Leto LXIVn št. 22 Ljubljana, ireda 2t. januarja fgt_Cena Din 1.- SLOVENSKI MOD izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln prasnike. — In »erati do 80 petit a Din 2.—. do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji tnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 26.—. Rokopisi se ne vračajo. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8.----CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO. Ljubljanska C. tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101.-- Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Razkol med indskimi nacionalisti? Prvi neuspeh nacionalističnega voditelja Gandhija, ki so ga žice v Bombavu izžvižgale, mu porušile govorniški oder ter mu tale izdajstvo oči' Bombay, 28. januarja. Z osvobodit* vijo Gandhija je indski nacijonalistič* ni pokret zo^et oživel. To se je poka* zalo zlasti včeraj, ko je Gan-ihi sklical v Bombayu javno zborovanje. Kratke* mu pozivu se je odzvalo nad 200.000 pristašev. Dokler je Gandhi aovoril o nalogah nacionalističnega pokreta, je vladal red in mir, ko je pa začel raz* pravljat: o pogajanjih z Anglijo, je na* stal tak hrup in trušč, da Gandhija sploh ni bilo več slišati Zborovalci so ga začeli napadati, češ da jih ie izdal t°r da sedaj paktira z Angleži Nastalo je prerivanje, v katerem je bila neka ženska Dohojena do smrti, 33 drugih zborovalcev pa je dobilo tako težke poškodbe, da so jih morali Drepeljati v bolnico. Množica je čimdalje boli pritiskala proti govorniškemu odru, tako da je bil Gandhi sam v nevarnosti, da ga stisnejo. Zamar je skušal .nirU zbo* rovalce, končno pa je zborovanje raz* pustil, ne da bi mogel končati svoj govor. Množice so tako pritiskale z vseh stvari, da s** je tribuna, na kateri so bili Gandhi ir drugi indijski odlič* niki. oorušila Pri tem ie bilo ranjenih 31 ljudi Gan Hr je po tem neuspelem z1 orovanju laglo odpotoval v Allaha* bad, kjer je 'mel posvetovanje z vodi* tel ji vseindiiskega kongresa Zdi se. da bo prišlo v vrstah ind* skih nacijrnal:sf~v do razkola, ker je ena ski ;na zs hr~ b-'- nadalje* vanjf borbe Droti anglr nadvladi, dočim se n ga skupina, ki "i dozdev* no nrinadr t" ^5 ndhi zavzema za oomiHenje z Anglijo pod pobojem, da i *-olni Angl'ja vsaj glavne zahteve indskih nacijonalistov. Včerajšnji do« go<" " ' Bombavu je zaradi"ega izzval v političnih in diplomatskih krogih najr .zli** »še komentarje. London, 28. jan. g. Kakor poročajo iz Bombava je Gandi po več mesecih molčanja v političnih zadevah zopet pričel govoriti. Izjavil je med drugim, da bo mogel iele tedaj skleniti z Anglijo mir. če bo indijska vlada prenehala s politiko zatiranja indijskih nacionalistov. Akcijo meščanske nepokorščine je treba izvesti do kraja. Gandi zahteva oprostitev vseh po litičnih jetnikov ter ukinitev vseh posebnih ukrepov proti indijskim nacionalistom Angleško indijska vlada mora dokazati da želi pravi in odkritosrčni mir. Ustanovitev posebne policijske šole Nameščena bo v Zemunu ter bo vzgajala policijske nameščence v izvrševanju službe Nemci so zadovoljni z dr. Cnrtiusom Dr. Curtiusov uspeli v Ženevi je zopet potolažil duhove doma — Prihodnji teden se sestane državni zbor Berlin, 28. jan AA Nemški zunanja ma» noster dr. Cuntius je poročal državnemu predsedniku Hindenburgu o rezultatih za* sedanja Sveta Društva narodov. Hinden> burg se je Ourtrusu zahvalil za uspeh, ki ga je dosegel v interesu Nemčije v Ženevi Nemško časopisje se skoraj izključno bavi z ženevskim zasedanjem in izreka za« dovoljstvo, da se je zunanji minister vrnil s pozitivnim uspehom v domovino. V torek bo razpravljal o zasedanju Sveta Društva Demanti o sporu med ČSR in Vatikanom Praga, 28. januarja h. Glede na poročno današnjega »Slovenca« o nekem konfliktu v čedkoslovaski vladi zaradi nekega spora z Vatikanom, je dobil vaš poročevalec z merodajnega mesta poročilo, da je ta vest popolnoma brez vsake osnove. Pa-peSki nuncij je že pred tedni odpotoval v Rim, da se dogovori z Vatikanom o nadaljnjem izvajanju modusa vivendi v oa-nošajih med Češkoslovaško in Vatikanom. V češkoslovaški vladi obstoja v tem pogledu popolna soglasnost in ni niti govora o kakem izstopu krščanskih socialcev. de preteklo nedeljo je imel msgr dr. šramek na nekem shodu govor, v katerem je poudarjal, da obstoja v vladi popoln sporazum in da vlada popolnoma soglaša v vseh notranjih in zunanjih političnih zadevah. Vest o nekakem sporu med Vatikanom in češkoslovaško republiko je že pred štirinajstimi dnevi demantira! tudi »Osserva-tore Romano«, na katerega se sklicuje »Slovenec«. Kulturni boj v Latviji Vatikansko mesto, 28. januarja s. V Rimu biva že več dni latiški apostolski nuncij. Kakor znano, so odnošaji med sv. stolico in Latvijo v zadnjem času precej napeti. Med nacionalistično vlado in katoliško demokratsko stranko ie izbruhnil hud boj, ker skušajo nacionalisti na vladi odtegniti množice katolikov cerkvenemu vplivu. Vladi očitajo, da hoče z vsemi sredstvi preprečiti konkordat. Latiški zunanji minister je poslal papežu noto, naj bi vplival na duhovnike, da bi se vzdržali kakršnega koli vmešavanja v politiko. Papež je zaradi razčiščenja zadeve poveril nunciju nalogo, naj izvede v Latviji anketo in nato poroča o rezultatu. Brzovlak Bordeai« - Pariz ponesrečil Pariz. 28 jan Brzovlak Bordeaux*Pariz je včeraj popoldne skočil med postaj ima Moutiers m La Curone tz tira Štirje potniki in trije poštni nameščenci so bili lažje ra* njem Zdi se. da gre za atentat, ker je bilo na tračnici odvitih nekaj vijakov. Start Do-X Lizbona. 28. januarja. AA. Veleletalo »Do X« starlalo za polet preko Atlantskega Oi*p:ina. Poplave v Franciji Pariz. 28. januarja. Poplave v okolici Bordeauxa se vedno bol) Sirilo Bordeamo-va predmestja so že popolnoma pod vodo. Nad 150 maihnth hi§ le odrezanih od sveta. Prebivalstvo se je pravočasno rešilo. narodov zunanje politični odbor nemške zbornice. Prihodnji teden se ponovno sestane dr» žavni zbor. Ko je bi' za božične pi»čitnice odgođen, se je veliko govorilo o ostavk zunanjega ministra dr. Curtiusa. Med tem pa se je politični položaj Briintngove vlade tako o jači L da so vse govorice o rek on > strukciji nemške vlade ali pa celo o meni demisiji popolnoma utihnile Dr Curtius je s svojim uspehom v Ženevi močno ojačil svoje stališče. Epidemija hripe v Grčiji Atene, 28 januarja. AA. Ker se hripa zelo širi ie vlada sklenila zapreti vse iole. kinematografe, gledališča, koncertne dvo* rane itd. za 10 dni. Prepovedani so vsi jav* ni shodi Na hripi so oboleli štirje ministri Stanje Venizelosa je zadovoljivo. Hripa v Španiji Madrid. 28 januarja V vsei Španiji *<-je razširila epidemija hripe. V Madridu je obclelo aad 40 odstotkov vsega prebivalstva Zdravnik- priznavajo da je štev.-o smrtnih žrte* izredno visoko Med drug«mi je -bo lelo tudi več članov vlade in diplomatskega zbora. Hrvatski Penklub v Gradca Gradec. 28 januarja Včeraj .e hrvatska sokcija jiigoslovenskega Penklubs poselila graške pen iste. ki so jih sprejeli zelo svečano Posetili so tudi deželnega i^svaria 'i mestnega župana, zvečer pa je bil njin čast prirejen častni večer, na katerem so bile recitirane v nemškem prevoda p***mi jusoslovenskih pesnikov Danes «o hrvatsk književn;ki. ki jib vodi g. Donvnnic. gostje avstrijskega pisatelja Paula Emesta. Angleški turisti v Dalmaciji Split, 28. januarja, n. V kratkem prispe semkaj prva velika ekskurzija Angležev na ladji »Carinthiac. Kakor poročajo, se pripelje z njo 400 angleških turistov. Nove jugoslovenske ladje Sušak, 28. januarja, n. Generalni direktor Jadranske Plovitbe ie odpotoval v Anglijo, kjer bo prisostvoval 4. februarja poskusni vožnji našega novega paraika »prestolonaslednika Petra«. 12. februarja poskusni vožnji brodov »Rabe in »Bakar«. Minister Uzitnović na referatu Zagreb, 28. januarja AA. Minister brez listnice Nikola Uzunović je dopotoval v Zagreb, da poroča Nj. Vel kralju o tekočin poslih. Trdovraten samomorilski kandidat Čakovec, 38 .januarja n. Pred nekaj dnevi je brez vsakega sledu izginil is Čakovca zobni tehnik Sivko Fric, ki so ga iskali več dni brez uspeha, Sedaj pa ae je doznalo, da lesa Fric v ptujski bolnici. Mož se je namreč poskušal zastrupiti in je lz-pll količino veronala. Fric je te večkrat poskušal izvršiti samomor ter al je tvoje-casno v ta namen prereza! žile. Njegovo stanje v bolnici ni smrtno nevarno. UREDNIŠTVO IN TJPBAVNISTVO LJTJBUA-NA.. Krtafljeva ulica Štev. 5. Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126. Macdonaldova vlada odvisna od liberalcev London. 28. jan AA. Sedaj je skoraj gotovo, da vlada pri glasovanju o zakon* skem načrtu o delavskih strokovnih orga* ntzacijah ne bo poražena. Sir Archibald Sinclair je izjavil, da bo 12 liberalnih po* slancev glasovalo za vlado. Liberalni voditelj sir Herbert Samuel je na nekem shodu v Portu Sunlight i-zj-ivil. da bi poraz vlade napravi«, na delavstvo najslabši utis, ker bi menilo, da zbornica noče poslušati "niti onih, ki jih z stopa. Veliko važnost pripisujejo listi resolu* ciji o brezposelnosti k> so jf> predložili li* beralci spodnji zbornici, da preprečijo ne* zaupnico vladi, ki jo nameravajo predlagati konservativci ob priliki debate o brezposelnosti. Resoluciji omogoča sedanja vladi, da ostane še nadalje na krmilu. Bethlen o sodelovanju z Avstrijo Dunaj. 28 jan s Madžarski ministr* ski predsednik grof Bethlen je sprejel do* poldne poročevalce listov in izjavil med drugim naslednje: »Prepričan sem, da zb\i* žanje med Avstrijo in Madžarsko n samp diplomatska zadeva temveč da odgovarja prepričan tu »n čuvstvom f>beh narodov Se-dij ie rrjeba po'skat* sistem ki bo vsebo* val ugodnost- pa čimer pa mora biti v tr= govsko političnem mitu nedotakljiv, si čno kakor so ga našle druge države. Filsudski poseti Italijo Varšava. 28 januarja Po vesteh, ki so ori spe le v Varšavo, se bo maršal P'lsudsk-, najbrže na povratku iz Madeire za del] časa ustavil v Italiji in sicer na otoku Capri. V Napolju se bosta nato sestala maršal Pilsudskv in Mussolln« Pozneje bo Pilsud-sky vrnil MussoPnMi« obisk v Rimu. Pri tel prilik? namerava Pilsudskv obiskati tudi papeža. Italijanska četa izginila v snegv Pariz, 28. januarja. Na italijansko>fran* coski meji južno od Modane je zašla kom* panija italijanskih alpincev v snežni metež in je brez sledu izginila Patruljo, ki je bila poslana iz Bardonezzia, pa je zasula lavi* na Sedaj so fraicoske vojaške oblasti or* ganizirale pomožno akcijo m odposlale večje oddelke na vse strani, da rešijo i ta* Hjanske vojake. Italijanski vojni proračun Rim, 28. januarja. AA. Italijanski po* morski proračun, ki je bil danes objavljen, je za 6% večji kot preteklo leto. Proračun znaša 1350 milijonov lir. od katerih gre skoro polovica za gradnjo novih vojnih ladij. Pomični izgred v Nemčiji Berlin, 28. januarja. AA. Včeraj je prišlo v več nemških mestih do političnih iz* gredov. V Mannheimu so se spopadli Hitlerjeve! in pristaši Reichsbannerja Padlo je več strelov, ki so ranili nekaj oseb Poli eija je prijela 40 Hitlerjeveev. V Casslu je prišlo do spopada med Hitlerjeve« in komunisti. Tudi tu je bilo ranjenih nekai oseb. Policija je aretirala 80 komunistov. Beograd, 28. januarja. AA. Na podlagi členov 11 in 29 zakona o državnih policistih in nameščencih je predsednik ministrskega sveta in minister notranjih zadev general Peter Živkovič predpisal uredbo o centralni šoli za te nameščence. ČL 1. Ustanovi se centralna šola za policijske izvršujoče uslužbence, za državne službujoče policijske straže in druge policijske organe. Osrednja šola je v Zemunu. ČL 2. Naloga te šole: a) policijske stražo i?ke pripravnike, agente-pripravnike strokovno izobraziti in vzgojiti za policijsko izvrše-valno službo, b) policijske stražnike in policijske agente strokovno izobraziti in vzgo-liti za nadzorno-policijsko službo. ČL 3. Centralna šola spada v neposredno pristojnost ministrstva notranjih del. ČL 4. Na čelu centralne šole stoji upravnik šole, ki so mu dodeljeni potrebni stalni m honorarni učitelji in pomožno osobje. Upravnik Šole, stalni učitelj in pomožno osobje se delegira v službovanje in na delo iz vrst uslužbencev resorja ministrstva notranjih zadev, honorarni nasla vijenci smejo biti iz vrst nameščencev drugih reso-rov ali pa tudi svobodnih poklicov. Honorarni nastavljenci bodo dobivali nagrade. Čl. 5. Dolžnosti upravnika šole so: a) nadzirati delovanje šole, voditi v evi* denci osobje in predlagati zastran namestitve učiteljev in pomožnega osobja, o ureditvi Šole in podobno. b) Nadzirati celokupni pouk in skrbeti Rim, Z8. jan. r. Kakor poroča »Giornale d' Itaiia«, je organizirano v vsej okolic Bovca in vsej Soški dolini zasledovanje z«* voditeljem slovenskih teroristov, ki se udej-stvujejo v goriški pokrajini. Ta teroristična tolpa, pravi list, je organizirala že mnoge atentate in napade iz zasede. Njihov vodja je izvršil atentat v Bovcu, kakor tudi onega na učitelja Sottosantia v Vrhpolju ter na finančnega stražnika Rastelia v Kanalu pri Gorici. Njega že dolgo časa išče policija. ga ni mogla dosedaj prijeti, ker se skriva •o kmečkih hišah preteč seljakom, d^ jih bo ubil. ako ?a izdajo. Policija ima vse podatke o tem možu. vendar noče izdati, kdo je V zvezi z atentatom v Bovcu je bUo izvršenih mnogo aretacij Petorica aretirancev je bila odvedena v zapore v Gorico. Istočasno preiskujejo tudi neke druge teroristične podvige slovenske teroristične organizacije. Te dni sta bila aretirana Franjo Sobal in Rešitelj Nobila ponesrečil Stockholm, 28. januarja., g. Letalski kapetan Benar Lundborg je padel pri poskusnem poletu na letališču Malmslod iz višine 50 metrov na zemljo in se hudo poškodoval Ponesrečeni letalec ie imel več kompliciranih prelomov kosti in težje notranje poškodbe, ki jim ie kmalu po padcu podlegel Lundborg je bil slavni rešitelj Nabila, ki je poletel k rdečemu šotoru, kjer se ie pri pristanku ponesrečil in je moral nato ostati dva tedna z Nobilovimi tovariši na ledu. za to, da se le-ta ravna po glavnih linijah dotičnih poklicev (predlogi o številu gojencev, ki se lahko sprejemajo, o potrebi posameznih tečajev in o razporedu in številu ur, o razporedu izpitov in slično). c) Skrbeti za notranji red v šoli, kaznovati po odgovornosti po predpisih in predlagati odpust gojencev. d) Skrbeti za šolo glede njenih potreb (oprema, tehnični predmeti, prebrana gojencev in podobno). ČL 6. V eentrami šob' se lahko otvorijo tile tečaji: I. Tečaj za policijsko-strazniške pripravnike; II. Tečaj za poondon 274.06. Newyork 5634, Pariz 222, Praga 167.28—168.08 (167.66), Trst 296.35 ponudba, 296.53 po» vpraš. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, Pariz 20.2575, London 25.09875, Newyork 516.875. Bruselj 72.07, Mrlan 27.06, Madrid 53.40. Amsterdam 207.875. Berlin t22.84, Dunaj 72.625. Sofija 3.745, Praga 15.30, Varšava 57.925. Budimpešta 9025, Bukarešta 3.0725. Korupcijska afera v madžarskem parlamenta Budimpešta. 28. jan V poslanski zbor« niči je prišlo danes do burnih prizorov. Bivšega državnega podtajnika v socialnem ministrstvu Emerika Drehra je obtožil soci* alno demokratski poslanec Paver, da je pri gradnji neke stanovanjske kolonije kril zlo* rabo 3 milijonov pengov Drebr je zahte« val od Paverja dokaze, ker se bo moral v nasprotnem primeru umakniti iz političnega življenja Poslanec Paver se je nato dvignil m zopet »zjavil. da je bilo pri gradnji orne* njene kolonije ukradenih 3 milijone pengov Paver je bil zaradi teb žaljivih izjav izročen imunitetnemu odboru Poslanec Drehr je predložil nato vzjavp strokovnjakov, v k a* ten je potrjeno, da pr* gradnji dotične sta* novanjske kolonije ni bilo nobenih zlorab. I Zabranjene kino-predstave ob nedeljah v Angliji London, 2. januarja. AA. Najvišje sodišče je prepovedalo nedeljske kinematografske predstave. Sodišče je v raisodhi izrecno naglasilo, da je r Angliji ie tisoč let r veljavi popolni nedeljski počitek. Podjetniki kino-gledališi* bodo skušali doseči, naj parlament zakon glede nedeljskega počitka izprerreni. Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Josefove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom. »Franz Josef ova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in spe-cerijskih trgovinah. Borzna poročila. Fašisti so zopet odkrili slovensko teroristično organizacijo v Julijski Krajini Voditelja bsje poznajo, pa ga ne morejo izslediti — Nove aretacije ki preganjanja zaradi atentata v Bovcu >S L O V E N S K T NAROD, dne .28. januarja 1931 Štev. 22 Revščine povsod dovolj nI doma samo v barakah, temveč tudi v mestu, samo da ostane večinoma skrita Ljubljana, 28. januarja. V revščioo ne verujemo radi, pa je to* di nekaj takega, o čemer sploh ne premic l.rujetDO mnogo. Vsak ima svoje križe in težave, dovolj ima svojih brig, čem« bi si se grenil življenje s tujimi nadlogam:. Raj* si ne verujemo, da je teSko življenje dru« g im m rajši Se zavidamo toga ali onega. Nekateri so mnenja, da je treba revščino skrivati, ker je sramota. Sramovati se mo* ramo, da. skrtrati pa je ne smerno. .Srnine* vati se moramo ljudske bode. ne smemo pa zaničevati bednih, se jih sramovati in jih tajiti. Revščina, beda je dejstvo in vsako dejstvo je Činitelj, to se pravi, ni posledic brez dejstev in posJedice so vse* splošne. Revščina posameznikov je vse* splošno vprašanje, nas vseh se tiče, vsi smo poklicani, da stremimo za zboijša* njem vsesplošnih razmer, vsak posamez* nik je član celote. Dokler ne bomo tega razumeli, ne bo boljše. Nt odveč. Če si odkrivamo rane; pred resnico ne smemo nikdar zatiskati oči. Ako nam je ozdravljenje težkih socialnih raamer količkaj pri srcu, moramo videti rane. Čemu bi si lagali, da pri nas ni rev jSčine, ali rrdirL, da revščina, ki ni oči vidna, ni revščina. Dokler ne bomo videli ran, ne bomo tudi čutili potrebe ji?! zdraviti. Gotovo pričakujete, da bomo zopet go* vorili o barakah. Odveč bi ne bilo, kajti čc imamo barake, bi morali prav za prav govoriti vsak dan o njih, dokler bi jih imeli . . . Treba pa je povdariti, da je na* pačno misliti, da je revščina le v barakah ter da so drugje z vsem presikrbljeni v »le« pih stanovanjih«. Morda je še mnogokrat sredi mesta več revščine kot na periferiji. Samo govoriti je lahko, bo marsikdo mis* lil, vzdihovati in stokati — pa zakaj, češ, pokažite nam tisto resvčino, če že ne mo« rete mimo nje in če nas nameravate še morda, zabavati z njo. Se voda, bolje bi bilo prezreti vse to, gotovo niso te žalostne stvari za zabavo, a dejstva so in ne morejo se zainolčati. Konkreten primer vsega tega zaenkrat samo eden, ki pa gotovo ni osamljen in na jžalostncjši. V starem Žabjaku stanuje 731etna v do* va s svojim bolnim in pohabljenim sinom. Lani so Žabjak renovirali, lepo lice ima zdaj na zunaj, stanovanja pa so dobila tu* cii večja okna in' električno razsvetljavo. Morda, celo zdaj marsikdo zavida stan o • valce te stare jetnišnice. Seveda stanovanja niso preveč slaba in je gotovo, da jih je v Ljubljani mnogo slabših. Omenjena vdova plačuje, odnosno bi morala plačevati. za dva konusa široko kuhinjo in malo so* bo 350 Din mesečno. Marsikdo bi najbrž z veseljem plačal *ako »nizko« najemni o — če bi ne rmeli niti tega denarja, kaj po« tem? Gmotni položaj te starke je vse prej kot zavidanja vreden, potem pa je še to* Irko drugih brig! Starka je btta poročena s sodnim ofici* ak>m. Mož je umrl 1. 1917. Pokojnine za njim ne prejema, ker baje ni imel dovorj službenih let. Srn je bil na vojni. Vrnil se je živčno bolan in naglušen. Pozneje je zbolel za kostno tuberkulozo. Operirali so ga na ko* lenu ter rmi izrezali sklepno jaboBco. Inva* Itd je. Kolikor more. dela. Čevlje poprav* lja. pri tem pa ga ovira hroma noga. Za* sluzek je slab. Starka si nc more služiti kruha. Re\Tnatična je in oslabela od sta* rosri. Sobo oddajata podnajemnikom. A jih je težko dobiti. 200 Dtn mesečno do* bita od stanovanja — če jima podna jem* niki ne uidejo. Soba je vlažna, nihče noče ostati. Zdaj pa računajmo! 2O0 Din od sta* novanja, sin pa zasluži v najboljšem pri* m eru do 100 Din mesečno, je 300 Din, za stanarino je treba šteti 350 Dioi. kje je pa h ran ar in a, ktirjava, obleka? Stanovalci Zabjaka pa še morajo plačati električno napeljavo, če hočejo ostati v stanovanjih. In kdor ne zmore stanarine, mu grozi de* ložacija kot je pač navadno. L. 1021 je vdova poslala v Beograd prošnjo za prejemanje majhne podpore, ki jo je prej dobivala, a so ji jo ustavili. Odgovora še ni prejela in tudi dokumen* tov ji niso vrnili Prosila je za občinsko u nožno podporo. Pa je prišel poizvedovat magistratni izve« dene, kako in kaj je z njeno revščino. — A tako! Podnajemnike imate! Pa še hočete imeti podporo?! Prosila je za stanovanje v mestni hiši v Koleziji. Zopet je prišel mestni izvede* nec ter ugotovil, da je njeno stanovanje povsem dobro, »koliko jih je. ki so sploh b rez s tanova n j! «< Potem takem je res težko živeti, živ pa človek ne more v zemljo. Tn boji se starka, da bi je ne postavili na ce-sto. In dejala je, da do 73. leta ni prosila, zdaj pa ne more drugače, ne more več skrivati preočitnega gorja. A težko ljudje to razumejo. In mislijo da »takim ni hude* ga, ki imajo stanovanje, sobo oddajajo in sin zJtsluži.« Res, so stvari, preko katerih ne more* mo. Kdor bi hotel kaj takega zatajiti, bi zatajil svojega brata. do ftttctf c naši čitatelji Še o borzi dela Zadnji članki v Vašem listu o razmerah na borzi dela oziroma v Delavski zbornici so rodili razne debate med ljubljanskim in okoliškim obrtništvom. Zanimivo je, kuko sodijo ljudje o brezposelnosti, ogrevabnicah. javni pomoči in snagi raznih zavetišč. Ko; mentira se prav živahno. Podajamo nekaj misli: Z brezposelnostjo je velik križ, vendar ni pri nas še tako huda, kakor je drugod — po drugih državah. Marsikdo postane žr* tev brezposelnosti zaradi zastoja obrata, mnogo jih pa ostane brez službe in kruha po lastni krivdi. Današnji mladi svet je ne* potrpežljiv. Vzgoja vojnih let tlači marši* koga in vojna je ustvarila zelo mnogo de* lamržnežev. čudno to ni. Marsikdo, ki se je doma zelo težko preživljali in hodil raz* trgan okoli, je postal pri vojakih drugim enakovreden. Ce se je šc dobro vodel, je avanzirai ln postal go9n±xl. Življenje je po* stalo dobro in znano je, da se ni nikjer toliko lenuharilo kakor ravno v avstr. ar* rnadi. Ljudje so se v štirih letih odvadili djelati, navadili so se pa dobro živeti. Koli* ko je šc danes raznih bivših podnarednikpv in narednikov, ki venomer pripovedujejo samo vojaške storije in posedajo po gostila rvah. namesto da bi ali za delom. Doma jim pa propada gospodarstvo. Dobrih delavcev vedno primanjkuje na* vzHc brezposelnosti. Med; brezposelnimi je mnogo izbirčnežev, ki nočejo prijeti za vsa* zaorilo in vodil je g. ban dr. MarušiČ z gosno generalovo, domačin g. D jok a Popov rč z gospo podba: nico dr. Pirkmajerje-vo; ki jp je držal za roko g. divizijski general in t*k*i dalje. Po slavnostnem plesu se je razvila animirana družabna zabava. — Cesta Za gradom je zelo blatna, kar ni nič novega v tem vremenu, pač pa bi se moralo bori skrbeti za hodnik na tej cesti, ki je tako blaten, da bi se morali skoraj s čolnom po njem prepeljavati v vedni nevarnosti, da bo čoln ušel v Ljubljanico. Potrebno je in zelo potrebno, da bi se napravil boljši hodnik (ker sedaj ga pravzaprav ni), to pa ob zgornji strani ceste s čimer bi se cesta nič ne zožila in b: ga bt!o zavarovati z robniki, da bi ne mog-H vozovi po njem voziti in ga uničevati. Je pa že skrajni čas. da se to čim preje napravi, ker to je edina cesta, ki veže ta konec mesta z vzhoda proti zahodu. Na križišču tramvaja na Dolenjski cesti, je napisna tabla »Postajališče* tako blizu tira, da je nevarnost, da koga zadene pri vstopu ali izstopu iz voza. Naj se premesti, dokler se ne zgodi nesreča. Svetosavska beseda na Tabora Ljubljana. 28. ^aituarja Kakor je ob takih prilikah navada, obstane tramvaj na oglu proti Taboru. Snočt so pa morali ljudje, ki so v muožicab hiieli proti Taboru, skakati iz njega, ker najbrž ravnatelj ljubljanskega tramvaja ni vedel za svetosavsko proslavo. Dvorana je bil« okrašena E pirot->kimi pieprogami iz lož. spodaj je bila pa teka množica, da je letos še nismo videli na no-bjni prireditvi. Ob vhodu je »prejemal domačin g. Živko Lukič goste in prišli so vsi — g. ban dr. Marušič, podban dr. Pirknia-jor i. gočpo soprogo, divizijski general g. Ilič z gospo soprogo in gospodično hčerko, general Popovi« z gospo soprogo in general Djoka Popovi č v paradni uniformi gardne-ga generala. Njim so se pridružili šef štaba g. polkovnik Mjličevič. konntudant 40. potka polkovnik C vejic, komandant okruga polkovnik Nedič, komandant žandarmerije polkovnik Barako s skoraj vsem oficirskim zborom, ki so na lo slavnost prišli s svojimi damami. Od predstavnikov civilnih oblasti naj omenimo de g. župana dr. Puca z gospo soprogo, rektorja univerze dr. šerka s profesorjema dr. Hadžijem in Radojeičem, v zastopstvu sodn i h oblasti predsednika višjega deželnega sodišča dr. Rogi no in višjega državnega tožilca Mirka Grasselija. Sokola je zastopal podstnrosta SKJ Gangl z načelnikom Bajž-lom. Ljubljansko župo pa starosta dr. Pt-penbacher s podstarosto prof. Maroltom. Odzvala se je tudi Ljubljana IV. s starosto Zeba lom in načelni co Zupančičevo hi šte* vi Ini drugi prestavniki javnosti. Program, ki je v alegoričnih slikah prikazal vso zgodovino našega naroda od sv. Save preko zmage nad Turki — kosovsko dftvo.iko. prekrasno ritmično molitev na grobovih kosovskih junakov — robstvo Srbije — ganljivo osebnost guslarja — prvi vstn-nek svečenika prosvetitelja z deco, potem pa svetovno vojno, ki jo je spremljala stara himna >Rado ide Srbin u vojnike, nato pa strahotni beg v pregnanstvo. — Slovo žene od vojske — grozno pot v internacijo — dek) žena pod nadaorstvoni vojske in obenem beg Sokolov na ono stran. Samo dva avstrijska vojaka sta sla čez oder in med tem vrgla s sebe avstrijske bluze. Pod njima so se pokazale rdeče sokolske srajce. Zadonel je aplavz, ki ga človek doživi samo takrat, ko je tak aplavz mogoč in verjeten. Nato spet srbska vojska, beg Sokolov nazaj. Kajmakcalan. onam onamo in spet aplavzi, spomini in solze in navdušenje... Nato pa nastopi zbor z obeh učiteljišč. Zbi»r fantov in deklet, ki majo nalogo in tudi namen, da postanejo vzgojitelji nato* da v tem duhu, ki so ga sprejela rva sve-tp* savski proslavi. Njih vodja Adamič je na* štor«! pozdravljan z aplavzom m dirigiral najprej veličastno himno »Svetemu Savi«. Potem je pa nastopili gdč. Moharjeva. Krasna mladenka, vsa zagorela in zdrava, ln pela je tako, kakor zamore peti le slo« vensko dekle. Otožne so bile njene pesmi s Koroške, a vendar so bfle vsem poslušalcem v radost. Gromovit aplavz je hA v zasluže; no zahvalo Ne vem, zakaj je gospod kapelnik Ada« mre, ki je bil najbrž v tem primeru samo profesor, dirigiral mlade učiteljice v črnini na oder. Saj ni bila potrebščina. Ti glasovi, ki so vneli vso Ljubljano, ki je bila zbrana snoči v dvorani, so bile vendar nože našeg« naroda. In pele so tako, d« aplavz« ni Ameriški šolarji litijski deci Litija, 2S. januarja. Podmladek Rdečega križa na litijski šol: je dob«? rz daljnega novega sveta zavoj, ki so ga poslali mladi ameriški naraščainik;. V zavoj so naložili raznih šolskih potreba ščin. nekaj ličnih notesov, več pestro bar; vanih robčkov, ki so zlasti za gornje Že.pi;e v nedeljski obleki. Pozabili niso tud: na igrače: žoge, frnikole itd. Ameriško pošaljatev sta si razdelila PRK m VT. in >V. razreda, igraftni drohiž pa sta oba razreda prepustila mlajšim pri; jatetjčkom v otroškem vrtcu. Litiiski šolarji so priredili za nepričako* vane darove tombolo. Vsi sreemki sp bUi darov zelo veseli, največ veselja pa je r.a* pravila deci zavest, da so se jih spomnili ob novem letu daljni Pdomladkarji tam za veliko lužo. Litijska de ca se bo svojim dbrovalcem zahvalila s primernim pismom, poslali jim bodp tudi sHke iz našega kraja. Čeprav skromno darilo je vzbudilo pri naših šolarjih prijetno zavest, da smo vsi člani velike svetske družine. To je gotovo ena največjih zaslug PRK. mogočne mla= dinske organizacije, ki uči svoje maje čla? nc in bodoče državljane, da prijateljstvo in plemenitost ne poznata mej. niti razdalje. Tega se zavedajo tudi otročki tam v dalj* nem šolskem zavodu v Clinton Shool na 28. St. 4. ave. kakor se glasi naslov od* pošiljateljev. Predavanje in utrjevanje pri; jatetjstva, ki ga vrši učiteljtstvo. je gotovo važno sredstvo za pog^pbrtev ideje pacifi-z; ma. Občni zbor pevskega zbora „Moste" V prostorih g. Krbežnika star. v Mostah, pod čigar gostoljubno streho prepeva m vadi žc dolgo vrsto let pevski zbor »Mo* ste«, se je vrši1} v soboto 24. t. m. zvečer 7-elo dobro obiskan tirideseti redani občni zbor zbora, k? je stopil tn Čas v jubilejno leto. Predsednika Pavle Pavčič k«>nštattra sklepčnost, pozdravi vse naArzočc in poro* čevalca »Zborov« Pfeiferja, imenuje za zapisnikarja občnega z*K>ra Staneta Erbež* nika, ove ro vatel jem Načeta Cundra in Franca Žiberta ter otvori 30. občni zbor. Pred prihodom na dnevni red omenja, da stopa zbor v jaibflejno leto in da je dolžnost pevcev, da se zavedajo zborovrh tra; dicij in v nezmanjšani slogi pripomorejo, da bj) proslava čim lepša in dostojna. Hus badova pevska župa se je spomnila zborom vanja s posebnim dopisom in najlepšimi če? stilkaini in željami. V svojih nadaljnjih iz* vajanjih sc spominja prejšnjih predsednic kov, zlasti zaslužnega častnega predsedoi* ka in še vedno aktivno udejstvujočega se brata Franca Zupana in nič manj navdušen nega pevca in društvenega dobrotnika Er* bežnika starejšega. Z novim povovodjp br. Vinko Rupnikom je zbor zabeležil veliko pridobitev, kar se kaže zlasti z napredkom zbora. Spomni se dalje umrlih podpornih članov: Štefanije Anderlin, Marije Pečar, Antona Feranta in Helene Mihove*. (Na* vzoči počaste nj«h spomin.) V izbranih be^ sedah apelira n« pevce, ziasti na mlajše, ki so pristopili zadnja čas v večnem številu, da se z ljubeznijo in vztrajnostjo oklenejo zbora in postanejo glasniki lepe slovenske pesmi. Za preči tam jetrn zapisnika zadnjega obč. zvbora je podal tajnik Stane Erbežnik k* črpno poročik), iz katerega je razvidno, da šteje društvo 35 aktivnih članov, 85 pod; parnih, 12 ustanovnih in 4 častne člane, da je imelo v minuiem poslovnem letu dve ve* selici in 3 podoknice, sodelovalo na treh prireditvah, se udeležilo korporativnp Ma, lejevoga pogreba, sprejema ministrskega predsednika, pelo puri pogrebih podpornih članov in d« je imelo 7 rednih sej, dva sestanka in 75 pevskih vaj. Blagajniško poročilo br. Kelbla izkazuje 8.095.25 Din dohodkov in 8.430.— Din m* datkov. Glavni izdatek je zahtevala predeš lava zastave iz slovenske v državno. Na predlog br. revizorjev Zupana in Bricelja mu zbor izreka absoLutorij. Arhivar br. Ivan Urbane je pevski arhiv precej izpopolnil po zaslugi br. Remsa in Gostiča. Živahne so bile voivtve novega odbora, med katerami je večkrat vplivno in dobro« dušno duhovito posegel z besedo naš arne« riški tovariš« br. Jože Kems. No. pa zivah* ne volitve so jasen dokaz dela in strem* ljenja. Soglasno sta bila izvoljena za pred; sednika (že tretje leto) br. Pavle Pavčič, za podpredsednika pa br. Jože Rems. Na* dalje so bito izvoljeni za tajnika br. Stane Erbežnik. blagajnik br. Kelbel lv., arhivar br. Urbane Ivan. odbornika br. Cunder Ignac in Jezcršck Ludvik, njiju namestnika br. Bricelj Franc in Gostlč Stane, za pregled ovalca računov pa častni predsednik br. Zupan Franc in br. Ravbar Vinko. Prvi med slučajnostmi je povzel besedo gost Vladimir Pfeifer, ki je v daljšem govoru opisal stanje slovenskih pevskih zbo= rov. omenjal starejše naše pevske zbore i« njih k uit urno misijo ter se osloni! na zgo-dovino pevskega društva »Moste« in na predstojeći jubilej. Tridesetletnica mora pokazati, da je zbor ostal zvest svoji tra* diciji, da s ponosom in vnemo vrši in *z*. popolnjuje oporoko ustanoviteljev. V drugem dela svojega obširnega govora je orne; »jal lepoto slovenske pesmi, petja samoga in njegovo blacjodat. Ce zbor ni zrei, J<* bi tekmoval z zahtevami no\ l dobe. i.»>tj naj zvest propagator slovenske narodne pesmi, ker že s tem bo vršil svojo vaaiui kulturno funkcijo — vendar y.a so »Moste« pokazale v zadnjem času \cč: s temi bese iLuni je zaključil svoja iavajanja. kj *>o *nn pevci pazno sledili in večkrat prekiniti z živahnim odobravan icm. Pomembna in zelo stvarna so h t tudi izvajanja drugega govornika pevevodje br. Rupnik. ki je govoril o naloga]] in ciljih pevske organizacije, bodočem delu m o notranjih odnošajih. Tudi njegov govor c zapustil v poslušalcih najboljši vtis in uver jeni smo, da so njegova zlata zrna padla rodovitna tla. Predsednik br. Pavčič se je zahvali! -o* vornikoma za lepe in iskrene besede. ip< liral na članstvo k složnemu in uspešnemu delu ter zaključil ob 11. ur: občni rhor V živahnem razgovoru. / najboljšo voljo za bodoče delo prežeti :n v veselem p< skem razpoloženju je ostala družina zbrana, dokler niso Erbežn:kov ari razg - »O cijske ure, ki tudi občnih zborov ne jemlje v obzir. KOLEDAR. Danes; Sreria. 2S. januarja 1932, kato 1'K-ani: Roger; pravoslavni: lo. j;ir. DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama: Trije vaški svetniki. C. Opera: Evgenij Onjortn D. Kino Matica: I^ažni feldmaršal. Krr»o Ideal: Pragozd r plamenih. Kino Ljubljanski Dvor: žSaprto. DEŽURNE LEKARNE. Dane: Bohinc, Rimska i*«ta: l^u*^.*. Reslieva cesta; dr. Kmet, Dunajska c««ta. Skrb za naš obrtniški naraščaj Ljubljana, 28. januairja. Snoči ob pol 7. zvečer je zbrala Zveza obrtnih zadrug nad 500 obrtnih učenk in učencev v dvorani Mestnega doma. NikJo tem najmanjšim, najskromoejšun ne na* roča, da bi prihajali k predavanjem, in vendar so že toHkrat napolni'i dvorano, da lahko imenujemo predavanja, ki so name njena obrtnim učenkam >n učencem, ljud* sko univerzo v pravem pomenu besede Tako je bflo tudn snoci. Ob pol 7. zvečer je bila dvorana že nabita. Imen nimamo, niti generala, niti župana, niti drugih, ki so i »i vadni.-' vpisani na cehi naših poročil Čez in čez sede samo zdravi fantički in de* k&ce poleg rojih, ki se uče raznih obrti. Nikdo jih ne safa k tem predavanjem, a ventlar je velika dvoran« Mestnega doma tako nabita, da so zasedeni vsi stoli in luibito ob vseh straneh, da morajo prire* d it olji stati prav zgoraj pri odru. Snooi v> biti to predsednik Zveze obrtnih zadrug 2 Josip Rebek, njegov namestnik Milko Kra* pež, ravnatelj OUZD dr. Bohinjec Vn pa zastopnik ZTOI dr. Pretnar. Šlo je za silno važno stvar, kako naj se obrtnik obvaruje nesTeče. Preden se je pričelo predavanje, je g. načelnik Zveze obrtnih zadrug g. los p Kobek pozdravil prav prisrčno obrtne učenke in učence in tudi prisotne pomočnike in se spomnil dneva in praznika sv. Save. Rarzioži] je pomen tega praznika m velikeg« prosvetiteBa srbskega naroda. Obenem ie pa povedal rjoxH. kaj pomeni izobTnrrba, Id jo nudi svojim učenkam m učencem or-^a; nrzacija obrtnikov na vseh poljih. Govoru g. predsednika je aledSl aphn z vseh, ki jih zveza vzgaja za mojstre. In kdor ^ieda ta naraščaj, mora biti prepričan, da mu kaže vodstvo pravo pot. 500 afc morda še več mladih obrazov obrtniških vajenk in vajencev, ampak ne takih kot smo jih bili nekdaj vajeni. Z dolgimi, raztegnjenima ušesi in topimi obTa> zi, temveč discipliniranih, mirnih in za izobrazbo vnetih mladih fantov in deklet. Samo del jih je teh, kar se jih v Ljubljani uči. Ampak teh pol tisoč mladih ljudi, do« kacu je, da lahko tudi najbolj pesimističen sodnik reče, da so ljubljanski mojstri rudi očetje svojih učencev. Zakaj med to mno. žico *> biH samo zdravi in krepki mlad: bodoči mojstri. Med predavanjem sicer mojstri samo še v aplavzu, ker so razumeli obe predavanji, na drugi strani pa tudi že mojstri v disciplini, ki jih bo vodila na pota. kamor jhn kažejo ustanovitelji šole, ki jo s takim veseljem in tudi s post ova; njem phiskujejo. Sooča je brlo dvoje predavanj. G. Bole je predaval, kako naj se preprečijo nosreče pri delu. Nato je pa g. dr. Krajec govoril o tem, kako se pomaga, če sc kaj hudega primeri. Obe predavanji so spremljale tako nazorne slike, da so bili m Ladi poslušalci prarv globok^ prepričani o njunih besedah in gotovo tudi za vse življenje poučeni. Delo, ki ga opravlja Zveza obrtnih za* drug in UNpehi, ki jih je že dosedaj s svojimi predavanji dosegla, so taki, da jih tudi človek z najbolj pesimističnimi nazori v splošni krizd mora smatrati za uspeh, ki ^e bo prav pokazal šele takrat, ko stopi ta mladina hvaležno na mesto onih. ki preda vanja prirejajo. četrtek, 29. januarja. 12.15: Plošče (slovenske pesmi, piesmi šlagerji); 12.45: Dnevne vesti; 13: (5aa, plošče, borza; 17.30: Otroška ura, radio tetka: 18: Radio orkester; 19: Dr. Mirko Rupel: Srrx>hrvasčina; 19.30: Dr. Val ter Bohinec: Potres v Ljubljani leta 1895; 20: Pero Ho tn: Duševna vzgoja otroka; 20.30: Koncert delavske grodbe ^Zarja«; 21.30: Sentimentalni narodni nape vi, priredil L*. M. Skerjanev. poje Mirko Jelačin; 22: časovna napoved in poročila;*22.15: Radio orkester. Ali si že član Vodnikove dražbe? Stev. 22 >SLOVENSKI NAROD, dne 28. januarja 10S1 Stran 3 Danes premijera ob 4«, 7. in 9« uri najsijajnejie zvočne veseloigre iz vojaškega življenja preteklosti Dnevne vesti — Strokovni svet ministrstva socijalne politike. Minister socijalno politike in narodnega, zdra/vja je odrediJ za člane strokovnega sveta v tem ministrstvu načelnika sanitetnega oddelka dr. VI adi mir j a Ka-njčeca kot predsednika, načelnika strokovnega sveta Lju-bomira Hofmanov.ića. načelnika oddelka za socijalno skrbstvo Dušana Jeremiča in višja svetnika dr. Ivo Kunca in Nikolo Velićkovlća pa za člane. — Komisija za oceno uradnikov in uslužbencev ministrstva socijalne politike. Minister socijalne politiko in narodnoga zdravja je odrodiii člane centralne komisije za oceno uradnjkov in s luži tel je v v ministrstvu sanK'm in v neposredno podrejenih ustanovah :m sicer za predsednika dr. Vrad-Lrairja Katičioa, za člana Ljuboniira Hofmanoviča in Dušana Jercmiča, za na* mestnika pa dr. Ivo Kunca in dr. Marija Krnrpotića. — Razi d društva. Katoliiška liga« v I^juibljana se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšla. — Za razširjenje razredne loterije. — člani upravnega odbora razredne loterije in kolektorji iz vse države so imeli te dni konferenco, na kater.i so sestavili za trgo-viT»skesro in finančnega ministra daljše porov Ho s predlogi, kaj bi bilo treba storiti, da se razredna loterija razširi, način žrebanja pa zholjša. — Tečaj za opekarnarje v Ljubljani Zavod za pospeševanje obrta Zbornice za trgovino.obrt in industrijo v Ljubljani priredi v Ljubljani dvotedenski tečaj za samostojne opekarnarje. opekaruarske poslovodje ;ii delovodje. Tečaj se prične v ponedeljek 23. februarja t. I. ter se konča v soboto 7. marca 1931. Predavalo se bo samo \ popoldanskih ju \ včcniih urah skupno 60 do 70 ur in sicer: zbornični podpredsednik s. Ivan Ogrin o zgradbah, referent banske oprave za strojno gradbo g. inž. štolia o strojni opremi in mehanizaciji opekarne, ravnatelj Združenih opekarn g. Karo o praktičnem obratovanju v opekarni, strokovni profesor tehniške srednje šole za keramiko g. Beran o tehnologiji surovin in kuriva, i4i profesor tehniške srednje šole g. Kline, o knjigovodstvu. Pristojbina za samostojne podjetnike znaša Din 200, za ostale Din 100. O podrobnejšem bodo dobili obvestilo prriavlienci pismenim potom. Prijave le poslati Zavodu PO Zbornice TOJ v Ljubljani najkasneje do 15. februarja. Ker se sprejme samo omejeno število udeležencev, je v interesu prijavljencev. da pošljejo prijavo čimpreje. ker imajo prednost pred kasnejšimi. — Iz Službenega lista«. »Službeni Ust« kr. banske uprave dravske banovine št. 1-z dne 21. t. m. objavlja zakon o lekarnah in nadzorstvu nad prometom z zdravil5, pravilnik o pokopavanju, izkopavanju !n prenašanju mrličev, pravilnik o zatiranju naJczljivili bolezni v stanovanjih. kjer skupno živi ali se zbira večje število ljudi v svrlto prenočevanja, prehrane, zabave itd., razglas o odmeri ljudskega dela odnosno odkupnine na osnovi usl-užbenskega davka in razglas v bolničnili pristojbinah za banovinske bolnice. — Trimesečni tečaj za damsko friziranje bo priredil Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani. Tečaj se bo pričel 16. februaita ter se bo vršil po tri-fcrat na teden od 20. do 22. v prostorih meščanske šore v Ljubljani VTI (Spodnja Šiška). Poučevalo se bo praktično delo, razen tega pa tudi o brivskofrizersk: higijeni. Prijaviti se ie neposredno Zavodu PO Zbornice TOI do najkasneje 10. februarja Pristojbina za obisk tečaja znaša i00 Din. Ker je prostoru samo za največ 24 mest. sc m-.istri in pomočnik; brivsko-frizeivfee stroke, ki b: se radi udeleži': tečaja, opozarjajo, da pravočasno vpošljejo svojo prijavo — Občni zbor Zadruge avtobusnih podjetnikov ljubljanske oblasti v Ljubljani Včeraj se je vršil občni zbor navedene zadruge, kateremu so prisostvovali delegati iz Zagreba m Udruženja iz Novega Sada s polnomoč.iem vseh drugih avtobusnih organizacij cele države v svrho ustanovitve saveza za celo državo. Ugotovljeno ie bilo. da so postale živfienske razmere za avtobusna podjetja nevzdržne in da mora slediti novim bremenom, ki so predvideni tako z avtobusnim zakonom, kakor s predvidenim pravilnikom in povrhu z novimi banskim? dajatvami, neizbežno popolna propast vseh avtobusnih podjetij v državi. V svrhu delne odpomoči se je ustanovila nabavijal-na zadruga za nabavo bencina, gumija, olja in drugih najpotrebnejših stvari za avtobusna podjetja. Dalje sc je ugotovilo, da zadruga na svoje vloge ne dobiva nika-kih odgovorov in da vlada v tem pogledu splošen zastoj. Sklenjeno ie bilo ustanoviti skupni Savez, ki bo imel svoj prvi sestanek 8. februarja v Zagrehu. Ministru trgovine in industrije je bila poslana brzojavna brzojavka s prošnjo, naj ne dopusti, da bi avtobusni promet propadel. — Nabava pisarniške opreme za okraj* na sodišča. Na ozemlju birvšc kraljevine Srbite se je ustanovila cela vrsta okraijrtih •sodišč, ki sc s pohištvom (pisalnimi miza; mi, stoli, policami, omarami itd. na novo opremijo. Za dobavo te opreme je ra/pi; *ana pri ministrstvu pravde ofertalna licitacija, ki se vrši dne 10. februarja. V celoti gre za dobavo pohištva v približni vrednosti 2 in pol milijonov dfrn. Pogoji za to licitacijo se dobe v ckonomatu ministra stva pravde. — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v 14« b-rjani upokojeni sprevodnik državne Želez- s. P^ter P a v} in. Pogreto bo jwtri ob 16. iz Verovškove ulice 26. — Ljubljančanom dobro znanega artiljerijskoga podpolkovnika g. Valentina čopa. ki je zdaj na službi v Banjaluki, je zadela težka 'izguba. V soboto 24. t. m. mu je neizprosna smrt ugrabila hčerko Sonjo, staro komaj *> let. Blag iima spomni! T ozko pri-za-letim rodbinam iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno, manj oblačno, stanovitnej-še vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 8. v Zasrrebu in Skop-\'m H, v Ljubljani 5.2, v Mariboru 2.5, v Beograd« 2. v Sarajevu 1 stopinjo. Davi je kazal barometer v LJubljani 735.1 min. temperatura je znašala —3.5. — Trije otroci žrtev neprevidnosti. V ljubljansko bolnico so včeraj prepeljali tri težko ponesrečene otroke, ki so postali žrtev neprevidnosti. Prvi je bil KHetni France Merčun, bajtarjev sin iz Koste, občina Vaše. Fantek je prišel ne nepojasnjen na= čin do smodnika in ga v družbi otrok za= žgal. Smodnik je eksplodiral in F-rancek jc zadobil težke opekline po brazu in rokah. Bati se je, da bo nesrečni otrok izgubil le« vo oko. — Josip Hribar. 4ietni sinček po* sestnika iz Spodnje Slivnice, je včeraj pos poldne gledal, kaku so domači rezali slamo. Nenadoma jc vtaknil roko v slamoreznieo, ki mu je odrezala vseh pet prstov na levi roki. — V Št. Vidiu nad Cerknico jc včeraj popoldne 41etna posestnikova hčerka Fran* čiška Žnidarsjč našla na oknu stekleničico lizola. ki ga ie precej popila. Njena nepre« vidnost pa ne bo imela težjih posledic. — Težka avtobusna nesreča. V Bački Palanki pri Novem Sadu ^e je v punedeljek pripetila precei težka prometna nesreča. Avtobus, v katerem je bilo IG potnikov, se je prevrnil v jarek- Več težko poškodovanih potnikov so morali prepeljati v boln:co Šoferja Bffo Todorova. ki je nesrečo zakrivil, so orožniki aretirali. — Velik mlin pogorel. V noči od pont-deljka na torek je začel v Kisaću v Vojvodin' gorit: mlin pesestnika Stavra NovaJ\0 v.ča. Ogenj se je naglo razširi! na ves mlin in Je bilo vse prizadevanje gasilcev zaman. Mlin je pogorel do tai. Škoda znaša 600.000 Din. Lastnik ie težko prizadet, ker ni bil zavarovan. — Senzacijonalna afera. V Velikem Beč-kereku so prišli te dni na sled veliki pona. rejalski aferi, v katero le zapleten ia;nošn; gostilničar Agošton. ki je ponarejal rarmrn-s!pkrižat? svojega moža Trajka. Najela je kovača Osmana Zekovi-ća in ga pregovorila, na.f menega moža umori. Obljubila mu je 600 Din nagrade V noči od 20. na 21. novembra je kovač nesrečnega moža /adavi!. pri zločinu sta pa sodelovala tud Zorka in njen Ijubček Trajiko. Zločinska trojica se je te dni zagovarjala pred sodiščem. Vs? trije so bili obsojeni na smrt na vešalth, neki Lesič, k: je bil tudi zapleten v zločin, je pa dob:l 4 leta težke ieče. — Župan poneveril pol milijonu Din. V Raci pri Užicali je bi! te dni aretiran župan Kosta Cokič. ki je poneveril okrog 540.000 Din občinskega denarja. Izročili so ga sodišču. Iz Ljubljane —lj Na predavanje g. konzula inž. Še v* čika o borbah češkoslov. legijonarjev v Su biriji, ki se jih je g. predavatelj sam udes leži i, opozarjamo narodno občinstvo. Pre* davanje bo danes ob IS. v dvorani Delav« ske zbornice. Vstop prost. Vabljeni so v®J prijatelji jugoslov.sče^koslov. vzajemnosti, zlasti pa člani Jugoslov. čcškoslov. Lige, Češkoslov. Obce in y±>jcnei čeških učnih tečajev. Po predavanju je čajanka za po^ setnike čeških tečajev. Čaj in pecivo so pre* skrbele soproge konzudov. odbornikov in odbornice Lige, ki tudi strežejo. —I] Počastitev spomina kapitana Šircija. Pokojni kapitan Šircelj je imel mnogo prijateljev tudi iz Sibirije, kjer je bil poveljnik bataljona naših sibirskih dobrovoljce v, ki jih je pripeljal preko Vladivostoka domov. Z njimi ga je vezalo tako iskreno prijateljstvo, da je govoril o njih še tik pred smrtjo. Njegova tragična smrt ie prišla tako nepričakovano in pogreb jc bil naznanjen tako pozno, da se ga mnogi pokojnikovi tovariši in priiateHi iz Sibirije niso mogli udeležiti. Da počaste njegov spomin, so sklicali snoči sestanek, na katerem so sklenili poslat? v Mokronog deputacijo, ki položi na grob vsem tako dragega tovariša venec m izrazi njegovim svojcem sožalje v imenu onih. ki so preživljali s pokojnim kapitanom v Sibiriji najtežje čase. Venec bo imel trak z napisom »Sibirski dobrovoljci svojemu tovarišu — 1918 do Poleg tega zbero pokojnikovi sibirski tovariš; v počastitev njegovega spomina večji znesek za vojne slepce. —Ij Le tako naprej! Na ceste vseeno niso popolnoma pozabili, to je na državne ceste, ki so še slabše kot občinske! 2e nekaj časa jih posipajo z gruščem, kj je čakal v ta namen na cestah pol leta ter oviral promet Najprej so posipali TržaSko m „LAŽNI FELDMARŠAL" Dunajsko cesto, te dni pa Cojzovo in del Šentjakobskega trga s Trubarjevo ulico. Seveda bi bilo potrebno posuti tudi nekatere ob'čmske ceste, kot je n. pr. Krakovski nasip. Breg. Gradišče. Resljeva cesta itd., upati pa ne smemo, da jih bodo. —Ij Preporodova maikerada se ho vršila letos 7. februarja v areni Narodnega 'loma. Kw je to edina studentovska pred-•pustna prireditev, bo gotovo dobro obiskana. Geslo samo — Ples v maskah — da vsem cen j. plesalkam in plesalcem veHko možnost izbire mask. Poskrbljeno Je za izborno zabavo, kot Je bila še vedno na tej tradicionalni Preporodov: prireditvi. Prireditev sama se bo vršila icor redna plesna vaja —lj Koncert v Zvezdi ob 401etnici g>sp. Krapeša. Zahvajojemo sc vsem obiskovalcem in darovalcem, ki so priponn^gli. da jc ta prireditev tako dobro uspela. Denar; ni uspeh po odbitku vseh izdatkov je manj; hi kot se jc pričakovalo, toda kljub teran sc bo s čistim dobičkom, prispevki uskižs bencev in gospoda šefa obleklo 21 dečkov. Obdaritev uhožnih šolarčkov. združena s čajanko z godbo, sc bo vršila danes ob 16. uri popoldne v restavraciji Zvezda. —lj Dobri zgledi vlečejo. Po zgledu no-vinarjev, ki prirede vsako leto 1. decembra koncert, pripravlja tudi ljubljansko UJU svojo reprezentančno prireditev ki sicer v nedoKio 1. februarja v Trgovskem domu. Vstopnina le 10 Din *a osebo. Ve* aran« /man — go&tihiip. kavarno, slaščičarno, kus hinjo itd. imajo v rokah pedbrtvovaini čjani — učitelji n učiteljice. Sodelujeta Učiteljski pevski zbor, ki zapoje pesmi, šaljive pesmi in jazz ljubljanskih učiteljev. —Ij Sokolska društvo Ljubljana II. opo* zarja članstvo in cenjeno občinstvo, na svojo vsakoletno tradšcijonalno prireditev MaSkerade. ki se bp vršila na pustni torek ob 20. uri zvečer v dvorani Kazine. Kdor st Zeli domače zabave, ga vabimo, da se za* vrti ob zvokih priznanega Sokolskega »JaazsBanda«. Na svidenje! 49*n —lj Šentjakobski gledališki oder ponav* Ija v soboto, 31. jan. in nedeljo. 1. febr. izvrstna veseloigro »Prostozidarji«, ki se je vsled svoje velezabavne vsebine izredno priljubila občinstvu. Vse dosedanje pred= stave so bile razprodane. Komika je na višku. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša. Karnrčnika na Starem trgu. —lj Krasen film iz letalskega življenja predvaja ZKD v Ljubljani v kinu Ljub* Ijanski dvor jutri in v petek vsakokrat ob 16, pol 20. in 21. uri. Borba v zraku, nape« tasti polni prizori iz vojne, vse to bo z adi* vilo gledalce. —lj Ruska Matica priredi jutri ob 20. uri v prostorih Francoskega instituta v Narodnem domu večer pesmi Igorja Severja« oioa Pesnik bo recitiral do 50. svoj m del rz zadnje dobe in sicer v treh po vsebini samostojnih oddelkih: 1. Ironija. 22. Lirika in 3. Pesmi o Rusiji. — Ruska matica vabi na ta zanimivi večer vse prijatelje ruske poezije. Vstop prost. —lj Novi večerni tečaji za knjigovod* 9tvo, računstvo in nemščino sc otvori jo na ženskem učiteljišču v Ljubljani. Resljeva cesta (Privatni učni tečaji). Pojasnila daje %riski sluga (ves dan) in Delavska zbor* niča v uradnih urah Cod J$—14). Splošni iz= obraževalni tečaj za delavstvo pa se bo vršil ob nedeljah od °—12. Vpisovanje isto* tam. 30»n —lj Elitni plesni tečaj v »Kazini« se vrši redno samo vsako sredo ob 20. Vodstvo: Jenko. Iz Celja c— Na Ljudskem vseučilišču bo preda* val 9. februarja z. proi dr. Fran Žareč iz Maribora o vprašanju, kako je treba vzgojno vplivati na mladino, ki ie sporno nevzgo-jena zašla na stranpota. —c Vprašanje prostorov za mestno policijo. Vzdrževalni stroški za predstoini-štvo mestne policije v Celju so določeni na 700.000 Din. Od te vsote bo morala prispevati mestna občina 531.750 Din. Prvotno je bilo določeno, da se bodo vselili policijski uradi v poslopje meščansko - oskrbovalnega ronda \ Vrvarski ulici. Sedaj pa se je odločila mestna občina, da bi odstopila porciji prostore v prvem nadstropju Radakovi-čeve hiše poles magistrata in dve sobi v starem traktu aa masrstratnem dvorišču. V prvem nadstropju Radakovičeve hiše so bile doslej nekatere občinske pisarne, ki pa so sedaj nastanjene v starem magistratnem poslopju in v novem dvoriščnem traktu. Odločitev občine glede prostorov za policijo mora še odobriti banska uprava. —c Celjski sokolski žapi ie naklonila mestna občina 10.000 Din podpore. —c Kopanje v Savinji sedaj ni baš prijetna stvar. Ktjub temu pa gre g. M. Radoč, ki opravija poleti službo kopališkega mojstra, vsak dan za nekaj mmut v lede* npmrzle valove Savinje pri moškem kopališču. Seveda ne manjka radovednežev, ki občudujejo mladega moža —c Davčne prijave za pridobnino jc treba vloSfi do 5. februarja pri davčni upravi v Celju. Opozarjamo na to vse pri* zadete, da sc izognejo ka-,ww. če bi zamudili ta rok. * —c Predavanje o turizmu in Alpah bo imel g. dr. Henrik Turna v soboto 31. t. m. ob 20.30 v poslopju Delavske zbornice. Predavanje bodo pojasnjevale skioptrSnc site. Vlaska Burian Roda Roda Izven te.ua: Novi „Paramountov žurnal4' Nova „Micky miška" Elitni kino Matica Zlata poroka vzornih zakoncev Jutri bo praznoval s svojo zvesto družico Micko zlato poroko delovodja mestnega cestnega nadzorstva Anton Ostre Ljubljana, 28. januarja." Jubileje pijemo navadno veljavnim možem. Tokrat pa nam naj bo dovoljeno pregrešiti se nekoliko zoper to navado. Mož. ki bo obhajal jutri zlato poroko ni noben magnat, vreden pa je vseeno, da sc zanj potoci ob tej prtfiki malo črnila. Cimeta korenina jc našega rodu, kaki-Šnih je vedno manj. Kličejo ga za Ostre Anto; na, rojen pa jc bil v Skofji Loki 0. januarja 1852, to se praivi, da je naš junak rojen pred 79 leti ter si nalaga že osmi križ na čvrste rame. Zdaj je ushižben pri mestnem cestnem nadzorstvu kot delovodja od leta 192&. Vse šišenske ceste so pod njegovim nadzorstvom, kar ni mala reč; pomislite samo. osem krržev isi težka služba vedno na oesti. večno tekanje in skrbi, pa to ve le mož sam najbolje. Treba jc Ie naglasiti, da S£> -z njim v službi izredno zadovoljni za= radi njegove vestnosti in marljivosti. Ker je pa Ostre mož »stare garde« ter je mnogo doživel in vestno služboval 35 let državi kot pa-znik v prisilni delavnici, od* nosno tudi mojster čevljarskega oddelka, ne bo odveč, če mu posvetimo šc par bes sed. Naš korenjak je prehodil dokaj trnjevo živijensko pj;/t. Kot sin siromašnih rodite; ljov je »študirak čevljarsko obrt pri ne* kem Ljubljanskem čevljarskem mojstru, kjer mu jc predla zelo trda. Včasih so bili vajenci še neprimerno večji reveži kot so dandanes. Delalo se je od noči do noči in še ponoči. Vajenci so delali od 5. zjutraj do 10 zvečer. Tone je prenočeval s tovari; sem na nekem ognjišču pod dimnikom. Za vajence je bilo tedaj vse dobro. Božali ga tudi niso, bil jc večkrat tepen kot sit. Tedaj pa varjene« r*i opravljal lc vajeni* škega dela. Ostre jc biil povrh vsega še pestunja, prevažati in negovati jc nu»ral tudi gospodarjev* otroke. Dve leti jc wJr-žal takšno pasje življenje, potem je pa po* begnrl k drugemu mojstru, kjer >e mu tudi ni godilo mnogo bolje, vendar pa jc dokončal »študij«. Potem jc pa moral k vojakom, seve k 17. pešpolku, k Janezom so ga dodelili. K vojakom je priite-l popoinoraa nepismen, tedaj jc bilo znanje pisanja in čitanja pač Še luksus za revnejše ljudi. Ostre pa jc bil bistre glave — saj je šc zdaj — pa je pri vojakih naglo napredoval. Kmalu se je nauči«! pisanja m čitanja, do konca vojaške službe pa je celo avanzfra! za naredrrka ali »feidnebla«. Ko jc slekel »suknjo belo« so ga »zaprli* kot pravi sam, češ, da so ga za 35 let zaprlo v prisilno delavnico. Če ga pa vprašate, zakaj, odgovori, da zato, da ie po^ merjal čevl.ic za grešnike prisilne delavnice, pa tudi Ljubljančani in Ljubljančan■ ke so naročati čevlje v prisilni delavnici in sc ga gotovo mnogi šc od tam spominja i u in njegovih »šik« Čeveljčkov. Tega pa še poudarjati ni treba, da je bie Micika. roj. Kuralt v Gorenji vasi pri Ratečah 1. 1856. Rodila sta 6 otrok m jih vse preskrbala s kruhom. Ona je skromna ženica, res prava zvesta »polovica močnejšega spola* m sc bo gotovo silno čudila, da so sc pri časopisju spomnili nje* ne zlate poroke. Žal nima fotografije, da r»i jo počastili z njeno sliko... Njegovo p* smo dobrfi z zvijačo v roke, pa se bo ko« renjak gotovo prav po kranjsko odkašljal, ko si bo pogledal \i oči v oči... Priznati si bo moral sam. da je še vedno fant od fare; tega omenja bodo gptovo tudi ve* drugi, ki ga ne poznajo osebno, njegovi znanci pa itak vedo, da si je mož šc pred leti nabavil kodo, se naučil kolesariti in je zdaj gotovo naš najstarejši kolesar, ki bi se najbrž udeleževal 5c celo kolesarskih dirk, če bi ga povabib. Drugega pa ni treba več povedati, dovplj je, da lahko želimo vzornima zakoncema k zlati poroki še obilo prijetnih let, da bi še dolgo drug drugega >niučala*t saj jima jc to gotovo pripomoglo, da sta pol stoletja prc» našala skupno zakonske križe in težave! Film o ameriških cestah in avtomobilih Zanimivo predavanje ameriškega delegata mr. Lawreticea v Avtoklubti našem Varčen oče. Pred fotografiranje.m: Evo, o roci, vsak dobi po enega kovača, da boste na fotografovo željo mirno stali u de-lali prijazne obraze. Po fotografiranju: Tako, otroci £bubožanost posameznih držav pa onemogočata graditi ceste• v večjem obsegu, kar se občuti tudi pri nas. Glede dobrih cest je zdaj nedvomno med vsemi državami prva Amerika. Kako grade ceste in avtomobile v Ameriki, Je predaval včeraj ameriški delegat mr. Lawrenče in nam pokazal tudi zanimiv in poučen fUm. Predavanje se je vršilo v mali kazinski dvorani pod okriljem Avtomobilskega kluba, udeležilo se ga je pa zlasti mnogo naših avtomobil i s tov. Predavatelja je predstavil občinstvu g. John Sabec. Mr. Lawrenče je v angleščini predaval o načinu gradnje cest in avtomobilov in predavanje je deloma predvedel s. Sabec. ki je pozneje tolmačil angleške napise tilma. Iz predavanja je b;Io posneti, da so razmere glede cest v Ameriki zadnje čase naravnost sijajne in vsako leto boljše. Ameriška vlada prispeva na leto 1 milijardo dolarjev za gradnjo, modernizacijo in regulacijo cest, letos je pa dara v ta namen celo dve mflrjardu Praktični Američani se pač zavedajo, da je dobra cesta važna za gospodarstvo, zlasti pa za vedno večji avtomobilski promet Da pa seznanijo Evropo s skrivnostmi gradnje dobrih cest, ie ameriška avtomobilska industrija poslala v Evropo 54 delegatov, ki vrše propagando za dobre ceste in pa seveda tudi — za avtoinoiv-lizem. V Ameriki je hiperprodukcija avtomobilov, za katere je pač najboljši odjemalec Evropa. Mr. Lawrenče je tudi omenil, da se v Ameriki zelo zanimajo za ccsie v Jugoslaviji. V zvezi s tem jc na kongresu ameriških trgovskih zbornic vzbudilo veliko zanimanje poročilo tajnika ljubljanske TOI s. Mohoriča o gradnji in položaju ceste po vojni v Jugoslaviji. Američani so mnenja, da je Jugoslavija dežela tujskega prometa m da neobhodno potrebuje dobre ceste. Firm o gradnji cest v Ameriki je b;! p ni v zanimiv. Pokazal je. kako m s kakšnim aparatom Američani grade ceste. V prvi vrsti je bila prikazana gradnja tako zvanih makadamskih cest, ki jih Američan: običajno grade iz ilovice, katero vežejo c drobnim peskom. Vse delo se vrši s stroj . Zanimivo je zlasti kopanje terena z bargi. En bager gotovo v eni minuti opravi več kot deset delavcev. Katraniranje, polivanje in pometanje cest se vrši s stroji, niveliranje pa s plini, ki jih vlečejo ogromni tank:. Delavci opravljajo izključno samo tehnična dela, merijo in posipajo fine j š; pesek. Gradnja cest s stroji gre neverjetno hitro. Mini je razdeljen v tri dele. glavni njegov namen je nazorno pokazati praktičen pomen stroja pri gradnji cest. Škoda, da predavatelj ni imel s seboj filma o gradnji cementnih in asfaltnih cest v Ameriki Se bolj zanpmv je bil pogled v ameriške tvornice avtomobilov. Tovarne so velikanska podjetja, k j zaposlujejo na t'soče delavcev. Delavec je pa s orno orodje stroja. Vse delo opravlja stroj. Vsak sestavni del. — najmanjši vnak ali blatnik — ie delo stroja. Na tisoče je strojev, vsak drugačne oblike. Pozornost je zlasti vzbudil stroj za obrezovanje zoočastih kole«, ki ga je izumila neka ženska. Samo tapetniška dela so ročna, vse drugo, celo ličani* (lakiranje) je mehanično. Karoserijo ta k o rekoč kar ©brizgajo z lakom in že je avtomobil lakiran. Stra- 4 »SLOVENSKI NAROD, dne 28. januarja 1931 tev 22 C O. Norria. 40 Koman Počesala mu Je skuštrane črae lase nazaj m ga poljubila na čelo. — Nikar si ne beli glave, dragi; saj ni nič hudega. — Ah, Zelda, tri predstave na dan! Vedno tako dalje, tega ne prenese noben konj... A jaz sem za nameček še bolan. Stregla mu je rada, čeprav v resnici sploh ni bil bolan. Bil je siten, neprestano je kaj zahteval. Toda tako ga je Imela vsaj zase, mogla je paziti nanj, vedela je, kje je bil, kaj je počel in slednjič sta začela celo malo štediti. Potreboval je sicer različna zdravila, brom, odvajalna sredstva, segTevamik, mazila in obkladke, toda kljub temu se je dalo nekaj prištedfti. Vse to je požrlo mnogo denarja, toda še daleč ne toliko kot stvari, za katere je razmetaval dolarje, ce mu je dobro šlo in če je lahko zapravljal denar. In nekega dne so se odpeljali po državni železnici v Kalifornijo. Zelda je stala na mostičku zadnjega vagona, naslonila se je na zarjavelo ograjo, razprostrla roke in bila bi najraje od veselja kričala, da je bila zopet v Kaliforniji. 0, George je moral tudi priti iz ku-peja m gledati, čutiti in dihati! Ostal je bfl v vagonu, čepel je v kotu in čital novine. Gotovo ne bo hotel priti, toda Zelda ga prisili. Vse je oilo tako divno, tako čarobno lepo! Krenila je po dolgem, prenapolnjenem hodniku nazaj k svojemu kupeju, ko je pa odprla vrata tesnega, prašnega ktrpeja. je obstala vsa presenečena in ogorčena. Georere je sedel na robu postelje, kraj njega Van, na nasprotni strani na dveh stolčkih pa Rus Hayden in še en tovariš, na mizici so pa ležale karte. — Ah, samo nedolžno igrico smo začeli, — je zagodrnjal nervozno in se izognil njenemu pogledu; — je namreč strašno dolgčas. Zel. sedeti ves dan tu in držati roke križem. V Sacramentu bom šele... Kdaj pa bomo v Sacramentu. Van? ... Prosim $e dve karti. Zelda je globoko vzdihnila in sedla k Maud De Reszke v kupe; z njo se je bila zadnje tedne zelo sorijateljila Dan bo seveda dolg in če bi bil George pameten in bi ne stavil na kane mnogo, bi mu ne zamerila Bolj kakor izguba ri-hranjenega denarja, ki ga 'tak ni bilo mnogo, jo je bolelo spoznanje, da je zdaj konec njegove pridnosti in njunega prijateljstva, da se začenja stara Desem iznova. Bil je zopet zdrav; nje ni rabil več. ★ — Nikoli ti ne bo žal. dušica moja; stokrat lepša boš Saj vem. da se pač bojiš, da bi utegnili ljudje govoriti, da imaš pobarvane lase, toda moškim je čisto vseeno, ali si jih barvaš ali ne, glavno je, da si lepa Zakaj nočeš storiti tega? Dobro izplakniti — pa se niti sama ne boš več spoznala — Jaz na tvojem mestu bi to prav gotovo storil, Zelda. Mildred ima čisto prav. — Srček, tako dražestna bi bila! Kostanjeve lase in črne obrvi. Prekrasno' — Stori to vendar in preseneti Ge-orga. Saj bo kar norel, ko te zagleda. Maud je ležala na postelji, zamazana, raztrgana jutranja halja iz modre svile je zakrivala njeno postavo, Mildred je pa sedel bos v starem naslanjaču in stresal cigaretni papir na obledelo preprogo. Zunaj je bilo megleno in pod oknom je kričal kupec starih oblek. Zelda je pozabila za hip na vse in pomislila je, kako prijetno in »domače« zveni to kričanje. Cesto je nameravala pobarvati si lase. Zdaj je stala pred ogledalom in ogledovala svoje rjavkaste lase, ki so ji padali v lahnih valovih na rame. Zares lepi lasje, škoda,, da se ne da nič več napraviti iz tega. i —- Zunanjost je pri tem poklicu vse, I — je ponovila Millie. Da, to je bilo res in z Georgom sta morala že skrbeti za nov angažma. Pogodba s Sullivan et Consrdine je že potekala. — Stori vendar to, Zelda; koza si, če ne storiš. Zelda je buljila v ogledalo m spoznala, kako zelo se je izpremenila, od kar je bila iz San Francisca. Bila je zrelejša, duhovitejša, nekoliko trša okrog oči in ust, zato je pa imela odločno več sigurnosti m ravnotežja. Bob' groba — morda. V mislih je imela te besede, toda njene ustnice se niso premikale. Sicer pa — ali je bilo v tem kaj čudnega? Slaba gledališča, slabe penzije, slabo življenje! Toda čeprav se je čutila utrujeno, čeprav je bila vsa izčrpana, ni smel noben njen stari znanec iz San Francisca tega nikoli opaziti, niti slutiti. V svojem kovčegu je imela denar; zdaj je hotela Georgu to novedati fn si kuoiti novo obleko in nov klobuk. In če bi srečala potem tega ali onega prijatelja iz prejšnjih časov na Market-Streetu ... slišala se je že zatrjevati: — Seveda, zdaj so me sprejeli v varijete; plača je boljša kakor pri komedijantih. Z možem ostaneva teden dni tu. potem se oa odpeljeva v Los Angeles.. O da. zelo dobro se mi godi. Vsak večer nekaj minut dela .. In naenkrat glasno; — Halo. otroci vzemite strup in nalijte mi ga na glavo. ★ Zelda je bila vsa navdušena za iz-premembo Mi Id redu in Maud se je zdelo zabavno delati na nji eksperimente z raznimi kemikalijami Umetna barva njenih las le bila očarljiva. — Čeprav ni naravna, lepa je pa le. — se je veselila Zelda — Bila sem vedno čedna to dobro vem. nikoli pa nisem verjela, da b mogla biti naravnost lepa! In res ie bila lepa Vsi so n delali komplimente, vsi so se zaljubili v njo in ji peli hvalo Najbolj se je odliko /al George sam. — Cuj. dušica moja. to ti res prekrasno pristoja Kar ponosen sem nate. Le čakaj boš videla, kakšen angažma dobiva zdaj Vesel ie bil tudi. ko mu ie povedala, kako mu ie skrivaj lemala denar in ga spravljala: od Dresenečenja in zadovoljstva so se mu razširile oči Pristopajte k dražbi Afera italijanskega Stinnesa Aretiran] italijanski špekulant Gualfino je v veliki meri kriv tudi la Oustricovega koncerna 11• J .Ml Vest o nenadni aretaciji največje* ga, ^ najbogatejšega in najslavnejšega italijanskega industrijskega in bančne* ga špekulanta odvetnika Riharda Guallina v Turinu na zahtevo samega Mussolinija, kot notranjega ministra je vzbudila tem večje presenečenje, ker je italijanska javnost zadnje čase zelo občutljiva. Guallino, vojni dobič* kar, je posnemal po vojni nemškega Stinnesa in svojim ožjim prijateljem je večkrat pravil, da hoče združiti v svojih rokah vso italijansko industris jo. tisk in morda tudi denarne zavode. Špekulirati je začel s skromnim indu* strijskim podjetjem, s tovarno za umetno svilo, ustanovljeno leta 1917. Osnovni kapital je zvišal postopno v razmerju 1 : 60. dokler ni dosegel predlanskim, torej že v dobi stabiliza* cije lire, eno milijardo lir. V hudi bor* bi proti visoki stabilizacijski kvoti v tem podjetju je podlegel, kajti kon» cern, znan pod imenom »Snia Visco* sa*. ni mogel konkurirati s cenejšimi in bolj ekonomično obratujočimi nem« škimi in ameriškimi podjetji, zlasti ne z ameriško »Snia Chatillon«, ki ima tudi v Italiji podružnice. Zato je ho« tel Guallino ustanoviti trust s konku« renti, kar se mu pa ni posrečilo, ker mu inozemstvo ni zaupalo. Dočim se je njegovo glavno pod* jetje borilo za otstanek, je začel Gual* liro špekulirati s čokolado. Leta 1926 je ustanovil veliko družbo »Unica«, ki je pa prišla čez tri leta v konkurz. Zdaj so njene -izkošne trgovine raz« ši«*'ene po vseh večjih italijanskih me* stih kot zastavnina v rokah Banca d'Italia Obeneir je skušal jstanoviti it* li jar-ki StHne* kljub vednc *abšim i bledom na jspeh velik novinarski trust, o katerem je upal. d? bi mogel odločevat1 in J*jati smer s svojo indu? strijsko organizacijo strogo 'isciplini* renemu in "iktaturi podvrženemu ita= lijanskemu tisku. Z milijonskim kapi« talom je ustanovil pred dvema letoma delniško družbo za izdelovanje umetne kože »Salipa«, ki je pa tudi kmalu prišla v konkurz. Videč, da nova pod« jetja ne uspevajo, se je vrgel Guallino na stara. Prevzel je stare tovarne za izdelovanje cementa in jih organiziral v rokah nove delniške družbe »Union italiana cementi«. Ta družba se je dr* žala dokaj dolgo, kajti njene stare re* zerve so bile močne. TCo je dosegla lani gospodarska kriza v Italiji višek in je prišla vest o polomu vseh Guallinovih podjetij, so gospodarski krogi upali, da st bo pod« jetnemu špekulantu posrečilo porav« nati oolom deloma s pomočjo njego* vega denarnega zavoda Banca Agri« cola. deloma pa z njegovim privatnim premoženjem. Upali so, da bi zado« štovala tudi pomoč italijanske državne banke, ki bi dala na razpolago denar proti zas ta vrtini Guallinovih srednje« veških gradov, palač in vil, zlasti pa njegove ogromne in zelo dragocene zdaj najbrž italijanska državna galeri* ja. Ko je Mussolin* lani v novembru v svetem zadnjem gospodarskem ekspo= zeju Guallinu že neposredno grozil z najstrožjim postopanjem, je izgubil špekulant zaupanje v Italijo in se zate* kel v inozemstvo. S svojo delniško družbo, ustanovljeno pred dvema le* toma s kapitalom 100 milijonov lir, je operiral zlasti v Franciji z znanim Oustricevim koncernom, ki se ima v veliki meri zahvaliti baš njemu, da je prooadel. O tem so prepričani italijan* ski gospodarski krogi, čeprav je bila vsa Guallinova korespondenca z Ou* stričevim koncernom v Parizu in v Turinu uničena. Guallino je bil dvakrat klican iz Turina v Pariz pred preiskovalnega sodnika, ki ima v rokah Oustricevo afero. Zaslišati bi ga bila morala tudi preiskovalna komisija francoskega parlamenta. Boječ se tega zaslišanja jo je Guallino brž popihal v Turin, to* da tam ga je že čakala tiralica in bil je takoj aretiran. Italijanske oblasti za« trjujejo, da je bil Guallino aretiran v prvi vrsti iz političnih razlogov. Baje je žalil pred francoskim preiskovalnim sodnikom odlične predstavnike faši* stične Italije. Špekulanta so pripeljali na otok Lipari, kjer ostane pod nad* zorstvom za vsak slučaj, če bi ga za* sledovale francoske oblasti. Italijanski listi seveda nočejo izdati podrobnosti te afere. Drago plačana reklama Šefu reklame n~wyorškega koncer« na za izdelavo svile je šinila v glavo originalna ideja. Enega svojib usluž* bencev je preoblekel v garderobi ne* kega "elikega newvorške0a varijeteja v bova. Bila je baš premijera, združe« na z dobrodelno prireditvijo in ple* som. Elita mesta se je zbrala v gleda* lišču. Tedaj je pa začel preoblečeni boy po n-vodilih svojega šefa pošlo* vati v garderobi. Pripel je neki odlični dami, seveda brez njene vednosti, na hrbet reklamni robec, na katerem je bilo napisano, da je najboljša °vila na svetu ona, katere koncern zastopa v Ameriki ta in ta delniška družba. Dama je hodila s svojim možem Donosno dvignjene tflave dvoranah z reklamnim robcem na hrbtu, šla je mimo mnogih znancev in šele v pred« sobi plesne dvorane je mož ->oazil, za« kaj se vsi obračajo za njim. in po* membno muzajo. Zardel je ->d jeze in z drhtečo roko strgal ženi robec s hrbta. Potem io je prijel nod roke in izginil z njo. Nekaj sto ameriških bo« gatašev je seveda izvedelo na večeru za o rednost svile dotičnec- podjetja, ki ma tako iznajdljivega šefa reklame, t<~Ja izplačala se ta reklam-1 ni, kajti ogorčena zakonca sta pod i et je tožila zaradi neokusne šale. Preoblečeni zbirke slik v Turinu, ki postane ' uslužbenec ni mogel slutiti, da pripe« nja reklamni robec ženi ravnatelja konkurenčnega podjetja. Sodnik je vi* del v tem poskus osmešiti moža in šc* fa reklame je obsodil na 1000 dolarjev globe. Originalna ponudba cirkuškega ravnatelja V Berlinu imajo hude preglavice z županom, ker ne morejo na iti moža, ki bi ustrezal vsem zahtevam Tmeno= vani so bili že mnogi kandidati, toda župansko mesto je še vedno prosto. Šele te dni se je našel kandidat, ki bi bil prav dober župan, da ni dal humo« rističnim listom tako bogatega gradiva Z" dovtipe. Gre za znanega cirkuškega ravnatelja Hansa Stoscha-Sarassanija, k; se poteguje za mesto berlinskega župana. Volilnemu odboru mestnega za* stopništva je poslal originalno proš= njo. v kateri pravi, da nima sicer za« dostne juridične izobrazbe, ia si je pa pridobil v 30 letih prakse cirkuškega ravnatelja dovolj znanja, da bi bil lahko dober berlinski župan. Mož do* kazuje, da sta si funkciji cirkuškega ravnatelja in berlinskega župana moč* no podobni, za kar mu berlinski magi* strat najbrž ne bo hvaležen. V cirkusu je z lahkoto krotil pripadnike 40 naro* dov in zato je prepričan, da bi mu tudi kot županu občevanje s strankami ne delalo nobenih preglavic. Njegova po* nudba je vzbudila seveda na magi* ^tratu mnogo "meha. Čemu potrebujemo sol Znano je, da človek slabo solno raztopino dobro prenaša v krvi. To si moramo razlagati na ta način, da so naši telesni soki sestavljeni približne tako, kakor morska voda, da je torej v 100 gramih 80 gramov natrija, 4 grami apnenca, 4 grami kalija in 2 grama magnezije. Ta sestav naših telesnih sokov, krvnega sera, je najbrž trajna posledica izvora vsega organičnega življenja iz prvih živih bitij, ki so živela v morju. Vsa plazma živalskih teles se je tako temeljito navadila na morsko sol, da je prenesla njeno osnovno sestavino v svoji krvi in šokih v nove oblike življenja, ko je zapustila morje v obliki plazilcev, ptic m sesalcev V hrani m pijači pa sprejemajo suhozemske živali samo kalij, apnenec in magnezij, natrija pa le neznatno količino. Zato mora človek nedostatek natrija dopolnjevati s soljo. Divje zveri in ptice rooarice na-domestujejo sol svoje krvi neposred-neje, namreč s krvjo svojih žrtev. £ KLJUČ 13 *maka mfOamaea it aa Plaćo me lahJco auti * cnnmMaJh. P* - Na vprašanja brca snamkm me NafrnanHh <*6ln» m» S>— —•> vseh vrst enobarvne in večbarvne izdeluje klisarna I £*' ubijana 4* .•v** VRTNAR sposoben za vodstvo reeje vrtnarije se išče. — Fonu.lb*» pod »Vrtnar 654« na upravo »SI Naroda«. M EC ESN O VEGA LESA svetega, okroglega, prvovrstnega, v dolžini 4—5 m in 20 do 30 cm dedebelga en vagon Kupi Peenik Drago. Brezice. 68? ZA STAVBE vsakovrsten sna tesan ta žagan les, ladijska tla, ceno oddaja — FRAN dUsTAR, Dolenjska centa, LJubljana. — Telefon 2424. 13/1- PoMStvo na obroke Hrastove spalnice, politirane Ona 5000; spalnice, pteskane Din 2800: omare Din 550: postelje Din 260; kuhinjske opra ve Din 1100; kuhinjske kredence Din 580. kakor tudi vse lru-gt> pohištvo dobite najceneje — sprejemam vsakovrstna naročila in popravila — MIZARSTVO •SAVA«, LJUBLJANA. KOLODVORSKA ULICA 18. MEHAK LES Kupim vagonske množine mešanega mizarsko-stavbnega suhega lesa. Ponudbe z navedbo cene na naslov: Kari Hoja, Gornja Radgona. 686 SOFIRANJE s sigurnostjo, da napravite izpit za poklicnega ali samo vozača, poducujem v dnevnih tn večernih urah. — Vprašati takoj v Slomškovi ulici št. 27. 688 Premog, drva* koks prodaja ♦ILIRIJA« d. z o. z., Ljubljana, Dunajska c 46 — telef. 2820 Miklošičeva e. 6 — telef. 2585 Ako hoćete delati, da z lahko domačo obrtjo zasluzite na lastnem domu po i Din na uro. pristopite oatt zadrugi Pouk brezplačen -Vpisnina Din 10.— Obširna pojasnila radevoljno. ako Je priložena znamk« za odgovor Zadruga jugoslavenskih pletača Osijek 7/L t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskreno ljub* [jeni soprog, oče, brat, stric in svak, gospod Peter Paulin sprevodnik drž. železnice v pokoju dne 27. t m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere mirno v Gopodu zaspal Pogreb nepozabnega pokojnika bo v če* trtek, 29. januarja 1931 ob 16. un popoldne iz hiše žalosti Verovškova ul. 26 na pok o* pališce k sv Križu. V Ljubljani, dne 27. januarja 1931. Žalujoči ostali. Tribuna dvoftolo s -Sachs" motorjem posebno močni, okvir nizek, močnejša pnevmatika, motor v sredini montiran s dvojno predstavo m spojko. 1 H K 8. — Vozi 30 do 40 km na uro in porabi 2 litra goriva na 100 km Dobi se tudi sam motorček, katerega se lahko na navadno močno kolo montira. Cena prar nizka, ceniki franko. »Tribuna« F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karto vika cesta si. 4. NEVESTINE OPREME najfinejše in najcenejše v veliki izbiri prekrasnih vzorcev mehanično umetno in ročno veže Matek&M kes, Ljubljana poleg hotela Štrukelj Entlanje meter 25 par; »Breda« robci komad Din 2.—. VHakuCatutni papir £$ a <0Mt a*— podaja uprava ,Slovenbkeqa fla\odaf Lovske puške floberte. brown*«v oištole pištole za strašen Je psov. lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi W K fCAISF" tittikar Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeaarsek. — Za upravo m inseratm dal lista: Oton Christof. — Vsi v LJubljani.