemško piekrstilo. Imenovala se je namreč ta familija nekdaj ,,Jur6i5", pa eden pieddedov sedanjega raeBarja je svoje ime spremenil, ter se za6el imenovati ,,Georgu. Želeti je, naj bi MakolSani ob piiložnosti drugih volitev ta madež zbrisali s tem, da si za volilnega moža nebi izbrali tako zagrizujenega. nemškutaija, ampak moža, kakoišen je 6. g. župuik Hajšek ali g. Urlep in drugi. _ " Iz Hoč pri Mariboru. Število ,,SIov. Gosp. se je pri nas na 12 iztisov pomnožilo, med tem ko ste 2 ,,Manboržanki" ob novem letu na večno spanje zaspale. Sicer še imaino 3 bosonoge de5ke ,,Dorfbote", vendar bi za nje, ki ga čitajo, mnogo boljše bilo, ako bi za avojc gospodarstvo ve5 skrbeli, ter ,,Volksbildungsverein" pustili pri miru — Bog jirn skoro pamet razsveti! Na den posledDJe volitve so si naši nemSurji oskrbeli 2 nbandi" ter že na vse zgodaj veselja in vina pijani vriskali. Ali kratko je bilo jiliovo veselje. Zvečer so imeli še komaj '/« bande, ter so se prav poparjeni tiho razšli vsak ua svoj doru. Tolažijo se, da nas bode v letu dnevih že nemaki ,,Prajs" v svojem želodcu imcl. Ali Bog jim odpusti jibovo neumno željo, ki se jim ne bode spolnila, vsaj do tistib dob ne, dokler je še nas 16 milijonov Slavjanov, vernih cesarju in domovini! Morarn nauire5 povedati, da imamo tukaj takšnih prusoljubnih nem5urjev, ki pii vsakej priliki Bismarka in jegovo švabsko drubal 5aste. Seveda pri njih je to ,,ustavo verstvo!" Tudi pri mesarju Lorberju so nemSurji izobesili veliko nemško, t. i. sedaj prusko črno- žolto-rudečo zastavo, cesaiske avstrijske pa niso zmogli — nobene. No, avstrijski (?) ustavoverci, ali vas ni nič sram takega vsaj nekako po sumljivem domoljubju smradečega postopanja? Mi Slovenci smopaimeli zraven slovenske lepo, krasno cesarsko zastavo ! Nekateri volilci so prisiljeni volili uemškutarja; tako so mi namreč sami pravili. Krčmar Sivšek se je baje bal za marljivega pivca soseda in rejenca nemškutarskega kandidata! Upamo, da pribodnjič naši volilci ne bodo več poslušali Ijudi, kakorsni je Gornje-ho6ki Rčitscbnigg, ki zraven svoje nestrpljive nemškutarije zmore tudi precej surovosti. Tako je nedavno v gostilnici surovo psoval v poštenega narodnega Glaserja mlajšega rekoc: vi Pohorci, vi ste sami biki in osli . . . No, mi Poborci se o tej surovosti ne bodemo veliko jezili, ker vemo, da to druga ni, kakor 5ista nemčurska ,,bildunga", katero najmanj Rotscbniggu zavidamo ! Od sv. Marjete na Pesnici. (t Č. g. Jan. Kurnika), župnika v pokoju smo 13. t. m. izročili materi zernlji. Sprevod, kojega so vodili rajnkega brat Č. g. J. Kurnik, dubo^ni svetovalec in župnik pri 87. Petru pii Radgoni, je počastilo 12 duhovniko7 in muogo ljust^a. Pokojni so bili rojeni na 87eti den 1. 1790, za mešnika pos^ečeni 21. sept. 1814. in so 12 let služili za kaplana pri 87. Roprtu, potem 3 leta za kurata pri 87. Križu in 23 let za župnika pri S7. Marjeti. Ostali čas s^ojega 86 let dolgega življenja bili so 7 pokoju na 87ojem posestvu 7 Mučeni, deloma 7 Hrast07škem gradu. Rajnki so sloveli zarad 87oje šega^osti in \'edno 7esele, dobrobotne šaljivosti. Jiho7 spomin pri cerkvi varujejo lepo 7brani z^ono^i 1. 1845. piiredjeni in lepa Marijina podoba na noslicah, ki se rabi pri slo^esnib spre^odib. Naslednik 7 župniški časti so jim bili č. g. Franc Dreisiebner, toda pri smrti so jim bili prednik; lani smo nepozabljivega Dreisiebnerja pokopali. Sedaj počivata oba župnika na tukajšnjem pokopališču dvug trdno zraven drugega. Bog jima daj večni mir in pokoj, katerega sta si castita starčeka po dolgem, trudapoluem delovanju gotovo poželela! Od sv. Janža na Dravskem polju. Pred 7ečimi leti smo si S7. Janževski farmani po prizadevanju učitelja g. Fr. Roškerja oraislili nove orgle, ki so nas s prav prijetnini svojim glasom razveseljevale in k pobožnosti nagibovale. Radi smo pozabili stroške. Od tiste dobe, kar učitelj ue opiavlja vcč rnežnarske službe, plaSujenio na leto piecejano S7oto sedanjemu učitejju za orglanje in vendar orgle že 7e5 tedno7 niolčijo, kakor da bi bil nastopil 7ečni veliki petek. Orgle so se pok^arile, a nibce ne skrbi za popravljanje — menda ker imamo pre^eč predpostavljenili, ker nobeden ne 7e, 7 katerega podroČje bi spadalo popia^ljanje sv. Janževskili orgel. Iz Ulimja. (Predstojniki—letina). Prebravši dopis iz Podčetrtka v 11. šte7. _S1. Gosp." sem dopisniku za 7sem pritrdil — golo resnico je pisal 0 naših slabih cestab, zlaati ua Virštanj. Sicer se nahaja 7 7.sakem kotu kamenja do7olj, da bi se ž njini mlake zadelale in steze popravile, toda uič se ne zgodi, tako slabe predstojnike so si ljudje 1. 1874. izvolili; sedaj se kesajo — prepozno. Ulimjčani smo starega potrdili in smo ž njim zado\7oljui, a druga jc na Virštanju, kder je oštarijaš Jan. Leskovaek za piedstojnika. Težko mu bo kde enakega najti. Ko bi steze bile, da bi komaj naJ7ečji 70I roge iz blata kazal, on se nebi zmenil za nje. Tudi se ne zmeni 7eliko, 5e ljudje maisikaj, ne ra^no pre^eč lcpega, go7orijo o tem, kako se pri njegovej krcmi godi. Ko bi vse polno 7lačugarjev iu tato7 po okolici mrgolelo, Bog varuj, da bi kdo kaj storil ali pa rekel. V tej reči je res žalostno pri nas. Se nekaj! Ni dolgo, kar je došla zapoved od okrajnega glavarstva iz Brežic, da mora vsak svoje službeue knjižice imeti. Pri tej priliki se pa je g. Leskovšek pokazal nenavadno živaben pa tudi atrog in bud zlasti pri starih babicab, domačib faimancab. Dva žandarja in srenjski beiič Šlender (Plob) sta jim pobrala 7se do zadnje cote 7 tisteru 7elikem snegu, ko sirote še do dr7 niso mogle; odeje ao iz njib trgali, plenice iz pod otrok pipali, rute iz gla7 jemali in Bog 7edi, kaj 7se počenjali. Trta je pri nas precej trpela po zimskem mrazu, zimina pa, hvala Bogu, lepo kaže, le tu pa tam je pognjila pod anegom, ki je bil letos tolik, kakoršnega le stari ljudje pomnijo, da je zapadel 1. 1829. Iz Celja. (f Gospa Ana Baumbacb)je 7 noči od 19—20. t. m. umrla 7 100. letu. Bila je rajna 9. maja 1776 rojena in je 16 let stara se omožila z lekarjem Francem B; po sre5nem 531etnem zakonu je od 1. 1845 ži^ela kot 7do7a in 7elika dobrotnica ubogib, tcr je bila za^oljo 87oje dobrotlji^osti od svitl. cesarja z zlatim križem s krono pied par leti po5eš5ena; 3 leta že ni mogla zavoljo telesne slabosti 7eč 7 cerke7 hoditi, a nikdar ni pozabila 0 VelikinoSi in 0 Božiča doma 87. zakramento^ prejeti in z 78eini pre7idena je tudi S7et zapustila po dolgem in lepem življcuju. Pii njencm mrt^aškem odru 7eliko ubogib žaljuje. Naj 7 miru po5i7a! Iz Šoštanja. V _te7. 12. ,,Slo7. Gosp." objavlja nek dopisnik pogovor raed Jurjein in Markoru. Tisti pogovor je lažnji^, ker mid^a Ferdinand Korošec in Fianc Stcblovnik pricujema, ki sva poleg pri igri bila; gola laž je, da bi bil imenovani mesar g070iil, da še nismo v Soštanju nikdar Kristusa imeli; tako biezbožni šo pa vendar 7 Šoštanju nismo, ampak 7 7aakej hiši se nahaja božja martra. Tadi pri igri ni bilo nobenega Jurja in nobenega Maika; dopi8nik pa naj posebmal taksnib lažnji^ih reči ne pi.e, in S7oje dolžnosti opravlja, druge pa pri miru pusti!