15. štev.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1922
Leto III.
I I iWtf
Uredništvo in uprava v Ljubljani. Gradišče 7, levo. - Telefon št. 77. — Naročnina 2 din. na mesec. — Posamezna številka stane 50 'para. - ' ^ iti
po dogovoru. — Rokopisov ne vračamo. — Poštnina plačana v gotovini.
Ljubljana, dne 14. aprila 1922.
V »Slov. Narodu« z dne 7. t. m. štev. SO je odgovoril g. dr. Kukovcu glede njegovega prizadevanja za koncentracijo naprednih strank zastopnik SKS X. poslanec Drofenik, ob enem pa je tudi povedal, kako si mislijo zastopniki SKS grupacijo našega naroda. SKS se v nekem oziru strinja z dr. Kukovcem, v drugem oziru mu zopet nasprotuje. Poslanec Drofenik zametuje idealno načelno politiko in noče slišati o nobeni koncentraciji političnih strank, ki temelje na svobodomiselnem prepričanju. On pravi, da SKS ne smatra boja proti klerikalizmu kot glavno in kakor bi nekateri želeli kot edino svojo nalogo. Glavno delo SKS mora biti »gospodarski boj«, borba za gospodarsko ojače-nje pridobitnih stanov. Odločno pa odklanja poslanec Drofenik vsako skupno delo s katerokoli socijalistično stranko. Odkritost gospoda Drofenika nam do-pade. On nam odločno in jasno pove, kar smo že davno vedeli, da med onimi, ki stremijo za nadvlado v narodu in ki jo hočejo doseči z gospodarsko močjo, in med nami, ki hočemo, da se gospodarska moč razdeli enakomerno med cel narod, ni mogoče nobene skupnosti. Gospod poslanec je povedal, kar misli, in to je lepo od njega. Da bi bil Drofenik odvetnik, kakor je to dr. Kukovec, bi mislil seveda tudi ravno tako, kakor je napisal to v »Sl. Narodu«, ampak kaj takega bi nikdar ne izrekel, še manj pa seveda napisal. G. dr. Kukovec misli ravno tako, kakor Poslanec Drofenik; toda g. dr. Kukove, ni navaden posestnik, temveč prebrisan odvetnik in on noče, da bi prišlo med kapitalizmom in med nami do odločnega ooja. Po njegovem mnenju bo kapitalizem boljše uspeval, ako se mu posreči dobiti pod svojo komando revne duševne in ročne delavce. Zakaj napenjati strune, ki potem lahko počijo.
Držimo proletarijat tako dolgo pod komando, kakor dolgo to pač gre. Naj pomaga pri tem naprednost in bog ve kaj še vse, pred vsem pa še seveda domovina, ki je vsakokrat v nevarnosti, kadar so v nevarnosti žepi veleposestnikov.
Toda dični g. poslanec Drofenik ni bil samo odkritosrčen, temveč tudi skrajno nesramen. V svojem članku namreč trdi, da so delavci sovražniki dela. To si upa trditi človek, ki živi čisto gotovo od dela svojih poslov. Ako bi živel od lastnega dela, ne vemo, kako bi se mu godilo. Neverjetna nesramnost oholega veleposestnika, ki jo bo treba povedati vsem kmetskim poslom, da bodo tudi ti vedeli, kaki čedni ljudje so zastopniki SKS. Ako bi bilo delo odvisno, od znanega veselja do dela veleposestnikov, bi bilo človeštvo že davno gladu poginilo. In v današnjem času si upa človek, za katerega dela toliko delavcev, trditi, da delavci mrze delo. Nazadnje si ti ljudje še domišljujcjo, da oni redijo delavce, akoravno je v resnici narobe. Vsi ti veleposestniki, lenuhi, bi poginili vsled svoje lenobe kakor psi ob cestah, ako bi ne bilo pridnih dtelavskih rok, ki jih s svojim trudom vzdržujejo in s svojimi žulji bogate.
Nekaj pa imata Drofenik in Kukovec skupnega. Oba govorita kadar mislita na žepe, o lepi naši domovini. Tak je buržuj vedno. Kakor jezuit vse v imenu božjem, tako kapitalist vse v imenu domovine — za lastni žep.
Zgodovinski razvoj gre svoja pota in prej ali slej razblini vse fantazije in meglene teorije ter pokaže jasno vsakemu, da se vrši boj med dvema razredoma, z vsemi lastnostmi pravega boja in da kot tak ne pozna sentimentalnosti, temveč le pogin ali zmago.
dali tudi v popolnoma spremenjenih razmerah. Ustanovitelji NSS so popolnoma v duhu tedanjega časa čisto pravilno pogodili smer stranke, ki je izvirala iz zgodovine slovenskega naroda in odgovarjala tedanjemu mišljenju velikega števila slovenskega delovnega ljudstva. Slovenci smo bili narod brez zgodovine, vsaj izrazite narodne zgodovine. Naša nekdanja samostojnost in naši kralji so zaviti v neko zgodovinsko meglo, zgodovina slovenskega naroda v mišljenju slovenskega ljudstva ni bila ničesar drugega kakor hudo trpljenje in hlapčevstvo in srčna želja po odrešitvi iz tujin spon, katere smo čutili v prvi vrsti le socijalno in gospodarsko. Radi tega se tudi naše narodno prebujenje ni vršilo v znamenju zgodovinskih državnih pravic, temveč v znamenju obče pravice do življenja. Vsa druga je bila zgodovina naših bratov Čehov, Srbov in Hrvatov, radi česar nas mogoče v marsičem ne bodo mogli razumeti.
Samoobsebi umevno, da je bil za narod v takem položaju, kakor smo bili Slovenci, narodni boj — tudi socijalni in gospodarski boj. Ker smo bili gospodarsko in socijalno zatirani radi narodnosti, je bila večina naših ljudi mnenja, da je treba izbojevati samo narodni boj in da z narodno svobodo pridejo potem tudi avtomatično vse socijalne in gospodarske pravice. Tako je mislila ogromna večina našega ljudstva. In temu mišljenju primerno je bil dan tudi naslov nar.-soc. stranki. (Dalje prih.)
MeščanskKvojni naproti.
Naša Jugoslavija preživlja težko krizo. Kali te krize je najti že v prvem početku naše države. Storili smo takrat veliko pogreško vsi skupaj, ker smo našo usodo, usodo celokupne naše ljubljene domovine, zaupali starim Iju-dfcm, ker smo verovali v novo obliko, ki so si jo nadejale stare stranke.
Višek je dosegla kriza pod sedanjim režimom. Radikalci, demokrati, muslimani in samostojni kmetje (poslednji so ostali v bistvu liberalci!), katere stranke imajo dandanes vajeti državnega voza v svojih rokah, so s svojo politiko ustvarili strašno stanje, pod katerim ieči jugoslovanski narod. Kam da jadramo, smo videli že takrat, ko so nam vsilili ustavo. Dr. Ivanič je dan poprej rekel v parlamentu: »Vidov dan je d'an nesreče«. Tudi naša poslanca sta v svoji izjavi povdarila, da glasujeta proti ustavi, ker pomeni ta ustava nesrečo za jugoslovanski narod.
28. marca je potekel rok, do katerega bi se v smislu ustave morala izvršiti zakonodajnim potom razdelitev zemlje na oblasti, katera točka je glavna točka Vidovdanske ustave, ker določa, da oblasti, četudi se jih združi več v eno, ne smejo šteti skupno več kakor «00.000 prebivalcev. Takih oblasti bo v ceh državi, kakor je projektirano, 28. Vse bodo direktno podvržene centrali v Beogradu, katera se je že doslej, čeprav je imela opraviti samo z malim številom pokrajinskih uprav, izkazala za popolnoma nezmožno. Kaj bo šele, kadar bo imela ta nezmožna centrala, jz katere niti odgovora ne moreš do-b'ti, opraviti z 28 oblastmi! Ne glede na velikanske financijelne žrtve, ki jih bodo te oblasti zahtevale, pa obstoji največja nevarnost v tem, da bo Beograd, kjer imajo večino ljudje, ki zastopajo svoj stari sistem, nad novimi naprednejšimi pokrajinami, tudi v najmanjših vprašanjih odločal tako, kakor ie to centralistom prav, med tem ko bomo mi lahko brezuspešno protestirali v malih oblastnih skupščinah, katerih delokrog bo sila omejen. Izvajal se bo najhujši centralizem, katerega predsta-vitelji bodo v oblastih veliki župani, ka-
teri seveda ne bodo voljeni od ljudstva, ampak postavljeni iz Beograda.
Ker razdelitev zemlje na oblasti niso mogli izvršiti v predpisanem roku Srbi so se prepirali med seboj, ker so hoteli ohraniti svoje stare volilne kru-ge, dočim so slovenski demokrati in samostojni kmetje mirnim srcem pristali na razdelitev Slovenije zatu ima sedaj vlada v smislu ustave pravico, da sama potom ukaza izvede razdelitev.
Kakor vsi znaki kažejo, bo vlada to tudi izvedla, ker je slepa in ne vidi nemarnosti, ki preti radi njenega razdiralnega dela celi državi. S silo se nezadovoljstvo ne da kurirati, to bi morala vlada vedeti. Treba je najprej odstraniti vzroke nezadovoljstva, potem šele se bo dftla skupno urediti naša skupna hiša.
roda vlada je slepa, ministri se vedejo, kakor bi bili pijani. Za nje je glavno, da ostanejo vse oblasti. Nezadovoljno ljudstvo bodo zdravili z bajoneti in tudi s fašisti, ki so jih v zadnjem času začeli najemati in podpirati. Nezadovoljstvo v narodu hočejo torej potolči s fašisti. Njih namen ni, da bi snovali fašiste za to, da ščitijo naše brate na Primorskem in na Koroškem in da izganjajo verižnike vseh narodnosti, kar bi bilo odobravati, marveč je njihov namen, da preganjajo pristaše onih strank, ki se nahajajo v opoziciji proti današnjemu režimu. In sedaj preti velika nevarnost: nekatere opozicijonal-ne stranke so že odgovorile vladnim fašistom s svojimi fašisti, ali pretepaškimi bandami, ako jih smemo tako imenovati. In mi vprašamo: ali niso to prvi znaki, ki naznanjajio strašno vest, da gremo meščanski vojni nasproti? Največjo nevarnost za mlado državo pomeni notranji fašizem, kateri si uzurpira d^i oblasti. Se posebno nevarnost' pa pomeni fašizem za našo državo, v katere starem delu so poznane metode črne in bele roke, katere zopet oživljajo, četudi pod1 drugo obliko in po<j drugim imenom.
Vkljub temu pa se vladne stranke ne bodo izkobacale iz blata, v katerega so zašle. Novi svet se poraja, ki bo napravil konec staremu svetu, iz vseli delov naše države prihajajo porofiila, da se silno širi narodno-socijalistična
misel. V Splitu agitira za našo stranko dnevnik »Novi list«, katerega lastnik tovariš Partalja poziva vsak dan na vpis v našo stranko. V Zagrebu po-vdarja potrebo narodnega socijalizma dnevnik »Slobodna Tribuna«, okoli katere se zbira najboljša inteligenca. Po mnenju »Slobodne Tribune« imata bodočnost samo dve stranki: narodno-so-cijalistična in zemljoradnička stranka, katerima mora stati ob strani vsa poštena jugoslovanska inteligenca.
Kakor smo rekli, vodi sedanji režim v meščansko vojno, ki bi pomenila razpad naše države, katero ljubijo vladajoči Židje samo toliko časa, dokler jo morejo izkoriščati. Mi pa ne maramo meščanske vojne, mi hočemo, da bodi Jugoslavija čim krepkejša, svobodna in pravična država, v kateri vlada red in pravica, sreča in zadovoljstvo, bratstvo in ljubezen med vsemi tremi plemeni. Zato moramo do prihodnjih volitev prekvasiti z narodnim socijaliz-mom celo državo, kajti pri prihodnjih volitvah se bo odločevalo o naši bodočnosti. Upreti se moramo vsem tistim, ki sebi in stranki na ljubo tirajo državo v pogubo. Zaman ne smejo biti žrtve, ki smo jih doprinesli za naše osvobojenje. Iz krvi padlih naših bratov mora vzkliti seme boljše bodočnosti. Ne v meščansko vojno, ne v robstvo, v temo, kamor nas tirate, marveč svobodi, solncu naproti!
Hamoj npaBocjiaiitioj 6pahn „XPMCTOC BOCKPECE!“
Iz glavnega zbora Nar. soc. stranke v Ljubljani.
A. LEITGEB:
Načela narodnega socijalizma.
(Referat podan na strankinem zboru NSS.)
Ko je nastalo pri nas narodno-soci-ialistično gibanje, si je pridobilo mahoma veliko število pristašev. Ob porodu narodno-socijalistične stranke je bila politična konstelacija na Slovenskem taka, da so razun SLS bankrotirale vse politične stranke ter je naše ljudstvo krčevito iskalo neki izhod, da bi prišlo iz te zagate in splošne politične nezadovoljnosti. Nastop NSS je dal mnogim zavetišče. Mislili so, da so našli kar so iskali in tako se je zgodilo, da je stranka, komaj ustanovljena, po silnem volilnem boju mogla prodreti z dvema kandidatoma.
Danes si sledijo dogodki strahovito hitro, razvoj se ne vrši, kakor v preteklem času, polagoma, temveč, ako se smem izraziti, razvoj naravnost dirja. Kar je veljalo še včeraj za nedotakljivo časti vredno resnico, pripoznano od celega naroda, se zavrže danes kot zmotno med staro šaro in nove ideje in nova hotenja vzklijajo in drvijo proti zaželjenemu smotru.
Ako si pokličemo v spomin razmere, ki so' vladale pred dvemi leti, torej ob času ustanovitve NSS, in jih primerjamo s temi, ki vladajo danes, vidimo, kako temeljite izpremembe so se izvršile v tako kratki dobi dveh let. Ideali so se izpremenili, interesi so ostali. Da spomnim le na najsplošnejšo izpremembo, na izpremembo o naziranju avtonomije in centralizma. Vsled splošnih, iz-Prememb vsega, vstajajo tudi v okviru Posameznih strank pomisleki, jeli vse dobro in jasno, kar zastopajo in predvsem, kar je za vsako stranko najbolj važno, odgovarjajo li strankini smotri in naziranja interesu in mišljenju ljud-
stva in ali upoštevajo vse dogodke in prikazni, ki izvirajo iz živega življenja naroda.
Z neovržno gotovostjo danes lahko trdim, da ni politične stranke na celem svetu, ki bi lahko rekla, da je njena taktika tako izborna in njeni cilji tako jasni, da ji ni treba ničesar več dodajati, kakor samo izpolniti program. Poglejmo le v našo najbližjo okolico. Naša SLS je nedvomno najbolje organiziral na stranka v državi ter ima navidezno neomajna načela. Toda ravno v tej za naše razmere najvzornejši politični organizaciji opazujemo, da se ne ustraši niti najkorenitejših izprememb v naziranju, ako smatra to za splošno potrebno. Zalibog pri nas nimamo konsolidirane soc. dem. stranke, da bi mogli videti prav blizu vzgled, kako se tudi v okviru soc. programa izvršujejo potrebne izpremembe. Vidimo to pri drugih narodih, da so najboljši na delu, ki uprizarjajo vse potrebne izpremembe. Da, soc. stranka gre v boju za pravo naziranje ali za izpremembo doseda-i njega naziranja celo tako daleč, da se cepijo enotne stranke.
Znamenje je, da se tudi v vrstah NSS čutijo potrebe razgovora v tem smislu, dokaz temu,, da je načelstvo postavilo na dnevni red točko:	Načela
narodnega socijalizma.
Odzval sem se povabilu stranke, da referiram o tej točki, na Vas tovariši pa je, da ali sprejmete ali pa odklonite moje naziranje.
Ko je bila pred dvemi leti ustanovljena NSS, je prevladovalo v nas že mišljenje, pridobljeno iz vzgoje in živ-Ijenskih izkustev predvojne in vojne dobe. Vzgoja in doživljena izkustva se ne dado čez noč izbrisati, one prevladujejo ali vsaj odločilno soodločujejo še dolgo časa, ne da bi se tega zave-
Vladanje demokratov in radikalcev.
Ko so šli glasovi okrog o povišanju civilne liste kralju Aleksandru na 24 miljonov dinarjev, od katerih se lahko vporablja ena četrtina v tuji valuti, .ie marsikdo zastokal, ker živimo sedaj v tako težkih časih. Priznavamo potrebo povišanja, toda 24 miljonov dinarjev se nam zdi preveč, posebno pa nam ne ugaja, da se od zgoraj doli podcenjuje vrednost naše valute s tem, da se bo ena četrtina, to je C) miljonov, lahko izplačevala v tuji valuti. Poslanec tov. Deržič je v debati, ki se je vršila v narodni skupščini izrecno naglasil, da strni ne protivimo povišanju, da pa smo odločno proti načinu, kako je vlada to izvedla. Treba je namreč povdariti, da je vlada tista, ki spravlja kralja v največjo zadrego. Dve stranki, radikalna in demokratska se pulita za prvenstvo pri kralju, ki ga mislita doseči s tem, da predlaga ena večje povišanje kot druga. Ista igra je doli v Beogradu, kakor v Sloveniji. Tudi tu se pulijo, kdo bi kralju več poklonil, pri tem pa ima vsak v glavi svoje špekulativne načrte. V času, ko ni denarja za naše bolnice, kupujejo gradove z denarjem davkoplačevalcev. Mi se protivimo vsakemu klečeplaztvu. Nočemo, da bi bil naš kralj to, kar so bili avstrijski cesarji, mi smo ga srčno pozdravili kot našega narodnega vladarja. Vemo prav dobro, da kralju Aleksandru samemu ni všeč, ker vladni ljudje tako klečeplazijo okrog njega, in čisto gotovo pride čas, ko bo kralj rekel:	»Bog me obvaruj
prijateljev«. Vlada dela jako slabo uslugo kroni s tem, da v tem težkem času in s takim hrupom predlaga tako visoko povišanje apanaže. Neki govornik v parlamentu je dejal: »Nihče ne agitira tako za republiko, kot sedanja vlada«. Mi pravimo: mot države ni v lesku in blesku vladarske hiše, marveč v srečnih in zadovoljnih državljanih. Punctum.
Politična svinjarija.
Da so slovenski demokratje kol intrig an ti zmožni vsake svinjarije, o tem mislim, da je prepričana vsaka slovenska duša, ki ima le še trohico poštenja; vedo pa to tudi že naši bratje preko Save. Toda, da so zmožni takih pustolovščin, kakoršno uprizarjajo sedaj po zadnjem shodu v Mestnem domu, ki so ga priredili takozvani pridobitni krogi, tega pa vendar nismo verjeli. — Kdo so ti pridobitni krogi? Veletrgovci in kapitalisti — ali hrbtenica demokratske stranke! — In kdo je »Delavski list«, ki v tretji številki tako strašansko udriha 1)0 tej demokratski hrbtenici — po velekapitalistih? — To je demokratski listič, s katerim hočejo J DS ar ji pri delavstvu brisati oči, jih prevariti in pridobiti za sebe kot avantgardo za prihodnje volitve, kakor smo že pribili v naši zadnji številki in prej. In okoli tega lističa se sučejo zgubljene eksistence in politične poturice, ki prodajajo svoje politično prepričanje, ako je treba tudi za en čik.
Torej ta listič, pravcati demokratski odpadek, so demokrati dogovorno z velekapitalisti in veletrgovci izigrali proti njim, da na ta način dela propagando in s tem lovi nezadovoljne ljudi, ki bi naj potem pri volitvah oddajali krogljice potom njihove »Unije« za demokratsko stranko, to je za velekapitaliste in veletrgovce, zato ker sc sedaj puste od tega lista zmerjati. —
Sedaj smo gotovo še bolj prepriča -ni kaj so naši demokratje — in pa tudi kaj je njihova »Unija« z »Delavskim listom«, ki ga je porodila in ga vzgaja demokratska stranka. —
Mislimo, da ni preveč, ako smo rabili gorenji napis k temu članku, kajti tu se neha vsa dostojnost in je zares vse to početje že več kot svinjarij! Ako mislite gospodje, da vam bo na to pojedino šlo naše delavstvo, se motite. Tudi vam prav nič ne koristijo vse službe, ki jih imate na razpolago in jih hočete podeljevati takim nesrečnežem, ki se eventuelno vsedejo na vaš lim, kakor vam tudi ne bodo zalegla in koristila ogromna denarna sredstva, ki ste jih nagrabili iz vladnih jasli.
Ker pa že govorimo o politični svinjariji, naj omenimo še najnovejšo. —
Ravnokar je izšla dr. Šušteršičeva brošura »Moj odgovor«, ki so jo že pred par tedni' naznanjali demokrati. Več o njej bomo poročali prihodnjič. Za danes ugotovimo le to, da so demokratski mladini znali pridobiti dr. Šušteršiča za se. da jim bo pomagal s svojimi konservativnimi klerikalnimi prijatelji reševati minstrske stolčke.
Poskrbeli bomo, da pride do razči-ščenja, ker v kalnem ribariti ne pustimo več!
Politične vesti.
(Nova politična stranka na Hrvat-skein.t »Slovenec« piše, da javlja »Slo-bodna Tribuna« iz Zagreba ustanovitev nove politične stranke, ter pristavlja, da se nahajajo na pozivu k podpisu delnic za strankin tisk velezanimiva imena: Mihajlo Avramovič (vodja srbskih zemljoradnikov), dr. Gustav Gregorin v Ljubljani, dr. Božidar Markovič (vsc-učiliški profesor v Beogradu), dr. Otokar Rybar v Ljubljani itd. Ker se dela »Slovenec« vsega začudenega, mu povemo čisto zaupno, da se bo imenovala ta »nova« politična stranka »Narodno-socijalistična stranka«.
<Sistematična fuzija slovenskega in hrvatskega kapitala.) Včerajšnje »Jutro« in »Slovenski Narod« priobčujeta veselo vest, da se je 8. aprila v Zagrebu vršil reden občni zbor Slavonske banke. »Jutro piše dobesedno:	»Ta fuzija
predstavlja prav sistematično združenje slovenskih in hrvaških gospodarskih sil in je s tega stališča tudi splošno političnega pomena.« »Jutro« potem lepo nedolžno navede imena Slovencev — gospodarskih svetnikov in čisto demokratsko - državotvorno zamolči pristne Slovence, ki pa jih navaja »Slov. Narod«. V upravnem svetu so ti-le slovenski patrijotje, kapitalisti: dr. Rudolf Franz, industrijalec iz Maribora, Fran Dernouschegg iz Maribora. Poleg seveda paradira ime gospodov razrešenih ministrov na razpoloženju dr. Alberta Kramerja in Antona Kristana. Koncentracija slovenskih naprednih sil se je pričela krasno izvajati. Delavstvo spada v internacijonalo, da ga morejo še naprej izsesavati nemški kapitalisti, ki sede v bankah, pri isti mizi z demokratskimi zastopniki — malega človeka! Interesantno pri tem je dejstvo, da je »Jutro« iz gotovih vzrokov izpustilo imena nemških milijonarjev.
(Upravno sodišče za Slovenijo.) Slovenija dobi posebno upravno sodišče s sedežem v Celju.
(Občinski volilni red za Dalmacijo sprejet.) Novi volilni red za občinske volitve v Dalmaciji je bil v ponedeljek v drugi sekciji zakonodajnega odbora sprejet in se pričakuje, da se bodo vršile volitve v dveh ali treh mesecih.
(Zadnja laška vojna ladja odplula izpred Šibenika.) V soboto na vse zgodaj je zapustila šibeniško luko zadnja laška bojna ladja.
(Ukinjenje sodišč.) V Dalmaciji hoče vlada ukiniti 3 okrajna sodišča in sicer na Hvaru, v Blaru in Teravcu, da si prihrani izdatke.
(Novo državno posojilo.) V finančnem ministrstvu je že izdelan načrt, po katerem bi se vstavilo v proračunske dvanajstine za maj in junij pooblastilo finančnemu ministru, da sme najeti notranje posojilo v znesku 1 milijarde dinarjev.
(Protestni shodi trgovcev.) Kakor trgovci v Sloveniji so protestirali na shodih tudi trgovci in industrijalci v Zagrebu, Subotici in Novem Sadu zoper davek na vojne dobičke iz 1. 1920, zoper davek na poslovni promet in zoper ši-kane, ki jih povzroča vlada s svojim potstopanjem proti gospodarskim krogom.
(Nemiri na Kosovem polju.) V kosovskem okraju je prišlo do nemirov med prebivaltvom radi izvedbe agrarne reforme. Agrarna komisija je začela razdeljevati tudi zemljo, ki je last Srbov in Arnautov. Tega si pa ti ne puste do-pasti.
(Sramota SKS.) Kakor smo že poročali, je zakrivili bivši vojni minister Zečevič, da je umrlo veliko število mladih vojakov. Radi tega so hoteli na-rodno-socijalistični, socijalno-demokra-tični in klerikalni poslanci Zečeviča po-
zvati pred sodišče, da ga bo mogoče za to lumparijo kaznovati. Slovenska samostojna kmetska stranka, demokrati in radikali pa so sklenili, da Zečevič ne sme pred sodišče; minister ne sme biti obsojen so rekli, in če napravi še take lumparije, če pojde tako, so si mislili pridejo nazadnje še Pucelj, Pašič in dr. Žerjav itd. pred sodnijo. Ce pomori minister še toliko fantov, minister je le minister. Radovedni smo kaj bodo k temu rekli volilci, ki so volili »slabo-stojne« poslance. Lepi kmetski poslanci so ti slabostojneži res, čim bolj se pobija kmetske sinove, tem ljubše jim je. Stavimo, da so volilci drugega mnenja.
(Komedija.) Vlada je rekla, da je preveč uradnikov in da jih je treba veliko število odpustiti. In začeli so metati državne uslužbence na cesto. Sedaj pa čitamo v »Službenih Novinah« ukaz ministra za agrarno reformo, s katerim sc sprejema v državno službo večje število uradnikov, ki so bili odpuščeni od upravne stroke iz državne službe.
(Zakaj bi bil rad vsakdo minister?) Znano je. da ministri za državne uslužbence nikdar nimajo denarja. Sami za se pa skrbe gg. ministri prav izborno. Za te gospode je denarja dovolj. Sedaj dobi vsak minister dnevno 473 dinarjev, to je na mesec s 30. dnevi 56.760 krbn. Zraven tega ima pa še na razpolago avtomobil, salonski voz itd. Ni čuda, da hočejo postati vsi demokratski poslanci ministri.
(Wranglovci se zbirajo.) Sremski Karlovci postanejo dinga prestolica v naši državi. In sicer se v njej stalno naseli general Wrangel. V par dneh pride tudi šef njegovega generalnega štaba general Muller. Pa smo prepričani, da iz te moke ne bo kruha. Vsak vinar, ki ga da naša država Wranglovcem je izgubljen, kakor so izgubljene milijarde, ki jih je posodila svoj čas Francija carju. Ne gre danes Rusom bogve kako dobro, toda carističnega vladanja si ne želijo več nazaj. Ne le boljševiki temveč cel ruski narod se brani caristične sodrge, katere se je enkrat za vselej srečno otresel.
(Madžarska stranka v Vojvodini.) Pred kratkim se je ustanovila v Vojvodini madžarska stranka. Ta stranka je izdala sedaj proglas s 15. točkami, ki vsebujejo strankin program. Med drugim pravi program: Narodne manjšine v Vojvodini, zlasti pa Madžari zahtevajo, popolnoma neodvisen politični, kulturni, gospodarski in socijalni razvoj. Zahtevajo, da se ž njimi postopa v smislu ustave ter da naj vladodržci ne zlorabljajo pravice. Zahtevajo zaščito svojega jezika in popolno enakopravnost madžarskega jezika v govoru in pisavi pri državnih uradih. Navajajo neke avtonomistične zahteve in zahtevajo madž. šole, svobodne šolske volitve in popolno svobodo tiska. V pogledu agrane reforme zahtevajo; da dobijo tudi madžarski kmetovalci zemljo. Nadalje zahtevajo rešitev invalidskega vprašanja v tem zmislu, da morajo dobiti invalidske podpore tudi Madžari. V zadnji točki pravijo, da Madžari ne bodo zasledovali politike asimilacije, to se pravi prilagodenja naši državi. Čudni ljudje, ti Madžari.
Svetovni pregled.
Konferenca v Genovi.
V Genovi so se sešli zastopniki 34. držav, da se posvetujejo o gospodarski obnovi Evrope. Evropa je na robu propada. Vse države se zvijajo pod bolečinami, ki jih jim je zadala svetovna vojna. Še hujši udarec pa. kakor svetovna vojna, je zadal Evropi krivični mir, ki se je sklenil v Parizu. Da bi bili sklenili: v Parizu pravičen mir bi danes ne bilo treba sklicevati drage konference in si beliti glav, kako se zopet pomaga Evropi na noge. Nebroj konferenc in sestankov je bilo do sedaj, toda nič ni moglo niti majmanje pospešiti razvoja uničenega evropskega gospodarstva. Dvomimo, da bo konferenca v Genovi v stanu rešiti propadajočo Evropo. Ne dvomimo tega samo mi; vsi državniki so se izrazili, predno so odšli v Genovo, da ni veliko upanja, da bi genovska konferenca iznašla hitro zdravilo, ki bi pomagalo Evropi.
Da genovska konferenca ne bo kos nalogi, ki bi jo morala rešiti, je nam najboljši dokaz to, da se ravno o glav-
nem vzroku propadanja evropskega gospodarstva na konferenci ne sme govoriti. Glavni: vzroki današnjega slabega stanja so vedno večja oboroževanja posameznih držav in krivični mir. To ve danes ves svet, le na genovski konferenci se tega ne bo smelo povedati. Zakaj se potem sklicujejo konference, če sc na njih ne sme povedati resnice.
Po našem mnenju sklicujejo konference krivci edino v to svrho, da potem prelagajo krivdo eden na drugega.
Vendar pa bo nudila genovska konferenca nekaj novega. Do sedaj so se shajale na konference le takozvane »prijateljske države«, v Genovo pa so povabljeni tudi sovražniki, to je Nemci in Rusi. Največjo pozornost napravljajo nedvomno Rusi. Celih 14 dni ne pišejo svetovni listi ničesar drugega, kakor o ruskih zastopnikih na genovski konfe- ' renči. Medtem ko se je pisalo o zastopnikih drugih držav samo, da so se odpeljali in da so srečno dospeli v Genovo, se opisuje potovanje ruske delegacije popolnoma natančno. Strah, silen strah pa je imela Evropa, pred ruskimi delegati. Vsi kolodvori, koder so sc vozili, so bili zastraženi, da ja nihče ne bi mogel priti v stik z ruskim strupom. Najbolje je napravila Italija. Ponoči jih je prepeljala preko mejo in Italije, da so prišli v Genovo zjutraj, ko je vse spalo — Rusi v vagonih, pridni in nepokvarjeni Italijani pa v svojih po-steljcah.
Bogve, kako si je predstavljala Evropa Ruse. Vsa iznenadena je bila, ko jih je videla žive pred seboj. In kakor poročajo sedaj listi, se Rusi od drugih ljudi na zunaj prav nič- ne razločijo. Vodja ruske delegacije Čičerin
je. tako pravijo, silno eleganten človek Nosi frak, cilinder in rokavice, ima tudi lepo belo srajco. Več tudi evropski diplomati in politiki nimajo. S tem je Evropa pomirjena. Seveda slišimo, da je Čičerin star diplomat, še iz carske dobe, sovjetska vlada ga je prevzela, ker je jako zmožen in poštenjak, kakor je prevzela tudi veliko število generalov, ki so služili prej v carski armadi. Boljševiki so sprevideli, da je treba može, ki poznajo upravo in so se že v carski Rusiji izkazali kot talenti na vsak način pregovoriti, da ostanejo sovjetski vladi zvesti. Boljševiki vedo, da se brez dobrh uradnikov države ne more vzdrževati. — Vsekako bi se v tem oziru mogla beograjska porodica od boljševikov nekaj naučiti.
Ruska delegacija je na potu v Genovo izstopila v Berlinu ter se pogajala z nemško vlado. Nemški listi pišejo sedaj, da so gospodje od ruske delegacije v vsakem oziru dobro podkovani ljudje, ter da ne zaostajajo za najboljšimi evropskimi gospodarji.
Za konferenco samo so se delale velikanske priprave.
Ni bila malenkost spraviti toliko ljudi pod streho in sicer tako dobro pod streho, da se nihče ne pritoži. In laška vlada se je menda dobro potrudila. Samo telefonske in brzojavne priprave so stale 12 milijonov lir. Iz Genove se more danes govoriti naravnost z vsemi glavnimi mesti. Da je v Genovi tudi vso potno novinarjev, nam menda ne bi bilo treba posebej omeniti.
Dne 10. aprila se je vršila prva seja.
Kolikor je nam do danes znano, je bila že prva seja precej burna.
Ruski delegat Čičerin je namreč že na prvi seji govoril ravno o tem, kar je bilo strogo prepovedano. Zahteval je razorožitev. Francoski delegat se je čutil zadetega v srce in je protestiral ter grozil, da bo zapustil sejo. Angleški ministrski predsednik pa je imel dosti posla, da je zaenkrat pomiril nemirne duhove. Kljub temu, da ne pričakujemo od konference kaj posebnega, utegne biti v marsikakem oziru vendar zanimiva.
Politika treh svetovnih internacijami. V Berlinu se je vršila konferenca
II.,	II. Vz in III. intem. Po prvih prepirih je prišlo do sporazuma in enotnega sklepa, da protestira svetovni proleta-rijat enotno proti genovski konferenci, ki pomeni le poizkus zapadne buržua-zije, da se eksploatira Rusija. Najnovejše vesti pa pravijo, da do skupnega protesta ne pride. Zapadni socijalisti so bili pripravljeni) nastopiti s komunistič-
rami organizacijami, toda zahtevali so, da morajo nastopiti tudi boljševiki v Rusiji enotno s socijalnimi revolu-cijonarji in menjševiki, kar pa so boljševiki fKiklonili. Nato so odklonili tudi zapadni socijalisti skupen protest s komunisti.
Italija. Listi prinašajo vest, da se fašisti polagoma preobračajo v politično stranko. 26. marca so praznovali v Milanu triletnico svojega obstoja. Pri tej priliki so napravili obhod, katega se n' udeležilo, kakor piše »Popolo d’ Italija .10.000 fašistov. Bil je to obhod fašistov, kakor se jih v Italiji vedno vidi, ir: vendar ni bil podoben drugim. Medlem ko so do sedaj nosili fašisti le črne srajce, so imeli na tem obhodu tudi bele, zelene, rumene in rdeče. Tudi črni fes se je umaknil mnogobarvnemu, nadomestili so ga celo s klobuki, čepico in slemi. Iz vsega tega se da sklepati, da se vračajo fašisti od smrti k življenju. Prelevitvi fašitov se ne bo čuditi, saj je njih voditelj Benito Mussolini svoje mnenje že 12krat menjal. Da je izvrsten organizator, to je dokazal. Fašisti, kot politična stranka, bodo seveda dejali meščansko politiko..
Francija. Med Parizom in Londonom obstoji redna zrakoplovna služba. Vsaki dan leti po več zrakoplovov iz Pariza v London in nazaj. 8. t. m. pa se .ie pripetila prva velika nesreča. Trčila sta dva zrakoplova. Bila je velika megla, tako da nista videla drug drugega. Zrakoplova sta se vnela, padla na zemljo, uslužbenci in potniki obeh zrakoplovov pa so se pobili. Kakor se vidi bo tudi potovanje z zrakoplovi združeno z veliko nevarnostjo.
Ogrska.	Ogri imajo s svojo kra-
ljevino smolo. Na vsak način hočejo imeti kralja, pa ga ne morejo in ne morejo dobiti. Ne da bi manjkalo ponudnikov. Preveč jih je, to je ravno tista smola. Danes je tronov malo, kraljev pa preveč na razpolago; saj jih je več v oenziji, kakor na tronih. Najresnejši kandidat, Karlov sin Oton, pa še nekaj drugih. Tako imajo danes Ogri velike skrbi, da so hujše kakor draginja, nič manjših skrbi pa nimajo razni princi, ki bi že radi sedeli na tronu. Da, da svet je okrogel in se suče vedno okoli in okoli.
Češka.	Češki Nemci so se obrnili
s posebno spomenico na Zvezo narodov ter bodo to spomenico razdelili tudi na genovski konferenci med zastopnike različnih držav. V tej spomenici se pritožujejo nad tem, da nimajo tistih pravic kakor Cehi, med drugim omenijo v spomenici tudi, da Češka država za nemško univerzo ne skrbi tako. kakor za češko. Ce pridejo Nemci s takimi pritožbami pred državnike vseh držav, kaj bi neki rekli ti državniki Nemcem, če bi se pritožili tudi koroški Slovenci, da jim Nemci niti ljudskih šol ne dado. Nemci hočejo biti kot manjšina enakopravni; ta zahteva je upravičena. Toda kjer so sami v večini, tam Pobijajo manjšine ne le kulturno, temveč tudi dejansko.
Papež je poslal genovski konferenci pismo, v katerem izraža željo, da bi vzeli zastopniki držav obzir na žalosten položaj vseh narodov ter jih prosi, da bi doprinesli nekaj žrtev na altar celokupnega človeštva. Državniki naj ne pozabijo, da bajoneti niso najboljše jamstvo, temveč da vstvarja mir le medsebojno zaupanje in prijateljstvo.
Amerika. — V dobi 18 mesecev, kakor dolgo je sodelovala Amerika v svetovni vojni, izgubile so ameriške čete v Evropi 48.000 mož. Med tein pa je bilo v istem času ubitih v Ameriki vslod avtomobilskih nesreč 91.000 oseb, med njimi 25.000 otrok. V Ameriki pobijajo ljudi v mirnem času hujše, kakor pri nas v vojski.
Poročila z dežele.
Iz Hrastnika nam pišejo: Znani hrast-niški demokratski »poleturc« je zopet Prav po nepotrebnem zacvilil v 8o št. »Jutra«. Povod zato mu je bil članek v »Nove Pravde«, kjer je rlnmAb clsto upravičeno okrcal hrastniške vedno, odkar vedo, da se
no či<AnC’iSlllj? v osPrec*ie ‘n trosijo ra/ne, »cisto demokratske« vesti kot: to
in to smo dosegli, sedaj SC borimo za znižanje davkov itd. Silno ga Pa jezi, da je avtor doticnega članka v »Novi Pravdi lojalno priznal, da NSZ takrat ni mogla doseči mkakega omiljenja pri odtegovanju davkov in sicer ga jezi zato, ker
ga ni mogel dobiti na laži, kot se to dogaja navadno pri njem. Da se je pa kaj doseglo, se je zgodilo po zaslugi delavskih strokovnih organizacij, nikakor pa ne po JDSarskih podrepnikih, ki so le spravili davek na to višino. Saj je JDS edina slovensjca stranka, koje pristaši hodijo kot nezmožni ministri na račun davkoplačevalcev v London po trgovske stike, ki so pa zelo kratki!
Glede »polomij« pa svetujemo temu demokratčku, da naj le pogleda malo po svoji najbližnji okolici; tu bo našel zelo obširno polje za obdelovanje »polomij in škandalov«. Če le nima toliko kratkega pogleda kot je njegova pamet, bo že našel precejšnjo kopico gnoja, ki ga lahko s pomočjo svojih pristašev in lepih pri-stašic spravi v kraljestvo c. in kr. »Luci-farja«. (Po »kulturnem« Uradnem listu peklenskega kraljestva, ki ga je povodom neke prireditve prodajala ta »lepa« in »kulturna« družba.) To, ono, »Jutrovec« le s korajžo! Malo dobre volje in pa par klafter dolgih vil je treba, pa bo ves gnoj, v katerem tičite po zaslugi mladih politikov, v par mesecih na varnem! -»Poštenemu« Jutru pa svetujemo, da ne prinaša več svojih »polomij« kot v št. 8o, ker se opravičeno bojimo, da bo enkrat njegov g. dopisnik v svoji duševni zmedenosti spravil na svetlo še kako bolj debelo polomijo, kot je bila zadnja, n. pr. — kako storijo o »damskih frizerjih.«
Pa naj tudi oni nič ne zamerijo, saj tako vedo, da »Amen« še nismo rekli.
Iz Ptuja. — Umirajoči JDS »Ptujski list« je zopet začel metati lastno blato na naše tovariše in druge gospode, ki slučajno ne trobijo v njihov rog. V želodcu mu leži naš nad vse dobro obiska-in uspeli javen shod, ki je bil sklican ad hoc, kot odgovor na »Koncentracijo naprednih sil«. Podpišemo z obema rokama trditev, da pri nas ne nosi nobeno javno delovanje koristi, še manj hvaležnosti, najmanj pa politika, razven če se ista izrablja po JDSarskem načinu. Čim pošte-neje in nesebičneje žrtvuje kdo svoje moči javni in obči koristi, tem smrdljiveje blato se meče nanj. Ni čuda, da se odtegujejo naši v borbah za dobrobit naroda že osiveli in najboljši možje vsakemu javnemu delu. Dr. Jurtela, ki je povsem pošten in častitljiv mož, je bil v začetku gerent mesta. Toda to ni bilo po volji novim, mladim, neizkušenim advokatom. Odrinili so ga in vpostavili na občini korupcijo, za kakoršno ni zmožen nobeden navaden zemljan, ako ni posebno za to študiral.
Čudne pojme itnajo JDSarji o delu oziroma o časti dela. Naše tovariše hočejo na ta način osmešiti, da jim javno očitajo, češ, da je uradnik oni prepirač, tretji vozni pisač itd. Naj bo poklic ka-koršen hoče, če je kdo tudi čistilec kanalov in greznic, samo da je pošten. Poštenega dela naj se nikdo ne sramuje! In pošteni so naši tovariši! To si naj zapomnijo gospodje okoli »Ptujskega lista«, o katerih žal nc moremo trditi, da se »preživljajo« na pošten način. Vi živite od obrekovanj, tožb in javne korupcije. V dokaz tega navedemo sledeče:	Po pre-
obratu so sestavili v Ptuju narodni svet. Ker je bilo v istem zastopanih tudi nekaj drugih strank, so te kmalu odrinili. Potem so začeli prodajati državno imetje in si posebno pri špiritu nabavili kapital, ki bi ga bili morali izročiti državi. Špirit je bil državna last, torej tudi izkupiček državen. Toda gospodje so naložili denar privatno in razpolagajo še sedaj popolnoma samovoljno s vsoto, ki še danes, ko je že precej okrnjena znaša 730.000 K. Navzlic temu še farbajo ljudi,, da je tako »delo« državotvorno. Za nje je država njihov trebuh. Pod »slavnim« gerentom dr. Senčarjem je manipuliral dr. Tone kot predsednik mestnega gospodarskega odseka. Leta je skrčil prostor v mestnem kopališču, češ, kaj se je treba drugim kopati, ko smo itak vsi »najboljši« umazani, ter tam uzpostavil »Panonijo« — tovarno za strojne dele; to povsem privatno podjetje je tudi sam vodil. Pogodbe med občino in »Panonijo« ni sklenil. Za obratovanje si je pa izposodil od občine I strojnika, 1 kurjača in približno 1500 kg premoga dnevno. »Panonija« pa ni plačala mestni občini niti strojnika niti kurjača in tudi ne za obrabo mestnih strojev niti vinarja, temveč samo 65 kg premoga na uro, kar znaša pri 8 urniku 520 kg premoga. »Panonija« je profitirala po dr. Tonetovem talentu dnevno okrog 1000 kg premoga in vse stroje ter delovne moči. Če računamo premog po maksimalni ceni 54 K za 100 kg, znaša dnevna razlika 540 K. Na ta način je imela občina mesečne izgube 16.200 kron, zraven tega pa pride še osobje, ki ga je plačevala tudi občina. To sc je prakticiralo že par let in »slavni« gerent dr. Senčar ni tega videl. Sedaj bo vsakomur jasno, zakaj tiči občina preko svojih možnosti v dolgovih. Vsak boljši kmet, vsako podjetje se je med vojno in po preobratu opomoglo. Le mestna podjetja so hirala in so danes popolnoma vpropaščena, po zaslugi mladih advokatov gerentov. Čuditi se moramo taki predrznosti teh ljudi, da si upajo še danes lagati in blatiti naše nadvse idealne in požrtvovalne tovariše. Kolo sreče se vrti počasi, pa sigurno. Ljudstvo posluša, gleda in začenja razumevati. Ne razumemo pa tega menda vsi skupaj ne, da sc dobe danes akademično »izobraženi« ljudje, ki v javnem lokalu mečejo cele kopice kozarcev, steklenic in finih klobas ob zid in na cesto, medtem ko strada naša nadebudna akademska mladina, doma in v tujini in ko umirajo milijoni bratskega naroda vsled lakote v Rusiji.
Ti ljudje, ki so v par letih obogateli na dvomljiv način, nimajo pravice ponašati se 7. intelektualno, ali s srčno na-obrazbo. To so duševne propalice, krimi-
nalni tipi današnje žalostne in težke dobe! Ali ni res gg. dr. T. in dr. S.? To je pa le par cvetov iz ptujskega JDSarskega finega cvetljičnaka.
Sevnica. Pri nas imamo križe in težave /. Nemci. Briider Winke kar sproti po zabijajo, kje žive in kako je treba postopati z delavstvom. Ker je delavstvo brez vsake pravne pomoči in popolnoma zbegano, sklicuje Narodno socijalna zveza v soboto, 22. t. m. javen shod delavstva, na katerem sc bo govorilo tudi o početjih bratov oz. Briider VVinkle. Opozarjamo že sedaj vse naše tovariše in somišljenike na ta velevažen shod. S tlačitelji našega narodnega delavstva moramo enkrat temeljito obračunati.
Narodni poslanec Deržič za železničarje! V sredo je osobje Ljubljana, glavni kolodvor ob 10. dop. demonstrativno stopilo v dveurno stavko radi zavlačevanja iz plačila novih draginjskih doklad. Deputaci-ja je bila pri ravnatelju inž. šegi, ki pa ni mogel dati nikakih zadovoljivih izjav, ker nima še ravnateljstvo južne železnice s stra ni ministrstva navodil. Z opoldanskim br zovlakom je prispel iz Beograda g. ravnatelj Bračič, pri katerem se je deputacija zglasila. On je izjavil, da ni dobil od mini-starstva saobračaja nikakih tozadevnih navodil. Radi tega ne more, predno državna železnica ne izplača poviškov, ničesar ukreniti. Nove draginjske doklade za železničarje so dovoljene in je minister Stanič ponovno izjavil, da bo takoj brzojavno obvestil direkcije, kar se do danes še ni storilo. Očividno zavlačujejo to zopet namenoma kaki »stručnjaci« v ministrstvu. Narodni poslanec I. Deržič je radi tega odposlal sledečo nujno brzojavko ministru saobračaja Staniču:	»Osobje kolodvora
Ljubljana radi zavlačevanja izplačila dra-ginjskih doklad in bede danes demonstrativno ustavilo delo, Osobje pred prazniki brez vsakih sredstev in živil. Prosim brzojavno izdati naredbo direkcijam, da sc v petek izplača predujem. Prosim brzoj. odgovor.« — (Kaj pa je storil v teni slučaju g. Beltram? Op. ur.)
Rodbinske doklade državnih slug.
Pod tem naslovom dokazuje prof. Reisner, narodni poslanec v 14. številki »Našega Glasu«, na kak način so prišli sluge, ki plačujejo 5 Din. davka ob doklade za rodbine. Vse dokazovanje je postranskega pomena. Glavno v tem članku je to, da prof. Reisner prizna, da bi bila ta krivica že popravljena, ako bi bili sluge toliko ponižni in bi s shoda, ki so ga v protest priredili v Ljubljani v Unionu, poslali edino le demokratskemu klubu, oziroma njemu, tozadevno spomenico, padli na kolena in molili demokratskega »boga«. — To se pravi, da nikdo drugi pod sedanjim vladnim režimom, pod demokratsko vlado, ničesar doseči nc sme! — Mi smo to vedeli in že v zadnji številki pribili, da so vse take ši-kane našega ubogega ljudstva le demokratski manevri, da imajo kaj popravljati in ljudem kazati: »glejte kaj demokratje narode za VasUPak svaka sila do vremena!
Bomo videli, kdo bo prej na kolenih!
Zbor demokratske stranke v Mariboru.
»Tabor« od 11./4. poroča pod gorenjim naslovom o zborovanju JDS v Mariboru, ki se je vršilo pretečeno nedeljo. Najprvo pravi, kako »sijajno« zborovanje so imeli, kmalu potem pa pove, kako je dr. Kukovec jokal, ker sc mu ni posrečilo pridobiti narodne socijaliste in samostojne kmete za koncentracijo naprednih sil, da bi tako demokratsko stranko rešil pogina. Dr. Kukovec je baje zagotavljal, da sta vodstvi NSS in SKS njegovo »krasno« ponudbo brez razlogov odklonili, medtem ko bi članstvo teh dveh strank bilo »pripravljeno« obesiti se njemu za frak. Dr. Kukovec je najbrže že tako iz sebe, da pozablja na vse kritične dogodljaje na raznih shodih. Zato mu kličemo v spomin vse politične brce in klofute, ki jih je dobil povsod, kjer se je prikazal, posebno še njegov beg iz shoda v Ljubljani. On in njegova stran-naj ve, da ljudstvo in stranke kot take odklanjajo vsako demokratsko ponudbo. Razlog za to je pa ta, ker poznamo demokrate do dobrega in nočemo nikdar več imeti z njimi najmanjše skupnosti. — Ako pa hoče dr. Kukovec, lahko napravimo med našim članstvom za njegovo ponudbo plebiscit na kakem shodu, kjer se bo še najbolj lahko prepričal, kako so mu pristaši NSS »naklonjeni«!
Wrangel hoče baje zapustiti svojo pre-stolico — Sremske Karlovcc in sploh Jugoslavijo, ker ga časopisje neprestano napada. Podati sc hoče v Bolgarijo. — Želimo mu srečno pot, s seboj pa naj_vzame tudi svojo »črno vojsko«, prav oddahnili se bomo. — Govori se pa tudi, da hoče v Romunijo, da bo aranžiral od tam upad v Rusijo. S to vestjo pojasnjujejo nekateri »dalekovidne-ži« vpoklic naših zdravnikov-rezerv. častnikov, ki se baje pripravlja. Pa ne, da bi nas hotel ta pustolovec zavleči v vojsko z Rusijo, ker imamo vojaško konvencijo z Romunijo. Poslanci, zganite se pravočasno!
V/ranglovci — graničarji so osumljeni, da so v Obrovcu umorili vojaka, ki je zelo vestno vršil svojo službo. Znebili so se ga radi tega, da bi mogli nemoteno pomagati tihotapcem. Sedem VVranglovcev je bilo aretiranih.
Pirhi demokratske vlade za državne na-stavljence. — Zopet se širi vest, ki nikakor noče utihniti, da so dobile nakazujoče oblasti ukaz, da naj ne likvidirajo za mesec maj druge polovice po »zakonu« zapadlih draginjskih doklad. Črnogledci trdijo celo, da se bo odtegnilo 1. maja is odstotkov že izplačanih doklad. — Tem vestem se ni čuditi, če pomislimo, kako vlada radodarno razmetava z milijoni, ne da bi kedaj iskala za luksuzne izdatke posebnega kritja; samo kadar se gre za mrvice, ki bi odpadle na največje berače, drž. uslužbence, se išče pridno izvanrednih dohodkov.
(Predlog o povišanju kraljeve civilne liste.) Pod tem naslovom smo priobčili v zadnji številki vest, da jo vlada predložila skupščini predlog za zvišanje kraljeve plače od 10,0000.000 na
24,000.000 D na leto. — Kakor pa posnemamo-iz-raznih listov, ni znašala do sedaj kraljeva plača 10,000.000, ampak samo 1,000.000 D. Povišek znaša tedaj 23.000.000 dinarjev na leto.
<Mogoče se obrača na bolje?) Vladni krogi so uvideli, da javnim nameščencem ni jnogoče shajati, vkljub »izdatnim« povišicam — na papirju — z dosedanjimi prejemki. Zato so pričeli pri sebi s faktičnimi poviški. Prepričani smo, da dobe javni nameščenci v kratkem najmanj 24 kratno plačo.
Plača predsednika Nemške lepublike
Nemški predsednik je dobival do sedaj letne plače 100.000 in za reprezentanco US tisoč mark, torej skupaj 225.000 mark ali 64.125 Din. Sedaj so mu zvišali prejemke na 750.000 mark letno, kar znese v dinarjih res malenkostno vsoto 213.750.
Zastopniki uradništva. Demokrati pravijo, da so zastopniki uradništva, oso-bito prof. Reisner ima za to patent. Kaj bodo pa rekli k temu, da sc poslanec Reisner niti enkrat ni pokazal v odboru za redukcijo uradništva, da bi tam ščitil interese javnih nameščencev? V tej zadevi sta se najodločneje borila za pravice javnih nameščencev v Sloveniji poslanca tov. Brandner in Deržič, dasi ne pripadata tako veliki stranki, kakor poslanec Reisner
Požar je uničil v nedeljo ponoči Majdi čev paromlin v Jaršah pri Ljubljani. Gore-lo je celo noč in cel pondeljek, še v torek se je kadilo iz razvalin. Škodo cenijo nad 50 milijonov kron.
Viničarjem. Nikakor ne smem molčati k 'zadnjemu članku, ki ga prinaša podrepnik vladajočih strank »Delavski list«. Ta list očitno norca brije iz naših trpinov — viničarjev. Poglejmo kaj piše. »Kmalu bo dve leti minulo, odkar se nam obljublja viničarski red. Ne bi se jezil, da se nam vsaj odkrito reče: ne bo potrjen! Človek bi si poiskal kako drugo službo.« —- Hinavci! Ali vas ni nič sram pred poštenimi viničarji, da pišete tako hinavsko. Vprašamo vas, kdo je kriv, da ni viničarski red potrjen? Vaši voditelji, gospodje JDS in ž njimi SKS so krivi, da nimajo viničarji še svojih pravic. In še enkrat hinavci! Sram naj vas bo! Po vejte ljudem, da sc za Vašim listom skriva jo g. dr. Kukovec, Žerjav in drugi taki go spodje, ki delajo vsi veliko krivico viničar jem. Povejte lo ljudem in nc farbajte jih z lažjo. Gospod Zupanc sram naj vas bo, da sc iz trpinov še norčujete, ko so jih Vaši gospodarji osleparili. Edino kar pravilno pravite v članku je to: »Viničarji, davno bi bil že lahko naš red potrjen, toda gospodje, ki smo jim zaupali, se za nas nič nc briga jo, ampak za vse drugo.« to je res. Vašim voditeljem g. Zupanec so viničarji enkrat zaupali, ali žal, viničarji niso bankirji in jim zato »gospoda« ni mogla pomagati; za to so se zatiranci enkrat za vselej obrnili od njih proč.
Viničarji! Klicu, da se združite v S. S D. U„ ki vas bo edino pravilno in uspešno branila ter ščitila vaš interes, odgovorite odločno: Smo in ostanemo reveži, ampak plačani podrepniki kapitalistov nikoli! Tovariši, trpini! Z gnjusom sc obračajte proč od takih lažnjivih prerokov.
Cigansko bando, ki je kradla otroke, jim lomila roke in noge, da bi pri beračenju vzbujali več usmiljenja, so zasačili v Virju na Hrvaškem ter jo spravili pod ključ.
Hud mraz je nastopil v Vojvodini. Iz Subotice poročajo, da je vse sadje, ki jc bilo že v najlepšem cvetju, popolnoma uničeno. Tudi v Srbiji je zapadel debel sneg, ki je polomil sadno drevje in uničil vse cvetje.
Narobe svet. — Nekje na Pohorju se jc pripetil menda do sedaj osamljeni slučaj, da je zagrozil s tožbo fant dekletu, ki je postala mati, če ga nc bo poročila. Ko je namreč možakar zvedel, da je postal srečni oče, se je napotil k mladi mamici. Seboj je vzel kokoš, steklenico vina in hleb belega kruha. Toda nehvaležnost jc plačilo sveta. Mati in sestra njegove iz voljenke ga pošteno našeškata in zapo dita iz hiše. Lahko je umevno, da je fan ta ta prijaznost silno »pogrela«, toda da si hoče po vsej sili pridobiti tako ener gično taščo in svakinjo, jc vendar malo — čuden pojav.
Zakaj ni bil dr. Kramar svoj čas obešen. — »Prager Tagblatt« navaja sledečo reminiscenco dr. Kramara, ki jo je povedal na kongresu svoje stranke: Ko se je šlo za to, če se naj obesi ali ne, je poslal tedanji cesar Karl nekega svojega dostojanstvenika k pokojnemu škofu Doubravi v Knilovč Hradec (Koniggratz) vprašat, kak utis bi napravilo na Češkem Kra-marevo justificiranje. Škof je odgovoril dvorniku: »Povsem isti, ki so ga dobili Čehi, ko je bil sežgan Hus.«
Obletnica petrograjske rcvolucije. Dne 13. marca t. I. je praznoval soci j ali zem četrto obletnico ruske rcvolucije. 27. februarja 1917 so delavske mase med prc pevanjem revolucionarnih pesmi navalile na glavno cesto v Petrogradu ter zahtevale kruha. Vojaki in civilisti so bili enih misli. 4. marca so množice navalile na pekarne in prodajalne kruha. Vlada je pomnožila policijo, ki je zaprla dohode v notranje mesto. 5. marca se je vkljub policijskemu kordonu zbralo nad 10.000 delav cev pred spomenikom Aleksandra III., kjer so govorniki poročali o položaju. Policiji so prišli na pomoč kozaki, ki so jih pa množice sprejele z vzkliki: Dajte nam
kruha! II. marca so delavci izvolili svet svojih zastopnikov, zvečer pa je tekla kri, nakar je duma sklenila, da pretrga z vlado vse zveze. Predsednik dume Rodzianko je ponovno brzojavil carju, da je položaj resen. Car je odgodil zasedanje dume, toda izvršilni odbor delavskega sveta je izdal svoj prvi oklic, duma pa je sporočila carju, da ostanejo poslanci na svojih mestih. Nad 20.000 vojakov je izreklo dumi svojo zaupnico. Revolucionarji so zasedli javna poslopja. Nekaj dni nato je car naznanil svoj odstop.
(Nova tvrdka.) Pod imenom K. Stadler in Stemberger je bila te dni otvor-jena v Ljubljani, Sv. Petra cesta nova trgovina z raznimi klobuki in slamniki, ki prejema vso to robo tudi v popravila, barvanje in čiščenje. — Piporočamo jo!
(Prošnja uprave.) Precej naročnikov še ni poravnalo zaostale naročnine. Vse tiste prosimo, da jo poravnajo vsaj za Veliko noč in nam tako pripomorejo vzdržati red. — Člane naših mladinskih organizacij »Bratstva« pa prosimo, naj se za pirhe spomnijo tudi nas s tem, da se vsak naroči na »Novo Pravdo«, ki stane mesečno le 2 dinarja. V Celju je mladina v tem oziru že napravila prvi korak. Ostali pa jo naj posnemajo!
litrsko dovršili svojo nalogo. Po komadu »Pustinjakovo zvonce« in »Karišik narodnih pjesama« je tamburaški zbor žel minute trajajoče aplavze ter jc moral točko ponoviti. Zborovodji br. Mikoliču moramo na tem sijajnem uspehu čestitati. Koncertu tamb. zbora je sledila Trifkovičeva slika »Školski nadzornik«, katerega so igrali v srbskem jeziku člani dramatičnega odseka »Bratstvo« iz Ljubljane, Igra je bila nadvse izborno predstavljana in so želi zato vsi igralci res zasluženo priznanje. Člani celjskega »Bratstva« so igrali burko »Kakršen gospod — tak sluga«. Tudi ta igra je bila izborno igrana i:i dela čast celjskim igralcem. Po igrah ic sledila prosta zabava in ples. Tudi tu se je odlikoval tamburaški zbor iz Ljubljane, ki jc bil ves večer predmet občudovanja. Nastopil je tudi celjski tamburaški zbor, ki je bil, čeravno znatno manjši, vseeno izborno kos svoji nalogi. Ta večer bo ostal vsem obiskovalcem v prijetnem spominu. »Bratstvo« pa je tudi ta večer pokazalo, da zmore dobra in vztrajna volja veliko, zato mu moramo čestitati na uspehu in želeti, da vztrajno nemoteno vrši tudi nadalje kulturno delo med našo proletarsko mladino.
Iz stranke.
Proslava i. majnika. Ta teden je tajništvo odposlalo vsem krajevnim organizacijam okrožnico glede praznovanja i. maja. Tudi tem potom opozarjamo vse krajevne organizacije, da nam najkasneje do 18. t. m. sporočijo, če žele za i. maj govornika. Po določenem dnevu se ne bo moglo ozirati na zatuevc onih organizacij, ki ne bi pravočasno prosile za govornika. Odgovorite torej na okrožnice čimpreje,
Tajništvo NSS.
25letna proslava Narodno-socijalistične stranke v Pragi. — Ponovno opozarjamo vse krajevne organizacije in somišljenike NSS, ki se nameravajo pridružiti jugoslovanski delegaciji NSS pri proslavi 25let-nice čchoslovaškc nar. soc. stranke o bin-koštih v Pragi, da javijo svojo vdeležbo zadnji čas do i. maja t. 1. tajništvu NSS v Ljubljani, Narodni dom. Znižana vožnja po jugoslovanskih in čehoslovaških železnicah je že zasigurana, zato moramo pravočasno sporočiti natančno število vdele-žencev, in se vsled tega na prijave po I. majniku ne bo moglo ozirati. Dalje opozarjamo vse tovariše, da si že sedaj preskrbe potne liste, da ne bodo kasneje imeli kakih neprilik. Jugoslovanska delegacija odpotuje iz Ljubljane v četrtek i. junija .s čehoslovaškim brzovlakom in sc vrača iz Prage v sredo 7■ junija zvečer. Program slavnostnih dni je zelo zanimiv in bogat, zato naj nihče ne zamudi zelo ugodne prilike. Dobrodošel jc vsak somišljenik in somišljenica, ki hoče preživeti res nekaj lepih dni med brati Čehi. Vsem udeležencem bo tajništvo pravočasno razposlalo navodila za potovanje in bivanju v Pragi.
Tajništvo NSS.
Naša mladina.
Zabavni večer narodno-socijalistične omladine v Celju. V nedeljo zvečer je priredilo celjsko »Bratstvo« na čast delegatom zabavni večer v vseh prostorih »Narodnega doma«. Zabavni večer je bil nepričakovano dobro obiskan. Otvoril ga je koncert tamburaškega zbora »Bratstva« iz Ljubljane. Tamburaši so ta večer moj-
Zdravniške razmere pri okr. bol. blagajni.
V zadnjem nadaljevanju se je član-kar lotil podpor. V tem pogledu ne more blagajno zadeti noben očitek, ker so dajatve od nekdaj sem zakonito urejene. Pač pa prinese po ministrstvu za socijalno politiko izdana Uredba o osi-guranju radnika, ki naj stopi s 1. julijem t. I. v veljavo, znatna izboljšanja. Da se oziram !e na slučaj, ki ga član-kar izrecno omenja, naj le povem, da dobe po tej uredbi svojke v slučaju poroda babiško in zdravniško pomoč ter porodniško podporo za čas štirih tednov po porodu v iznosu 1.50 dinarja na dan, razven tega pa še prispevek za opremo deteta v 14 kratnem iznosu dnevne boleznine. Sc veliko večjo podporo in obenem dolgotrajno nagrado za dojenje pa dobe v slučaju poroda članice, ki so same zayarovane.
Največjo nepriliko povzročajo blagajni in njenim zdravnikom simulanti, ki se za časa brezdelja in po zimi izredno množe. Tako je n. pr. v zadnjem času v Ljubljani mogel le en blagajnični zdravnik vzeti na dan do 15, na teden do 100 bolnikom nakaznice in jih vrniti poslovalnici z opazko, da so vsi do-tični zdravi. Ne eden od njih se ni pritožil ali prijavil li kakemu drugemu zdravniku! Proti takim simulantom je treba najstrožje nastopati. Kajti, ako bi ti neupravičeno dobivali boleznino, bi blagajna ne imela sredstev za razširitev svojih ambulatorijev in za izvršitev svojega socijalnega programa. Odkrivanje simulacije pa zahteva posebno prakso in izkušenost. Da se pri tem vsled velikega navala bolnikov sem ier tja tudi lahko pripeti kaka zmota, leži v človeški naravi, ki ni nikdar popolna. Mesto da bi se pritožili ali zahtevali drugega blagajničnega zdravnika, se
taki bolniki le preradi obračajo na liste, ki včasih brez potrebnih informacij in brez poznanja razmer opravljajo njihove ponavadi pretirane pritožbe in sum-nje. S tem se le izpodkopuje zaupanje do blagajne, kar pa ta prav gotovo ne zasluži. Mislim, da sem to zadostno dokazal.
Nečesa pa prav gotovo nobena bolniška blagajna kakor tudi noben klinični ambulatorij ne more nuditi, to je one sugestivne terapije, ki igra v privatni praksi tako veliko vlogo. Vsled ogromnega navala bolnikov noben zdravnik nima časa in možnosti, da bi se po pol ure razgovarjal s posameznikom in vglabljal v njegove ideje. Za to pa nudi bolniška blagajna svojim članom vse priznane in preizkušene zdravilne metode iz vseh panog in specijelnih strok medicinske vede in ko bo enkrat v Ljubljani dograjen novi ambulatorij, bodo, kakor rečeno, slehernemu delavcu na razpolago zdravilni pripomočki, ki si jih danes tudi bogataš ne more privoščiti.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
V' i,?. številki »Nove Pravde« sem priobčil pismo dr. Škapina v Mariboru, kot zastopnika g. Julija Fischerja, v katerem povdarja med drugim, da g. Fischer ni nikdar in nikjer izjavil, da bi uredništvo »Nove Pravde« izdalo g. Marko Pegana kot pisca članka »Čez noč postal Slovenec«.
Na to izjavo pa je uredništvo prejelo protiizjavo g. Marko Pegana, ki jo priobčujem v naslednjem:
r>Z ozirom na izjavo gospoda Julija Fischerja, višjega ravnatelja moške kaznilnice v Mariboru, podano po njegovem zastopniku dr. Karlu Škapinu in obelodanjeno v »Novi Pravdi« z dne i. aprila i. 1. št. 13, se čutim primoranega, podati svojo proti-izjavo, katero sem pripravljen vsak trenutek podati tudi pod prisego in sicer:
G. julij Fischer se je dne 31. i. 1922 ob 12. uri 10 min. v njegovi pisarni in navzočnosti državnega pravdnika dr. Grassellija med drugim izrazil napram meni dobesedno:	»Kaj boste tajili, saj vas je
uredništvo »Nove Pravde« dne 28. I. t. 1. izdalo, da ste Vi pisec članka »Cez noč postal Slovenec.«
To mojo izjavo upam. da bode brez-dvomno potrdil tudi takrat prisotni gosp. državni pravdnik dr. Grasselli. — Marko Pegan, višji paznik moške kaznilnice.«
Z ozirom na to izjavo g. Pegana sem potisnjen zopet v prvoten položaj in mi je odvzeto zadoščenje, ki ga mi je dal g. Julij Fischer s svojo izjavo, da on ni nikdar izjavil, da bi bilo uredništvo izdalo pisca omenjenega članka. Zato preklicujem tudi jaz svoje javno izraženo mnenje o g. Juliju Fischerju, dokler se zadeva ne pojasni. Jaz jc žalibog sodnijskim potom ne morem razjasniti, ker je vsled nastalih zaprek potekel predpisani rok, zato ima zopet besedo g. Julij Fischer, višji ravnatelj moške kaznilnice v Mariboru.
Vladimir Kravos, glavni in odgovorni urednik »Nove Pravde«
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.
Glavni in odgovorni urednik: Vladimir Kravos, uradnik, Ljubljata.
Otvoritev modnega salon.
Najcenelši slamniki, damski, motki in otročji. Sprejemajo se tudi slamniki im klobuki vseh vrst v 'barvanje, belenje in preoblikovanje, kakor sploh vsa >v modlstovsko stroko spadajoča dela. Za obilen obisk se cenjenemu občinstvu ----- najvljudneje	priporoča ------
R. Stadler in Stemberser,
Ljubljana, Sv Petra cesta Stev. 23.
Brivnica Frana Novah
Maribor, Aleksandrova fiesta štev. II
se cenj. občinstvu priporoča Postrežba točna in čista.
A. Stadler,
trgovina z galanterijo, priporoča krep in sv i-1 len papir na drobno n debelo, po najnižjih cenah, kakor tudivsi drugo blago. Ljubljana, Sv. Petra c. 23.
		o n		tfh
wo"		O O	
❖
❖
J. FON
LJUBLJANA, Stari tis it. «
špecerijska in delikatesna trpina
priporoča svoje prvovrstne zaloge najfinejšega blaga Razmeroma nizke cene Solidna postrežba.
V
«&>
O
°o°=
• O O -lOGOOuO: O O
F. P. ZAJEC, optik
 Ljubljana ■■
zaloga otal, Sčlpalcev, ur. zlatnine, srebrnine, Itd.
IVANA ZORKO. UUBUANA
Sv. Jakoba nabrežje 23 Kupuje in prodaja
vsakovrstno starino
Kdor hoče Imeti res s pravimi pred' vojnimi barvami prepleskano hlio, naj se obrne edino le na domate tvrdko
Tone Malsai
pleskar in ličar
Ljubljana,
Kolodvorska ulica štev. 6.
Zaloga čevljev
lastnega izdelka
miEOiig m. Mm mu n mirih
komisijska zaloga pri Betki Lešnik. Gosposka ulita H.
Delniška glavnica:
K 20,000.000* —
E
a
a
a
a
Slovenska eskomptna banka
LJUBLJANA. Šelenburgova ulica štev. 1.
Rejervni znkladi:
K «.500.000- —
3 PODRUŽNICE:
3 Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje
BEafflfflfflnnnonBnnnnnnnaoanonnnnnnnonnnnfflnononEnnEnnnnnonnnnnnnnnonnnoonoB
Telefoni št. 146, 458 E Brzojavke: ESKOMPTNA ®
Jadranska banka Beograd
Delnlika glavnica: Din 30,000.000' Rezerva:	.	.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Delniška glavnica: Din 30.000.000-
Dln 15.000.000-— Ce(J Cavtat Dubrovnik, Ercegnovi. Jelša. Korčula. Kotor. Kran), LJUBLJANA, Maribor.	D,n	1^^‘°00
----------------------------------------- ------	  Naslov	za	brzojave:	JADRANSKA.
Podružnice:
  ------------Jelša.	Korčula.-------------
Mctkovlč, Sarajevo, Split, Šibenik, Zaareb.
afiliini zavod: FRiMH SISEK STATE B9NK, 82 CortH Street, New-Vorh [Itn.