SL 82v
V Trslu, v sredo 13. oktobra 1886.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
!• M*
»KDINOST« zizh&ia 2 krat na teo^u vsako »rede in tikat« o nolndne. Cena za v«« to* prilogo	** poln leta 3 gl. GOkr.,za ietrt letal. gl. T« kr. - Sama pri-
garane i gl. &0 kr sa cclo leto. — Posamezna |r.«vilke «9 i »tnvaio pri ooravniltvu D \tralikaL v Trata po & kr., v Berlol in v A)d*všdlnl po A kr - Nmrahint, rakla-tnaei)« »n maerate prej«ma Oprivnfitvo, vla Tarraata, >Nava tlakama*
Vat dovui aa pošiljajo Uralaiitva *vii Tarrenta« »Nuovh Tipogr»fla;« vaak mora biti frankiran. Rokopial t^az posebne vrodnoati aa ne vradajo. — Inuratt (razne vrata naznanila in poalanice) ae zaraftunijo po pogodbi — prav een6; pri kratkih ogkaaih z drobnimi črkami ae plafinje za vaako beaedo 2 kr
Delavske zbornice.
Levičarji si prav radi in z vso močjo prizadevajo, da bi si pridobili popularnost povsod, koder le mogoče, zdaj se prilizujejo meščanom, zdaj veleposestnikom, kmetom, zdaj velikim obrtnikom in tudi delavca ne pozabijo. — Namen pa je vedoo oSi-viden ta, da bi se prikupili raznim stanovom, pri katerem poslu pa pridejo gospodje večkrat v nasprotje, kajti kedor podpira kapitalizem, ta pač ne moro odkritosrčno in izdatno podpirati kmeta in delavca. — K sreči je vse to farizejstvo nagih vlado-zmožnih in vladeželjnih Nemcev tako lepo na dnevu, da se niti najbornejgi delavec ne da po njih več dupirati. V državnem zboru so naši Veliko-nemci in germanizatorji zadnje dni stavili predlog, da bi se tudi delavski stan po nekakem priznal kakor politični faktor v državi in da bi toraj bili zastopani v državnem zboru tudi delavci. — Dotični predlog je po nekakem kopija one postave, ki uravnava zastopstvo trgovskega stanu v drž. zboru. — Delavci po tem predlogu ne bodo volili direktno svojega zastopa v drž. zbor, ampak osnovati se imajo poprej delavske zbornice na način kupčijskih zbornic in še le te zbornice n»j bi volile poslance v državni zbor.
Predno spregovorimo meritorično o tej stvari, hočemo naSim čitateljem predočiti predlog, kakor je bil stavljen v drž. zboru. Predlog pred vsem zahteva, da se osnujejo delavske zbornice in sicer na tak način, da bode za prav isti okraj, za kateri obstoji uže trgovska zbornica (torej za vsak trgov-skozborniški okraj) obstala tudi po ena delavska zbornica, katera bode
PODLISTEK.
Ugodno proroešeenje kapitala.
,(Sloven§5ina v ruskem slogu. Za poskušnjo.)
To bilo let dvajset tomu nazad. Znameniti, vb*mil svetil Izvestni profesor-kirurg Fransua Perriol prehodil zvečera po stran-kej ulici vodečej k unlversltetl. K nje tu u na^lo, odločno prihajala Ženska podoba. Nu njena narejena odločnost izderi«, ko se videla blizu profesorja. Za-nimaje kh uličnim glasom, ona profteptala :
—	Hočete .... pojdiva .... boliva k men>.
V odvet na to predloženje Perriol storil to, kur bt se VBikomu drugemu, a ne njemu, pokazalo krajno smeSnim. Zna-meniii profesor bil velik poznavatelj človeških du6. Svojim pogledom nadvJadal Napoleona, kt-rlm veliki polkovoiiet' pre-gledaval svoje vojske na bojnem polji. Takoj razhodno8tjoj velik genij postava vse.
—	Perriol vr.H roko mlade žemk», In od-prfii jo položil v njo najprej svojo zlato i ves drobiž bivši v njegovem žepu, potem pa yzel iz svojega listnlka thočfrankovni bilet in izroc vfii ga uesrečnlci rekel tiho i krotko: Hodite z bogom, dete moje 1
Zei.ska posluSno udalila so ne nrogo-vorlvgi ni besedice, da ni zahvalhfi, se Perrioln. Da. i česa ona mogla njemu reči? no vrgla na svojega blagodeja pohleven pogbd ko plafina srna, ktero osvo-
zastopala koristi delavcev, in sicer naj bi imele to zbornice svoje sedeže v teh le mestih: Dunaj, Line, Solno-grad, Gradec, Ljubno, Celovec, Ljubljana, Gorica, Rovinj, Trst, Inomost, Bolzan, Roveredo, Feldkirch, Praga, Budejevice, Plzno, Liberice, Heb, Brno, Olomuc, Opava, Krakovo, Lvov, Brodi, C novice; skupaj bi torej bilo 26 delavskih zbornic v vsej Avl striji. Delokrog teh zbornic bi bil ta-le: One se imajo posvetovati o Željah in pritožbah delavcev, potem pa te želje in pritožbe predložiti vladi in ob enem nasvetovati sredstva, kako v okom priti enim in drugim, in na vsako praSanje vlade o osnovi kake delavce zadevajoče postave, ali kacega zavoda dajati nasvete; te zbornice morajo voditi obrtnijsko statistiko, kolikor se nanaša na delavski stan in poslati vsako leto ministerstvu poročilo o poizvedbah gleilć stanja delavcev, o njih plačnih razmerah, glede napredka delavcev, glede obrtnijskih in drugih delavcem namenjenih Sol, glede zdravstvenega stanja v fabrikah itd. Tem poročilom smejo zbornice dostaviti, tudi nasvete glede zboljšanja stanja delavcem in smejo se tudi konstituirati kakor mirovne sodnije v prepirih mej delavci samimi in mej temi in gospodarji.
Delavske zbornice bi bile, prav kakor trgovske zbornice, neposredno podrejene trgovinskemu ministerstvu in bi izvrševale tudi naredbe zadnjega, kolikor se tičejo njihovega področja.
Na zahtevani e bi morale tudi drugim gosposkam, potem trgovinskim zbornicam, obrtnijskim zadrugam in Županstvom dajati pojasnila in poročila, prav tako pa bi delal-ske zbornice imele tudi pravico, da
se na vse te oblastnije obračajo za mogoče potrebna razjasnila.
Delavske zbornice bi sestale iz najmanj 12 in največ 36 udov, katerih določeno število bi moralo stanovati v kraju sedeža zbornice. — Udje zbornice bi morali poslovati brezplačno.
Volili bi se ti udje direktno po delavcih za 6 let, ali vsaka 3 leta bi jih moralo izstopiti polovica, katera bi se zopet z volitvijo dopolnila. Vo-lilci udov delalske zbornice so vsi delavci, kateri so izvrštli 24. leto, so avstrijski podaniki, znajo brati in pisati, so najmanj 2 leti nastanovljeni v okraju dotične del. zbornice ter so tudi udje enega ali drugega v istem okraju obstoječega delavskega podpornega društva. Delavske zbornice vse Avstrije volijo 9 poslance^ v državni zbor in sicer dunajska zbornica enega, | linška in solnograška skupaj enega, j graflka, lubenska, celovška, ljubljanska skupaj enega, goriška, tržaška, rovinj-j ska skupaj enega, praška, budejevi-Bka, pl ženska skupaj enega, liberiška 1 in hebska enega, brnska, olomuška, opavska skupaj enega, krakovska, i lvovska, brodska in črnoviška skupaj enega.
Blizo tako postavo so torej predlagali Velikonemci v korist in v priznanje političnih pravio delavcev, in njihovi organi, razni nemški listi, zdaj slavo pevajo velikonemŠkim poslancem, češ, da so s tem predlogom ne le voljo pokazali, da bi 4. stan po-vzdignoli na boljši stopnjo, temuč tudi omejili ali popolnoma zajezili socialistično gibanje mej delavci.
(Dalje prih.)
Politični pregled.
Notranje dežela.
J{ seje poslanike zbornice dne 8. t. m. Dunajsko deželno sodišče prosi za dovolitev, da sme kazensko postopati zoper poslanca SchSaerer-ja zarad žalitve česti Fiirnkranz In tovarlfii predlagajo predru-gačbo temeljnega zakona o državnem zastopanju In volilnega reda za državni sbor. Weitloff In sodrugi interpelirajo za-stran nezakonitih odpustov pri vojaštvu. Minlsterski načelnik odgovori na Hells-bergovo Interpelacijo glede zveze z Nemčijo ter Izjavi, da je popolnoma prazna menitev, da so se razmere nafte držav« do Nemčije ohladile. Te razmere slone prej In slej na podlogah, katere je minister zunanjih zadev v delegacijah večkrat naznačil i nobenega vzroka ni, da bi se viajemn« tesne in zaupljive razmere skalile. Hellsberg predlaga, naj se prične razprava o Taaffejevem odgovoru« a njegov predlog ee zavrže, zanj so glasovali le nemSko-avstrijski i nemBkl klub, antisemiti In demokrati. — Vladina predloga, glede pozoejftega poravnanja presežka troBkov pri državnih železnicah, izročila se je proračunskemu odseku, potem ko je Schaub Izjavil, da on l njegovi somišljeniki ne bodo nasprotovali prizadevam vlade, da se ti zadeva pojasne in ko je finaučni minister naznanil, da o svojem času v odseku in državnem zboru dokaže potrebo io korist presežka; ako hi bila vhda iz tega hotela delati skrivnost, vzela bi bila zneske iz državnih blagajnlc in opravičila jih pri računskem sklepu; ona pa tega nI storila, ker so bili dohodki letos ugodni. Potem se je nadaljevala razprava' zakonske osnove o predrugačbi ekseku-jtivnega reda ter so se daljfti paragrafi brez premembe sprejeli, odsekov! predlogi o pre« druuačbab pa odbili. Ghlumecky Interpelira načelnika jezikovnega odseka, kdaj misl sklicati prvo sejo; njegova straDka doslej na to ni pritiskala, da ne ovre nagodbe* nih del. Ukaz pravosodnega ministeretva pa je jezikovni prepir zopet vzbudil. Načelnik
bajajo iz pod zanesenega nad njo noža. Perriol spokojno prodolžal svoj pot.
Ne glede na to, da Be njemu pripetilo ne prvikrat, storiti dobro delo, ta slučaj, po čemer »i nodl, zapečatil se Djemu zvlasti v spomin. On ni mogel pozabiti te nesrečne ženske. Njo VBeira videl samo nekoliko mh>ut slabo osvetljeno bledim cestnim svitom gazovib žarkov. Poražen njenim ponosnim, no tugopolnlm licem, ska-ienim mučiteljnlm zdvojenjecu i sramotoj, on riBOval v svojem umu straftno, pretresa-jočo dramo tako lehko, kakor znameniti zoolog Kuve po inalej ko&čici risoval cd tip pre ipotopne živali. Za Perrioia. globo-cega poznale t človečkih duš, bilo očevidno, da ta nesrečuu ženska prolznesla prvikrat osodopolna slova, da njen ukrep: vrči se v nesramna ob|etja prvega mož-kega, kferega bi sretla, bil strafinoj, nad Človfftkimi močmi stojećoj, žrtvoj ktero ona prinesla za draga sobitja. Mogoča ona vdov«, mat", katera komaj prebolela težko bolezen, ki jej odnesla ra/en telesnih moči, poslednjo mrvico kruha. Mogoče,da njeni otroci plačO od glada, prose fie matere kruha in ona brezi VBake pomoči, bolna, Izmučena boleznijoj, gorjem i nujoj, ne line-jnč ni pomoči, ni nade v bodočem, odločila se na poslednje, obupno sredstvo....
Tako podobo risoval sebi profesor Perriol ni on nganol svojim srcem o točnosti do najmenišib podrobnosti.....
Ogledovaje nesrečnlco v tečenji nekoliko niinot, Perriol uspel kmalu zapaziti na njenej obleci, bednej I skromnej, čistoto i čednost, o Itisek redovitosti i priličja, kterib ne more ubiti v redno živočim, blagovzgojenim človeku nikaker-
fcna nuja, nikakeršno gorje, za njega stalo očevidnim, da oddani novci ne vrženi v grezl, nego pomefičeni z gromadno koristjo toli za njo samo, kaaor tudi za druga njena sobitja. Oa bil globoko prepričan v tem.
Radi toga on ni uajmen\e ne udi-vil se, ko ou njo deset let pozneje srete, nu ne uie tako ko prej. temuč veličavo — spokojno, zjasnim, odkritim pogledom, v kterein brala se dufina Rookojnost, zavednost sveto izpolnjene dolžoostt. Blovom, sretel njo takoj, kakerfino on zračunal njo sresti.
To hilo na ulici La-Goma. Nekda nesrečna, potlačena sramotoj i zdvoienjem, stopal i ona sedaj v skromnej črnej obleci spokojno, krepkim zaupnim boiom. Vsi trgovci kvartala, vesela se prvega jjsen-skega dne, poAliteljno a« nj<j klanj »II, spremljali jo pogle li polnimi uvaženja i simpatije. Ha konec odpr&i na široko dveri, ona z vidom gospodinje vnišla v prekrasen, galanterijski magazin, kterega bogato ustrojstvo jasno vsedočilo ob oi>-filrnih razmerah cvetoče trgovine.
Profesorju Perrlolu močno hotelo se zbrati točnejfte proizvedbe o tej ženi, ktero on v6krsnol k boljšemu živenj i. No v njem silno bilo čustvo d-iikatno*ti i skromnosti: on ni hotel njej prikazati se na oči. Sedaj ni mogel on drugič* nI misliti, nego da njeno padenje one^a osodn^ga večera v stranjskej ulici bilo samo minotno. Ou pojmil, da ona dolžna bila hraniti v svojem srdci moičlteljno, tesnobno vspomi-uanje na oni večer. A pokazati se njej na uči. — značilo bi če razlvarljatl to rano: Ona bi mo^la njega spoznati Vedi pa, je li on njo spozual? V tej misli Per-
riol ni mogel zadovoljiti svojej znatižel« nosti, hotel udaljiti se, nu v tem trenotku v dverlh gostilne na protivno položenej strani ulice zagledal on Znanega njemu gostilničarja. To bil stari vojnik po imeni Zaukur. Profesor Perriol, bivši Ae polkov-uim vidarjem, spisil njega smrti svr&iv§i na njem jako težko operacijo, ktero Žiu-kur prenesel s tako stojkostjo, daje udi vil samega Perrioia.
• Zdravstvujte, moj mili!« rekel je Perriol bližaje se Ž tukuru. »Poznate 11 mene?«
•»Poznam II Vas?«« — vskliknol Žiukur. — »»Kako ne bi jaz mogel spoznati človeka, kteremu jaz obvezan svojem živenjem? Velite mi, kaj Vam uro ino? Moro II imeti čast s čemer si bodi Vam uslužit'?«« prafial Žaukur.
»O! Končno! Morete, zares mi morete uslužiti. Povedite mi, nu oprostito, kdo — ta Ženska, ktera ravno vnifila v oni magazin ?«
j »Bal Da, vedite, to gospodinja sama, viaetelica tega magazma. O 1 Mnogo lepega vam mogo pripovedati o njej. Njo poznade ves na8 kvartal. To naSa sestra milosrdja. nafta utefiiljutca vseh nesrečnih, mati «seh sirot in izpraviteljnica vseh »p.idftih« i »proganjanih« ... 01 to sveta ženska I.. gospoja Gjuvelen Ako vaŠ*j milosti ugod no Čuti njeno historijo, udostojte svojim pohodom mojo krčmo i }»z Vam innogo, mnogo lepega o njej povem!«« (Dalje priii.)
EDINO
Hoh enwart izjavi, da vrled izrečene želje odsek k malu skliče. Sturm predlaga okrajšano postopanje pri jemanju hipote-karnih manjših posojil na kratko dobo pri kmetijah.
Iz seje 9. t. m.: Zbornica je razprav-ljala prodaje s Češkega, glede odprave mitnic ter sklenola, izročili jib vladi. Dotični odbor je predlagal, naj se vladi naroči, da preiloži osnovo, glede odprave ali predrugaćbđ mitnic. Potem se je pričela razprava zakona o dolžnosti prido bitninskega in dohodninskega davka, kakor tudi o državnih železnicah. Sigmund je predlagal, naj se osnova vrne odstku z naročilom, naj jo tako predrugač', da ne bo mogoče le glavnim mestom, temuč tudi raznim občinam pravice zahtevati pri plačevanju davkov podržavljenih železnic. Lienbacber je naglašal fiskallčni duh ta-i kena, ki Žali pravice dežel in občin glede obduČenja; on zanika, da imajo v drža-vnej upravi stoječe železnice značaj regala; upira se tudi iz tega razloga razsodbi državnega sodišča ter 82 na-dej i. da se zakon v tem smislu v po-drobnej razpra\i predrugač.', da se tako ustreže nedvomljivim pravicam dežel in občin. — Včeraj se je ta zanimiva razprava nadaljevala.
Anarhisti na Dunaj i. Policija na Du-naji je uže dalj Časa opazovala kakih dvajset osob, po podobi delalcev, ki so se vs.iko nedeljo v nekej majhnej krčmi v predmestji Peozing v posebnej sobi zbirali. Pozvedela je, da so ti ljudje anar-h st čna družba, ki so v krčmi pripravljali razpokljive tvarine, delali dinamitne bombe itd., da bi ponoči od tretjega na četrtega oktobra drvarnice v zahodnj'h predme* stjih RudoJfsbeim, Hietzing in Penzirg zažgali, potem pa tudi v okraju Favoriteu in ob donavskem bregu ; ob enakem času pa so boleli zažgati tudi nekatera javna poslopja v mestu In mej ljudstvo, ki bi Bkupaj privrelo, bombe metati. — Prvi požari so imeli nastati v velikej žitnici v Pctizingu, ob enem tudi v nekem poslopji v Hitzingu in v drvarnicah ob Donavi. In v resnici se je tudi na nekem lesnem trgu v devetem okraju našla steklenica z razpokljivo tvarino.— Da surn-Ijivce prepriča, čakala je policija, neprestano čuječ, do zadnjega trenotja ter Se le 3. t. m. popoludne stopila v dejanje. Tri ude je zasačila na poti v skrivno delavnico, druge pa ob enakem času v njihovih stanovanjih. Ob enem so se začele hlšre preiskave i našli so več kilogramov dinamita, dva bodalca, Sest steklenic soli-teme kisline, dve nenapoljeni bombi z užigall, razne anarhistične tiskovine, pam-11-te itd. Pet kilogramov dinamita so našli pod železniškim mostom, postavljenim Čez cesto pri Penzingu.— Oi nedelje 3. t. m. do druge nedelje so zaprli de več osob. Eden izmej vodij, ki je bil leta 1884 zarad anarhističnih spletk z Dunaja izgnan, uma-knul se je, predno je policija zvedela za zaroto. Zaprti so bili ves teden IzpraŠe-vuni in čuje se, da so se nekateri uže udali. — Zadiiji požar v Marija Lanzen-dorf, kder so našli steklenico z razpokljivo tvarino, neki je v zvezi s to zaroto. — Hišna preiskava pri zaprtih anarhistih je dokazala, da bo ti delali po izgledu nlhilistov in da so prav tlBti, ki so se lansko letu v dunajskih predmestjih pri nekaterih obrtnikih predstavljali za policijske komisarje, ki imajo ukaz. Iskati ponarejenega denarja. Pri tem po£enjanju bo kazali ponarejen ukaz policijskega načelnika z njegovim podpisom (Revisions-befeblj, ki se je zda| našel. — Druga anarhistična svojat pa je ponarejala denar. K tej svojati so spadali uže 21. septembra zasaieni srebrarjl: Steidel, Sigel, Pavel Schvvarz In Ivan OndrlČek. Oba poslednja sta ukradla iz tovarnice, kder ata delala, 24j5 gramov srebrnih odpadkov, katere sta zastavila. Pri hišnej preiskavi se je našlo vse, kar je potrebno za kovanje denarja, razen tega pa Še neka bela smes, napravljena iz nedrage kovine, ki se p t sveti kakor srebro. — Od nedelje 3. t. m. sem zaprti so večidel čevljarji, strugarji tkalci iu mizarji, vseh skupaj 17 anarhistov, izmej katerih je bil eden v Švicu in drug v Lincu zasačen.
Ogerska poslanska tbornica je 9. t. m. v splošnej in podrobnej razpravi sprejela predlogo, gle le osemdeset milijonov dolga
banki, Helfy je interpeliral, opiraje se na izjavo uiinisterskega načelnika od 30. septembra, o stališči zunanjega minister-stva nasproti poslanstvu in postopanju generala Kaulbarsa na Bolgarskem.
Vnanje dežele.
Bolgarsko praianje je zelo vskipelo ter postalo nevarno. Tu-le navajamo važniše vesti: Iz Sredca, 9. oktobra: V mestu vlada mir, ali dubovi so razburjeni. Zdi se, da se prebivalstvo t vsemi sredstvi upre zaviram, katere utegno nastati pri volitvah jutri. Glede postopanja častnikov je menitev različna, sploh pa se misli, da iio veliko sobranje, ako se izvoli po želji Bolgarov, glasovalo za kneza Aleksandra! od mnogih strani pase trdi, da veliko sobranje proglasi republiko, ako Evropa izreče »veto«. Tudi o postopanji KaulbarBa se nazori ne ujemajo. Ntkateri menijo, da odpotuje v Šumlo, drugi pa, da mej volitvami ostane v Ruščuku; v poslednjem primerJjaju bi se bilo nemirov bati. Jutrajš-njidan se nestrpljivo pričakuje, ker donese gotovost. Na včerajšnjem taboru je britanski konzul Bolgure rotil, naj se Rusiji nikder i nikoder ne udade. — Ker se podaniki tujih držav, mej temi taki, ki stoje pod ruskim varstvom, vtikajo v volitve, zalo je bolgarsko rninisterstvo vsem tujim opravnikom poslalo okrožnico, v katerej je izjavilo, da se iz dežele izženo tisti njih drživni podaniki, ki bi se v volitve vtikali. Ruski konzul Nekludov je to okrožnico nazaj poslal z izjavo, da je z bolgarsko vlado pretrgal vse diplomatične vezi. Sodišče v Eski-Sagri je prišlo na sled zaroti, ki se pripisuje zunanj m vplivom; po tej zaroti bi se imele po raznih krajih dežele napraviti roparske čete, da bi vsled tega tuja vojska prišla v deželo. — 17, Londona se 9. t. m. poroča, da je angleški minister zunanjih zadev uže pred desetimi dnevi poslal velevlaslim okrožnico, v katerej je izrekel željo, naj bi vlade Bolgarijo moralno podpirale, da se tam ubranijo nemiri.
Il Srtdca, 9. oktokra: Kaulbars jutri odpotuje iz RušČuka v Varno; on je pre* fekta k sebi poklical, a ta ni hotel k nje mu iti. Vojafiki poveljnik Filov pa je šel h Kaulbarsu ter ukazal častnikom, naj tudi odi gredo k njemu, častniki pa so se posvetovali ter sklenoli, da na pojdejo k njemu. — Iz Ruščuka, 10. <ktobra; Včeraj ste bili pri Kaulbarsu dve deputaciji ena Rusiji prijateljska, ki je Izjavila Željo, da Be ohrani carjevo varstvo s tem, da se njegovi sveti slušajo. Kaulbars je odgovoril, da Bolgarija mora hoditi po tistej poti, katero jej je Rusija potrebila. Druga deputacija je Kaulbarsu izročila pismeno izjavo, obstoječo iz Štirih točk: ona nema nobenega opravka s Zankovci, ki delajo Bolgariji v pogubo; Kaulbars je nepravičen vladi, ki ima domoljuben dub i najboljše namene; ona popolnoma odo-bruje razpisane volitve i naredbe glede kaznovanja hudodelcev, ker to opravičuje ustava in zakoni. Sicer pa naglaŠa deputacija Čute spoštovanja in hvaležnosti Rusiji. Deputacija je izrekla, da ima zaupanje v vlado. Kaulbars pa je govoril zoper vlado. Temu je deputacija ugovarjala, in vsled tega je Kaulbars deputacijo brez odgovora odslovil. — Iz Sredca, 10. oktobra: Dopoludne je šlo okoli 150 kmetov in Črnogorcev k ruskemu konzulu praŠat ga, kako naj se vedo pri volitvah. Ti so potem protestirali z^per sestavo volitve-nega odbora. Ruski konzul se je prikazal na oknu in ti so kričali: »Živel car! Živela Rusija! Ruski konzul je rekel, da je Rusija uže izjavila, da volitve smatra za ničeve. Ti možje so se potem napotili na volišče ter Izjavili načelniku Vulčevemu, da nečejo volitev, ker jih Rusija ne odobruje, ali drugi na volišči zbrani ijudje so jih napali s poleni in kamene vanje lučall, vo|aštvo pa jih je odgnalo. Pet ali Šest je bilo ranjenih na glavah; te bo njihovi tovariši nesli na ruski konzulat, kder jih je osebje ruskega konzula vzelo v svojo skrb, Volišča Btraži vojafitvo. Zvečer so v ruskem konzulatu skiiti Črnogorci z revolverji strelali na angleški i nemški konzulat, a ranili niso nikogar; vendar pa je bilo osobje obeh konzulatov v velikej nevarnost'. Ako na dvoru ruskega konzulata zbrana mnoŽcj poslopje zapusti, bati se
je ozbiljnih nemirov. Mesto je mirno, muzika svira v javnem vrtu.
Iz Sredca, 10. oktobra: Vladni kandidati so pri volitvah z veliko večino prodrli; izvoljenih je bilo 420 vladnih kari-didaiov, 20 Zankovciv, 50 volitev še nI znanih. V vsbodnjej Rumeli|i so bili izvoljeni sami vladni kandidati, v Vrači in Slatini se prebivalstvo ni hotelo udeležiti volitve. V Dubr.ici sta bila prefeklov namestnik In vladni kandidat umorjena, drugod ni bilo nemirov.
ll Madrida se 8. t. m. poroča, da je Sagasta kraljici napovedal odstop vseh ministrov zaiad pomiloŠčenja upornikov In da je vsled tega tudi mnogo višjih uradnikov odRtopilo. Kraljica pa je zopet k sebi poklicala Sagosto ter mu naročila sestavo novega ministeretva. — Po našem menenju je kraljica s pomiloščenjem več src pridobila, nego zgubila In uporni duh bolj potlačila, nego bi se bilo to zgodilo z smrtno kaznijo.
DOPISI.
V Trstu, 2. oktobra. (Izv. dop.) Odprava g. And. Gabršeku, dopisniku »li Kobarida* v »Slov. Narodna Stev. 221,, 222. in 223. (Dalje).
Vpraga se pa, kdo ima prav?Moj Bog, koltko bi se dalo o tem predmetu pisati na podlagi zgodovine, pedagogike, na podlagi različnih izkušenj in na podlagi tehtnih razprav jD izjav, ki so jih spisali v tem obziru priznani pedagogi. Naj tu omenjam le najnovejših knjig: »Ueber Lehrerblldung und Lehrerblldungsanstal-ten« vou H.Deinhardt, — »Ueber Lebrer bildung von Ed. Hittel; — »Die Seminar-Vorbildung von Dr. Otto Boodstein itd. Pa tudi nali pedagogični listi in nemški razpravljajo prav čestokrat »naobraževanje učiteljev«. Naj tu omenim le pred kratkim izišle razprave »Naobraževauje ljudskih učiteljev«, ki je izšla v 15. št. 1. letošnjega »Popotnika* in veleznamenite razprave iz neresa znanega pedagoga prol. Jakoba Emprechtiugerja v letoSnjem »Osterr.Schul-bote« »die Lehrerblldung unter besonde* rer Beriicksichtiguog der Vorblldung fiir dieselbe«. Glede tega velevažnega pitanja se pač lehko reče: kolikor glav, toliko mislij. »Popotnik« ne želi prikrčiti Izobra-ž-vanja učteije?, nasvetuje, da bi se učiteljišča r.izSirlla od 4 na G let, potem bi se lehko jemali na-nja tudi absolviranl ljudskošolniki. Na učiteljiščih naj bi se učilo tudi nekoliko latinščine zaradi praktične nje važnosti, kakor se to godi na Francoskem itd Profesor Emprechtinger pa želi posebno šolo, ki bi pripravljala za preparandije. Tudi je zato, da bi se učilo nekol.ko latinščine na učiteljiščih itd. Toda o vseh teb stvareh ne morem tu obširneje pisati. Izjavim samo svoje nemero-dajuo menenje, naj bi za sedaj, dokler se ne ustanovijo taki zavodi, kakerŠnih želi Emp^cbtinger, spodnja gimnazija bila pripravnica za vstop na učitelj šča, ker znano je, da se dijaki na gimnaziji bolj izurijo v jezikoznanji. katero je krvavo potrebno ljudskim učiteljem.
A tu se bode izvestno »g. 22 letni pedagog« Bilno hudoval, ker bo mislil, da s tem jezikoznanjem mislim zopet le — nemščino, zaradi česar |e uže zadnj 6 urednika »Edinosti« in mene trdo oštel. Ni), gledč na to moram mu izjaviti, da sva jaz in g. urednk »Edinosti« vsaj tol ka narodnjaka, kakor on, in tudi zdi se m), da smem reči, da si za slovennki narod fč svojim dozdanjim delovanjem nisva stekla manjših zaslug od g. Gabršeka. Vender moram tu naglaŠ^tl, da bi učiteljišč ne botela ni jaz ni g. Dolenc »grtnani/.ovati«. Moje menenje je, n»j bi se vsi predmeti uČ'It v mili materinščini našl.Glene izo-bražbe v materinem jeziku sem jaz istih misij, kakor je bil slavni pedagog Monten, Ratihij, Komenski, Girard in dr. Naj bode g. Gaberšek preverjen, da nisem slovenski — Trotzendorfl A poleg tega naj bi se po preparandijah temeljiteje učila nemščina, Če uže tak> mora biti, in ker to uže zahtevajo razmere v našej državi. Neznanje nemščine v Avstriji gotovo nobenemu ne koristi; toliko slabša pa j", če si učitelj ne more osvojiti temeljitega znanja tega jezika. Vselej me je src* zabolelo, Če so se v omikanih krogih rogali »dandanašnjim učiteljem, ki niti »členlc ne znajo rabiti, a kamo li nemške glagole spiezati«. Zakaj ne bi si hoteli učitelji potruditi, da hI tudi v tem obziru nekoliko bolj iinponovali. Na Kranjskem so učitelji glede nemškega jezikoz^anja uže na boljšem, ker tam niti službe nobeden ne dobi, Če nema izpita iz nemščine. Da učitelji nemščino umejo, da lehko nemške knjige Čitajo, to povdarja g. Gaberš<k. A jaz bi mu lehko nasprotno dokazal; a pustimo to. Nem ščma bi res ne bila toliko potrebna učiteljem Čehom, Rusom, Če hcČete tudi Hrvatom; mi pa smo, žabbog, Še navezani na-njo, ker naše razmere so uže take, da se je ne moremo še odkrižati, a Boga pro-
simo, da se tudi to predrugači. Se vp, da mi g. dopisnik morda zopet pride boteč me zavrnotl, s6 svojo trditvijo, da se koprski učiteljiščuiki bavijo s hrvaščino, čeŠ-čino, ruščino Itd. in, da v teh jezikih, prebirajo raznovrstne knjige! Za Bog*, le tako ne slepiti sveta: hrvaščino in italijanščino res marsikdo goji; a da bi češčine ali celo ruščine bil toli zmožen, da v nji uže bere in ume knjige, to je—humbug! Sploh je pri nas žalibog navada, da, če kdo zna le kakih 100 besed tujega jezika, uže misli, da dotični jezik zna itd Da kdo v tujem jeziku pisane znanstvene knjige bere in ume. mora uže dobro poznati dotič.il jezik; kar si le z dolgim trudom pridobi. Torej taka je stvar — in ne drugače!
Pri tej priliki si ne morem kaj, da ne bi omenil, da si je g. Gabeišek časih v svojih izjavah v protislovji ter logiki bije v obraz. Tako n. pr. piše v 222 1. »Slov. Nar.«, kako sem škodoval se svojim člankom avtoriteti mladih učiteljev, ki jih od jemlje pod Bvoje krilo. A malo vrst niže pravi, da se on »pravo za pravo v bitstvu zlaga s phatrijem »O stanovih«. Pa Še nekaj I »UČiteljstvu nedostaje se marsičesa Blede na inMektuvelnoizobraženost«. Tako Gaberšek. »Kaj je temu vzrok?« praša potem. »Tisto uesrečno koprsko gnezdo itd, A uŽe v prihodnjem listu »Slov. N.« slika tisto »nesrečno koprsko gnezdo« tako, kakor da bi bilo na srečo ondeŠnjim kandidatom, ker tu ue mladih prihodnjih učiteljev loti »ono redko, požrtovalno In plemenito rodoljubje«; — tu se nadejepolnl naši narodni pionirji priuče »hrvaščini, ruščini Itd.« Mi care amice; ubi conBe-quentia?! —
(Konec prlh).
Z Opčln dne 11. oktobra (Izv. dop.) Kako zaupanje morajo imeti Openci do magi8tratovih uradnikov? To uči gosp. Miikovič svojega pokorneia, uašega prazno čast uŽivajočega žnpana.
On ni le zvest svojemu nadzorniku Mirkoviču, pri katerem čepi vsak dan od 8, do 4. ure, temuč v čast si šteje, da mu nihče ne nasprostva, tudi v nočnem času od 11. do 1. do 2. ure po vasi Be klatiti. Ne vem česa išče, ali copernice proganja, ali vraga lovi ?
Naš župan (po domače Cuna) vtika svoj klukasti nos tudi tja, kder ga ni treba. Tako je zadnje mesece si podplate pobabil, ker je hodii ogledovat in vohat oprtnjak gnoja tukajšnjega kmeta Mičeta Tilhovega. Morda ga je hotel kemično prebkovati, da kako mora tako dišati ta gnoj kakor vijolice.
Ker naš Mi Če ni hotel take sitnosti imeti, da bi kdo njegov gnoj po strani gledal, posebno pa taka oseba kot Županova, zato mu je in bo vedno župan nasproten, dokler bode pripogueno glavo na Široko pleČasti grbi nosil.
Te dni pa je imel Miče potrebo nekaj vode odveč, da bi svojo vinsko posodo opral; zato naprosi svojega soseda, naj mu pomagat gre, v Čebru par škafov vode prinest.
Ko župan zagleda, da dva po vodo gresta, ves se prestraš', gre k Mičetu in ga vpraša:
»Cbe nuova?« Ubogi Miče še odgovoril ni, ko steče Župan po žaud:irme. Pride žandar, a nič ne opravi. Župau spravi žandarma v svojo Štacuno, v katerej je, dragi bralec, več čenčarij in neredno-sti, nego v katerej koli hiši, steče po komisarja Mirkoviča. MirkoviČ, precej voljan sramotiti Opence, vstane ter pelje pokazat pred zbrano množico ljudstva, katero se je Bkup steklo, kakor bi zvon na piat bit, svojega pokornega slugo.
TreBoč se za hrbtom Mirkovičevim posluša p'stavo: da sme v-iak kmet le tri škattt vode vzeti itd., seved.-, da je ljudstvo bilo močno razžaljeno.
Ko se je komesar Mirkovič jezil, da |e vodnjak magistratov in vpil; »Qua xe legge, qua xe carta«, oglasi se 65-letni mož, Tone Lenken, ter pravi; »Pojd se solit ti jen kajta, mi smo dejaje, najŠa je Štejna«. Gospod se obrne ter si brke pri viha in popiha, od koder je prišel.
Ponložni župan pa je za njim klental.
BoljŠt) bi bilo, da bi tržaški magistrat dal takim uradnikom, ki znajo na sivi list »permtse« delati, gorečo trsko v roke, ter jih poslal polhe lovit, za kar bi bili prav sposobni.
—£—. iz Ribnico, začetkom oktobra. — Jesenske misli in — vreme. (Izv. dop.) VI, gospod uredulk, morda sh čudite temu nadplau v oklepu, In nemara celo mislite, da sem Vam uamenll po Četrtletnem pre-tanku priti nad glavo s kakovim takšnim filozofiČulm sestavkom,-kakoršneg.i je svetu kazal pred kratkim »vir sapiens« Iz Kobarida v »Slov. Nir.«, ko je več trdil in sam sebi verjel, nego je »ploh vedei, in njegovega kilihra ljudie povsem vedeti morejo, a povem Vam, gospod urednik, da t.e zelo motite, če tako so lite o mojem nadplsu, In sicer se motite - bodite si svesti istine, tako strašansko, kakor se je motil uosp. dopisnik iz Kobarida, ko je trdil v »Slov. Nir.« med družim neverjetnim tudi to, da so možje Iz njegovega, t. j, učiteljskega Btanu, —
KD1N
o a i
učenost in modrost že z najveČo žlico zajemali in použill, dočim so jo nekateri uradniki, n. pr. kakor kakšen kanceiist, prost {\) financar itd. v Soli stoprav vohali a malo uži 11, a stvar je — kakor veste Vi, gospod uieinik sami, vsa druga, zatoraj hočem jaz pustiti v nemar tiste »filozofične studije« in razprave moža iz Kobarida, ki je »a tout prix« pokazati se hotel svetu kot »Uuiversal-Genie«, a je ostal z vsem svojim modrovanjem Vam in meni nasproti — na suhem, zaradi česar hočem preti zdaj k svojim »jesenskim mislim« in k »vremenu« v ribniškem okraju »ploh sposobnim ozirum na ribn. trg! Pred vsem pa Vas prosim, gospod urednik blagovoljnega potrpenja, da si odahnem, kajti, dasi tudi nisein kak »prost financar« iu ne kakšen posebno učiteljstvu nevaren »kan. celist*), ipak me je g. A.G.-ova modrost tako pretresla (nehote seveda}, da sem v zmotnjavi in zaradi njegove zmesi pričel svoj dopis mesto z napisom; Lokalne zadeve m sociialne razmere v rilfo. dolini, — pa z nadpisom kakor ga vidite baš v —- oklepu.
Po — človeštvo in Žival nadlegnjočej vročini, nastopila je svojo pot — dolgočasna jesen, in zavila nas je prav drzno v svcj — megleni plašč, in slehern prebivalec same na sebi prijazne in svetu dokaj poznate ribn. doline, spomni se v tej ietnej dobi rad ali ne rad: da mu je teta zima žc blizu in naj se požuri svoje pridelke pod streho spravil, itd. In letiua obnesla sa je v vsacem oziru prav dobro za naš. ga trpina — kmetovalca, In on tudi ni zanemarjal —»zlatih ur« in časa 1
Kaj pak ima biti prav za prav jedro temi »jeflenskemu premišljevanju« in v kakej podobi smatrati je Vam to »vreme« v -— okleou! O vsem tem osvedočiti V is imajo z bralcem vred te le vrste, z do-stavkom, da bi kaj ž njimi doseglo se iu se stvar ne smatrala izrekom: »Ut all-quid Bcrlpsisse videatur!«
I.
Ko je pred dvema mesecema v bližnjem nam Loškem Potoku prikazala se ostudna počast, azijatska kolera, in je bilo dokazano, da jo je tja zanesel delavec Flack iz Ricmanj, rodila je ta vest v vsem obližji (ne manj po vsej deželi) do-kajSen strah, a upanje je zatem naostalo, da temu zlu kmalu duška in hrane zmanjka, in bodemo mi drugi refieni nevarnosti.... Pa, — zaman! ali kakor pravi naš pesnik:
«Za8tonj sem upal In se bal«I.....kajti
kolere še zdaj ni konca! Da pa se odvrne vsaka nevarnist, poslužiti seje bilo treba bolezni nasprotujočih zdravilnih sredstev, s katerimi se zrak in ragnl prostori razkužijo. Tako se je nadejati, da uduši, če ne drugo sredstvo, pa vsij zimski mraz — to človeško morilko — kolero.
Pristavili mi je tu, da si je tudi nafia trška obč. oblast dokaj prizadejala, in si še prizadeva, zaprečiti nevarnost.
Ni bilo pa dolgo tega, ko se za nastankom kolere v Loškem Potoku prikaže pasja steklina v Ribnici, in sicer to v dveh letih že drugič 1 Vsled tega zaukazana je bila v vsem ribn. okraju pasja kontu-macija in psi, kateri so jo konjačevej roki sreČuo odnesli, morajo biti sedaj doma na vrvi ali na verigi. Pa — tu se baš opazuje neka protipostavna lehkomlšljenost, ki zasluži na vsak način javno grajana biti. — Nekateri »modri« možje — dasi so Bicer smešnost sama, — sami so te misli, da Kritika ne sme uživati prostosti, in trde svoje puhle resnice v enomer iu tja v en dan, ali s tacimi govoriti ni namen niti meni, niti večini ostalih somi-Šljencev, in tedaj ostaj® le Se: Nadalje -vanj* razprave o tej in druzlh zadevah, v glasilu javnega meneDja. A dalje prihodnjič.
Domače in razne vesti.
Odlikovanje. Ivan Schabetz, služabnik pri deželnem sodišči v Trstu, dobil je o piiliki vpokojitve v priznanje dolgoletne zveste in marljive službe srebrni križic za zasluge.
Imenovanja. Finančna direkcija je Imenovala c. k. davkarjema gg. Evge-nija Jug-a in Kiemeota Rovis-a, ki sta dosedaj le opravljala službe davkarjev.
Tržaško mestno zastopstvo
ima zopet pravdo. Zdaj toži tržaška zavarovalna društva, katera nečeio plučitl cgnjegasnib taks od onih zavarovanj, ki bo bila sklenena, predno je stopil v moč dotični zakon. Ta tožl>a pride te dni v razsodbo pred c. kr. državno upravno sodišče. Dunajski odvetnik dr. Gross bo zastopal tržaško občino.
Srednje dole v Trstu so se
vsled ukaza naučaega ministra zadnji pone.le.jek odprle, iarad ljudskih šol pa je dobo olvoritve minister prepustil gospo lu deželnemu namestniku.
*) O katerih poslu in oliki je baš g. A. G. Cesto malo podučen, še manj pa konmetentun B0d«'k.	Dop.
Pradanje o odprav ljenju tržaške svobodne luke v državnem JSlioru. V poiodseku za carinsko in trgovinsko zvezo z Ogersko je 9. t. m. govoril poslanec Vucetich o odpravi tržaške proste luke ter naglaŠal, daje Karol VI. Trstu dal prosto luko kakor privilegij. Vsled te^a ima Trst pravico do odškodovanja, ako se mu vzame prosta luka. Govornik je predlagal, naj se v 4. člen sp-ejme določba, da ae svobodna luka še le potem odpravi, ko se luka poveća in se druge potrebne stavbe izvrše. Poslanec dr. Kopp pa je predlagel, naj se po zakonu določi, da se prosti lukt v Trstu 1 na Reki obe h kmti odpraviti. Trgovinski minister s? je uprl tema predlogoma ter je iz raznib pisem dokazal, da Karol VI. nI dal Trstu proste luke kakor privilegij, ampak da je prosto luko napravil v prid splošnega prometa vse drŽave. Koppov predlog pa je nepotreben, ker se to, kar on hoče, samo ob nebi umeje. Minister je dalje na neko prašanje naznanil, da se za potrebne stavbe v trŽaškej luki, ki bodo stale okoli pet milijonov goldinarjev, v štirih letnih obrokih v proračun postavijo potrebni zneski. Po tej izjavi sta se odbila oba omenjena predloga. O Koppovem predlogu bi se lahko reklo: Ali si ti sam tujec v Avstriji? Odgovor na Vučetlch-evo trditev pa je ognjena strela na glavo tržaškega mestnega zastopa, ki ta privilegij uže nad dvajset let pri vsakej priliki ua visokem drogu nosi.
Mastna plača. Tržaško mest o starešinstvo je najelo aec*ga diurnista, ki je od 13. avgusta t. 1. opravljal službo v mestnej bolnišnici za necega zbulelnga kancellsta. V seji 17. septembra je storilo blsigoduften sklep, da se mu ima pličati ua dan 50 kr. I To je varčnost, da je kuji Pa vsaj je varčnosti tU II treba, da se pri-štedi tistih 100.000 gld., katere so dobro plačevam uraduiki pokrali. Će se pa to doseže z diurnistl po 50 kr., to je vendar dvomljivo.
P. u. m. naročnikom naznanjamo, da v kratkem začnemo v bele-trističnej prilogi prinašati tudi jako praktične spise; tako na priliko začnemo v kratkem, to je prvo soboto v novembru, v prilogi prinašati »s6dne obrazce«, delo nekega poznanega, izvrstnega, praktičnega jurista. Muogi naročniki, ki ne prejemajo priloge, morejo se še zdaj naročiti na njo. — Nekaterim naročnikom, ki nočejo plačati kljubu pismenemu opominu, ustavimo uže v soboto list; nekaterim manjšim doi-žnikom pa te dni pošljemo znane rudeče liste, na katerih zadižaj naj se blagovoljno ozirajo ter naj nam pošljejo naročnino prej ko prej, da nas ne spiavijo v zadrege.
Tržaike novosti i
Kolera v Trstu. Od sobote do nedelje opolnoči je v Trstu in predmestjih zbolelo za kolero 14 osob, od nedelje do pon-delka 8, od pondelka do torka pa 16, in to vse le v mestu in predmestjih, mej tem ko v okolici ni uže 14 dni nobenega slučaja kolere. — Denes zjutraj je uže zopet naznanjenih 6 zbolelih v mestu. — Od začetka epedlmije do denes je zbolelo v Trstu in okolici za kolero 774 osob, od katerih je dosedaj umrlo 484. — Znamenito je glede bolezni to, da ta pot manj zbolelih ozdravi, nego za druge epedlmije. Mi smo uže enkrat Btatistično do kazali, da je 1. 1849. ko je bila kolera jako močna, umrlo le 42% od vsib zbolelih, leta 1855 jib je tudi umrlo nekoliko nad 50°i#t leta 1873, ko je bila zadnja kolera v Trstu, je umrlo od vsih zbolelih le okolo 57*la, ali letos je dosedaj umrlo do 6H# od vsih zbolelih za kolero. — To je Žalostni rezultat za medicino, — in ako-prem nekateri italijanski zdravniki kriče, da z »Laudanum« skoro vsacega ozdravijo kolere, to vendar ne more resnično biti, ker v Trstu tudi zdravijo z istim leknm, in vendar tak žalostni rezultat. — Kakor se vidi, je postaia kolera zopet bujfia, in to kljubu hladnemu vremenu. Novo vino gotovo nekaj pospešuje bolezen, ker naši ljudje ne poznajo zmernosti. — Vsled takih okoliščin nI znati, kedaj bodo v Trstu začele ljudske šole.
Zblažnol je tule. telegrafski uradnik, nek Vitez Fellner, roooma Dunajčan iu je bil uže nek«j časa v observaciji na lastnem stanovanji. — PredsinoČnem je paznik zaspal in Fellner porabil to priliko, da se je zmuznil iz sobe In prišel do biŠnih vrat, katera pa so bila zaprta. Ker torej ni mogel vbežati, začel je razbijati po oknah in se je močno porezal, tako sicer, da so ga morali zvezati in močno krvavečega odpeljati v bolnico.
Samomor. Na Dunajl se je vstrelllsin ravnatelja mestnega užitninskega urada, še mladi Študent Pilad Polonio, tudi na Šim čitateljem znan zarad nekib rudeč-karskih demonstracij; ta mladenič je po naklo lijenosti mestne delegacije užival tudi štipendij Ananian letnih 300 gl. Blaziran fantič naveličal seje živeti, tako saj je pisal starišem.
Policijsko. V nedeljo sosevmno-gih krajih pretepali, ker novo vino je močno in ljudje ga preveč pijejo, zato je bilo v nedeljo In še v pondelek nekoliko rauje nih v tepefu in tudi nekoliko zaprtih;
zaprli so tudi nekega ital. mornarja, ker je hotel nekega družega mornarja ubiti in zaprli so nič manj nego 9 žensk zarad ponočevanja in 6 molkih zarad neopravič-nea potepavauja po Trstu.
C. kr. prlpravljavnlea za
srednje sole v Prošeku. Pouk na omenjenej šoli prične v peten 15. t. m. ob 9 uri zjutraj. U :enoi, koji se niso Še upi-sali, naj pridejo istega dne pred deveto uro v šolo.
fi. Jllrkovlč, okrajni načelnik na
Občinab, je dobil od magistrati posebno nagrada, ker je nekda mnogo delal, da se ni kolera širila po njegovem okraju. — Mestna delegacija pa v dotjjnem protokolu ne piše več Opicina in Padriciano, ampak Obchina in Padrich, kakor je bilo to po starem. Kuj pa jih je kolera spametila?
12 Sežane nam pišejo, da je bil včerajšnji tamošnji somenj jako živahen, vse polno razne živine in druzega blaga, dosti kupcev za živino iz Furlanlje, sploh dosti prometa In izvrsten someuj.
kolera v Istri In drugod. V Istri je bilo te dni ie 7 slučajev kolere In sicer v Poli, Poreču, Rovinji, Dolini, Ter-steniku, povsod povsod po en slučaj. V cernomeljskem okraju, v vasi Griblje, sta nekda za koleri podobno bolezen umrla dva otroka, brat in sestra. — Kaznencev v po8 lne| delalnicl v Ljubljani je nekda 12 zbolelo za kolero, umrli pa so 1* trije.
Prve prihodnje porotne sodbe V Itovlnjl pri tamošnjem okrožnem sodišči se prično 'J2. novembra dopoludne ob devetih. Vodil jih bode načelnik okrožnega sodišča g. Fr. Lindermann ; namestnika sta mu deželnega sodišča svetovalca gg. dr. Petsr Davanzo iu Kristijan Golcuc.
Goriške oiovosll. Srednje in ljudske šole v Gorici začele so svoj pouk ta teden. Gimnaziji šteje 414 (v I. razredu 55 Slovencev, 62 Italijanov) višja realka pa 191 dijakov. V deško vadnico vpisanih je blizu 600 otrok, v I. razredu slovenskih 60, italijanskih 64. Privatna slov. dekliška šola šteje v II. razredu 28, v I. 36 učenk, — V slov. otroški vrt vpisanih je že blizu 50 otrok. Visoko c. k. mlnisterstvo dovoliloje vrtu za leto 1N86 podporo 200 gld.— {Čudno!) V nedeljo 10. t. m.,ob4pcpoludne je bila na iravniku vsakoletna tombola v prid zavodu zapuščenih otrok. Mnogo ljudstva.
Vipavske podružnice sv. Cirila In llletoda prvi občni zbor vršil se je dne je 7, tega meseca in bili so pri tej priliki »per acclamatlonem« Izvoljeni gg. Matija Erjavec, dekan, za predsednik*; zapisnikarje Alojzij Lav-renčič, učitelj, in blagajnik Franc Silvester. Namestniki pa so gg. Karol grof Lanthierl, podpredsednik; Mihael Mefan, učitelj, namestnik zapisnikarja, in Ant-Hrovatin, župan, namestnik blagajnika. Podružnica šteje 14 ustanovnikov in 27 letnikov.
Bog jih živil dakle se gibljejo tudi Vipavci!
Volitve na Notranjskem.
Vsled smrti državnega in deželnega poslanca Adotf.i Obreze volile bodo na Notranjskem kmetske ebčine okrajev Postojna, Bistrisa, Senožeče, Vipava, Logatec. Lož, Idrija novega poslanca za v državn zbor dne 6. decembra in občine nkn<jev Postojna, Logatec, Senožeče, Lož. Bistrica novega poslanca v deželni zbor Kranjski dne 29. novembra. Za državni zbor nek ia kandldera dr. Henrik Dolenc, pa Imel bo, kakor se sliši, protikandidata.
Iz Furlanlje smo izvedeli, da klerikalna stranka kandidira v drl. zbor mesto redanjega Škofa tridentskega, dr. Valussija, i»j< ga naslednika v Gorici, sedanjega goriškega profita Andreja Jordana, ki je mož jako duhovit In učen. Ali ta
Eot se bodo liberalci postavljali na vse riplje proti tej kandidaturi; oba mlada Goriška rudeča doktorja bi bila nekda rada kandidata, za enega obeh se uže dela po cervinjanskem okraju in liberalci se celo vladi ližejo in iščejo z njo napraviti kak kompromis, da bi le klerikalnega kandidata vrgli, kateri bi najbrže sedel v Hohonwartovem klubu, mej tem ko bi kak liberalec sedel v Goroninijevem klubu, kateri bode imel le tatkrat prihodnjost. ako ne bi bilo nobene druge žavbe več.
Kočevski notar dr. Binil Bvrger in — slovensko ženilo* vanjsko pismo. Dne 28. septembra prišel |e bil h gori imenovanemu c. kr. notarju Župan iz Drage g. J. Turk z svojo varovanko in nevesto, ter nje Ženin iz sodnijekepa okraja L—škega, m ti ga poprosijo, naj bi jim napravil ženitvanjsko pismo, a v slovenskem jeziku. To slišati se gospod c. kr. notar dr. Emil Burger zadere nad temi strankami prav »mit An-staod« (v smislu Korl DeschmanaJ: »Jaz Vam ne naredim pisma v slovenskem jeziku. če načete nemškega, pa i lite drugam!« — Na to povedo narodne strai ke notarju B. tako: »Dobro, če nećete za naše denarje bIov. pisma napraviti, gremo delat si je drugam ; a nemškega mi ne-čemol« Na to so stranke otišle Id si dado napraviti omeojeno pismo pred ko ne pri c. kr. notarju gosp. Fran Erhonulz-u v
Rbnic, kateri uraduje večinoma slovensko, in to, — kar sm^lo trdimo, — tako i/borDO in gladko, da mu ne vemo ni daleč ne blizu para najti. Suum cu que/
—	Čist komur ure / — Da pa kočevskemu c. kr. notarju dr. Buigerju slovenščina ne ugaje, to se nam zdi nerazumljivo kajti on je, dasi tudi kol strasten nemfkutar in Nemec in je kot tak (to se uinrjr* po sebi) prvusedmk kučevske »Ortsgruppe dea deutshen Schulvereiu« — vendar pred nastopom svoje službe na prav zvit način preskrbel m upatent« in spričevalo sposobnosti za slovensko uradovanje. A
—	sedaj? Sedaj uganja burke to bore Nemčutce z nami Slovane*, katerih kruh se mu dobro prilega, — dasi prav ue računi na to, da stvar ne bode brez jesenskih — »vetrov«, ko bode r«-6ena pri notarski zbornici ijubljanskej I —
Dolenjski pohajkovalec.
Borsno poročilo.
Kurzi so zopet padli,j borsa so jukn boji, da pride zuraj Bolgarije do vojne z Rusijo — Govorilo soje celo na borzi, da bodo Avstrija marširala v Hulgarijo iti da užu mobiii-zuje na tihem. — Stanje borso jako nemirno.
dunajska Ilorsa
dne 8. oktobra
Enotni drž. dolg v bankovcih 8.'i gld	70	ki3
Enotni drž. dolg v srebru 84 •	65	»
Zlata renta . . . . . . 114 •	80	•
5*/, av8t. .... 100 »	55	•
Delnice narodne banke . . 802 •	—	•
Kreditne de'^'ce .... 278 »	00	•
London 10 lir sterlin . . 125 •	10	»
Napoleon....... 9 •	91	■
C. kr. cekini...... 5 »	92	»
Kr. državnih mark
61
Z« ubozega Bunca, 2rtvo fanatizma in sovraštva do Slovencev, prosimo kaj pomoči, naj bi mu kak rodoljub dul ali proskrbul kako službo.
1'rvi letnik, elegantno vezani in dobro ohrnneni
»Ljubljanski Zvon«
dobi se pri uredništvu našega listu za f. 5.
Važno za učečo se mladino
Mladi Bolgar,
govoreč več jezikov, bi rad prevzol nekoliko lekcij za poduk v francoščini, nemščini, hrvaščini, bolgarščini ali ruščini Pogoji so jako u*odni. — Tudi bi šel za privatnega hišnega učitelja v kako hišo v Trstu ali blizo Trsta.
—	Referencije 1. vrsto. Več pri uredništvo Edinosti.
Jakob Elemenc - Trst
trgovec
Via S. Antonio nuovo br. i
Ima v Bvojej zalogi volnenega blaga za Žensko ln moško obleko, Izborne kotonine,
dežnikov, bariuna. platna in flanele v raznih barvah in velikih množinah. Dobe se bela zagrlnjala vsake vrsti In velikosti.
—	Postreči more z najlepšimi namiznimi prti, volnenimi robci, pledi in drugimi ženskimi ogrinjali. V obiinej meri dobi se za gospe vsaktere preproge in 1'Špa za plese in ženitve. Moja prodajalnica je vedno preskrbljena z najmodernijim novim blagom in preprogami za gospe itd. — Blago je vedno novo in ne staro zah-žano. Vsako naročilo na deželi — po obrazcih ali mu-Strih) se izvrfii hitro in točno, kajti nektere vrste blaga, namreč volneno bl.igo, koto-nina, pledi, platno, flanela in porhat ne plačajo carine, ako se na deželo poMjejo. Svilnato blago ima najnovejšega izdelka, prav tako svilnate trakove vsake velikosti za plese, ali za nagrobne vence in zlate in srebrne franže. Za domaČa društva je preskrbel trobojne svilnate trakove razne velikosti. Za obilno naročbo priporoči se vsem p. n. domačinom, da ga pogostoma z naročili počaste. — Ni zahtevanje pošljemo obrazce z dotičnimi cenami.
Riunione Adriatica di Sicurta
v Trstu
Zavaruje proti požarom, provozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na živenje v vsih kombinacijah
Glavnica in reserva društva dne 31. decembra 1883
Glavnica društvo	gld. 3,800.000 -
Reservni fond ou doničkov > 536.622 02 Posebna reserva dobičkov od
zavarovanja na Življenje	150.000' —
Rezervni fond za podjetje na
Premikanja vrednostnih efektov 161.500"— remijna reserva vseh oddelkov » 7,342.780*36 Reserva za škode	• 267.601 —
V portfelju: Premije, ki se imajo potirjati
v prihodnjih letih	. » 16,954.H8 o7
Skupni znesek v:, h škod plačanih odi. 1838 do 1883 gld. 114,049.847 01
Urad ravnateljstva 7—24 "Via Valdirivo, št. 2 (v lastnej hiši).
IET
EDINOST
Na obroke! (72_G)
daje pohištvo tapecarije, ramo strižno -blago za obleke, ure vsake vrste
3VT. Coreni
via detla Lfigna Stv, 1 P. II.
Čudo najnovejše obrtnije!
Jako važen in neobhodno potreben za človeško blagost in vgodnost, sa vse dru žme in vzlaali za kmetije, sirarnlce, za posestnike,je na novo znajden c. kr. za vso Evropo privilegovanl Auspitz -Schmidl's Zenitb
Stroj za mesti maslo
ki se odlikuje ne po udarnim ali suvalnlm sistemu temveč po nekim novriznajdenlm c kr privit. za vso Evropo patent, rezavnem sistemu. Torej, kdor hoče imeti čisto nepona-rejeno močno in okusno maslo, naredi se to prav ugodno, celo s pomočjo 8 letnega dečka v pet minutah. Kako «* ima ta stroj čistiti lu
razdeliti poduči se lahko vsak iz navoda 7.a rabo tega stroja, ki je v vseh jezikih tiskan. Z tem strojem napravi se v o minutah ii neponarejenega mleka sladko a i kislo smetano, v 3 minutah pa najčistejše ln najokusniše maslo.
Da vsakteremu rmogočim pribavo jednega takega, na vsak način zelo koristnega stroja, ponujam jih po naslednjih najnižjih cemh: 8t. t (drži 5 litrJ s termometrom vred po f 8 • 2 ( « 10 ■ J	«	« ««11
« 3 ( . 25 „ )	■	„ ■ ■ SS
« 4 ( „ 45 « J	«	«•• is
Opazka.
Ta c. kr. patentovani stroj je narejen ves iz fine in trpežne kovine, ter ima prednost pred vsimi drugimi dosedaj iznajdeniml stroji radi tegu, ker nadkriljuje vse druge v proizvajanju masla kakor tudi v knkovosti in zdut-nosti, ter je vedno zvest, pomoček v družini,
V dokaz resničnosti mojega oznanila izjavljam očitno; vsakteremu denar koj povr-notl, kojega pričakovanje od tega stroja ne bi bilo nadkrilovano od istinitosti Vsakdo ga torej lahko brez bojazni naroči.
RazpoSilja.jo se proti popre t odšteti svotl ali proti poštnemu povzetju; naročbe raj se ftdresujejo:	6—14—30
An die ds'err. uuq>irischA General vertre-
tung Universal-Export Bureau S. Low. Wien. II. Nordhahnatrasse N. £26 HoM D<>no
Assicurazioni generali
v Tmlii
(duŠtvo, ustanovljeno leta 1831) To društvo je ražtegnolo svoje delovanje na vse veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru — zavarovanje stekla — zavarovanje proti toči — zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na živenje. Društvena glavnica in reserva
dne 31. decembra 1884 f. 31,^90.875 83 Premije za poterjati v naslednjih letih	f 21,006 641-33 Glavnica za zavarovanje Žive-
nja do 31. decembra 1884. f. 83,174.457 96 Plačana povračila:
a)	v letu 1S84	f. 8,637.596 13
b)	od začetka društva do 31.
decembra 1884.	f 178,423.338-51
Letni računi, Izkaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa uatanjčneja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Tergesteo, scabi III. v prvem nadstropji	19- 36
Cegnarjev Viljem Teli
se prodaja «oldov.
v tiskarni Dolenčevi po SO
Senzacionalno oznanilo.
TJže 88 let obstoječa
6—C
ccs. kralj. ^ k\ priti.
tovarna mm in Kocev
poprej od Zihtenauerjeve vdove in sinov razpošilja li svoje zaloge 3—
konjske plah le
190 cm. dolge, 130 cm. Široke, nepo-končljive baže temne barve, Sivih krajcev blizu 3 kilo težek kom. po f. a.v. ista velikost najboljši vrsti • l.SO •
Žveplenobarvane konjske plahte
s šestokratniml plavo ali črnomdečimi kraje: blizu 2 metra dolgj, 1 i pol in. široke, izvrstne baž-j, komad no f. 2.25. Te plahte so brez vsakega vonja, zelo goste, podajejo se radi toga tudi za posteljne oieje in preproge itd — Da'je razprodajemo dokler je še kaj zaloge
ostanke preprog iz Jute
najlepših barv 10 — 13 m. dolgo, ostanek f. 3.90. — Zastori iz d*eh delov, jedne draperije in dve empra9 po f.l.fO a. vr, — Posteljne odeje po f. I.SO a, vr. — Mizni prti »5 kr. a. v.
V zalogi )e vsakovrstnih preprog.
Vse blago ki se razprodaja je brez madežev in se za to garantira. — Nnugajajoče blago se nazaj jemlje. Bazpošiljatev po poštnem povzetju.
Ailresse vormals Lichtenaiier's Witwe & Sohne
Wien, I., Rothenthurmstrasse 14.
99
6—20
^	Sredstvo varujoče pred kolero	jg^
X G E L S I O R" £
tekočina »a želodec
Speclji liteta
1 Bratov Zanardi & Comp. v Trstu
Izvrstno *redstvo ?a trienje v želodca in t"2ko prebavo za smrdeč vzduh in an&miškib boleznih, čisti in jačl ki v. — Želod-čna tekočina MExcelMiorM vživa se lahko v vsakem dnevnem čam in pri jedi toliko od odrašenih, kakor tudi o>i otn k, ima prav prijeten okus ter je napravljena Iz najholjŠ h zdravilnih trav brez kukegu škodljivega primeša. — Na razpolaganje so svedočhe bolnice v ♦ Padovi in Benetkah, kukor tudi medicinske klinike v Padovi
Glavna zaloga v Trstu : nAJMUND MPiana Ponterrs<=o. Naročila se brezmudna opravljajo.
8> »
fe

Prva razposiljalnica sukna, manuf, kurenlnega blaga

Sukneno Blago za Domače
(Urnu
razpoSilja po povzttjem:
Kln^A 310 m. do 3.20 metrov dolgo, iz nai-U boljši tvarine za popolno zimsko mr.fko obleko gld. 4.50, yli. 7, pli. itd. iti. 2—10
•vpiicL n m. G »chemira f. 4 { nnjn. barv 90 £cllslVU m m tiuien.i » 4 ( do 100 cm. ši>■,
» 4.— ( 6 cm. arh.» 3.50 ( Široko.
10 m.todena
nlJitL n 10 rn- flanele U1JICIVU 10 m. modri, b
platno	1 kom. 29 vatlov f. 4.50
Shirting	1 kom. 30 vatlov f. 4.50
Gradei	1 kom. 30 vatlov f 6 50
Kug tkanina ftirok 1 kom. 30 vatlov f. 6.50 Humbu'gski oifoid 1 kom. 29'/, vatlov f. 5.— Cenik In vzorci na zahtevan i« brezplačno.
Brnsko sukneno blago
Proti pošiljatvi denarja, ali pa s povz tjem zneska. Obleka za g|. in več. Vse po najnižej ceni, le v zalogi tovarne za sukno
Friderik Brunner
_ _ Brno, Frtfllehergaase 3.
Oglede pošilja brezplačno ln franko, veča zbirke ogledov sa krojače nefrankovano.
Podpisani opozoruje slavno občinstvo na svojo
trgovino z dežniki
v ulici Barriera vecchia 8t. 18 z bogato zbirko svilenih, volnenih in bombažnih dežnikov. Svilnati od f. 2 50 naprej, volneni od f. 1.40 naprej, bombaževi od 80 kr. naprej. — Tudi popravlja prav po ceni dežnike In solnČnike, 104—18	CSlullo Grl m m.
pismo č. bralcem Edinosti
Priporočamo dobro znane radi solidnega blaga
Universal-Export-Bureau S. Low, Wien, II, Nordbahnstr.20 ri.
_Isti prodaje in razpošilja proti gotovini, »li po poštnem povzetju:
■Krnsko
sukno za obleko
za jesen I zimo iz čiste volne, v vseh modernih barvah za jedno popolno moško obleko
I ostanek f. 4-75 Najboljša vrsti f. 6 75.
Platnene
ODEJE
(nešivane) 3 vatle dolgj, 2 vatla široke iz najboljšega platna, zadostne za naj veče postelje,Sikom, f. 3,—
Spodnje
hlafi* za gospode
iz najboljše robe Erolfć*
6 komadov f. 6,
Namizje
obstoječe is 1 namiznega prta in 6 prtičev iz platnenega damasta krasno narejeni
Garnitura f.4-80
Damast-
Gradi
za posteljno prevleko 1 vatel Širok, najboljše vrsti, 1 komad (30 vatlov) f. 5 50.
Posteljne
ODEJE
iz rudečega in turŠk. kretonn,elegantno prešite, popolne velikosti za največo postelj 1 kos f. 3.
O. kr. priv. pat. Ph6nix
srebrno namizje
ostane vedno belo 6 nožev, 6 vilic, 6 žlic, 6 ŽHČic za kav , vseh 24 kosov vkupej samo f. 5 j
Platnene
otirače
z rudečlmi, plaviml široclmi krajci, 6 kora
r. i*5o
Kuhinjske
otirače
iz sivega platna, kom-pl. dol/, ln Širokostl 6 kosov SO novcev
Otirače
i r. damasta iz čistega platna, 50 ctm. široke, kompl. dolgosti z širokimi krajci, najboljše vtsti ti komadov for. 2
Ponočne jopice
ii šifonn, pretkane 3 kote 3 for. iz najfinejšega šifona se celo finim, Širokim švic. vezenjem, zelo dolge z obšivom plisse,
3 komadi 5 for.
Posteljni
predlagavec
iz g st) flanele, vkra' Šen z podobami pred-stavljačimi živali ln okolice, podaje se za darove.
Popotni plajdi
iz čiste volne 3 i pol m. dolgi, 1-60m., široki t kos f. 3-50 en popotni plajd najboljše vrsti
1 kos f 4 50.
fS • £ jako do-
ollOIlbrcba2e
izvrsten, za Žensko, moško in otročje p rilo 90 ctm širok, 1 kos (30 vatlov)
r. 5 50.
Dežni plašči i2 kaučuka
s kapucami vred ne-premočljiv , dobri tudi za gornjo nošo celo za najvlsokejše gospode, 1 komad f. 8 50.
Zastori iz inte
z draper jo in franžaml vred, krasno isvedeni t okno f. 2-50, nnj-boljše baže f. 3 50.
Ostanek
preproge
10—12 m. širok, vseh barv, jako trpežen samo
r. 4 so
Ogrinjače za jesen in zimo
kompletni, veliki, celo za najviše gospe, vseh modnih barv 1 kom, samo 1 tor.
PlITltf
beli, platneni, • 4 v kvadratih, 6 komadov f 150.
Uavnl priičl
platneni, vs^h barv, 6 kosov 1 for.
Mizni prti
vsakovrstne barve, °/4 velikih
3 kofte a for.
veliki
3 ko»e f. 4 50
Sraj
ce*a gospe
iz šifona
z bogatim prešlvom, ol -gantno Izveden
3 kos» f. 3 50. ••••••••••••••
ŽEPNI RUBCI
obrobljeni z barvato tkanimi krajci
O lepo Izvedeni O
12 za gospode f. 1.20 12 ta gospe for. 1.— 12 platnenih for 2'50
Ena
garnitura iz jute
obstoječa iz 1 namiznega prta. 3 postelj neb
odej v najnovejših uzorcih okolo in okolo l franzami, za vse tri odeje f. 5.50
Sternbergsko
Map za
1 vatel široko, vsake barve,pusii8tol,garuut. profitnu hnrve 1 kos (30 vatlov) f. 6.50.
Daljine iz ne-valjanega sukna
Iz najboljšega Štajerskega surovega sukna z podstavo, vsake velikosti in barve, obite se zelenim suknom 1 komad f. 5-75.
1 kos (30 v.) Prožnič-kega
plavega barhana
najboljše sorte samo f. 6-90. 1 kos (30 v.) belega barhana n«j-iinejše baže narno f. 6 75
Svilene
za postelje, kompletne, dolge, za največe post lje v b.krvi>h bor-deanx, plave iti rumene 2 kosa za for. 16 50.
Garniture iz
ripsa
prekrasnih barv, ob stoječe iz dveh posteljnih odej in 1 tniznega pr a, obrobljeni se svilo in šopki, 1 garnitura f. 5.
Ponočne
iz najboljšega duble-sukna vsake velikosti« dokler je še kaj zaloge komad po f 8 50
gsis i -o,- -g, ft> g« fo
fiSIfF^m ff\1lfl",» infl*>rp«r» 9 L®vantsko zdrave volnene žlmnice od slov.čih prof-Borjev j J^/JJ Ijsi jiUij 'U J -U tfil 5 spoznane kot koristne zdravju, izvedene v rnzličnih I rnsnlh uzorcih iz najfinejšega sukna pristno nnrejene barve. D» so iste pristopne ^pak« bn?.e ljudem, za občno bliignst dobivajo se v naslednjih eortah nitjboljše kakovosti le pri meni po naslednjih jako ni7kih censh :
št. I. J"dna meščanska žimnica za varovanje zdravja. 3 delov samo f fi, 2 postelji f. 11 50. Št. II. Z Iravstvena meščanska žimnica boljše vrsto zdćlana sumi f. 9. 2 postelji f 1750. št. III Salon-zdravstvena žimnica najboljše baže z najfinejšim snlon grandlom Iz damasta
iskrita po f. 13 50, 2 postelji f 26 50. št. IV. Zelo elegantna salon zdravstvena žimnica krita z elegantnim salon-dnmastovim suknom, zdelana samo f 19 75. 2 postelji f, 32.50.
Te levantske zdravstvene Sirnnice podajejo sp za vsako postelj ter so radi tega zelo priporočljive vsake.i družini, kakor tudi vsem vzdrževalcem hotelov, gostilnic. od goji val ihč
(■aaiitu jo so za reelno, s> lidno ln izvrstno blago. Kar	katoromu
no dopada, se sprejme itnzaj, iikmijii ln denar nn^aj povrne, — Prodajalnica je odprta v delalnlkib ves dan, v nedeljah in praznikih pa do poludne. — Korespondenca v vseh jezikih. — Ako kdo kupi blaga aa for. 25, dobi po vrhu
še 5 platnenih žepnih rubcev.	3 —
Lastnik rtniAtvu .KlilNOH!.- isdatolj lo odifovomi urednik: VIKTOH DOLKNC
Suovu tiskarna V. Dolenca v Tretu.