DOMOLJUB.
Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo.
Izhaja kot priloga „ SLOVENCU" vsak prvi in tretji četrtek meseca. Ako je ta dan praznik, izide „DOMOLJUB" dan poprej, ('ena mu je SO kr. za celo leto; 40 kr. za pol leta. Naročniki „Slovenča" ga dobivajo zastonj.
Spisi m dopisi naj se pošiljajo: uredništvu, naročnina in inserati pa opravniitvu ,DOMOLJUBALjubljana, v semeniikih ulicah it. 2. — Naznanilo stane S kr. za dvostopno petit-vrsto, če se tiska enkrat; 12 kr., če se tiskar dvakrat, iti 1B kr., če se tiska trikrat. Večkratno tiskanje je Se veliko ceneje.
Atev. 12.	V Ljubljani, 18. juuija 1891.	Letnik IV.
Vabilo na naročilo „ Domoljuba';
S prihodnjim meseoem začne se nova naročnina na »Domoljuba" za druzega pol leta. — Mi vabimo svoje prijatelje, naj nam privabijo ob tej priliki mnogo novih naročnikov. — Da jim zlajšamo delo, naznanjamo, da v prihodnje dobiva vsak nov naročnik pol leta »Domoljuba" brei^ plačno, ako pošlje pri naročilu celoletno naročnino, ki bo vpisana zanj do konoa 1. 1892. Kedor torej sedaj pošlje 80 kr.,
dobival bode do konoa tega leta »Domoljuba zastonj in naročnino bo imel pla čano za celo prihodnje leto 1882. — Denar se pošilja po poštni nakaznici z naslovom: Opravništvo »Domoljuba" v Ljubljani. — Kedor si na novo naroči list, naj zapiše, da je nov naročnik. — 8 tem menimo, da smo dopolnili svojo dolžnost v sedanjih resnih časih, upamo, da bodo tudi verni Slovenci spolnili svojo, delujoč vsi za geslo:
'Vse vero, dom, cesarja!
Kaj je novega po svetu?
V državnem zboru ua Dunaju pričeli so včeraj poslanci razgovor o letnem državnem proračunu, po katerem je državnih dohodkov 4 milijone več nego stroškov. Pri tej priliki je v imenu Slovencev govoril poslanec S u k 1 j e, ki je tudi v odboru prav pridno opozarjal ministre na naše gmotne in duševne potrebe. Vzlasti se trudijo naši poslanci, da bi našim vinorejcem država dajala kake večje podpore za nasadbo novih trt, da bi poškodovanim vinorejcem odpisala ali znižala tudi davke. Mogoče je, da nain za gospodarske potrebe naši poslanci prinesejo kake drobtine z Dunaja, sicer pa ne bodo ničesar dosegli. Vprašanje za versko šolo in za našo narodno enakopravnost je popolno potihnilo; in ako bodo v tem oziru katoliški in slovanski po-
slanci pri državnem proračunu tudi glasno govorili, bo to le glas vpijočega v puščavi, zakaj sedaj so v državni zbornici nemški liberalci s Poljaki na konju. Katoličani in Slovani smo v Avstriji zadnji, dasi je obojih ogromna večina. Treba bo vendar, da se pričoemo šteti in zavedati svojih katoliških načel in svojega slovanskega rodu, tedaj ue bomo več metla, s katero bi pometali nemški liberalci. — Trst izgubi svojo prosto luko in bo moral ravuo tako carino plačevati od vvoženih pridelkov, kakor druga mesta. Tržačani bodo s tem mnogo na slabšem, tudi slovenski okoličani bodo pri tem trpeli. —-Isterski-italljanski poslanec Vergottini se je odpovedal poslanstvu, ker ga je bilo sram, da je prišel po tako nepostavnem potu v državni zbor in
ker se je bal. da bodo vso to v zbornici obesili na veliki zvon. - v Gradcu so posvetil, prelepo crrkev Jezusovega Srca: graški koezo&ol je bil pr. tej priliki od cesarja odlikovan. - Umrl je nekdanji minister Ha sne r. oče novodobne tole. ki J« tako silno draga in vendar kaže v primer, s stroški tako malo vspebo*. - Na Ru»kcm k vedno zide izganjajo iz detel*. - Govori se. da misli car
svojo prvostcilnico preložiti iz Peterburga ? staro Moskvo. — Kuska vojska je tako silna, da z^morc v boj postaviti štiri milijone vojakov. — Na UaU kanu vladajo čudne raimere. On- 1. t. m. so roparji napadli železnični vlak med Carjigradom m Drinopoljem. Roparji so vjeli več bogatih j^,,, in Jtli niso hoteli drugače izpustiti, kakor da so jim dali zanje blizo sto tisoč goldinarjev odkupnine.

Kaj je novega po Slovenskem?
Iz vipavske doline. 3. junija. Po naključji sem dobil v roke dopis, v kat-rem neki , Missler. (ie-neralschtflV ipedieut" v Bremenu olajšuj« selitev v Ameriko. List je tiskan v slovenščini — teda| celo v severni Nemči|i vedo ia Slovence! Naj iz lista posnamem poglavitne stavke:
.Na ctmšKi meji mora vsak selitelj 230 gld. gotovega denarja, ali pa 100 fld. m voioo karto za ladijo pokazati.
Da stliteljem mejo prestopiti olajšam, je dosti, da mi v?ak 10 gld. pcšlje, ime, starost in dom natanko popiše, temu pošljem precej eno vožno karto za ladijo, ostanek vožne svote plača vsak tukaj in sicer .z Brrmena v Novi V^rk 69 gld., v Biltimore 58 gld. Kdor pozn-je ne more cdpotovati, temu pošljem plačano svoto brez cdbitka nazaj. Za v s a-cega selitelja.za katerega mi 10 gld. pošljete. Vara plačam 5 e o I d. na-
grade, k a t e r e s i t a m o r e t e p r e c e i od poslane svote pridržati, in »eliteliu » vendar cela svota odračuna.*
Naj tedaj Slovenci trikrat premislijo, predno t« odločijo zapustiti domovino, naj nikar rie verujejo vabljivim in prilizljivira besedam; ne sočutje, ne ljubezen ne govori, ampak goli petak.	v.
Iz Caiavca. (Samomori ) C« bi sm-li verjUi liberalnim kričačem in časnikom, misliti bi morali, da je le liberalcem in .naprednjakom" l?) mar sreča in blagostanje ljudstva, vedejo w vsaj uko. kakor da bi bik) le liberalizmu mogoče rešiti človeštva, ki z vso močjo drvi v svojo pogubo. Pri vsaki priložnosti skušajo »e oni .osrečevat«!ji" (??) Iiodrfva i blišrečem svitu, ,» ni vse ilato, kar se »veti; kajti liberalci — grobokopi v sake vere, m> najbolj v kvar pravi sr«či narodovi! Kjer se enkrat ia<!ne šopirit: lažiliheraliz-in. tam začno se mahoma raziiriati udi

Listek.
Blagor usmiljenim.
Silen vihar je razsajal nekega večera, dež je lil iu vmes je ua okua padala tudi drobna toča. Grajščinici v Bukovju bližal se je počasnih korakov mlad mož: bil je slabo oblečen in videti mu je bilo. da je že zelo vtrujen. Pri grajskih vratih pozvoni, kmalu pride vrata odpirat mlado dekle, bila je Ana. stričnica gospe hišne gospodinje. Tudi gospa je prišla k vratom, bila je trdosrčna in zato je odurno odgnala tujega popotnika, ki jo je prosil prenočišča, češ, da ni njena navada prenočevati mladih postopačev. Ne da bi bila poslušala tujca, zaloputnila je pred njim vrata. A popotnik zopet pozvoni. Nejevoljno gospa odpre še enkrat vrata in pogleda tujca; vidi ga da je bled ko smrt.
. .	Pro*im- P» je tukaj do bližnje
hiše? vprašal jo tujec s slabim glasom. - Dobre pol ure ,e do prve hiše; pa nikar ne misli, da bi te
tam sprejeli, zakaj tudi moja soseda ne mara za potepuhe in tudi nima žganja zanje, kakor jaz ne '
.Sajjaa ue maram za žganje", izgovarjal sej« potnik, .zadovoljen bom, ako dobim košček kruha, da si ž n|im potolažim lakoto. Nikar se me ne bojte, jaz nisem nobeu postopač; ranjen vojak sera in komaj hodim : premočen sem do kože in zebe me ker zunaj brije zelo mrzel veter. Na potu sem it vojske k svojim starišem, a mej potoma so mi naj-brze kje ponoči v kradli denar in zato moram sedaj prositi, da pridem do doma. Prosim torej, pustite me k gorki peči, da se pogrejem in posušim; Bog vam bo povrnil to dobroto."
Tako iskreno je prosil tujec, da bi bil skoro omečil gospej trdo srce.
Toda spomnila se je gospa, kolikokrat da so j« že tujci tako za nos vodili, vzlasti leta 1866, ko je bila vojska končana. Vse polno je bilo po dežel, mladih postopačev in vlačugarjev in vsak je prsvil' da je vojak, da je bil v vojski ranjen itd. Ni * dolgo, kar je prišel eden takih potepuhov z berglj*' mi. gospej se je smilil in obdarovala ga je ; ko p»je
vsakovrstna hudodelstva, kjer liberalni kričači začno ljudem pridigovati, tam se vedno bolj izpraznujejo cerkve, a zato bo hitro napolnujejo jetnišnice. — (jrozni sad, ki je izrasel iz semena pogubljivega „na-prednjaštva", so vedno množeči so samomori. In gledč na to Jiberalna" Koroška nikakor ne zaostaja za drugimi deželami. Ne, ona je med drugimi še prva! Samo v Celovcu usmrtilo so je od 1. januarija do 1. junija t. I. 12 oseb. Ne mine teden, da bi v naših listih ne brali: ta ali oni se je ustrelil, ta ali oni se je obesil. Med samomorilci nahajajo se tudi čisto mladi ljudje 15—20 let in le pred kratkim ustrelil se je v Celovcu lBletni pisar. — Ne trdimo preveč, če rečemo, da so ti samomori že dozorel sad naših brezverskih šol, ki so sevč lažiliberalcem pravi vzor, katerega se naj nihče ne dotakne. Kdor iina le šo količknj vere, bode vedel, da je samomor strašna pmgreha zoper Boga, gospoda čez življenje iu smrt. Kako so je torej vzgojila mladež, ki si že v nežni mladosti pregrešno jemlje življenje? Nimamo li vzrokov, te prežalostne prikazni iskati v ue-verski šoli? 2e v ljudski šoli je le malo ali čisto nič govorico o Bogu iu večnem življenju po smrti. V srednjih šolah so mnogokrat kar očitno šopiri
golo brezvcrstvo, in kako se godi po visokih šolah, o tem raje molčimo, ker je prežalostno! Komaj zapusti mladenič šolske klopi, že pohajka po gostilnah, kjer razkošno moro zabavljati čez cerkov in duhovnike. In tudi v družinah, zlasti po večjih mestih, le prepogostokrat ni nič boljše. Oče pri vsaki priložnosti zasramuje cerkvene stvari in duhovski stan, mama mora skrbeti za lišp in zabavno življenje, torej nima časa, ukvarjati se z vzgojo otrok. Otrok pa komaj vzrasel že začne uživati' vse slasti življenja; in če se mu le količkaj kaj neprijetnega prigodi, končuje z revolverjem ali vrvjo mlado življenje ! — Pri strogi verski vzgoji, ki skuša v mlada srca vsajati trdno versko prepričanje, bi se samomori ne mogli tako pogosto ponavljati. Pripomočka zoper to kužno bolezen, ki razjeda življenje družin, kakor celih narodov, najti pa je le v verski vzgoji mladine, ki se more zvršiti le s pomočjo verske šole. če hoče bolje biti, se mora živo, dejansko krščanstvo zopet vrniti v šolo, v javno in zasebno življenje; kajti „nujno potrebno je, da se svet vrne k načelom krščanskim, in spremeni svoje življenje, navade in naprave narodov po krščanskih zapovedih." (Besede papeža Leona XIII.)
Cerkev	in šola.
Zborovanje katolikov štajerskih.	razni stanovi; videl si kneza, grofa, barona, kmota
Katoliški shod v Gradcu 2. do 4. junija se je	itd. V izvrstnih govorih so gospodje navduševali
sijajno obnesel. Zbralo se je okoli dve tisoč zavednih	poslušalce za življenje po naukih krščanske vere.
katoličanov, Ncmcev in Slovencev. Zastopani so bili	Izmed Slovencev sta krasno govorila: milostljivi
gledala gospa za njim, videla je, kako je berglje vrgel na ramo in urno korakal zdravih nog, ker je mislil, da ga nihče ne vidi. Takrat je sklenila gospa, da ne bo nobenemu beraču nič več verjela in nič dala. — Zato je trdo zavrnila tudi sedaj popotnika, češ, da mu gotovo ni nobene potrebe in da ima najbrže namen po noči jo oropati.
„Zato, čem preje se mi poberete od moje hiše, tem ljubše mi je", reče mu naposled gospodinja. V tem je prišla Ana zopet k vratom in mehkega srca prosila je teto, naj vendar le tujca sprejme čez noč. ker vidi, da je bolan iu zunaj vihar razsaja. A gospa se ni dala pregovoriti.
„Gospa, na-me težko čaka moja mati doma, rad bi si torej ohranil življenje, ne toliko zaradi sobe, marveč zato, ker bi rad videl mater, ki me težko pričakuje. Ako pa me nocoj v tem viharju od-ženete, ne vem, če bom imel še toliko močij, da se privlečena do prve hiše."
„Tako vsak potepuh laže in slepari, a jaz nobenemu nič ne verjamam", pravi gospa.
»Teta, ne bodite tako neusmiljeni j Ali ne veste,
da imate tudi vi sina pri vojakh; morebiti tudi Feliks sedaj kje prosi prenočišča, ko se morda bliža svojemu domu."
„Tiho, ti nimaš meni ničesar ukazovati; Feliks pa ima že toliko, da mu ni treba beračiti za prenočišče.
Po teh besedah gospa zapre vrata in odide. Ana posveti za njo, a jo kmalu pusti samo; skrbela je dobrosrčna deklica, kaj bo z nesrečnim tujcem. Zunaj namreč je še vedno tulil veter in debel dež je še zmeraj bil na okna. Zato grč tihih korakov zopet k glavnim vratom ter jih rahlo odpre, da bi videla, kaj je s tujcem. Sedel je na pragu in komaj se je zavedel. Ana mu povd, da ga hoče skrivaj spraviti na suho, da vsaj pred vrati ne umrje. Pelje ga skozi kuhinjo v sobo za tujce ter jo varno zaklene. Vsede se k ognjišču in veseli se dobrega dela, ki ga je storila tujcu; le skrbelo jo je, kaj bi bilo, ko bi to zvedela trdosrčna teta; vendar se je tolažila, da je najbrže teta že šla počivat, da torej o tem ne bo ničesar zvedela.
Ko Ana to premišljuje, odpr6 se vrata in teta stopi v kuhinjo. „No, kaj še nisi šla spat? ogovori
12»
gospod knezoškof dr. Napotnik iz Maribora in pa gospod dr. Srnec, deželni poslanec in odvetnik iz Celja Prvi govornik je razlagal, kako b. vs. narod, v mili naši Avstriji lahko živeli v miru, če b. se le ravnali po vodilu krščanske ljubezni; drugi pa je govoril o položaju Slovencev in da nemško ljudstvo naj nikar ne veruje besedam, s katerim, nemsko-liberalni časnikarji obrekujejo naš vrli narod, kateri se vedno drži starega gesla slovenskega: „Vse za vero, dom, cesarja". Shoda so se vdeležili tudi poslanci gg.: Jerman, dr. Lipold, Vošnjak, potem Klun in Povše s Kranjskega, dr. Gregorčič iz Gorice.
Posvečevanje nove cerkve.
Dne 5. junija so v Gradcu novo farno cerkev posvetili presvetemu Srcu Jezusovemu. Veliki altar posvečevali so knezoškof dr. Zvverger iz Gradca, drugi oltar knezoškof dr. Missia iz Ljubljane, tretji oltar knezoškof dr. Kalin iz Celovca. Da cerkvenega selišča ni bilo Ireba zasipavati, vsled tega so poslopje napravili tako, da sta dve cerkvi, jedna nad drugo; spodnjo, v zemlji se nahajajočo cerkev so pa posvetili knezoškof dr. Napotnik iz Maribora. Sledeče dni seje v novej hiši Božji vsaki dan tršila slovesna služba Božja s pridigo iu sv. mašo pak z večernicami. Sv. mašo popevali so: dne 5. junija knezoškof dr. Zvverger, 6 junija knezoškof dr. Missia, 7. junija knezouadškof dr. Haller iz Salcburga, 8. junija knezoškof dr. Kahn, 9. junija knezoškol dr. Aichner iz Briksena na Tirolskem, 10. junija škof dr. Doppel-bauer iz Linca, 11. junija knezoškof dr. Napotnik, 12. junija knezoškof dr. Zvverger, 13. junija posvečeni
škof dr. Nogall iz Velikovaradina na Ogrskem. Za dr* 14. junija so bili napovedani knezouadškof dr. (iruja z Dunaja, ali morali so ostati doma, ker so jii, sv Oče Leon XIII. bili nedavno imenovali za kardi-nala in so jim te dni doposlali dotična znamenja Tako jo prišlo, da so cerkveno pobožnost v novej cerkvi v Gradcu Jzavršili knezonadškof dr. Zoru ii Gorice, ki so skraja bili določeni za 12. dan junij,, V Rimu, 4. junija 1891.
Ko vam te skromne vrstice pišem, se mi k roka trese ud presrčnega veselja, ki me je danes navdajalo. Kdo neki no bi bil vesel in globoko ganjen, ko vidi tako čudno lepo, prekrasno cerkveno slovesnost, kakoršna je bila danes v Vatikanu, pri »v. Očetu! Bil je danes tako imenovani velik konzi-storij. — Ako imajo namreč sv. Oče kakšno posebno važno zadevo svetu naznaniti, zberejo krog sebe svoje svetovalce: kardinale, v K i mu navzoče škofe, zastopnike tujih držav itd. Vpričo teli in obilno druzega ljudstva, ki dobi dovoljenje priti k takim zborovanjem, slovesno naznanijo tako svojo zadevo. To je veliki konz:storij. Današnjemu kouzistoriju bil je namen, štirim velezaslužnim možem, cerkvenim dostojanstvenikom podeliti čast kardinalov sv. cerkve. To se zgodi vselej posebno slovesno. Danes hitele so že pred osmo uro velike množice vnetega katoliškega ljudstva v Vatikan, da bi videlo to slovesnost. Vsi prostori, ljudstvu odločeni, posebno pa »kraljeva sobana", kjer je bil postavljen prestol za sv. Očeta, bili so do zadnjega kotička napolnjeni. A še-le ob polu enajstih zaslišal sem iz .kraljeve sobane" navdušene
jo gospa. „Ha! kaj pa imaš tukaj na tleh?" Ana pogleda, a v tem je že gospa sama pobrala, bila je stara prazna denarnica. Ana se vstraši. Gotovo je padla iz žepa tujcu, ko ga je Ana peljala skozi kuhinjo v sobo za tujce. Bala se jo tete in ni vedela, kaj bi odgovorila.
Gospa pogleda denarnico, odprejo in kar tresti se začne. To denarnico, zdi se ji, da je že imela v roki in da jo je dala sinu Feliksu, ko je odhajal na vojsko. Ko denarnico od znotraj pregleduje, dobi košček starega pisma. Gospa razvije pismo, zagleda prvi vrsti „Dragi moj sin!" in spozna, da je to njena pisava, da je to pismo pisala svojemu sinu o katerem že toliko časa ni dobila nobenega poročila. - Tujec, ki je imel Peliksovo denarnico, bo gotovo vede povedati, kje da je. Zato gospa m
razburjena kriči nad Ano: „Kje imaš tujca? Kam je šel? Ali ga ni tukaj?"
Ana ni razumela, kaj teta hoče, ker ni vedela kaj da je gospa brala in videla, mislila je, da se teta za^huduje ker je ona tujca sprejela pod r ho Zato n. upala naravnost povedati, marveč se je t
govarjala, da ga bo nocoj težko videti, da so je že kam vtaknil in skril pred viharjem. Gospa vsa iz sebe nič Ani no pove, marveč teka sem in tje po hiši in vpije, kje da je tujec, ki je bil prej pri vratih. Celo vrata odprti in v temno noč kliče za tujcem, a od nikoder ni nobenega odgovora. Tedaj prihiti zopet nazaj v sobo, vsede se in začne jokali. Vest se ji je vzbudila, ker je tako surovo ravnala s tujcem, ki bi ji bil sedaj vse povedal, kako se je sinu v vojski godilo, ker skupaj sta gotovo bila, sicer bi tujec ne bil mogel imeti Feliksove denar-n.ce. Sveto je prisegala, da ne odžene nobenega popotnika več tako od hiše, ker bolje je, da obdari sto nevrednih, nego da odžene enega vrednega in potrebnega ...
Toda čuj! — Kaj j0 to? Voz je pridrdral pred grajščino in pred vrati je tudi obstal. Gospa iu Aua hitite k vratom in ondi jih že čaka težkopričakovani sin Feliks, ki se je po tolikem času srečen in zdrav povrnil iz vojske. - Kako ga jo bila vesela mati sve-
jedinega sina, za katerega je tolikrat bilo v strahu njeno srce, ki je v časnikih brala imena ranjenih
pozdrave, ki so po Vatikanu doneli sv. Očetu — znamenje, da se bliža glavar sv. cerkve. In res! Kmalu zatem dospejo v dolgi procesiji sv. Oče, ljudstvo blagoslavljajo. Vsedejo se na svoj bogato okrašen prestol. Začnejo s prelepim nagovorom, v katerem razložijo pomen današnjega dneva za sv. cerkev in posebej še za nove kardinale. Od teh bila sta dva zadržana v Rim priti, le dva sta bila navzoča: Vannutelli in Dunajevski. Potem se prične lepa ceremonija. Kardinala poklekneta pred papeža. Papež podajo vsakemu rudeč klobuk, v znamenje visoke kardinalske časti, potem jih pa objamejo in poljubijo. Kardinala se globoko priklonita in zahvalita za tako izvanredno čast. Potem pa gresta pozdravit z objemom in poljubom druge kardinale, nove brate svoje. Meni se je pa vsa stvar še zato posebno dopala, ker je bil eden izmed novih kardinalov, Dunajevski, iz našega slovanskega rodu, vrl Poljak. Jako častitljiv starček je. Lasje so mu sicer že srebrno-beli, a čvrsta postava in krepek hod kažeta, da ga še navdaja moč zdravega, krepostnega moža. Slava mu! — Po do-
vršeni ceremoniji dvignejo zopet sv. Očeta na visoki prestol in švicarska straža jih odnese po znanem običaju. Ljudstvo je vselej do solz ganjeno, ko papeža vidi. Glasen jok čuje se med burnimi klici: Živijo sveti Oče! Da! živijo sv. Oče! tako kličete i vi iz preljube slovenske domovine cerkvenemu poglavarju, ki tako vroče ljubi svoje duhovne otroke. K sklepu izročim še vsem preljubim bralcem „Domoljubovim" srčen pozdrav od vseh slovanskih rojakov v Rimu. Prav mnogokrat se vas spominjamo v pogovorih, v molitvah. Ker res s celim srcem ljubimo slovensko domovino — obžalujemo, da dela neka stranka razprtije in sovraštvo v Slovencih. Varujte se takih volkov v ovčji obleki! Z vero, s spoštovanjem in ljubeznijo do sv. cerkve hočejo vam vzeti še mir in zemeljski blagoslov. Ogibljite se torej takih »liberalnih" in »naprednih" farizejev, ki vara obljubujejo zlate gradove, a v resnici vam kopljejo hladne grobove. Slovenci! bodimo zvesti le načelu : Vse za vero, dom,
cesarja! Živeli!	Gaberski.
—--
Razne novice.
(Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske) vršil se je 11. jun. v tukajšnji mestui dvoraui od 9. ure dopoldue do čez eno uro popoldne pod pred-sedništvom g. ces. svetnika Murnika. Navzočih je bilo blizu 80 udov. — Po .običainem pozdravu g.
in ubitih vojakov, boječ se, do bi kedaj ne zagledala v imeniku mrtvih zapisanega tudi svojega Feliksa.
Vsedli so se za mizo, Ana je pripravila večerjo, Feliks pa je pripovedoval svoje dogodke iz vojske, kako težavna pota da so iineli, kolikrat da so bili lačni in žejni, kako da so bili mnogokrat v smrtni nevarnosti. Med drugim je omenil, da je bil v neki bitki ranjen in da se ima le enemu svojih tovarišev zahvaliti, da je še pri življenju.
»Ko bi tega ne bilo, bi bil že jaz davno pokopan. Pogostokrat sva si delila svoje jedi, pila sva iz iz enega kozarca in ako je kak človek na svetu, katerega rad imam, gotovo je Anton, moj drrgi tovariš, moj rešitelj", govoril je Feliks navdušeno.
„Zakaj ga nisi pripeljal seboj ?" vpraša mati, „da bi se mu tudi jaz zahvalila ter ga saj nekoliko poplačala za njegovo ljubezen, katero je tebi skazo-val. Tudi jaz ne bodem pozabila njega, ki je rešil smrti mojega sina Feliksa."
Žalostno je zmajal Feliks z glavo.
„Bog sam v6, ali je Anton še živ, ali ne. Ko sem bil jaz še v bitki, vjeli so ga sovražniki in vkle-nili. Koliko sem se že trudil zvedeti, kje da je, a
deželnega predsednika barona Winklerj a, zastopnika deželnega odbora g. 0. De te le in župana ljubljanskega g. Grassellija, spominjal se je g. predsednik umrlih udov, ter pričel potem zborovanje po določenem vsooredu. Poročilo o delovanju glav-
dosedaj sem popolno brez sledu. Anton mi je pravil, da ima doma staro in dobro mater in kdo ve, ali ga bode še kedaj videla blagega svojega sina, ki se je tudi v vojski tako rad spominjal svoje matere. Pri tem Feliksu zarose oči, vstane in stopa po sobi gori in doli. Naenkrat zakliče:
„Za Boga! Od kod pa to pride sem? Kje ste to dobili?" Zagledal je namreč denarnico, katero je t'.:ji popotnik izgubil.
»Povejte, hitro mi povejte, kje ste to dobili? To denarnico sem jaz dal Antouu oni dan, ko me je rešil smrti. Ni bilo veliko denarja v njej, a dal sem mu vse, denar in denarnico v spomin. Rekel je, da jo bo zvesto hrauil kot spomin od svojega zvestega prijatelja."
Gospa je kar odrevenela pri teh besedah, skoro da je obnemogla.
»Neki postopač je pustil to tukaj, jaz sem ga pognala od hiše, ker to gotovo ni bil tvoj prijatelj Anton. Morda pa je ta človek Antonu vkradel to denarnico. Ta tujec je bil zelo razcapan." Tako je jecljala in se izgovarjala mati v veliki zadregi.
»Kakšen pa je bil?" vpraša Feliks.
nega odbora v I. 1890., kakor tudi poročilo o računu za 1 1890 in pror.čunu za i. 1892 se je »zelo z odobravanjem na znanje. - Pri dopolnilni vol.tvi dveh odbornikov v glavni odbor bila sta izvoljena gospoda Josip Šiška, kn. šk. tajnik v Ljubljani i 58 glasovi in Ivan Žirovnik, nadučitelj v St. Vidu nad Ljubljano z 52 glasovi. Drugi glasovi so se razcepili; od teh jih je dobil naiveč g. 1. Vrbič, župan v Borovnici, namreč 25. — Sledili so potem razni predlogi glavnega odbora m podružnic, o katerih so se vnele semtertje prav živahne razprave.
(Kranjska c. kr. kmetijska druiba.) Iz poročila o delovanju kmetijske družbe v minolem poslovnem letu posnamemo, da ie pristopilo družbi na novo 306 udov, tako da šteje sedai že nad 1900 udov in ima 51 podružnic. Udje dobivajo gospodarski, dobro vrejevani list „Kmetovalec" in imajo pravico dobiti vsako leto nekaj sadnih dreves iz društvene sadjarske šole. Poleg tega dobivaio drušlveniki tudi sicer drevesca za polovico prave cene od družbe. Iz društvenih računov se razvidi, da je imela družba zadnje leto denarnega prometa 125.000 gld. Poljedelsko ministerstvo, deželna vlada in deželni odbor kraujski so prav zdatno podpirali delovanje kmetijske družbe tudi v preteklem letu.
(Slovenski vseučiliščniki v Gradcu) t. j. učenci na vseučilišču ali visokih šolah taraošnjih so pred mnogo leti ustanovili društvo, kateremu so po vi-sokej gori .Triglav" na Kranjskem dali ime ,.Triglav". To društvo je dne 7. junija napravilo izlet v prijazni Ljutomer. Bilo jih je okoli šestdeset. Zvečer so pri-
redili zabavo s petjem in igro. Poslušat je prjž|0 obilo prijateljev iz trga in okolice, tudi od Sv. Krii» in celo. iz Ormoža. Drugi dan so se dijaki podali » Jeruzalem, to je sred vinorodnih goric kraljnjoča cerkvica. Tukaj so bili pri sveti maši. Hiša Božja je podružnica fare Sv. Nikolaj. V njenej okolici rast« izvrstna vinska kapljica, a z vrhov je krasen razgled malone na vse strani, vzlasti pa še na bogato polje okoli mesta Varaidm.
(Praznik sv. Alojzija) se bo letos po vsem katoliškem svetu »lavil posebno slovesno, ker obhajamo to leto SOOletni spomin njegove smrti. Bojen I. 1568 umrl je Alojzij kot ud Jezusove družbe v Kima 21. junija 1591. —Veseli nas, da tudi Slovenci u spomin tako slovesno obhajajo, s tem svetu sprieu-jejo svojo katoliško zavest. — Vzlasti izročamo ob tej priliki našo dobro slovensko mladino varstvo angeijskega mladeniča sv. Alojzija, ki naj ji prej ko mogoče izprosi pravo versko-nravno vzgojo.
(Svetinjice sv. Alojzija.) Nove m lepo izvršene svetinlice s podobama sv. Alojziia in sv. Stanislava K ost k a s slovenskim napisom dobiti je v ..Katoliški Bukvami" in sicer velja na debelo 144 svetiojie 2 gld. 40 kr.
(Kresi pred praznikom ss. Cirila in Metodija.) Od Pohorja se nam piše: Po raznih krajih na Slovenskem se je vdomačila šega, da v predvečer praznika ss. Cirila in Melodija žgejo krese v znamenje, da sta sveta brata našim prednikom prižgala luč svete vere s pomočjo milodoneče govorice slovenske. Kakor namreč naravna luč preganja temoto. tako
„Precej visok je bil", odgovori Ana, .lepih, modrih očij in črnili las..dalje ni mogla govoriti, kajti Feliks jo prime za roke. rekoč:
„To je bil Anton, moj prijatelj! Oh. lačen in ranjen priplazil se je ob hudi uri moj rešitelj, ki je svoje življenje zastavil za moje. do moje rojstne hiše. In vi ste ga v temni noči pognali od tod. In sedaj je morda že mrtev. Oj mati, kako ste mogli kaj tacega storiti? ...»
„0 Feliks, kesala sem se že prebridko, prosim odpusti mi !"	1»"»»«,
Antona'"'8 Pri'De **	in h°f'e °diti iskat
»Sel bom za njim in iskal ga tako dolgo dokler ga ne najdem ali živega, da se mu hvalS nega skazem na mojem domu, ali mrtvega, da vo-jeg^vrlega prijatelja vsaj častno in dost^o p0.
Tedaj po poklekne Ana na koleni: .Hvala tebi o Bog, da sem tako storila" jn not*™ „	'
»Teta, ves čas sem se tresla in hft. / 6 = okarsla To,	10 bala- da me bodeš
okarala. Jaz se nisem mogla premagati, da bi tujca
ne bila vzela pod str.-ho, preveč se mi je smilil, zalo sem ga skrivaj peljala v sobo za tujce, dala sem mu jest i in pripravila gorko posteljo."
.Bog te blagoslovi Ana, tebe in tvoje dobro srce!" rečo Feliks dobri deklici. Tudi teta ji je bila zelo hvaležna, da je bila Ana v tem slučaju nepo-korna — prvikrat.
1'resrčno sta se razveselila prijatelja, ko sla se zopet videla. — Anton je ostal pri Feliksu, dokler se ni popolno pozdravil. Tedaj pa se je vruil k svoji materi, kateri je z lepo svojo službo lajšal britkost "jenih starih let.
Mi nimamo več mnogo dodati. Par let pozneje prišel je zopet Auton k Feliksu, a takrat ni obiskal svojega prijatelja, takrat je prišel po Ano, da jo odpelje kot svojo drago ženko na svoj dom. Bad jo je lmel, saj ona mu je rešila življenje in tudi Ana se m branila blagega in zalega mladeniča.
Mati Feliksova pa se odlikuje sedaj z radodar-nostjo do ubogih in skuša s tem zadostiti za svojo trdosrčnost.
Blagor usmiljenim, ker prejeli bodo usmiljenje!
sta sveta apostola slovanska z nadnaravno lučjo nauka Kristusovega med Slovani preganjala temo neverstva. Krese žgati, tega ne more zabraniti nikdo. Toda pri nekaterih kresih fantje radi streljajo. In že se je na pr. na Slatini primerilo, da so nemško-liberalci, katerim ni všeč vera krščanska in jezik slovenski, strelce tožili. Vsled tega je treba zapomniti to-le: Kdor želiš zvečer 4. julija, t. j. pred praznikom ss. Cirila in Metodija streljati, svojo željo ob pravem času naznani občinskemu predstojniŠtvu, ker tako terju postava. Če tega storil nisi, in ako te pozneje katera liberalno-dobra dušica ovadi, spravil si v neprijetno zadrego sebe in pa občinskega predstojnika.
(Novacerkev pri Celji) Gospod nadučitelj Janez Zdolšek stopil je v stalni pokoj. Deželnošolski sovet je odobril, da se tukajšnja šola razširi v triraz-rednico.
(Ne imenuj po nepridnem Božjega imena.) Pri
gospodarju Vargi v mestu Košicah na Ogerskem so 10. maja pri večerji imeli kot gosta Jožefa Novaka, zidarskega mojstra. Po večerji so začeli kartati Novak, domači gospodar Varga in starejša hči njegova. Zunaj je bliskalo in gromelo. Domača gospodinja se je v obližji kartalcev pokrižala vselej, kadarkoli se je zablisnilo. Zidar Novak jo s smehom povpraša: „Cemu to?" Gospodinja je odgovorila, da pokrižati se je stara krščanska šega, s katero poprosimo, naj bi nas Bog obvaroval pred nesrečo. Novak se je za-krohotal in rekel, da bi to za njega bila največa sreča, ako bi ga strela zadela. Komaj da je zidar bil izgovoril besede, zabliskalo se je in strela je stresla poslopje, ugasnila v sobi luč, omotila ljudi. Domače osebe so se zopet zavedle. Ko so bili napravili luč, ležal je Novak na tleh — mrtev!
(Stezica v nebesa) Bukvice pridnim otrokom namesto podobic. Na svitlo dala in založilo Jeran in Zamejic. Četrti natis. Dobro znana mala molitvena knjižica, namenjena šolarjem-začetnikom, bo gotovo dobro došla zlasti sedaj, ko vzgojevatelji oskrbujejo nedolžni mladini darila in spomine za tristoletnico sv. Alojzija. Velja le 10 kr. Knjižica je vredna iskrenega priporočila in obilnega nakupa.
(Potres) je dnd 7. junija v Veroni na Taljan-skem porušil nekoliko dimnikov, v Marcenigu pa še tri hiše, tri osebe so v razvalinah našle smrt. Potres čutili so po krajih med Rimom in Koroškim pa Tirolskim.
(Nesreče.) Učitelj Simon Vole v Lučah pri Gornjigradu je z voza skočil tako nesrečno, da (je padel in mu je kolo zdrobilo desno nogo. Blizo Mozirja pa je v Savinji pri delu utonil flosar Jože Tratnik iz Kokarja. A pri Dražinjivesi blizo Žalca so mrtvega našli graščinskega lovca Jožefa Škofiča.
—	Na sv. Antona dan v soboto 18. t. m. našli so med Visokim in Hotemažami mrtvega moškega. Kakor so zvedeli, odpeljela sta se 12. t. m. ob 11. uri zvečer iz Jgostilnice Josipa Senice v Hote-mažah 551etni Jan. Kmet iz Britofa in Jak. Hribar iz Predoselj j/ praznim vozom pijana proti domu. Najbrže jčje Kmet padel z voza in se ubil. — Na Brez/i pri Dobrovi vtonila je 14. t. m. v vodnjaku poldrugo leto stara deklica Urš. Dolenčeva, hči posestnika Greg. Dolenca. Stariši, pazite na otroke! — Iz Gorjan se nam poroča 11. t. m.: V nedeljo dnd 7. t. m. je izginil Pustov najmlajši otrok na Pokluki, Andrej Zupančič, 2'/» leta star. Ležal je s svojo štiriletno sestrico na trati pred hišo, med tem, ko je oče živino napajal. Ko oče nazaj pride, najde samo deklico spečo, fantek pa je izginil. Ker hiša na visokem robu stoji, so mislili, daje otrok čez pečino padel in se pobil. Iskali so tri dni za otrokom, pa niso nič dobili. Nekateri sodijo, da je otroka odnesel velikansk orel, katerega so v oni okolici videli tiste dni.
(Ponesrečil) se je v Trbovljah v ondotnem pre-mogokopu delavec Miha Zupan. Težek kos mu je padel na glavo, ter ga nevarno ranil.
(Uboj.) V Žale pri Kamniku prišli so dne 6 t. m. ponočnjaki iz Kamnika okrog polnoči. Tam so z izzivanjem razdražili domače fante inkerse je eden kamniških mladeničev Leopold Slabsjna, ločil od drugih in šel pod neko okno, prileteli so nadenj trije domači fantje, Ant. in Janez Runs in Janez Curbi, ter so ga tako pretepli, da je proti jutru umrl. Sodišče je zaprlo pretepače. Pač žalostni nasledki ponočevanja.
(Ogenj v Spodnjih Gameljnih.) Dnd 10. junija ob polu 9. uri dopoldne nastal je ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Fr. Sirnika, ki je vpe-pelil tudi njegovo hišo. Skoda se ceni na 1000 gld.
—	Jedino gasilnemu društvu iz Šentvida, ki je prihitelo na kraj nesreče, moramo se zahvaliti, da se ogenj ni razširil in da ni vpepelil cele vasi, ker so hiše zelo tesno postavljene. — Zažgali so otroci, ki so se v skednju igrali z vžigalicami.
(Nesreče pri otrocih.) Dveletni sin posestnice Marije Šubelj Podmolnikom padel je v globoko lužo, kjer se živina napaja in čez četrt ure so potegnili že mrtvega iz vode. — V Kočevju je v Binži dnd 2. t. m. vtonel petletni deček RudolfVerderber.
(Trtno nš) so zasledili tudi v Oševljeku na meji med dornberško in renško občino. Politična gosposka je vse potrebno ukrenila, da se zabrani okužitev; preiskujejo se sosednja zemljišča, da po-izvedo, kako daleč se že razteza trtna uš, da bodo mogli predlagati tem primernejša sredstva, da se zatrd.
(V moki se je zadnšil) v mlinu gosp. Petra Majdiča v Jaršah petnajstletni delavec Janez Skofic. Pri njegovem delu se mu je spodrsnilo in padel je v shrambo za moko, kjer se j« v moki ie "duš,I,
predno so ga mogli rešiti.
(Ogenj na Rodici pri Domžalah.) h Domžal
se nam poroča: Od 7. do 8. junija okoli poluuoči začelo je goreti pri Vodamu na Rodici pri Domžalah. Pogorele so tri številke. Šmonov mlin bil je v veliki nevarnosti. Požarni hrambi iz Domžal in Doba sta bili hitro na mestu in obe vrlo delali. Dra sta bila zavarovana in jeden ne. Kako se je zažgalo, se ne more vedeti, ker je ua vrhu strehe začelo goreti. Razven dveh prašičev so vso živino rešili.
(Izpred porotnega sodišča.) Dne 9. juu. je bila v Ljubljani pred sodniki ŽOletna Frančiška Ogrin iz Velike Ligojne, zaradi hudodelstva tatvine. Ukradla je namreč dne 17. marca 1.1. dvema zuan-kama v Ljubljani več obleke; nekaj dni pozneje pa je Cerkovski vasi v logaškem okraju gospodarju Turku ukradla tisoč gld. Z denarjem se je odpeljala v Ljubljano, a tukaj jo je prijela policija. Deuar so še dobili pri njej. Obsojena je na 10 mesecev v ječo, poostreno vsaki mesec s postom. — Isti dan sojen je bil pekovski pomočnik Avg. Prekub iz Ljubljane, ki je svoji teti ukradel hranilnične bukve za 240 gld. Prisodili so tatu dve leti težke ječe in post vsaki mesec. — Due 10. junija je sedel na zatožni klopi Jožef Lešnjak iz Škofje Loke, ki je že leta 1886 Blaža 2ootarja osleparil za 500 in J. Mahovne-ta za 100 gld. Kar se mu takrat s pričami ni moglo skazati, to se mu |e sedaj dokazalo in dobil je štiri leta hude ječe, poostrene s postom vsaki mesec; poravnati mora tudi škodo in plačati sodnijske troške. — Due 11. jun. se je imel pred sodniki zagovarjati posestnik in mlinar Franc Zupan iz Retenj, ker je poškodoval Mih. Rožiču levo oko. Prisodili so mu 13 mesecev težke ječe poostrene vsaki mesec s postom. — Drugi je bil na vrsti Lovro Berlec, zidar iz Srednje vasi pri Kamniku, ki je skrival najdeni denar, katerega je v Kamniku izgubil zidarski mojster Pmosa. Dal mu je naposled, ko je slutil, da ljudje zato vedo, nekaj denarja nazaj, a zaprt bo veud.r jeduo leto - Pri tretji obravnavi je bil na zatožni klopi 20 let stari mizarski pomočnik Jakob Hribar iz Jarš ki ie nri raznih ljudeh pokradel različnih strarij vrednih akih 6oo gld. Kaznovan je dve leti v ječo^p^ z vsakomesečnim postom. - Du6 12. jnnija ie bila pred porotniki neomožena delavka Marija H -fcvar, k, je izstradala svoje novorojeno dete ti. d. je od lakote umrlo. Vest je neusmiljeno mate 'ta
ek a, da )e 8sma naznan.la	.
jo ,e obsodilo v smrt n. vislice. - Do< 12 t in j
bil pred porotniki Jožef Sooj, 21 let stari zidw j, Nadgorice pri Črnučah zaradi hudodelstva težke t«.
lesne poškodbe. Zab6l je namreč due 1. oktobra |.|. brez uzroka rekruta Janeza Novaka iz Vira v desno stran hrbta tako nevarno, da se je U takoj zgrudil m so ga morali odvesti v deželno bolnišnico; nj sicer umrl, a ker mu vsled prizadete rane gDjjje,0 pljuča, ni misliti, da bi ozdravel. Snoj pruna, d» je on to storil, vendar pravi, da je storil v pij*, nosti. Porotniki so ga spoznali soglasno krivega m sodišče ga je obsodilo na štiri leta ječe, poostren« vsaki mesec s postom, vsako leto du4 1. oktobra pa » temn co in trdo ležišče. Pole« tega mora obsojeni plačati Novaku 200 gl. odškodnine. — Dne 13. t. m. je. bil pri obravnavi obsojen 52 let stari oženjem kroiač Franc Fik iz Bitnja zaradi ponarejanji srebrnega denarja na pet let težke ječe. Dne 30. maja t. I. prijel je namreč Fika mestni stražnik Kraujc, ker je Fik v Dolgih ulicah skril 14 ponarejenih srebrnih goldinarjev. Ko so preiskali udi uiegovo stanovanje v Bituju, našli so razue priprne za ponarejanje denariev. Zatožeuec je bil že dvakrat poprej kaznovan zaradi ponarejanja denarjev, iu se je zagovarjal, da ni imel nameua izdajati denarjev med ljudi. A porotniki tem besedam niso verjeli iu ga spoznali krivega. — Pri drugi obravnavi obsodili so isti dan Jožefa Furlana iz Lož pri Vipavi na pet let težke ječe, ker je svojega strica tako telesno poškodoval, da je vsled tega umrl dne 2. maja. — Tretji je bil ta dan na vrsti 14-letni di|ak Jožef Wileubart zaradi hudodelstva posilstva, a je bil ua podlagi izjave porotnikov oproščen. — S tem je zakliučeua letošnja druga doba po rotnega sodišča v Ljubljani.
(Ura - k u kovica.) Kot popotnik hodil sem po Gorenjem čštajarskem; pozno v noč prišel sem do lepe kmetske hiše stoječe v znožju visoke gore. Stopim v hišo ter prosim prenočišča. Domači so ravno sedeli pri večerji. Gospodar mi precej vsliši prošujo za prenočišče in me povabi k mizi. Dobro mi je teknila skromna večerja, po dolgi in vtrudljivi poti. Kar nakrat začne biti ura na steni; bila je ura-kukovica, ki je nakukala osem zvečer. Kakor na povelje urno vstanejo vsi domači od mize, molijo po večerji in nato pokleknejo pred uro-kukovico, na kateri je bila božja podoba. Hčerka vzame že pripravljen venec ter ga položi okrog ure, nato vsi skupno kleče od-molijo pobožno molitev. Jaz se čudim, ko v«e to gledam; gospodar to opazi ter mi reče: »Kaj ne, vi si ne morete razložiti, kaj da pomeni to □»*« ravnanje. To, kar se vam čudno zdi, ponavlja se že v naši hiši dvajset let vsaki večer. Tej uri-kukavici ®e imam zahvaliti, da imam še hišo in svoje drage domače. " — Nato je zgovorno pričel to-le pripovedo-
vati: Bil Kem oženjen kakih pet let. Par krepkih dečkov je žo skakalo in se igralo okoli hiše, imeli srno vsega za potrebo, bili smo prav srečni in zadovoljni. — Bilo je neke spomladi ; polagoma so jele pihljati pomladanske sape in sneg so je topil da je bilo veselje. Moral sem iti v mesto po opravkih; pot je bila preeej dolga in še-le proti večeru sem jo meril proti doinu. Veselil som se, da bom iz blatne ceste stopil kmalu na suho v svoji hiši: toda ko se približam domu, zagledam strašen prizor; skoro stemuelo se mi je pred očmi. Moje hiše ni bilo nikjer vidoti; silen sneženi plaz iz gore se je odtrgal, valil seboj kamenje, odtrgal tudi mojo hišico ter jo pokopal v svojih zagrebih. Sosedje so prihiteli na pomoč, iskali, kje bi bila hiša pod sneženim, visoko navaljenim plazom, a niso mogli določiti prostora, kje da bi bila. Jaz nič ne vem, kaj sem delal, tekal sem semtortjo, kakor da bi !>il ob pamet. In kako ne V Vse moje imetje je bilo pokopano pod ledenim plazom. l\i to bi žo bil šo pozabil, a pod snegom so bili zasuti tudi žena in otroci in morda sedaj že umirajoč kličejo na pomoč, a jim ne moremo pomagati, ker ne vemo, kj» da so. Odkopujemo na raznih krajih, zadenemo ob kako tramovje, a do naših ljudij le nismo mogli. Klical sem svoje, a od nikoder nobenega glasu. Naposled menil sem ž«, da je vse izgubljeno, padem na tla in bridko jokam. Kar naenkrat zaslišim uro-kukovico, bila je ravno osem. Tukaj so domači, zakličem sosedom, in jeli smo na onem mestu urno odkopavali. Po mnogem trudu se nam posreči izkopati velik del hišice, ki jo nekako cel ostal in domačim dajal nekaj prostora in malo duška pod plazom, ura na strani je ostala nepoškodovana, in se tudi ni ustavila. Bil je zadnji čas, da smo prišli do zakopanih, kajti bili so že v nezavesti, le še nekaj časa in dobili bi bili same — mrliče. Kmalu smo jih zopet oživili ter se skupno Bogu zahvalili za čudovito rešitev. — To je naši družini ura-kukovica. Zato v hvaležni spomin na to vsaki večer ob osmih ovenčamo liro z rožnatim vencem ter skupno opravimo zahvalo za posebno pomoč božjo v preveliki sili." — Ginjen sem poslušal to dogodbo ter občndoval dobrega Boga, ki se je ob tej priliki poslužil ure - kukovice, da je dobro družino rešil grozne nesreče in strašne smrti.
(Za romarje na sv. ViSarje) priredili se bodo, kakor se nam poroča, posebni vlaki znižane vozne cene iz Notranjskega in Gorenjskega dne 11 julija, s Štajerskega in Dolenjskega pa dn^ 18 julija letos. Natančneje povd Jos. Paul in v Ljubljani, kateri tudi razprodajalce voznih listkov sprejemlje.
(Cena živini v Gradcn.) Za 100 kilo žive teže veljajo: a) voli pitani 30—33 gld., polpitani 28— 30 gld., suhi 26 gld. 50Jkr. do 27 gld. 50 kr.;
b) kravo pitano 23—27 gld., polpilano 20—22 gld., suhe 17—19 gld.; c) voli za pitanje 26—31 gld.; d) molzne kravo do 4 teleta 23—25 gld. 50 kr., čez 4. telo 19-22 gld. 50 kr.; e) telota za 1 kilo mrtve teže 50—53 kr., svinje pa 44—47 kr.
(Tržna cena v Mariboru.) Pšenica 7 gl. 55 kr., rž 6 gld. 35 kr., ječmen 6 gld. 40 kr., oves 4 gld. — kr., koruza 6 gld. 60 kr, hajdina 6 gld. 45 kr., krompir 2 gl. 50 kr., vse po hektolitru; kilo ližole 10 kr., leče 28 kr., graha 24 kr, riže 28 kr., suhih sljiv 32 kr., čebule 7 kr., koinina 32 kr., hrena 16 kr., masla 1 gld., masti 64 kr., slanine (špoha) sveže 54 kr.. povojene 65 kr., putra 90 kr., sira 12 kr , govedine 58 kr., teletino in svinjetine po 56 kr.; liter prosenega pšena 13 kr., mleka svežega 10 kr., posnetega 8 kr.; jajce 2'/j kr.
MT Prihodnja številka »DOMOLJUBA" izide dne
2 julija.
Tržne cciie v Ljubljani
		
		
	■T LMikusch.^B	Oi
	tovarna dežnikov, jHh	
	H LJubljana, Mestni trg 18. MU (Sp	
'tmmmmmmmmmmmmMmmmmmmm&i
dne 17. junija.
Ki	ki
8	12
5	(i!)
4	55
a	25
5	69
r.	(i!)
5	80
2	59
10	
!)	
!)	
_	Oi) 68
-	54
P&enl«a, lik ti.
r™,
Ječmen, , Oves, „ Ajda. ,. i Proso, Koruza, „ Krompir, „ Leča, „ tfrab, „ Fižol, Maslo, Mast,
Špeh svež,
kgr.
Špeb povoj«in, kgr Surovo maslo, „ Jajce, jmlno „ Mleko, liter. . . Hovojfi meno, kRr Tcleeic
Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišanee .... Golob .... Seno, 100 kgr. . Slama, „ „ . Drva trd*, 4Qwtr „ mehka, „
ki | KI
llavnohir je izšla v novi /•" izdaji molitvena knjiMrn: mi m
——
Bukvice pridnim otrokom mesto podobic.
Izdala in založila J. m Z.
Hudi primerne vsebine za otroke res kaj prikladna knjižica velja pol trdo rezana samo 10 kr. komad. Dobiva se v
Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Milo?
izkij. priv.
restitucijski fluid,
voda za umivanje konj.
Vže 30 let z najboljšim vipehom v mnogih dvornih hlevih, v večjih civilnih in vojaških hlevih v rabi za okrepftaoj« pred in Ojafeaj« p« velikih naporih, pri izpahnenjl, ©trpnosti kit it.! naredi konja zmotnega za izredno teiko votnjo in tek.
Oena steklenioi jplcL 1.4,0.
Prat-t z gornjo varstveno znamko »e dobi v vseh lekarnah m drožerijah v Avstriji in na Ogcrskem.
Vsak dan pošilja po poŠti glavna zaloga:
Franc It. Kw izda,
c. In kr. ««<n£ki intr. nm.imni zal.j.trtj, okrožn lekarnar, Kerneuburg b. Wien. (to S)
XXXXXXXXXXKKXXXXXX
X II i ilvlnakl kupi,	f»
* »frstvn i	*
mrčesom vsake vrste, 2 gnjllobl ia oitorjenju lesa, X hlftnl in zidni glivi, mokrim zidovom itd. J
daje priv.imno iin.H>o^fii»	j
Barthel-ov Izvirni (I6-10) j|
carbolineum jj
hkratu najcenejši in najboljši orehovorujavl na- S maz za lesene predmete, kateri potom 3 4krat 2* w	dlje trp*.	S
g r> ki (j. po iH)šti ffld. f.10, 100 kUj. X	lH<l- Ki'— na Dunaju.
J Troški majhni — korist ■toterna. K Prospekti in vsa druga pojasnila zastonj in fraok«.
S
MIHAEL BARTHEL & Co.
2 Dunaj, X., KepHrgasse 20.
**	(Ustanovljeno 1781.)	I6)
brala
Zalogo imata El>crl-a v Ljubljani.
Dopisuje se slovenski.	K
:xkxxkxxxxxxxxx***
S kalendarijec 3 9 Id. 75 kr.
Me-
cena 2 gld. 95 kr.
Ura z fg^gl
iu zvončkom,	kl se l'°
sveti, vis. 1 bcm	v okrovuii ko-
vine, je dobiti	v tovarni
EMIL MATEB na Dunaji,
I, Bnuornmarkt, 1«. (12-9)
Ura B kukavico, ki naznanja čas, v lično it-rezljanej omarici, podobarsko delo, s koščenimi ki-zalci 8 gld. J^p Ceniki »tenjskih in žepnih ur se pošiljajo brezpltčno, če se zahtevi priloži poštna mark« u poslatev. __(13-13)
g^r	« r J n
Vrsiik ia VedaJ
priporočata svoje trdno in lepo narejene peči in druge glinaste izdelke po najnižji ceni. Blago so dobiva » LjsMjui Gradišče. Igriške ulice H. 8.	(H- l,
Janez Kališ, župan. |
Županstvo Šmartno pod Šmarno Goro
dne 11. juuija l«y|.
so priporoča preč. duhovščini, društvom, trgovcem, občinskim uradom in slav. občinstvu za vsakovrstna v v Ljubljani, Valvazorjev Trg št. 5 tiskarsko stroko spadajoča naročila. «f
Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo!
Plugi, brane, njivni v&larjl, »ejalnioe, stroji za koinjo, obračalnloa za ceno, konjake zoba6e, itiikalnloe za seno, mlatllnloe, gepeljl, loko-
moblll, trleure, snažllnlce žita, stroji za robkanje turiioe, slamoreznioe, stroji za trenj« žita, za rezanje repe, za mlenje ln mečkanje sadja, za stiskanje grozdja ln oliv, peronospora-aparati, stroji za lupljenje ovočja, suillnloe za o vodje ln zelenjad, smrkl (pumpe) za vino, kletne priprave, smrkl za vodnjake, krožne žage, deolmalne tehtnloe, tehtnloe za živino, mlečni separatorjl, priprava za vzdlgavanje sodov, stroji za vrtanje, avtomatično delujoče stiskalnice sladke krme, stroji za žehtanje, (20—9) treslloe itd. (20-7) V»e|nnJboljo isedelano^po najnižji tovuvniiSlti ceni.
Jam8tvo[! Pripravno plačevanje! Cas poskušnje! Zaloga kmetijskih in vinorejskih strojev
IG. HELLER, II, Dunaj, Praterstrasse 78.
Bogato llnstrovanl 144 strani obsezajočl oenlkl v nemškem, italijanskem in slovanskem jeziku se poilljajo gratis ln franko.
Zanesljivi zastopi se povsod osnujejo. "Tpfif
sl s r kP I
K ft ^ d.
rt
D g
Posebni brzovlak v Prago
po jako znižani ceni pelje iz
Ljubljane, oziroma Trstu iu Zagreba
čez Gradec, Dunaj, Brn (Briinn)
v petek, dne 26. junija t. I. zvečer povodom velikanske
deželne mzstor®
dalje dnč 28. in 29. t. m. prirejenih slavnosti v Pragi
in Holubovc razstave na Dunaju.
Udeležba po znižani ceni dovo'jena je na postajah med Trstom in Oradoem ozir. Brukom ob M., Zagrebom in Zidanim Uostom le z voznim listkom prireditelja	po dokaj ugodnem programu, kateri se na željo doposlje in je tudi na
vseh dotičnih poŠtah v vpogled položen.	(D
Odhod iz Ljubljane ob 6-30 zvečer. — Cena tje ln nazaj: X. razred f. 36-60, II. razred f. 26-60, m. razred f. 14-80. - Vozni listki veljavuiza 30 dni in za uporabo vsakega vlaku dobivajo se ytT~ do srede, dn6 24. t. m. zvečer""^0 pri prireditelju in pri trgovcih gg.: v Ljubljani: Frd. Sossu, v Trstu: M. Trudenu, v Gorici: 5. Likarju, » Reki: M. P. Balbiju, v Celji: g. Dragotin Hribarju, v Mariboru: p. M. Berdajsu, v Gradoi v mestni pisarni juine železnice, v Beljaku in Celovcu v glavnih zalogah c. kr. tabaka.
Slavno občinstvo, zanimajoče so za napredek in izvanredno zabavo, vabi v mnogo-brojno udeležbo prireditelj
•Tok. Paulin v Ljubljani
pisarna za potovanje, Marijin trg 1.
i
i-i t m ?-i o oo M t» n o

) « f' rf H CO t- t> t»
«3 Ci >Q «»• OS OJ "* — 00 iH
J tO t-
«5 00 gf —' «g oo ri m in r- »o
3 S
(M (M
o) .2» .2, ,53, .jžj
a "a a o 'a '3 3 3 3 3 3 3
■ 1—> ■1 ■'—>	'■—> ■.—,
O B U O t^ (I)
© f 4» « &>
ism
0
1
smmsimi
Slovencem, ki romajo na sv. \ isarje, naznanjam, da dobijo v moji gostilni na Planini najboljša dolenjska vina in dobre jedi, —Tudi izdelujem in prodajam fotografije vsake vrste po najnižjih cenah.
Tomaž Puclier,
gostilničar in fotograf.
Tinktura
za želode«*. (Tinctura Rhei Comp.)
lekarja IMccollja t Ljubljani, narejena z večine iz samega |>nstnega kiueSkega revnja. ji* ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Kaz-poSilja jo izdelovatelj v za-bojčkih po 12 steklenic.
Jedna steklenica velja 10 kr.
[60 -16) (00 - 40)
Na Brezji pri Mariji Pomagaj tik cerkve
je naprodaj
posestvo,
hi.sa s kmetijskimi poslopji iu okoli 20 oral zemlje, ali vse skupaj ali le nekoliko.
Natančneje pote lastnik, g. Janez Ažnian. na Brezji hiš. štev. 55.	{3_;)
Kwizdov fluid proti protinu
bolečine olnišninče J<n>i../... .....1..4...
bolečine olajšujoče domače sredstvo. afcT Oena uteklcni«*! 1 Kvizdove alveolar zobne ka
pljice 1 stekl. 60 kr. Kwizdov lasni cvet. 1 st. 50 kr Kwizdovoblii za kurja očesa
Škatljica po 35, 70 kr. Kwizdovo francosko žganje
Stekl. 85 kr.	'
K»vizdova alveolar-ustna voda, stekl. 40 kr.
Pravo le z zraven stoječo biva po vseh lekarnah
Vsak dan razpošilja po
Kwizdova tinktura za kurja očesa in bradovice 1 steklenica 35 kr. Kwizdov trpotčev sok. stekl 35 kr.
Kwizdova alveolar-zobna pasta, škatljica 7u kr. Kwizdova čebuljna pomada
lonček 80 kr.
| varstveno znamko sedo-' v Avstro Ogerskej.
posli (?lavna zaloga:
Okrožna lekarna Korneuburg b. Wien
Frann T». rr_■ 1
Kmetovalcem, kateri se hočejo poučiti 0 marsičem, kar koristi njihovemu uspešnemu gospodarstvu, priporočamo knjižico
Kmetom v pomoč.
Narodno-gospodarska razprava.
Spisal Zv-aa Bel »o,
župnik.
Cena 30 kr.
1'nfbiim : hilrrt flrnikf imajo kmetjr' 'ukine dohodke umno kmelje? — 't trml)iiirm 1,hm ~ l) »talnem ilumu. — Sklep.
KATOL. TISKARNI v
A
(hilifii
Dobiva se Ljubljani.
Obrabljene pismene marke £
C*. /«'chniayor, NOrnhorg
flSF" Obraiol uitoaJ. m {*> v)
*
flSF" Obraiol uitonj
************ vfr
RaMiokar je izši-1 prvi zvezek Iičim: knjižice z naslovom:
Povesti
slovenskemu ljudstvi „ w v poduk in sabavo.
Sestavil in uredil
A. Kalan.
urednik >l>»mnl|ul>a<
PouaU« U ..Domoljob*" o —
I zvezek. — Cena kr
(tlmcf/:
Zlati lasje. — Dedičina. — V :<>-metih pokopan. — Veronika. Sumu smola! - Trojni sveti reeer. — lioiič na sr. Oolliurdu. — 1' mlinih življenju. Lovski tat. — Luč na oknu.
—	l'o viharju svetlo sulnre - Požar.
—	Lepi pirhi. — Marušnik. — Ob-
hajilo r ječi.
fCsr* Dobiva se v „k'atol. Bukvami" pri II. Ničmanu v Liubljani.
Tiska „KatolUka Tiskarna"