e List 39 Tečaj I i ß I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa lato 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako sto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic v Ljubljani 29. septembra 1883 Vesel dan. « » Dne 27. septembra leta 1825. je iztekla prva železnica v Angliji, temu je torej sedaj 68 let. Torej ta doba ni ravno dolga. Ali vender je danes Evropa, tudi Amerika skoro vsa že preprežena z železnico. krat govorilo leta 1866. in od tega časa ni stvar nikdar popolnoma zaspala. Omenjeni odbor oziroma trgovinska zbornica sta že bila stvar tako daleč pritirala, da se je železnica že tra- siralain je vlada l. 1869. že priporočala zbornici poslancev njene grajenje, katera predloga je pa pozneje umaknila pa Leta 1872 Ogledali so vse ti je šil komisijonelni ogled te proge. ijante. Na to je pa prišel znani No finančni polom, ki je za dolgo odložil celo stvar Zupan bena prejšnja znajdba kakor ta, lahko rečemo ni tako 9 da močno premenila sveta, pisal je govoril železnicami začenja nova kulturna doba. Železnice so Evropo kar preobrazile Na predovali so , kraji le ob železnicah dočim so zastajali odposlanstvo na Dunaj mnogo člankov in brošur o dolenjski železnici, deželnem zboru in obrnil se do poslalo posebno stvar ostala brez za železnico v ministerstva v tej stvari 187 se ali žal da kraji daleč od železnic, ker niso mogli konkurirati v uspeha nobenem oziru z drugimi v bližini teh velicih svetovnih poganjali Naši deželni in državni poslanci so se pač že to železnico, toda govorili so gluhim ušesom. občil Zaradi tega se povsod poganjajo za grajenje železnic Naša Dolenjska je dosedaj bila, ker ni Tudi trgovinska zbornica je poganjala, pošiljala prošnje imela nobene na višje mesto ali vse ni nič pomagalo železnice, popolnoma oddaljena od sveta. Zastajala je v Leta 1882. je deželni odbor se bil zopet obrnil gospodarskem 7 vladala revščina. ljudje so se selili v Ameriko in doma Zato so se pa Dolenjci poganjali za do ministerstva na Dunaj, ali je dobil odgo od teda železnico. Temu bode kmalu trideset let, kar se sprožila misel, da se gradi dolenjska železnica, na vsem Kranjskem bila jedino južna železnica prvic njega trgovinskega ministra, finance dolenjske železnice država ne more delati da z ozirom na državne , pač Tedaj je pa jo je pripravljena podpirati če se gradi kot lokalna seil železnica trgovinske zbornice dne 28 oktobra 1864. 1., je gospod Drugo leto je deželni zbor dne 17 sprejel odbor . Supan nasvetoval, da se gradite dve železniški progi na Kranjskem, namreč iz Ljubljane v Beljak in pa iz Ljubljane preko Dolenjskega v Karlovec. Trgovinska zbornica je ta predlog vsprejela. Ostalo je pa samo pri obstoječ predlogu naslednji nasvet poslanca Murnika oktobra 1883. : .. Deželnemu se oča, naj v sporazumu trgovinsko in obrt niško zbornico kranjsko dela na to, da se sestavi odbor zastopnikov deželnega odbora, trgovske ir mestnega zbora ljubljanskega, iz ne- J obrtniške zbornice Čez dve leti je gori omenjeni gospod Supan postal predsednik trgovski zbornici in se je potem neprestano poganjal za grajenje novih železnic na Kranjskem. Tedaj se je bil sestavil poseben odbor, kateri je imel pospeševati grajenje železnic na Kranjskem. Pred- katerih posestnikov dolenjskih in zvedencev o železničnih stvareh. Ta odbor naj bi delal na to, da se uže enkrat vresniči želja si. deželnega zbora glede zgradbe dolenjske prišla v boljši tir. » » železnice. Konsorcij Od tega časa stvar se je sestavil iz nastopnih gospodov sednik temu odbor je bil Supan Jeden najmar Kušar, Karol Luckmann Ijivejših članov pa Ivan Murnik, sikatero težavno delo. Sploh je ta gospod neprestano de loval za dolenjsko železnico; dokler se ni otvorila. ^^ ; kateri je prevzel mar- Josip Tomek, Franc Kotnik prošnjo z dne 24. januvarija 1885 gdvinskega ministerstva z dne 26 : Josip Ivan Kosler, Emerih Mayer, Ivan Murnik in dobil na z ukazom vis. tr- aprila 1885 deželnem zboru se je o dolenjski železnici > i Ijenje za tehniške dela za železnico v Novomesto in öez .« • •• >' I « I ♦ <0 » • f \ V gosp Ribnico v Kočevje. Ko je še pod vodstvom prevz grofa Hohenwarta deputacija naših državnih poslancev dveh članov konsorcija Josipa Kušarja in stovali proti obsednemu stanju. Položaj mladočeške stranke je sedaj jako težaven. Tudi popolnoma jedini veö niso. Mnogi Ivana Murnika niso zadovoljni s politiko ki j pripeljala do obsednega stanj baronu Plno-tu stvar razložila prevz. ministerskemu predsedniku grofu Taaffe-ju govinskemu ministr pomoči prosila C. kr. glavno Mladočfški listi po manjših mestih močno zabavlj mladočeškemu vodstvu katero je sedaj izgubilo vsak ) proti pogum. Pri „Narodnih Listih" so v veliki zadregi. Odločno pisati se dovolilo se je, da načrt železnice izvrši ^^ "P^ tako pa prihajajo vedno pritožbe in očitanj da je nadzorstvo železnic in zato se imamo v list že podoben kakemu uradnemu listu se ne upa proti prvi vrsti grofu Hohenwartu zahvaliti, kateri je konsorcij preselijo v Časlov ladi niti besedice ziniti. Grovori se, da se „Narodni Listi u bodo vsaj nekaj svobodneje pisali pešno podpiral T državnem zboru je leta 1886 to lada tačas izjemnega stanja ne razširi. aov če da stvar sprožil poslanec Suklje. Leta 1890. stopil je na čelo konsorciju prevz. gosp. baron Švegel in postal njega se pro izjemno stanje za ona mesta 10.000 prebivalcev Sprv se ]e mislilo duša s oiim neumornim delovanjem na merodajnih Brno ali v moravskem .glavnem mestu st tudi se že, imajo nad preseliti v naj- niso ugodnejše razmere. V tem pa oblastvu jako strogo postopajo doceškega poslanca krajih, podpiran od gosp. poslanca Šuklje-ja in drugih, Zaprli so urednika „Neodvislosti dosegel je v kratkem času to, za kar se je Kranjska toliko let potegovala, namreč koncesijo za gradnjo dolenjskih železnic in želje, izražene v seji dne 17. oktobra 1883.1. Haj potem sma mla Sokola, urednika in tiskarja nekega bude-iškega češkega lista zaradi neke izdaje in proti uredniku in zdajatelj >1 Narodnih Listov se pa začt-la preiskava zaradi od gosp. poslanca dr. Papeža, da želi predlogu Murnik rušenja javnega reda in mir ovemu ečne nasledke, so se spolnile Ogerski državni zbor se je sešel in vlada mu je predložila pi za leto 1894 pa nekoliko neugod Kar se tiče železnice v Kočevje je to pospešilo, j^^jši mimo letošnjega. Finančni minister je pa položaj slikal da je trboveljska premogovska družba kupila premogovnik precej v Kočevji in je zatorej se poganjala z drugimi interesenti. \ )dni Obetal, da se bode veliko storilo za vre- Šlo je za to kako se dobi denar za podjetje. Našla se je pot. Železnica se je zidala združenimi močmi dr jevanje voda napreduje, lahko začne plačev dru2:a zboljš Tudi vrejev Zlata imajo baj v ze dovolj valute lepo ^ffa. da se v gotovini dežele m interesentov. Lani se je delo začelo letos kazalo, da bode zasedanje precej burno interpelovala lada zaradi odgovora vladarj pripravljenega, Že v začetku se je po- v prvi seji se je vega odposlanstev Ze ravno na dan 68. obletnice otvorjenja prve železnice v ogerskih zastopstev v Kiseku. Vladar je deputacije poživljal da delajo, da se ne bodo rušile podlage sedan) pravnega stanja. Interpelantje bi radi vedeli, na kaj se opirajo Angliji se je otvorila kočevska proga dolenjske železnice To je bil dan veselja za prebilce krajev koder pelj( železnica. To so pričali postavljeni mlaji, to so pričali drugih podobnih interpelacij se pa že napoveduj župani, ki so se prišli zahvaljevat trgovskemu ministi državno ostre ladarj besede proti komu da so naperjene dobila dovolj ^ ^ m rrp za železnico. Železnica bode preobrazila povzdignila s katero bi se peljal dolenjsko, druge kraje kakor so železnice preobrazile in povzdignile Več Vlada da bi predložila zbornici načrt postave, zakon na Ogerskem Knez Bismarck, bivši Dolgo se stvar vlekla, nekatere može, kater so Nemški cesar in Bismarck. — nemški državni kancelar in ustanovitelj nemške države, bivajoč sedaj v Friedrichsruhe je bil pred kratkim časom precej bolan. se zanje poganjali, že krije gomila Tisti 1 kater pa še Dasi shižbe v Bismarck velikem od ko moral izstopiti protstvu, da ne v raštv držav s cesarjem živ so pa imeli priliko se predvčeraj prepričati, da jim Viljemom, mu je ta vender povodom bolezni izrazil svoje so- je od hvaležen in zagotovljeni smejo biti, da se jih čutj Cesar Viljem bil je ravno pri avstro-ogerskih vojaških bodo pozni potomci še hvaležneje spominjali manevrih v Kiseku na Ogerskem. Telegrafoval je Bismarcku in mu ponudil celo en grad za bivanje. Bismarck se je 3nje Bis- tolmačijo. Eni sodijo, da je Viljemu zahvalil na izraženem sočutji. Politiki to sporazumlj marcka z Viljemom Politični pregled. na tem, da dobi zopet Bismarck odločilno besedo v Nemčiji to sklepajo posebno iz tega, ker je storil on prvi korak k spo Državni zbor je sklican na deseti dan oktobra. Predno razumi] Drugi pravijo, da je to sporazumljenje brez po bode prva seja, vanje. bodo načelniki elikih klubov imeli posveto- sebnega političnega pomena. Neki francoski list pa prav dobro Zasedanje državnega zbora obeta biti jako burno Po politiko sebno predloga o obsednem stanju utegne vzbuditi v zbornici mnogo hrupa. Mladočehi baj mislij z dolgimi govori, s sa- trdi, da če Bismarck zadobi zopet vpli goče, da se bo kaka stvar premenila v Nemčij marck ne bo spremenil ničesar v evropski politiki. Dog sami pa mo Bis mostojnimi predlo interpelacijami ovirati delovanje držav- stvar je pac da so ko je Nemčija oziroma Bismarck nega zbora. Na ta način mislijo preprečiti, da se najpotrebnejše reči ne bodo rešile. Da jih predsednik ne bode mogel ovirati gospodaril v Evropi, že davno minoli pri govorih hočejo govoriti v več jezicih, zlasti tudi v polj Italija Denarne razmere v Italiji so to-li slabe, da ruščini in češčini, da jih predsednik ne bode razumel. 66 milij ne kmalu v kaki drugi državi. Za minolo leto .se je pokazalo v Y • • sčmi, Da bi s takimi primankljeja. Če se hoče narediti ravnotežje, treba edstv dosegli namen SVOJ ni verojetno letne dohodke prihodnjih deset let povekšati za kakih 100 Državnozborski poslovni red daje predsedništvu oziroma zbor- müij Treba bo torej povečati davke, ali pa znižati niči precej sredstev zoper tako nasilstvo. V dunajskem državnem državne stroške. Kakor se ravno čuje, odločil sc je lada za zboru je drugače kakor v ogerskem se ne more staviti niti predlog o koncu debate in torej pridejo vsi oglašeni go vorniki na vrsto. vpelj ih davkov. Prvotno se je mislilo s pri varčevanjem pomagati, da bi se bilo odp več išjih šol itd., toda to ni šlo. Naložiti se hoče davek na dedščine, premaklj pre v ^ Razmere na Ceskem. mislijo izdati neki manifest na narod Mladočeški poslanci baje moženje in na dohodke, ako znašajo čez 6000 lir. Nižj v katerem bodo prote- prebivalstv davki ne bodo direktno zadeli « 335 Srbija. Kralj Aleksander se je povrnil iz svojega darstva v dotični deželi. posamičnih tacih razstavah potovanja po deželi zopet v Beligrad in bil navdušeno vsprejet. ge spregovorimo prihodnjič Te dni odpotoval je kralj zopet in sicer v inozemstvo. Za regentsko oblastvo imenoval je kralj ministerski svet. Kralj Razmerno jako dobro zastopana v čikaški raz podal se je v Opatijo, kjer se snide z bivšim kraljem srbskim, torej svojim očetom Milanom. Temu potovanju pripisovati vsekako politični pomen. Rumunija in Srbija. — stavi Avstrija. Njeni izdelki se nahajajo v vseh oddelkih izimši ribiškega. posebnem oddelku v industrijski palači nahajajo Listi vedo povedati, da je se avstrijski izdelki. Posebno naši severni bratje Čehi se rumunska vlada poslala svojega zastopnika k pozdravu srbskega odlikujejo na tej razstavi. Sloveča češka steklena indu kralja Aleksandra v Negotin, da ponese kralju pismo rumun- vui^tsivi 7ftV7ftmlift 9000 žtiriiaških čevliev. Vse skega kralja Karola, v katerem ga ta vabi k sestanku v Si- naji. Trdi se, da ta se s tem sestankom namerava spoznanje srbskega kralja z mlajšo sestro rumunske kraljičinje, ki se mudi s svojo materjo ravno v Sinaji. Toulonske slavnosti. strija na razstavi zavzemlje 9000 štirijaških čevljev, važnejše tvrdke so zastopane. Od skupnih razstav v tem mu Prihod ruske mornarice v oddelku je omeniti razstave izdelovalcev optičnih zikalnih instrumentov, papirnic, in klobučarjev, za občila je razstavil baron F. Ringhofler salonski vagon palači Toulon in na to ruskih častnikov v Pariz je še vedno predmet jn več železniških vagonov. Tudi Brožil iz Plzna je v tem najrazličnejih razmotravanj od strani politikov. Francoski in posebni ruski listi zagotovljajo, da bodo toulonske slavnosti utrdile evropski mir, drugi listi, posebno italijanski pa vpijejo. 9 oddelku mnogo razstavil kmetijskem oddelki razstavljen je slavni češki hmelj in pa češko pivo raznih pivovarn. Nadalje so v Čuje se celo glas, da je italijanska vlada nasvetovala, da naj tem oddelku razstavljeni tudi izvrstni avstrijski likerji. da bodo toulonske slavnosti zgolj demonstracije in izzivanje bi za časa bivanja ruskih častnikov v Parizu ostavili zastopniki raznih velevlastij Pariz, toda Nemčija in Avstrija sta se odločno proti temu izrekli. Anglijo, katere mornarica v kratkem poseti par italijanskih pristanišč, italijanski krogi na vse mogoče načine ščuvajo, da naj bi s tem posetom uprizorila močno Tokajec druga so razstavljena v vrtnarskem od delku. Tudi v dvorani za stroje je Avstrija primer za stopana. propeliei Škoda iz Plzna na Češkem protidemonstracijo proti toulonskim slavnostim. Da so pa razstavil velik tem oddelku je posebno zanimiva razstava avstrijskih izumiteljev. Tukaj je zastopano vsega sedem- Angleži nasproti vročekrvnim Italijanom mirneji in bodo tudi deset izumiteljev. Ta razstava ima pred vsem namen ) taki ostali, je ob sebi umevno. V vsem se vidi, da Italijo najbolj bole toulonske slavnosti in to zakaj? Glavni vzrok je pač ta, da se Italija, že itak financijelno zelo propala, boji, da ne seznaniti Američane z avstrijskimi izumi strijski izdelki dobe kupcev tudi onostrai da tako av- oceana Av vsled ožjega prijateljstva Francozov z Eusi v se to malo za- strijsko šolstvo je pa v dvorani za odgojo na primerni slombo, katero vživa sedaj pri francoskih bankah, izgubila. Občinski svet pariški je dovolil 350.000 frankov za prireditev slavnostij v čast ruskim gostom, ter ukrenil, da je ruskemu admiralu Avelanu podariti iz srebra narejen, „oboroženi mir Od predstavljajoč kip ter. da je postaviti spomenik carja Petra način predstavljeno svetu. Sedaj je pa nam nekaj druzega treba omeniti, palače za ženske izdelke je proti severozahodu 200 met. širok in 3 km. dolg kos zemlje, ki je imenuje Midvay Velikega pred hišo, v kateri je car Peter stanoval 1. 1718. Plaisance. Na tem delu zemlje so se obiskovalcem pri Za dostojen vsprejem ruskih gostov pripravljajo se posebno vodile razstave raznih narodov bolje rečeno tukaj se je francoski žurnalisti, priredili bodo poseben banket i. dr. Euski veleposlanik Mohrenheim v Parizu je deputaciji francoskih nalistov rekel, da bode obisk ruskega brodovja toliko večje žur- pokazalo domače življenje raznih narodov Takoj ob začetku se tukaj vzdiguje stolp 1 se važnosti, kdikor bolj se bodo vsi krogi vzdržali neprimernih imenuje babilonski stolp Po višini se ta stolp ne more demonstracij in sploh vse pretiranosti. primerjati Eiflovemu v Parizu, kajti visok je samo 136 Toda ta stolp ima to posebnost t da tu ni treba peš ho ft! «Š = mi € Obrtnija. diti nanj temveč se lepo popelješ po električni železnici 'i Na južni strani tega stolpa je irska vas. Hodeč po tej vasi, popolnoma misliš da Irskem. Vse je strogo Čikago in Kolumbijeva razstava. (Dalje.) natančno vrejeno Na severni strani je pa gasilska po staja z brizgalnicami tem oddelki so postavljene tudi cele tovarne, razne prodajalnice. Tukaj je zverinjak 1 kjer Ogled industrijske palače že zadošča, da se vsakdo ge igra z ukročenimi zvermi nasprotji zverinjaku je prepriča, da je razstava v resnici svetovna in to v taki pa japonsko tržišče in pa japonsko gledališče meri, kakor dosedaj še ni bila nobena. Tukaj so razstav- je tukaj holandska vas, dunajska kavarna, . Nadalje velikanska Ijeni izdelki skoro vsega sveta tej palači je namreč ponarama bernskih planin izložilo svoje izdelke 1250 amerikanskih, 470 avstrijskih 130 belgijskih, 140 kanadskih, 108 danskih, 70 vzhodno 1 Tukaj videti staronemško mesto in pa nemška vas indijskih potem so posamične kmetske hiše ^ _____it ^ XTo kakeršne se na 1000 nemških, 230 angleških, 225 italijanskih, hajajo v raznih krajih v Nemčiji Nadalje tukaj vrt 2100 japonskih 1 230 skandinavskih in 100 švicarskih firm Nekaj držav ni zastopanih v tej palači, zaradi tega ker so svoje izdelke razstavile v posebnih svojih pavili jonih, da tako bolj pokažejo svoje pridelke in izdelke, takih pavilijonih se vidi popolna slika narodnega gospo koncerte, na katerem je prostora za 8000 ljudij narodopisni muzej k sebi vabi gledalce. 9 potem Od orjentalskih predmetov je posebno omeniti turško s katerega slednji dan petkrat kliče vas z minoretom muezin molitvam. Tudi carigrajska cesta je dobro upri 326 zorjena. Nadalje je tukaj mavriška palača, potem per-ziško tržišče, cesta v Kajiru,. algirska in tuneška sela, t > predgovoru pravi pisatelj, da je njegova knjiga zbirka nabranih skušenj, ki bodo prav prišle vino- maročanska kitajska vas z gledališčem, panorama nekega rejcem Vsakdo lahko mnogo skusi in mnogo dobrega ognjenika, kitajska čajarna. Pa tudi celo dahomejskega najde. Nihče naj se ne obdaje s kitajskim zidom, naj ne zapira vrat uma svojega pravilom, posnetim po skušnjah sela tukaj ne pogrešaš. Omenimo še avstrijsko vas, rimsko hišo, indijsko drugih Umen kmetovalec sploh mora prav spoznavati vas in ogersko koncertno hišo, z obligatno cigansko godbo, uzroke in učinke. Zaradi tega je pa pisatelj v prvem Tudi drevesnica je tukaj. Pavilijon za električno razsvet- poglavji navel podatke o propadu vinarstva in natančno Ijavo, podzemeljski rudnik, mnogi kipi, meteči vodometi, opisal škodljivko trtno uš, ki pustoši vinograde. Nam se šumeči vodopadi le še poveličujejo prizor. Te umetno je zdel posebno zanimiv prvi sestavek. Podatki o propadu ko- narejene pokrajinske podobe očarujejo človeka. Očesu vinogradov, kajti iz njega razvidijo naši vmorejci dobro dene lepa razvrstitev, posebno ker se tako lepo vrste vrti in gozdiči. upravnem poslopju Zjedinjenih držav je tudi liko škode je že trtna uš napravila in kako je potrebno, « • da se za časa z umnim ravnanjem varujemo nevarnosti, ki nam preti, zaradi tega pa mi priobčimo ta odstavek v edno dosti gledalcev. Posebno ogledujejo in občudujejo veliki relifni zemljevid Zjedinjenih držav, ki je narejen Jedva je preteklo četrt stoletja, odkar je počela iz mavca. Na tej karti so vpodobljene vse višave in nižave trtna uš iz Francije sem se pomikati, svoj pot povsod Zjedinjenih držav od vrhu snežnikov do velikih nižav o označevaje s propastjo vinogradov, odkar je nastopila kot Misisipiju. Zraven veliko druzih predmetov, ki kažejo Zjedinjene države kot kako grozo tega zemljevida, je pa razvrščenih še škodljivka, na katero mislijo vneti vinogradniki le z ne celoto. V Ze 1854. je opazoval v Ameriki naravoslovec Asa Posebno pa v tej palači vsakega preseneti svetovni Fitch na listji tamošnjih trt necega mrčesa ter ga krstil kdor ima na poštni urad, ki popolnoma posluje.. Vsakdo, razstavi oddati kako priporočeno pismo ali kdor hoče ku za Pemphi vitifoliae u Toda niti on niti kdo drugi ni slutil v kako nevarnost bode spravilo to bitje vino- piti poštno znamko, mora iti na ta urad. Za obiskovalce grade vsega sveta. Pač imamo tukaj tužen primer kake ima to prednost, da si lahko ogleda poslovanje ameriške posledice da nastanejo, ako preziramo navidezne malen pošte, kaj se zgodi s poštnimi pošiljatvami. Drugod so kosti. Ne sluteči nosti so brezbrižno prevažali ključe 9 slabotna in za dolgo potovanje nesposobna trtna uš uradniki strogo oddaljeni o,d občinstva, da nikdo ne vidi in vkoreničene trte iz Amerike na razne kraje. Tako je njih poslovanja. Tukaj jih pa loči od občinstva samo ste- sicer klena stena, da lahko vse poslovanje vidiš. (Dalje prihodnjič.) nam v Obrtnij ske raznoterosti. prijadrala preko širnega Velikega oceana tudi Evropo. Nevedni človek sam je pospeševal prihod veli kega nasprotnika interesov svojih. Sedaj pač čutimo na sledke take nevednosti in nepremišljenosti, a prepozno ? Ameriki so že prej opazovali, da naše tam za Razstava na odkritj tega Porto-Ricu. V spomia štiristoletiiice sajene trte nikakor niso hotele vspevati, marveč so se v otoka otvori se dne 26. novembra v St. Johnu razstava. Razstavljeni bodo umetninski, obrtni in kmetijski izdelki otokov Porto-Rico, Cuba, Mali Antili in ameriških dežel. letih posušile, nasprotno pa so domače rasle vedno enako bujno. Ta slučaj pripisovali so raznim vzrokom. Poleg ce so tega bode tavlj rodi in stroj od koder koli Pravi vzrok izvedeli so še tedaj 1 ko so evropejski vi taki da se mog na otoku Porto-Rico rabitr. nogradniki že čutili skeleče rane, koje je vsekala trtna Razstavljalci ne plačajo od prostora nobene najemnine in carine, uš v njih gmotno stanje. Leta 1863. jeli so v londonskih rastlinjakih spoznavati trtno uš kot škodljivko, 1. 1865. pa jo je preiskaval učenjak Planchon, ko je opustošila opraviti s čisto I j »M« i Kmetijstvo. Ml Trtna uš in trtoreja. že zadnjič smo omenili knjižico, katero je izdal Iv. Bele učitelj na vinorejski šoli v Mariboru. Ta knjiga je jako času primerna za sedanje čase, ko trtna uš vedno bolj pustoši naše vinograde in je vinarstvo že v največji nevarnosti, ako se mu kako ne odpomore. že obilo vinogradov. Meneč da mu novo prikaznijo, dal je trtni uši drugo ime: „Phyloxera vastatrix". To ime ji je ostalo. Po izvestjih francoske filokserne komisije bilo je leta 1882. 763.799 Äa vinogradov popolnoma uničenih, a 642.078/m bilo je že v kaj žalostnem položaji. Iz tega razvidimo silno hitro razploditev in razširjanje trtne uši. Leta 1880. so konštatovali trtno uš tudi na Štir- • ^ • f Pisatelj v svoji knjižici jako lahko razumljivo po- skem in sicer sprva na nekoliko mestih brežkega pisuje kako ) kaka se da nevarnost preti vinoreji od trtne uši m okraja, do danes pa so jo našli že v štirih političnih tej v • • nevarnosti v okom priti z nasajanjem okrajih in v 48 občinah. amer. trt. Pisatelj v svoji knjigi navaja le najpotrebnejše Od 34.056/la vinogradov cele Stirske postalo jih je ker kmetovalec nima časa, da bi čital dolge prave. učene raz- že 5249 ha žrtva te svetovne nadloge. To pa velja za one kraje, kjer je že uradna komisija vsled vnanjih zna- 337 kov, prišla na sled trtni uši Ker je namreč mrčes zelo nam dobro došla, kajti potrebno je, da se po vseh vino majhen, zato je le mogoče zaslediti ga po posledkih taj- rodnih krajih do zadnje koče razširi pouk nega in zlobnega početja njegovega. Vidni znaki pa se vine 1 kako varovati grade naše pred najnevarnejšo pokončevalko letih po naselitvi po godni razplodit « • pokažejo navadno šele po ^etka ali niso prirodni pogoji dovolj trtne uši, posebno dokler se ona ne privadi novim raz meram, ali se pa trte več ali manj časa vspešno branijo. Kar naenkrat pa bukne, in v kratkem času ostanejo od lepih okrožnih vinogradov (Konec prihodnjič.) Kmetijske raznoterosti. suhi štori. Drag žrebec Za žrebčarijo v Kisberu na Ogerskem kupili so štiriletnega žrebca za 72.000 gld Ponekod skušali so trtno uš šiloma iztrebiti to Goveji gnoj za zeleni najboljši i z mej vseh «vrho jeli so izkorenjevati in požigati vse količkaj sumljive trte, zeinljo desinfikovati (razkuževati), sploh jako korenito postopati. Ko bi mogli vse količkaj okužene trte kot sumljive spoznati in vsako uš na ta način dobiti v vinskih gnojev, ker je mrzel in moker. V gorkejših peščenih ali apnenih tleh ga celo pogrešati ne moremo ga ne moremo z ničemer nadomestiti suhih ker Tudi za mokra tla bolj kakor konjski gnoj ni. Poprej se mora vsaj Le za mokra mrzla tla goveji gnoj in segniti, pa pome- nekoliko ugoditi ojo pest, po njej bi bilo. Toda priroda je pokroviteljica sati z ložj prstjo ali pa s kakim drugim gnojem njena yeka. člo in jo večkrat krije pred očmi razdraženega Zato pa tudi najbolj korenito postopanje nič ni hasnilo, kajti jedva so se začeli veseliti vmišljenega vspeha kar se je pokazala hudobnica zopet na drugem bolj manj oddaljenem kraji. Zopet so trebili, in zopet jih je varalo. Eriacih primerov imamo zlasti tam, kjer so še vedno vneti za tako brezvspešno ravnanje. Iz vsega tega torej razvidimo, da sami sebe varamo, ako smatramo za resnično zdrave vinograde le na videz zdrave, t. i. tiste. Poučni in zabavni Sij am in Sijamci. (Dalje.) Položaj ženske je sploh v zapadni indiji podoben položaj žene Kitajskem. Ženske se bolj drže domovja ki še niso uradno proglašeni za okužene Radi tega ne in se posebno brigajo za gospodarstvo. Dekleta se zaroce smemo misliti da ima Štirska samo 5249 ha okuženih vi- jako mlade Omože se navadno s šestnajstim letom. Mo Tiogradov, ki so že uradno proglašeni kot taki. Pripi žitve v otročjih letih kakor so v Prednji Indiji niso na \imo se raji na^ huje ter smatrajmo vsaj ha za okužene. dvakrat toliko vadne. Mnogoženstvo je precej navadno okrajih Celje, Maribor Ptui so ključno v navadi adno konšta- vstopijo v posebno društvo, zavezavši se. tovali trtno uš še leta 1887 oziroma 1888., ko je že ženijo ali može. Ženitve mej bližnjimi sorodniki če tudi ni iz- Pri budajistih večkrat vdovci ali vdove da se več ne v Sijamu več sto ha skoro uničila takih merah posebno niso navadne. Otroci navadno jako spoštujejo stariše ■^e priroda pospešuje razploditev uši in pešanje trt se Po dolinah je prebivalstvo jako gosto Od tod pa t bati 9 da bodo črez deset let vsaj v južni Štirski ostale prihaja da so nekateri potovalci sijamsko prebivalstvo samo še pravljice o današnjih vinogradih. Ako gledamo z narodnogospodarskega stališča v to pe-Morda cenili celo na kacih 30 milijonov. Jako redko je pa pre bivalstvo v višjih krajih, zlasti po gorah če tudi je pod -žalostno bodočnost, vidimo v duhu neprijetne slike koče rane in popolen propad vinogradov v Štirski. nebje v goratih krajih v mnogem oziru ugodnejše Pri divjih narodih je še navadno kupovanje žensk gledamo pri takem opazovanji malo preveč črno, kar se ne da tako hitro opravičiti. Bolje pa je v takih zadevah najhujše pričakovati in se že zdaj na to sestavno priprav Ženin mora Ijati Kdor se še o pravem času pripravi na prihod ne- nevestinim starišem dati vsaj jednega roba drugače ne sme neveste odpeljati od hiše. Vsameta se pa lahko, v» in njim delati ali žena mora dalje ostati v hiši svojih starišev Roba katerega stariši dobe za hčer a ljubega gosta, on ne bo nikdar tako hudo čutil škodljive ne smejo prodati. trtne uši, ko pa tisti ki se vedno zanaša, češ da mu ni treba skrbeti, saj v njegovem vinogradu, v njegovem kraji Prednji Indiji že ni uši. Tako upanje navadno goljufa. Da so na pr. ločijo, ker je naravno podobno kakor v če tudi se različni razredi tako strogo ne Družbene razmere so uravnane 1 ker pri vednem prihajanji in od kar danes vedo ne bizeljanci pred desetimi leti vedeli bi kazale njih gorice toliko let golih reber zgubili toliko dohodkov, ne bi jim bilo tako težko si opomoči, ko sedaj, ko so že gmotno opešali Pisatelj se kot učitelj ozira na štajarske ra-^mere, hajanji narodov se niso nobene navade popolnoma čisto ne bi bili ohranile Robstvo je v navadi. Posebno so robi prve vrste še dobri delavci. Če dolžnik ne more plačati dolga, ga Delati mora hudo. na Štajarskem pred vsem upnik vzame v svojo hišo za roba ali tudi naše kranjske niso zato pa dobiva navadno slabo obleko boljše. Skoro dolenjskih vinogradov je že oku ženih in tudi vipavskim že preti jednaka nevarnost. Skoro in hrano. Ker upnik vsako škodo, katero mu napravi, visoko zaračuni, delo pa zelo nizko ceni, mora navadno tak rob do smrti delati bi ekli da so Štajarci glavne težave že prestal^, dočim upniku. Smrt dolg poravna ) ali včasih mora jeden del nas še le čakajo. Zaradi tega je pa Beletova knjiga zlasti dolga prevzeti še dolžnikova rodbina 328 Poleg teh sužnjev, so pa še državni in dosmrtni Vsi kolodvori od Ljublj sužnji. Lov na ljudij je v več krajih v Šijamu jako obi- do Kočevja so bili lepo okrašeni. so ob čajen. če sta kaki družini v sovraštvu, se večkrat pri Vihrale so razne zastave, mej drugimi tudi deželne, jednem naše narodne. V več krajih bili so postavljeni slavo- meri, da močnejša napade slabšo in jo proda v robstvo. loki Ob polu osmih je odšel slavnostni vlak iz Ljublj Z njimi so se vozili nastopni gospodje minister marki Baquehem, Največ sovraštva in pobojev v deželi izvira od tod, da je sekcijski načelnik Witteck, predsednik državnih železnic vitez bil kdo vjet in v robstvo prodan. Njegovi prijatelji, Bilinski, železnični obratni ravnatelj Skala, poštni ravnatelj iz znanci in sorodniki se potem maščujejo s tem, da napadejo tiste, ki so ga prodali, in jih pobijejo ali pa vja-mejo in v robstvo prodajo. Večkrat se jim to ne posreči, temveč tudi njih zmorejo, in torej pridejo sami v rob- odborniki stvo. Glavno trgovišče za robe je v Bangkoku. Prodajajo Vošnjakom in dr. Schafferjem, dež. poslanci, bar. Svegelj Trsta Pokorny in še nekaj druzih uradnikov trgovskega mini sterstva in železniške uprave, potem pa dežel, predsednik bar. Hein, podmaršal Albori, generalni major Fuchs, predsednik deželnemu sodišču Hočevar, deželni glavar Detela z deželnimi dr. prot. kim svetnikom Murnikom, dr. Papežem odrasle po kacih 200 gld., otroke pol ceneje. Suklj dr. Tavčar, Grasselli, Hribar, Pakiž, Ogorelfc, Pov Lovljenje robov pa ne trpi država, temveč tudi Višnikar Klun Krsnik. Braune sama lovi robe. če vsled slabe letine kako selo ne more plačati davkov, vojaki prebivalce polove in država jih in občinski zastopniki drž. posl. Kušar, predsednik trgovinske zbornice Perdan, potem več županov iz občin, koder vodi železnica. Po kolodvorih so ministra pozdravljali župani doli do Kočevskega v slovenščini m proda v robstvo. seje jim tudi zahvaljeval v slovenščini, kar je vzbudila veliko do delajo. nekaterih krajih pa bogatini kupujejo otroke po let stare in jih vzrejajo za robe, da jim pozneje radost Ministrove ke gov naj si dobro zapomnijo tisti kateri se sramujejo našega maternega • v • ponižujejo Jezik se ga poslužuj tako ika in ga vedno isok gospod pri slavnostni priliki, pač ne more biti tako barbarsk. Pri tej nekaterih boljših hišah se robovom ne godi pre- priliki naj omenimo, da je gospod minister vešč več slovanskih slabo. Ne delajo prevelikega razločka mej robi in dru- jezikov, zlasti hrvaščine in češčine, in vsled tega ume tudi slo- lovenski govori dajali bodo nam pogum venščino. Minisi C v našem narodnem boju slovenščini, zakaj ne minister priznava jednakopravnost jo pri v • • nizji adniki Omeniti moramo da se je na vseh kolodvorih zbralo mnogo občinstva dekleta narodni obleki s pecami na gimi domačini. Tudi se često primeri, da rob vzame domačo hčer za ženo, pa vzlic temu ostane rob. Prodaji pa noben gospodar ne sme otroka, ki se je robu rodil v njegovi hiši. Eavno tako tudi ne sme gospodar siliti, da Na Grosupljem so lep bi mu robinja bila za priležnico. Ljudstvo bi to ravno tako glavi posebno obračale pozornost tujih gostov. V Cušperku sa obsojalo, kakor obsoja beg robov. Pred kakimi dvajsetim' leti je vlada skušala odpraviti robovanje za dolgove, ker se zlorabi, ali ni šlo. Sicer pa kako hoče vlada odprav- gospice hčerke grajščaka Lavriča poklonile ministru eleganten šopek, pa tudi druge potnike slavnostnega vlaka odičile s šopki Na nekaterih postajah je katerih zopet vlak pozdravljali gla bila zbrana »t šolska mladina po ne godbe Povsod je stre Ijati robstvo, če sama lovi ljudi zaradi tega če ne plačajo Ijanje iz topičev pričalo o velikem veselj davkov. Francozi bodo pač skrbeli, da se robstvo odpravi. (Dalje sledi.) Poučni in zabavni drobiž. v službi elektrike. Neki inžener v Londonu naučil svojega psa, da vleče električne žice po podzemeljskih kanalih in ceveh. Privežejo mu žico na ovratnik in ga spuste skozi odprtino v kanal. Pes gre potem in vleče žico do druge oddaljene odprtine. Na ta način je omenjeni inžener že položil Najlepši je seveda bil vsprejem v Kočevju, kjer je na jako lepo okrašenem kolodvoru pozdravil ministra župan Loy. S kolodvora odpeljali so se gostje v pripravljenih vozovih proti jako lepo ozaljšanemu mestu. Pri slavoloku pred mestom so jih pozdravile, gospice v kočevski narodni noši. Skozi mesto so se peljali v premogovnik. Ko so si ogledali premogovnik, so se vrnili v mesto in je bil banket v gostilni Loy-ovi. Vrsto napitnic začel baron Schwegel, naglašaj v nemščini ga slu: žnost železnice, ki se je izvršila po cesarjevem Viribus unitis".in nadalj v slovenščini: n V vrsti se spominjajmo vladarja, v svesti si naše dolžnosti prvi ia dosti žice in ceste preskrbel z električno svetlj Na konju iz Damaska v Kodanj. Znani orijentalski preiskovalec dr. Oestrupp je na konju prišel iz Damaska v Kodanj. Najnovejša modna bedastoča so žepni robci z vde- so v San Frančišku izdelali tak vedoč, da on vse jednako ljubi. In kadar je govor o zvestobi do cesarskega prestola, tedaj se postavlja slovenski narod v kajti prvo vrsto avstrijskih rodov, zvestoba Slovencu ne gane!" je govornik cesarju trikratni „Hoch Hrast se omaja in hrib Sklepajoč zopet nemški, zaklical m j'i Zivio lanimi demanti Nedavno robec v vrednosti 7800 dolarj Za njim je poprijel besedo trgovinski minister, omenjal, kako bogata je dežela kranjska na lepih spominih Ljudska omika na ljudij na Spanjskem, jih niti 11 milij Čitati. v Spanjskem. Od 17 milijonov Predniki so v slavnih boj i h branili domovino in krščansko ne zna pisati in omiko pred napadi divjih narodov. Žilavost in vstrajnost, s katerima so se Kranjci vedno odlikovali, jim sta pridobili žele- znico Vsem pospeševateljem podjetj se minister zahvalil Zadnj Sklepajoč svoj govor Is'SSi^^S^'v.............M......•............i ^^ |i SIMM i Novice. I "eI valcev". Hfg ...........................■■■■■■■'■■■■■■■■■ItiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiIIIIIIIIIIIiT » remu se je zahvaljeval za naklonjenost Otvorjenje kočevske proge dolenjske podpiral to podjetj železnice. ^f J®. blaženi Tako jeselega dne še ni doživela Dolenjska, kakoršen je bil drugače predvčerajšen, ko se je odprla jedna proga dolenjskih železnic, glavar ozira na to sklenil v lepi slovenščini te besede vojvodine Kranjske in njenih prebi napil deželni glavar ministru Baquehemu, kate- ker je on blagohotno lovenske goste je iznenadilo, Nekatere glav po večini slovenski deželi začel svoj govor v " ' in še le nadaljeval v nemscmi nismo mog stv tolmačiti slovenščini. Mi si tudi da se gospod deželni da na kočevski zemlj Po obedu je vsprejel minister deputaciji iz Metlike in tombole se je nadejati, da bo obciastvo prav pridno seglo po öernomlja, ki ste ga prosili za podaljšanje dolenjske železnice, tablicah in tako pospešilo lepe smotre napominanega društva. Minister je obetal, da se bode po možnosti oziral na njih — Izlet v Kočevje in Ribnico po novozgrajeni do- željo. Skoro se je bilo treba vrniti v Ljubljano, kajti vlak je lonjski železnici priredi „Ljubljanski Sokol" v nedelja dne 1. odhajal že ob treh. Zvečer je pa bil souper pri deželnem t. m. Odhod iz Ljubljane z južnega kolodvora ob 6. uri 25 predsedniku, h kateremu so bili povabljeni poleg odličnejših minut zjutraj Prihod v Ribnico ob 8. uri 48 minut, v Ko- dunajskih gostov gospodje cesarski svetnik Murnik, državni Čevje ob uri 23. min. Odhod iz Kočevja ob 10 uri 3 min. poslanec Suklje in pa Klemenčič nadzornik zgradbe dolenjske železnice dopoludne. Prihod v Ribnico ob iO uri 39 min. Opoludne je ^ skupni obed v hotelu g. Arkota v Ribnici. Popoludne prosta Tako se je končala slavnost otvorjenja dolenjskih želez- zabava. Odhod iz Ribnice ob uri 23 min. zvečer, QIC. Z zadovoljnostjo se lahko ozirajo na uspeh svojega dela v Ljubljano ob uri 46 min. zvečer. Z izletniki gospodje, ki so kaj pripomogli temu, da se je gradila v ze- Ljubljane tudi posebna godba in povabilo se je tudi prihod gre iz pevsko leznica, ali ne Čaka jih sedaj še čas počitka, kajti dežela zre društvo „Ljubljana", da se udeleži izleta. Nadejati se je, da zaupljivo nanje, da bodo z isto odločnostjo dalje delovali za bode z vrlim „Ljubljanskim Sokolom" pohitelo v nedeljo podališanje dolenjske železnice do Karlovca. Ker poznamo ne- mnogo rodoljubov občudovat našo do sedaj tako malo poznano utrudljivo delavnost in čisto domoljubje teh gospodov. smo pr^-pricmi da se novega dela ne bodo branili. Z ziruženimi močmi se bode vse doseglo. — Odlikovanje. C. g. J. Sajovicu, župniku v Slavini, podelil je cesar zlasti zaslužni križec s krono. — »Radogoju« so pristopili kot ustanovniki z doneskom 100 kron gg.: dr. Fr. Celestin, kr. prof. v Zagrebu, dr. Gv. Srebre, odvetnik v Brežicah, Iv. Vončina, magistratni svetnik v Ljubljani, Fr. Jurca, veletržec v Postojini, neimenovan izpod Soviča, J. J. narodni učitelj v Trstu, Oroslav Dolenec, trgovec in posestnik v Ljubljani, dr. Kari Gestrin, c. kr okrožnega sodišča svetnik v Novem Mestu, dr Fr. Podobnik, odvetniški kandidat v Novem Mestu, Ivan Krajec, posestnik in tiskar v Novem Mestu, Viktor Rozina, c. kr. notar v Mokronogu, Iv. Rupreht, lekar v Trebnjem, in Josip Furlani, duhovnik v Vili Vicentini na Furlanskem. — Veselica v Novem Mestu, katero €0 v korist društvu napravili ondotni akademiki, je vrgla čistih 21)0 kron. - — Živeli darovalci in njih nasledniki! K volilnemu shodu vabi deželni poslanec g. dr. J. Vošnjak volilce notranjskih kmetskih občin na dan 1. okt. t. 1. 4. uro popoludne v gostilno gosp. M. Vičiča v Postojino. Na shodu določevalo se bode o kandidaturi za nadomestno de- želnozborsko volitev notranjskih kmetskih občin. Slovensko gledališče. Prijatelji slovenskega gledališča v Ljubljani ustanovili so tako imenovano gledališko društvo, kateremu bode svrha gmotno podpirati narodno gledališče v Ljubljani. Dramatično društvo je s tem, da je anga- žovalo več novih močij in poskrbelo za dober dramatični in operni repertoir si nalužilo veliko gmotno breme. Stroški bodoče sezone proračunjeni so na okroglo 17.000 gld. Društvo ki bi gmotno podpiralo dramatično društvo pri njegovem podjetju, je bilo torej prepotrebno. Prva predstava bo v nedeljo dne 1. t. m. Predstavljala se bode igra: „Dolenjska železnica". Želeti je, da bi zanimanje za slovensko gledališče vedno bolj — Minoli rastlo in našlo pri vseh rodoljubih zdatno podporo, torek vršila se je licitacija lož za slovensko gledališče. Skupilo se je 4900 gld. torej 1433 gld. več nego lani. To je znak, da zanimanje za slov. gledališče raste; da bi ostalo. Javna tombola. „Prvo ljubljansko društvo za pod- tudi tako poro in oskrbljevanje bolnih in onemoglih društvenikov" priredi v nedeljo dne 1. oktobra t. 1., v predslavo cesarjevega godu. ob uri popoludne na Kongresnem tigu javna tobolo. Pred tombolo igrala bo na trgu vojaška godba. Dobitki so vkup vredni 550 kron. Prva tobola znaša 200 kron z zlatu, druga 100 kron v srebru, potem je še 5 tern po 10 kron, 4 kva- Ta- V terne po 20 kron in 3 kvinterne po 40 kron v srebru. blice za tombolo se dobivajo po 20 kr. v vseh trafikah. dan tombole se bodo pa prodajale tudi na odru prirejenem za tombolo na Kongresnem trgu. Z ozirom na preblagi namen vender lepo Dolenjsko! Na deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli na Grmu se konča šolsko leto koncem oktobra. Prihodnje . novembra. Plačujoči učenci se šolsko leto • v prične sprejemajo še do 20. oktobra t. L, ker je obrok za vlaganje prošenj podaljšan od veleslav. deželnega odbora. Požar uničil ]e minoli torek v GrobnišČah pod Škode Ljubljano štiri gospodarska poslopja z vsemi pridelki, je do 4000 gld , zavarnovano samo za 800 gld. — Matere pazite na otroke! Minolo soboto dopoludne pal je na Starem trgu v Ljubljani raz četrto nadstropje hiše št 4. triletni fantek in obležal na kamnitem tlaku neza- vesten Prenesli so ga v bolnico je še isti dan umrl Otrok je bil sam doma in splezal na okno, raz katero je potem pal. — Povodnji. Nalivi zadnjih dni provzročili so po nekaterih krajih velikanske povodnji. Iz Kamnika se poroča, da se je minoli pondeljek v jutro utrgal v Tuhinjski dolini oblak. Nevljica je stopila iz struge in preplavila celo dolino. Vzela je vec " mostov in žag, drva in drugih stvarij. V velikanski vodi poginiiö ye tudi več živine, 'prešičev, konj in govedi. V Kamniku samem vzela je voda most, ki veže mesto s Podgoro in brv v Novem trgu. Prašnikerj toplice je malo ne uni- čila. Park je spremenjen v prod. Veliko škodo ima gostilničar toplic, oprave, pomnijo voda udrla je v notranje prostore, je uničila sobne posodo, živež in vino. Ednake povodnji kamničani ne Iz Motnika se poroča, da je voda vzela enajst mostov podrla vse jezove in pobrala ves les in drva ob žagah, trgu samem nastopila je v hiše. Utonilo je podrla in podplula več živalij, Voda tudi trištantni kozolec. Na Vranskem preplula je tudi velika voda ves trg, isto se poroča iz Vipave. Nesreča. Nočni čuvaj And. Močilnikar je dne 19. t. m. zvečer v papirnici v Vevčah, kakor po navadi prižigal pri velikih vratih svetilnico, toda lestva prislonjena na svetil-nico mu je spodletela in nesrečnež je pal tako močno na ka meniti tlak, da si je razbil črepino in kmalu na to umrl. Močilnikar opravljal je ondi prav vestno že nad dvajset let službo ponočnega čuvaja. Ponižna prošnja Pomjan, 27. septembra 1893. Upal sem, da bom mogel letos poročati o izvan-redno dobri vinski letini. če prav nam je na južni in zapadni strani pokončala trtna uš vinograde (in se bodo šele sedaj začele saditi amerikanske trte, ker do sedaj gospodarivša lahonska stranka ni imela niti volje niti znanja pomagati kmetu) kazala je letos trta po vsi prostrani županiji jako dobro in obetala obilno poplačati trud, ki ga imamo ž njo. ♦) Drugi listi prošeni so tem potom to ponatisniti. 330 t Sinoči pa je prišla od morja sem huda ura in pobila na pol ure na široko in dve uri na dolgo vse, kar je bilo zunaj. Le nekateri posestniki potrgali so belo grozdje pred to silo, črno pa je bilo še vse na trtah. r A M« * Posebno hudo prizadeti ste vasi Koštabone m Labor. V Laborju letos ne rbode trgatve. Gorje, kmet gorje; Pa tudi drugod v Šmarji, ubogi v Gažonu, v Borštu in v Pomjanu vsipala se je toča, toda pobila je kakih vsega vinskega pridelka. Danes pa imamo najlepše vreme. Čisto nebo in solnce vroče. Žalosten pa je pogled na vrte in vinograde. Drevesa in trte brez zelenega lišpa, pod njimi pa listje in jagode nastlane. Bog se usmili. Vas je tiha. Moški in ženske, otroci in starci odšli so v vinograde, kleče pobirajo jagode po tleh, iz očij pa jim padajo solze na tužna tla. Ubogi kmet! Suša vzela koruzo, fižol, zelje in krompir. Edina nada ostala mu je lepo obložena vinska trta, pa ena ura uničila mu mu je up v Sami pobiti obrazi. Ce se srečata dva prijatelja. pogledata se solznih očij, pa molče mimo! Ubogi kmet! Zadolžen do grla (kakor jih je čez polovico) hiša polna lačne dece, pa brez pomoči; ne ve se kam obrniti, ne ve kako preživeti sebe in svoje. Odprite svoje roke, človekoljubi, in pomagajte mu. Za vsak dar Vam bodo hvaležni in Bog vam poplača. Rado voljne darove pobira uredništvo „Edinosti" v Trstu. Matija Peruša m. obč. odbornik Belič m. župan Iv. Veškovo m. obč. svetnik Tržne cene. ^ 4 ■■ \ V Ljubljani dne 22 septem. 1893. Pšefti<^a gld S oO kr. ki'., ječmen gld. 6-50 kr., oves gid. 7 o0 kr., - kr., proso gld; 6 50 kr., turšica gld. 6'25 kr.. rž gid. 7-ajda gld. eča gld.' 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., .grah gld. 12 kr., fižol gld. 10. kr. Loterijske srečke. v Brnu dne 27. septem. t. 79, 35, 28, 90, 54. Na Dunaji dne 23. septem. t. 1.:. 53, 39, 40, 86, V Gradci dne 23. septem. t. 88, 86, 76, 36, 56. i i i i i i > ¥ i kaplj ice za f i izgotovljene v lekarni k „angelu varhu" BRADY-a \ Kromerižu (Moravsko) i i so Staro, zanesljivo in znano zdravilo ter so budilno in krepilno sredstvo za želodec in prebavilna A dela. (13 35) Samo prave so z z^av^ stoječo varstveno znamko in podpisom. Cena: ft ft Steklenice 40 kr. dvojne steklenici 7p kr. Vsebina je naznanjen^. Marijaeeljske kapljice ft za želodec prodajajo se pi v Ljubljani Piccoli in lek. Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec ich; v Skofji Loki lek Kari Fabiani v 1 dovljici lek. Alex. Roblek; v Novemmestu Dom Rizzoli in lek. Bergmann; v Kamniku i Močnik: v Črnomlju lek Blažek ft Neogibno potrebno je za vsako družino Katiireiner-jeva sladna z okusom prave kave. Kneipp-ova kava Ta kava daje to prednost, da se lahko popusti tako škodljiva prava zrnata ali pa z raznimi cikorijami zmešana kava in se iz te kave naredi okusna ter zdrava in redilna pijača. Nedosegljiva je kot do- __ _ datek k pravi kavi. Visoko priporočana za ženske, otrokeji Ponaredeb se naj varuje. (14-44) bolnike. Dobo se povsod. V2 kile 9 o kr. nomostne priporoča Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk in založba: % Blasuikovi nasledniki I t» %