Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 150 asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV asist. dr. Mateja Držečnik, univ. dipl. inž. grad. mateja.drzecnik@um.si mateja.drzecnik@gic.si red. prof. dr. Uroš Klanšek, univ. dipl. gosp. inž. uros.klansek@um.si Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Smetanova 17, 2000 Maribor dr. Tjaša Zupančič Hartner, prof. biol. in kem. tjasa.zh@gic.si dr. Rok Cajzek, mag. gosp. inž. rok.cajzek@gic.si GIC GRADNJE d.o.o. Sv. Florijan 120, 3250 Rogaška Slatina Pregledni znanstveni članek UDK/UDC: 658.5:666.97:004.94 NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV ADVANCED CONCRETE PLANT MANAGEMENT WITH THE SUPPORT OF DIGITAL TWINS Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 151 asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV Povzetek Članek predstavlja najnovejše stanje tehnike na področju naprednega upravljanja betonarn s podporo digitalnih dvojčkov (angl. Digital Twins, DT), s poudarkom na povezovanju senzorskih podatkov, spremljanju procesov v realnem času, napovednem vzdrževanju, simulacijah delovanja in usposabljanju v kontekstu razvoja Industrije 4.0. Za zagotavljanje ažurnega virtualnega modela betonarne, tj. njenega DT, se kontinuirano zbirajo potrebni podatki iz številnih sistemskih komponent. Računalniška analitika, ki podpira DT betonarne in se napaja s podatki v realnem času, omogoča hitre prilagoditve v proizvodnem procesu, kar izboljšuje učinkovitost in zmanjša količino odpadkov. DT betonarne tako služi tudi kot učinkovito orodje za usposabljanje strokovnjakov, saj omogoča preizkušanje različnih scenarijev brez tveganja za dejanski obrat. Poleg tega DT izboljša preglednost delovanja in predvidljivost vzdrževanja betonarne ter poveča njeno operativno učinkovitost, kar vodi do znižanja stroškov in doseganja višjih nivojev kakovosti poslovanja. Prispevek poudari vlogo DT pri preoblikovanju tradicionalnih proizvodnih pro- cesov, kot je proizvodnja betona, in podaja reprezentativen dejanski primer srednje velike betonarne, ki s podporo DT kaže napredek pri upravljanju tovrstnih proizvodnih obratov. Ključne besede: betonarne, digitalni dvojčki, Industrija 4.0, spremljanje procesov, vzdrževanje, simulacije, usposabljanje. Summary The article presents the latest state of the art in the field of advanced management of concrete plants with the support of digi- tal twins (DT). Here, the discussion focuses on sensor data integration, real-time process monitoring, predictable maintenance, operation simulations and training in the context of the development of Industry 4.0. For the purpose of providing a constantly up-to-date virtual model of the concrete plant, i.e. of its DT, the necessary data is continuously collected from several system components. Computer analytics, which supports the DT of the concrete plant and is fed with real-time data, enables rapid adjustments in the production process, thus increasing its efficiency and reducing the amount of waste. With such characteri- stics, the DT of the concrete plant can also serve as an effective tool for training professionals, making it possible to deal with various scenarios without risk. In addition, the DT improve the transparency of operations and the predictability of concrete plant maintenance and increase its operational efficiency, which in turn leads to a reduction in costs and the achievement of higher levels of business quality. The article emphasizes the role of DT in the development of traditional manufacturing proces- ses, such as concrete production. A representative example of an actual medium-sized DT-supported concrete batching plant is given, showing advances in the management of such a production facility. Key words: concrete plants, digital twins, Industry 4.0, process monitoring, maintenance, simulations, training. Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 152 1 UVOD Četrta industrijska revolucija, poznana kot Industrija 4.0, opre- deljuje aktualno obdobje sprememb v gospodarstvu, zlasti v proizvodnem sektorju, ki ga poganjajo nove digitalne tehnolo- gije, kot so internet stvari (angl. Internet of Things, IoT), množič- ni podatki (angl. Big Data, BD), umetna inteligenca (angl. Arti- ficial Intelligence, AI), strojno učenje (angl. Machine Learning, ML), kibernetski fizični sistemi (angl. Cyber-Physical Systems, CPS) in digitalni dvojčki (angl. Digital Twins, DT). Industrija 4.0 temelji na konceptu IoT, ki z uporabo integrira- nih senzorjev, programske opreme in komunikacijskih omre- žij omogoča povezljivost ter medsebojno interakcijo različnih naprav v proizvodnih procesih. IoT omogoča zajemanje in pre- nos podatkov v realnem času, kar predstavlja temelj za učinko- vito spremljanje in optimizacijo proizvodnje ([Yang, 2018], [Liu, 2022], [Noor-A-Rahim, 2023]). Omenjena orodja zagotavljajo v kombinaciji z DT in AI napredne analitične metode, ki izbolj- šujejo odločanje, zmanjšujejo napake in povečujejo proizvod- no učinkovitost ([Pan, 2021], [Rathore, 2021]). Tehnologije strojnega učenje v okviru Industrije 4.0 dodatno nadgrajujejo to povezljivost, saj omogočajo razvoj naprednih napovednih modelov za avtomatizacijo proizvodnih procesov ter proaktivno preprečevanje nezaželenih zaustavitev naprav ali proizvodnih sistemov ([Baduge, 2022], [Nguyen, 2023]). Z uporabo teh pristopov se izboljšuje učinkovitost dela, zago- tavlja optimalno razporejanje virov in zmanjšujejo se stroški vzdrževanja zaradi boljšega predvidevanja okvar. CPS združujejo fizične in digitalne entitete v inteligentna pro- izvodna okolja, ki omogočajo samoregulacijo in prilagajanje delovnih pogojev glede na sproti pridobljene podatke. Siner- gija med fizičnim in digitalnim omogoča izvajanje simulacij, ki izboljšujejo zanesljivost proizvodnje ter zmanjšujejo stroške razvoja novih izdelkov. Kljub tem prednostim Industrija 4.0 pri- naša izzive, kot so potreba po sofisticiranih varnostnih proto- kolih in zagotavljanju usposobljenosti kadra za delo z novimi tehnologijami [Alshammari, 2021]. Kibernetska varnost ostaja ključni izziv, saj industrijski sistemi postajajo vedno bolj pove- zani in izpostavljeni napadom ([Bhamare, 2020], [Raj, 2023]). Koncept DT, prvotno razvit za vesoljsko industrijo [Grieves, 2016], se je zaradi svoje uporabnosti hitro razširil v druga pod- ročja industrije, vključno z gradbeništvom. DT so danes po- membna gonilna sila Industrije 4.0. So natančne digitalne replike fizičnih obratov, sistemov ali procesov, ki omogočajo simulacijo, analizo in optimizacijo njihovega delovanja v real- nem času [Tao, 2019]. Tehnologija temelji na podatkih, ki jih zbirajo IoT-senzorji in jih nato AI ter analitična orodja obdelajo za izboljšanje napovedovanja stanja sistemov, preprečevanje okvar kakor tudi optimizacijo proizvodnje ([Pan, 2021], [Javaid, 2023]). DT predstavljajo napredno tehnološko rešitev, ki omogoča bi- stvene izboljšave v gradbeni industriji, ki se tradicionalno sooča z nizko produktivnostjo in visokimi stroški proizvodnje. Integra- cija DT-tehnologij omogoča rešitve za optimizacijo procesov, zmanjšanje odpadkov in povečanje energetske učinkovitosti, kar prinaša tako ekonomske kot okoljske koristi [Opoku, 2021]. Napredne DT-rešitve omogočajo napovedno vzdrževanje in zaznavanje nepravilnosti v konstrukcijah v realnem času. To zmanjšuje tveganja na gradbiščih in bistveno izboljšuje sploš- no varnost pri delu ([Chen, 2023], [Torzoni, 2024]). Sistemi DT denimo lahko integrirajo senzorje in napredne analitične al- goritme, ki zaznavajo anomalije na gradbišču v realnem času, s čimer izboljšajo možnosti pravočasnega ukrepanja za zago- tavljanje varnosti in zdravja delavcev pri delu [Wang, 2022]. Po- leg tega omogočajo vključitev pristopa informacijskega mo- deliranja zgradbe (angl. Building Information Modelling, BIM), kar pripomore k boljšemu nadzoru in upravljanju celotnega življenjskega cikla objektov [Begić, 2024]. Integracija DT v gradbeno industrijo zahteva obravnavo več iz- zivov, vključno s potrebo po standardizaciji podatkov, zagota- vljanjem kibernetske varnosti ter interoperabilnostjo med raz- ličnimi digitalnimi rešitvami [Omrany, 2023]. Da bi premagali te izzive, raziskovalci predlagajo uporabo standardiziranih po- datkovnih formatov, semantičnega modeliranja ter robustnih sistemov za upravljanje podatkov, ki zagotavljajo točnost in za- nesljivost informacij [Dai, 2024]. DT v betonarnah predstavljajo ključno orodje za napredno upravljanje in optimizacijo proi- zvodnje betona. Senzorski podatki zagotavljajo spremljanje procesov v realnem času, napovedno vzdrževanje in simulacije delovanja, kar izboljšuje učinkovitost ter zmanjšuje količino odpadkov [Sacks, 2020]. Takšni digitalni modeli omogočajo tudi izobraževanje strokovnjakov brez tveganja in povečujejo transparentnost ter predvidljivost proizvodnje. DT tako izbolj- šujejo operativno učinkovitost in znižujejo stroške poslovanja, s tem pa prispevajo k trajnostnemu razvoju industrije. Vendar pa vpeljava DT v gradbeno industrijo ni brez izzivov. Integracija kompleksnih informacijskih sistemov, skladnost z varnostnimi standardi in varovanje podatkov pri uvedbi DT v prakso odpirajo tako tehnična kot operativna vprašanja, ka- terih odgovori terjajo skrbno načrtovanje. Ključna področja, ki zahtevajo poglobljeno obravnavo, vključujejo integracijo, interoperabilnost, natančnost, popolnost, zasebnost in var- nost podatkov; razširljivost in kompleksnost samega sistema; ter njegovo upravljanje in vzdrževanje [Omrany, 2023]. Da bi premagali omenjene izzive, raziskovalci predlagajo vključeva- nje standardiziranih formatov podatkov, protokolov in aplika- cijskih programskih vmesnikov (angl. Application Program- ming Interface, API) za brezhibno sodelovanje entitet sistema; semantično modeliranje podatkov in ontologij za integracijo podatkov; ter izvajanje postopkov validacije in robustnega upravljanja podatkov, da se zagotovi točnost ([Alshammari, 2021], [Han, 2023], [Držečnik, 2025a]). Kljub obširni literaturi o DT v gradbeništvu pa je konkretna obravnava njihove uporabe v betonarnah še vedno redka. Ve- čina znanstvenih prispevkov se osredotoča bodisi na splošne koristi DT v proizvodnih ali infrastrukturnih sistemih bodisi na gradbene objekte z visoko stopnjo digitalizacije, kot so pame- tne stavbe. Sistematizirane analize, ki bi identificirale najpri- mernejše procese za digitalizacijo v okviru DT prav v betonar- nah, pogosto manjkajo ali pa so razdrobljene, nepovezane ali preveč splošne, zato ne omogočajo enotne in aplikativne pre- soje primernih digitalnih rešitev za tovrstna proizvodna okolja. Nedavne raziskave ([Omrany, 2023], [Jahangir, 2024]) sicer prikazujejo potencial DT za podporo »mehkim« (angl. lean) pristopom – tj. vitkemu načinu vodenja proizvodnje, ki temelji na zmanjševanju izgub, neprestanem izboljševanju procesov ter povečanju učinkovitosti z minimalno porabo virov. V tem asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 153 kontekstu lahko DT služijo kot orodje za sprotno spremljanje, analizo in optimizacijo procesov v realnem času, kar neposred- no podpira cilje vitke proizvodnje. Kljub temu pa omenjene študije pogosto ostajajo na konceptualni ravni in ne ponuja- jo dovolj konkretnih smernic za implementacijo DT-rešitev v realna, kompleksna proizvodna okolja, kot so betonarne, ki imajo specifične tehnološke zahteve in omejitve. Posledično v znanstveni literaturi primanjkuje strukturiranih modelov in prilagojenih strategij, ki bi podjetjem v industriji betona omogočali učinkovito načrtovanje, uvajanje ter dol- goročno vzdrževanje DT-tehnologij. Nadaljnje raziskovanje, ki se osredotoča na identifikacijo konkretnih procesov, merljivih kazalnikov uspešnosti ter integracijskih zahtev digitalne trans- formacije v betonarnah, je zato nujno. Le z razvojem sistem- skih, znanstveno utemeljenih pristopov bo mogoče zagotoviti učinkovito uvedbo digitalnih orodij v tovrstna specializirana proizvodna okolja ter s tem prispevati k njihovi večji odpor- nosti, operativni učinkovitosti in trajnostni usmerjenosti v času industrijskih preobrazb. Za uspešno implementacijo DT v betonarnah je ključna usme- ritev v konkretne koristi, kot so: povečana zanesljivost opre- me, zmanjšanje proizvodnih izgub, izboljšano vzdrževanje ter optimizacija porabe energije in materialov. Kot izpostavljata avtorja ([Jahangir, 2024], [Broo, 2023]), je pri uvedbi DT nuj- no zagotoviti ustrezno podatkovno infrastrukturo, kadrovsko usposobljenost ter jasno opredeljene cilje in pričakovane koristi. Poleg tega je pomembno, da se DT ne uvede kot samo- stojen digitalni projekt, temveč kot del širše digitalne strate- gije celotnega podjetja. Uvajanje mora biti postopno, začenši s pilotnimi primeri (npr. spremljanje stanja mešalnika ali po- rabe energije), ter podprto z jasnimi kazalniki uspešnosti, ki omogočajo vrednotenje vpliva DT na učinkovitost in trajnost proizvodnje. Na podlagi pregleda literature in izkušenj iz prakse smo iden- tificirali ključna področja v betonarni, kjer je implementacija DT posebno smiselna in izvedljiva. Ti procesi so prikazani v Preglednici 1, ki predstavlja strnjen pregled reprezentativne znanstvene literature, ki se nanaša na uporabo DT v ključnih procesih betonarne. Namen pregleda je prikazati, kako DT prispevajo k izboljšanju različnih vidikov delovanja betonarne, kot so spremljanje stanja opreme, upravljanje receptur, opti- mizacija materialnih tokov, energetska učinkovitost, napoved- no vzdrževanje, zagotavljanje varnosti, usposabljanje kadra ter strateško odločanje. Za vsak proces so navedeni možni učin- ki implementacije DT, skupaj z referencami iz literature, ki Proces v betonarni Možni učinki implementacije DT Viri Spremljanje stanja opreme Realno časovno spremljanje stanja naprav, zgodnje zaznavanje okvar, boljša diagnostika. ([Werner, 2019], [Schröder, 2016]) Priprava in nadzor receptur mešanja Optimizacija mešanja z uporabo simulacij, avtomatizacija glede na pogoje okolja. ([Tekinerdogan, 2020], [Uhlemann, 2017]) Upravljanje materialnih tokov Vizualizacija tokov materialov, napo-ved zalog, optimizacija logistike. ([Omrany, 2023], [Weerapura, 2023], [VDMA, 2015]) Izboljševanje energetske učinkovitosti Spremljanje porabe energije, simulaci- ja energetskih scenarijev, zmanjšanje izgub, manjši CO₂-odtis. ([Arbizzani, 2023], [Javaid, 2023], [Rüßmann, 2015]) Napovedno vzdrževanje opreme Predikcija napak, zmanjševanje zasto-jev, nižji stroški vzdrževanja. ([Chen, 2023], [van Dinter, 2022], [Wer- ner, 2019], [Schröder, 2016]) Upravljanje varnostnih opozoril Prikaz nevarnih območij, sinhronizacija opozoril, simulacija kriznih scenarijev. ([Wang, 2021], [Liu, 2022], [Wang, 2022]) Usposabljanje in razvoj kadra Virtualno usposabljanje, vadbene simulacije, hitrejši prenos znanja. ([Broo, 2023], [Tao, 2018]) Analiza proizvodnih trendov Odkrivanje trendov, odstopanj, podpo-ra strateškemu odločanju. ([Rathore, 2021], [Tekinerdogan, 2020]) Optimizacija proizvodne učinkovitosti Identifikacija izgub, stalno izboljševa- nje, podpora vitkim metodam (»lean methods«)*. ([Omrany, 2024], [Jamwal, 2022], [Sac- ks, 2020], [Bischoff., 2015]) Zagotavljanje kakovosti in standardizi- ranje delovnih postopkov Vzpostavitev standardnih postopkov, enotna baza znanja, sledljivost proce- sov, povezljivost z BIM/ERP. ([Jahangir, 2024], [Nguyen & [Adhikari, 2023] [Sacks, 2020], [Schröder, 2016], [Wang, 2022],) Preglednica 1. Strnjen pregled reprezentativne znanstvene literature glede možnih učinkov implementacije DT v proizvod- ne procese betonarne. asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 154 podpirajo te ugotovitve. S tem preglednica ponuja zgoščen vpogled v trenutno stanje raziskav na področju digitalizacije betonarn in ponuja osnovo za razumevanje, kje in kako DT lahko ustvarjajo dodano vrednost v industrijski praksi. Pregled služi kot podpora pri nadaljnjem razmisleku o uvedbi digital- nih tehnologij v proizvodno okolje in odpira prostor za razpra- vo o potencialih ter usmeritvah nadaljnjega razvoja. Koristi DT za gradbeništvo kakor tudi nasploh, kljub omenje- nim izzivom, še vedno odtehtajo njihovo uvedbo in upora- bo. Pričujoči članek se osredotoča na področje naprednega upravljanja betonarn s podporo DT, s poudarkom na povezova- nju senzorskih podatkov, spremljanju procesov v realnem času, napovednem vzdrževanju, simulacijah delovanja in usposablja- nju v kontekstu razvoja Industrije 4.0. Za namen zagotavljanja nenehno ažurnega virtualnega modela dejanske betonarne, tj. njenega DT, se ves čas zbirajo potrebni podatki iz številnih sistemskih komponent. Računalniška analitika, ki podpira DT betonarne in se napaja s podatki v realnem času, omogoča hi- tre prilagoditve v proizvodnem procesu, ki tako povečajo nje- govo učinkovitost in zmanjšajo količino odpadkov. S takšnimi lastnostmi lahko DT betonarne služi tudi kot učinkovito orod- je za usposabljanje strokovnjakov, s katerim je možno obrav- navati različne scenarije brez tveganja. Poleg tega DT izboljša preglednost delovanja in predvidljivost vzdrževanja betonarne ter poveča njeno operativno učinkovitost, kar vodi do znižanja stroškov in doseganja višjih nivojev kakovosti poslovanja. Prispevek poudari vlogo DT pri razvoju tradicionalnih proizvo- dnih procesov, kot je proizvodnja betona. Podan je reprezen- tativen primer dejanske srednje velike betonarne, podprte z DT, ki prikazuje napredek pri upravljanju tovrstnih obratov in vlogo integracije DT z obstoječimi informacijskimi sistemi, kar dodatno izboljša celovito upravljanje proizvodnih procesov. 2 UČINKI UVEDBE DIGITALNEGA DVOJČKA V BETONARNO DT, kot ena izmed omogočitvenih tehnologij, postaja čedalje bolj pomembna za gradbeno proizvodnjo, zlasti v betonarnah, kjer sodobno poslovanje zahteva učinkovite proizvodne pro- cese in vrhunsko kakovost izdelkov. Kakor je bilo že omenjeno, gre pri DT za virtualno upodobitev fizičnih objektov ali siste- mov, denimo betonarn, o katerih je tukaj govora, kar omogo- ča povezovanje digitalnega in fizičnega sveta. Povezava med fizičnim sistemom in DT se vzpostavi s pomočjo senzorjev, ki omogočajo sprotno zbiranje podatkov o stanju in pogojih v betonarni. Ti podatki se nato uporabijo za ustvarjanje virtual- nega modela, ki natančno odraža trenutne pogoje in stanje fizičnega sistema betonarne ter omogoča izvedbo natančnih simulacij njenega delovanja, kar prispeva k boljšemu razume- vanju in upravljanju dejanske proizvodnje betona in betonskih (pol)izdelkov. Na ta način lahko podjetja prepoznajo in odpra- vijo težave v proizvodnji, optimizirajo porabo materiala in ener- gije ter tako pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju, saj omogočajo bolj smotrno uporabo virov, kar zmanjšuje ekološki odtis betonarne in zagotavlja večjo okoljsko učinkovitost celot- nega proizvodnega procesa [van Dinter, 2022]. DT v betonarnah pokrivajo celoten cikel nastajanja betonskih proizvodov, od vhodnih surovin do končnega izdelka. Ta digi- talna tehnologija omogoča simulacijo različnih betonskih mešanic za potrebe izbora optimalnih vhodnih materialov in zagotavljanja skladnosti s standardi kakovosti. Integracija sen- zorjev in napredne analitike nudi možnost odkrivanja napak v sestavinah ali v procesu mešanja v realnem času, kar prispe- va k hitrejšemu ter učinkovitejšemu odzivu na težave [Uhle- mann, 2017]. Uporaba DT neposredno vpliva na nivo kakovosti končnih izdelkov betonarn, saj dopušča simulacijo in testiranje različnih mešanic v virtualnem okolju ter predhodno oceno lastnosti betona, kot so trdnost, vodotesnost, obstojnost idr., še preden se material uporabi v praksi [Kosse, 2022]. Po izsledkih reference [Uhlemann, 2017] pridobivanje zado- stne baze podatkov za učinkovito načrtovanje proizvodnega procesa terja velik delež celotnega časovnega vložka. Tradicio- nalni pristopi vključujejo ročno zbiranje podatkov in izvedbo simulacij za analizo rezultatov, kar je zamudno in pogosto nezadostno za potrebe sodobnih proizvodnih sistemov, ki zah- tevajo cikle optimizacije skoraj v realnem času. DT odpravlja te pomanjkljivosti z avtomatiziranim zbiranjem podatkov in ta- kojšnjo analizo, kar omogoča hitrejše in natančnejše prilagodi- tve proizvodnih procesov. Kljub prednostim vpeljava DT v betonarno terja občuten na- por. Zahteva namreč določeno začetno finančno naložbo, ob- sežno tehnično strokovno znanje, skrbno integracijo v obstoječ informacijski sistem in usposabljanje osebja. Ena glavnih ovir za uvedbo DT v mikro, mala in srednje velika podjetja (MSP) je nizek nivo avtomatizacije ter pomanjkljiva standardizacija podatkov. Raziskava, ki jo je pred desetletjem izvedla nem- ška inženirska zveza [VDMA, 2015], je pokazala, da je takrat le desetina anketiranih podjetij imela celovito urejeno zbiranje podatkov o procesih in napravah, medtem ko je le tretjina pri- dobljene podatke uporabila za povratne informacije v proizvo- dnji. Tudi pregled novejših objav še vedno razkriva precejšen prostor za napredek gradbene industrije na tem področju in kaže na potrebo po vertikalni integraciji omogočitvenih tehno- logij v celotnem podjetju, da bi se potem lahko izkoristile vse prednosti, ki jih digitalizacijaomogoča. Ne glede na omenjeno lahko DT MSP ponudi številne priložnosti, zlasti povečanje pre- glednosti proizvodnih procesov, izboljšanje nadzora v realnem času in zmanjšanje stroškov virov. Glede na referenco [Bischoff, 2015] lahko DT prinesejo pomembne izboljšave v MSP, ne da bi pri tem zahtevali obsežne finančne naložbe, kar je poglavit- nega pomena za podjetja z omejenimi viri. Informacijsko modeliranje gradenj, tj. BIM, je še ena pomemb- na digitalna tehnologija, ki je tesno povezana s konceptom DT. BIM zajema ustvarjanje in upravljanje digitalnih predstavitev fizičnih in funkcionalnih značilnosti zgradb, kot je denimo betonarna, ter zagotavlja celovito platformo za načrtovanje, oblikovanje in upravljanje gradbenih ter infrastrukturnih pro- jektov [Begić, 2024]. Integracija BIM in DT dodatno izboljšuje možnosti simulacije, napovedovanja in optimizacije delova- nja zgradb tekom njihovega življenjskega cikla. Ključno vlogo pri takšni integraciji ima lastnost DT, da se ta lahko prilagaja spremembam v fizičnem okolju ter zagotavlja točne in ažurne informacije za podporo odločanju [Revolti, 2024]. Napredek raziskav na področju DT v gradbeni industriji jas- no kaže, da se ta tehnologija uspešno uveljavlja kot ključno orodje za izboljšanje učinkovitosti, sledljivosti in zanesljivosti proizvodnih procesov. Medtem ko številni avtorji obravnavajo širšo rabo DT v upravljanju objektov [Nguyen, 2023], serijski asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 155 proizvodnji [Kosse, 2022], pametni logistiki [Begić, 2024] in za- gotavljanju kibernetske varnosti [Bhamare, 2020], se vse bolj uveljavlja potreba po konkretnih implementacijah teh kon- ceptov v dejanskem proizvodnem okolju. Raziskave kažejo na precejšnje potenciale uporabe DT za optimizacijo vzdrževanja ([Jamwal, 2022], [Chen, 2023]), zmanjšanje okoljskega vpliva in večjo prožnost v dobavnih verigah, hkrati pa opozarjajo na nuj- nost standardizacije podatkovnih tokov, interoperabilnosti sis- temov in izobraževanja kadra za učinkovito upravljanje novih tehnologij ([Držečnik, 2025a], [Drobnyi, 2023]). Kljub številnim prednostim ostajajo nekatere tehnološke in organizacijske ovi- re, kot so začetni stroški, pomanjkanje podatkovne infrastruk- ture in kompleksnost povezovanja fizičnih naprav z digitalnim okoljem, še vedno pomemben izziv, zlasti za mala in srednje velika podjetja ([Bischoff, 2015], [Arbizzani, 2023]). V tem okviru sledita poglavji, ki obravnavata implementacijo DT v tehnološko okolje betonarne in njegovo praktično upo- rabno vrednost. Tretje poglavje tako analizira, kako uvedba DT omogoča prehod s tradicionalnega vzdrževanja na zahtevo v smeri preventivnega in nato napovednega vzdrževanja, ki te- melji na kontinuiranem zajemu in analizi podatkov v realnem času. DT v tem kontekstu deluje kot osrednji informacijski sistem, ki povezuje senzoriko, digitalne modele in analitične algoritme. To omogoča pravočasno zaznavanje odstopanj v delovanju opreme, identifikacijo vzorčnih nepravilnosti ter optimizirano načrtovanje vzdrževalnih posegov glede na de- janske pogoje in obremenitve. Posledično se znižujejo stroški obratovanja, podaljšuje življenjska doba opreme, zmanjšuje delež nenačrtovanih zastojev ter dviguje raven zanesljivosti in varnosti delovanja. Poleg nadzora stanja opreme omogoča DT tudi celovito op- timizacijo proizvodnega procesa. Sproten zajem in analiza podatkov omogočata prepoznavanje ozkih grl, napak v re- cepturah in energetskih izgub. Na podlagi simulacij različnih scenarijev lahko upravljavci testirajo vzdrževalne in proizvodne strategije v virtualnem okolju, brez tveganja za prekinitev delo- vanja. Tako postane možno dinamično prilagajanje delovanja glede na zunanje razmere, zahteve naročil ali izredne dogod- ke. Dodatno DT služi tudi kot varno učno okolje za usposa- bljanje osebja, saj omogoča ponavljanje postopkov, odziv na simulirane napake in razvijanje operativnih kompetenc brez fizičnega tveganja. V četrtem poglavju je predstavljen primer implementacije DT v dejansko betonarno. Gre za celovito integracijo infor- macijskega modela objekta, senzorike, podatkovnih tokov in nadzornega sistema v enoten digitalni sistem, ki omogoča vizualizacijo delovanja v realnem času, napovedovanje napak in optimizacijo vzdrževanja. Konkretna uvedba DT v proizvo- dnem okolju služi kot empirična validacija konceptov, pred- stavljenih v predhodnih poglavjih. Primer izpostavlja merljive izboljšave na učinkovitost delovanja, zmanjšanje izpadov, iz- boljšanje kakovosti betonskih mešanic ter višjo raven varnosti in okoljske skladnosti delovanja. 3 VZDRŽEVANJE BETONARNE S PODPORO DIGITALNEGA DVOJČKA Tehnologija DT omogoča digitalno transformacijo vzdrževa- nja betonarn z uvedbo podatkovno podprtega in prediktiv- nega upravljanja opreme in procesov. Vzdrževanje se pri tem transformira iz reaktivnega in časovno načrtovanega pristo- pa v pametno, sprotno prilagodljivo in podatkovno vodeno upravljanje, ki temelji na spremljanju stanja naprav, zaznava- nju nepravilnosti ter napovedovanju okvar. Digitalna trans- formacija sicer ne temelji izključno na tehnologiji DT, vendar ta predstavlja ključno komponento v širšem okviru Industri- je 4.0. V kombinaciji z drugimi naprednimi tehnologijami, kot so senzorika, IoT, AI, oblačne platforme in analitika ve- likih podatkov, omogoča natančno simulacijo obratovalnih pogojev, optimizacijo vzdrževalnih ciklov ter sprejemanje odločitev na podlagi aktualnih podatkov. Splošno znana resnica je, da so primerno vzdrževane betonarne poglavit- nega pomena za proizvodnjo visokokakovostnega betona, njihovo učinkovito delovanje pa je bistveno za zagotavljanje skladnosti s standardi kakovosti na eni strani in obvladova- nje obratovalnih stroškov na drugi strani. Za uspešno izvedbo takšnega vzdrževanja je treba izdelati DT za vsako ključno komponento v betonarni, od mešalcev, silosov in črpalk do transportnih in dozirnih sistemov, kar vključuje podrobne di- gitalne modele, povezane s senzorji ter napravami, ki zbirajo podatke o delovanju in stanju opreme. Ti senzorji spremljajo vrsto parametrov, kot so vibracije, tlak, temperatura in pre- tok, kar omogoča celovito sliko delovanja vsakega posame- znega podsistema. Za uspešno implementacijo DT je ključno, da so digitalni mo- deli dovolj podrobni, točni in informacijsko bogati, da zaneslji- vo predstavljajo dejansko stanje objektov in procesov. V tem kontekstu visoka natančnost pomeni ustrezen Level of Develo- pment (LOD), kar vključuje tako geometrijsko kot semantično natančnost. Na primer, modeli z LOD 300 ali višjim vključujejo točne dimenzije in tehnične značilnosti elementov, medtem ko LOD 400 in 500 omogočata podrobno proizvodno in obra- tovalno spremljanje ter upravljanje na podlagi podatkov iz re- alnega okolja. Poleg tega je treba zagotoviti zanesljiv prenos ter integracijo podatkov iz fizičnega v digitalno okolje, da DT odraža dejansko stanje v realnem času. DT tako omogoča ne le vizualizacijo, temveč tudi izvajanje napredne analitike, kar podpira informirano odločanje na ravni posameznih kompo- nent in celotnega sistema. Posebno pozornost je treba nameniti ločevanju dveh osnovnih ravni upravljanja, in sicer vzdrževanje betonarne in vzdrževanje tehnoloških procesov, ki se izvajajo v betonarni. Vzdrževanje fizičnih komponent vključuje stalno spremljanje delovanja mehanskih, hidravličnih in električnih sistemov z namenom zagotavljanja njihove zanesljivosti in optimalnega delovanja. Čeprav je mogoče izvajati prediktivne (napovedne) in pogojne (kondicijsko osnovane) strategije vzdrževanja tudi brez digitalnih tehnologij, uvedba DT prinaša dodatne pred- nosti, saj omogoča bolj integrirano, ažurno in sistematično spremljanje stanja sistema. Senzorji, nameščeni na ključnih točkah opreme, v realnem času zbirajo podatke o tempera- turi, vlagi, vibracijah, tlaku in drugih kazalnikih delovanja ter jih prenašajo v virtualni model DT. Na tej podlagi se izvaja podrobna analiza stanja sistema, ki vključuje primerjavo meri- tev z referenčnimi vrednostmi, prepoznavanje trendov degra- dacije, ocenjevanje preostale življenjske dobe komponent ter odkrivanje odstopanj, ki lahko kažejo na nastanek napake ali okvare. Tako imenovano bolj precizno napovedovanje temelji asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 156 na naprednih algoritmih AI in ML, ki združujejo zgodovinske podatke in realnočasovne meritve za oceno verjetnosti okvare v določenem časovnem obdobju. DT odpira tudi nove možnosti, kot so simulacije različnih sce- narijev, samodejno zaznavanje anomalij, vizualizacija siste- ma v realnem času, integracija z informacijskimi sistemi, kot sta ERP (Enterprise Resource Planning), ki omogoča celovito upravljanje poslovnih procesov podjetja, in CMMS (Compute- rized Maintenance Management System), ki je specializiran za načrtovanje, spremljanje in izvajanje vzdrževalnih aktivno- sti, ter napredno planiranje vzdrževanja na podlagi dejanske- ga stanja komponent. V tem kontekstu se vzdrževanje obi- čajno deli na tri glavne vrste: (i) preventivno vzdrževanje, ki se izvaja vnaprej na osnovi časovnih intervalov ali priporočil proizvajalca z namenom preprečevanja okvar; (ii) kondicijsko (pogojno) vzdrževanje, ki temelji na spremljanju dejanskega stanja opreme in se izvaja takrat, ko določeni parametri pre- sežejo mejne vrednosti; ter (iii) interventno vzdrževanje, ki se izvaja kot odziv na že nastalo okvaro ali motnjo. Za prepreče- vanje nepredvidenih izpadov je ključno, da so vsi pomembni podatki pravilno zajeti, konsistentno vključeni v sistem DT in da so vzdrževalni postopki prilagojeni novim digitalnim mož- nostim. S tem se omogoči proaktiven pristop k vzdrževanju, ki zmanjšuje tveganje za nenadne okvare in povečuje zane- sljivost proizvodnih sistemov ([Kritzinger, 2018], [Držečnik, 2025b]). To vključuje tudi nove možnosti, kot so avtomatizi- rano opozarjanje na kritična odstopanja, simulacije scenari- jev okvar in optimizacija urnikov vzdrževanja glede na realne pogoje delovanja sistema. Ugotovitve raziskovalcev [Werner, 2019] kažejo, da je ključ do uspešnega napovednega vzdrževanja v sprotnem zbiranju in analizi podatkov, ki nudijo možnost bolj natančne ocene ži- vljenjske dobe sredstev. DT omogoča identifikacijo vzorcev de- lovanja, zaznavo odstopanj in samodejno generiranje vzdrže- valnih nalog. Nadaljnje raziskave [Arbizzani, (2023)] poudarjajo dodatno vrednost DT kot orodja za trajnostno delovanje in energetsko optimizacijo, saj se odločitve o vzdrževanju izvajajo na podlagi realnega stanja, kar zmanjšuje nepotrebne posege. Poleg tega DT podpira razvoj prilagodljivih strategij, pri katerih se življenjski cikel posameznih komponent spremlja in vred- noti skozi čas, kar omogoča optimizirano časovno planiranje zamenjav ali obnove. Tak pristop znatno povečuje zanesljivost proizvodnje v gradbeni industriji [Wang, 2022]. Kondicijsko vzdrževanje na osnovi dejanskega stanja komponent se že danes uveljavlja kot temelj digitaliziranih in trajnostnih strate- gij industrijskega upravljanja Napredna analitična orodja AI in ML je sicer možno uporabiti za optimizacijo vzdrževalnih procesov tudi brez DT, vendar pa njegova uporaba omogoča pomembne nadgradnje, dodatno integracijo in celovitejši pristop k optimizaciji procesov. Z ana- lizo preteklih podatkov o zmogljivosti opreme je mogoče raz- viti modele za napovedovanje življenjske dobe komponent in načrtovanje vzdrževalnih posegov. Takšna analitika lahko do- datno prispeva k zmanjšanju nepotrebnih vzdrževalnih pose- gov in uporabe virov. Ti modeli simulirajo scenarije in omogo- čajo eksperimentiranje z različnimi strategijami vzdrževanja, kar vzdrževalnim timom omogoča izbiro najbolj učinkovitih pristopov za posamezen obrat. S takšnim pristopom možno tudi zmanjšati nepotrebne prekinitve v proizvodnji in optimi- zirati rabo virov [Uhlemann, 2017]. Omenjeni način vzdrževanja v betonarnah pomembno vpliva tudi na njihovo varnost delovanja. Z nenehnim spremljanjem stanja takšnih obratov v realnem času lahko DT pravočasno prepoznajo potencialna tveganja, kot so nenavadna nihanja v delovanju ali znaki preobremenjenosti ter omogočijo pravo- časne intervencije, kar zmanjšuje tveganje za nesreče in okva- re. Poleg tega DT betonarn omogočajo analizo vzrokov okvar in razvoj ukrepov za preprečevanje podobnih težav v priho- dnosti, s čimer ustvarjajo varnejše delovno okolje za zaposlene in zmanjšujejo tveganje za poškodbe opreme in infrastruktu- re [Držečnik, 2025a]. Z izvajanjem stalnega nadzora in opti- mizacijo delovanja opreme v betonarni DT prav tako prispeva k zmanjšanju porabe energije, kar pozitivno vpliva na stro- škovno učinkovitost ter trajnostno poslovanje podjetja. Učin- kovitejše delovanje opreme, ki je sistematično vzdrževana, povzroča manjše emisije in omogoča boljši izkoristek surovin, kar je pomembno za okoljsko ozaveščeno poslovno prakso. Ta napredna kontrola procesov prispeva tudi k boljši kakovosti betonskih izdelkov, saj DT omogočajo natančno regulacijo pa- rametrov, kot so razmerja sestavin in časi strjevanja, kar vodi k večji zanesljivosti končnega izdelka. Kljub številnim prednostim pa uvedba DT v betonarno s seboj prinaša tudi nekatere izzive. Razen vlaganj v fizično opremo in digitalno tehnologijo je prav tako nujno potrebno usposobiti osebje za kompetentno delo v posodobljenem delovnem oko- lju, kar zahteva tako tehnične kot operativne kompetence. Za izkoriščanje vseh prednosti napredne tehnologije je ključnega pomena, da se DT redno posodablja in vzdržuje, s čimer se za- gotavlja natančnost in učinkovitost sistema skozi čas. Pričakuje se, da bo širša uvedba DT v betonarne v prihodnosti postala nuja, saj bodo konkurenca ter višje operativne zahteve dodat- no spodbujale podjetja k digitalizaciji. Vsekakor bo napredek v senzorski tehnologiji, podatkovni analitiki in AI omogočil ra- zvoj še zanesljivejših DT, kar bo dodatno izboljševalo učinkovi- tost vzdrževanja in splošno delovanje betonarn, opremljenih s to tehnologijo. 4 PRIMER UVEDBE DIGITALNEGA DVOJČKA V BETONARNO 4.1 Osnovne tehnične lastnosti betonarne Betonarna Negonje 2.0 (slika 1), je proizvodni obrat podjetja GIC GRADNJE, d. o. o., s sedežem v Rogaški Slatini, specializi- rana za izdelavo zahtevnih betonskih kompozitov. Tehnološka infrastruktura vključuje mešalec za beton, avtomatizirane tran- sportne trakove, tehtnice, komandno sobo z nadzornim siste- mom za spremljanje in zbiranje podatkov SCADA (Supervisory Control and Data Acquisition), priročni laboratorij, napravo za reciklažo svežega betona, večkomorni zalogovnik agregatov, silose za cement ter črpalke za doziranje aditivov. Celoten me- šalni sistem je umeščen na nosilni jekleni konstrukciji, proizvo- dnja pa poteka skladno s standardi SIST EN 206 in SIST 1026. Betonarna Negonje 2.0 predstavlja referenčni primer inte- gracije digitalnih tehnologij in visoke stopnje avtomatizacije v proizvodnji betona, kar jo uvršča med pametne proizvodne obrate skladno z načeli Industrije 4.0. Ključne tehnološke re- šitve vključujejo vgradnjo IoT-senzorjev za spremljanje fizikal- nih lastnosti vhodnih surovin (npr. vlaga v agregatih), digitalno asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 157 nadzorovano doziranje preko celovitega informacijskega siste- ma ERP (Enterprise Resource Planning) betonarne, uporabo sistema SCADA za centraliziran nadzor tehnoloških parame- trov, merilnike porabe energije za posamezne naprave ter di- gitalno vremensko postajo za spremljanje okoljskih pogojev. Napredni merilni in dozirni sistemi omogočajo natančno teh- tanje, sprotno sledljivost materialnih tokov in nadzor nad ce- lotnim proizvodnim procesom in se beležijo v ERP betonarne. Za projektiranje in izvedbo obrata je bil izdelan tridimenzio- nalni informacijski model (BIM), ki vključuje geometrijske zna- čilnosti konstrukcije, razporeditev tehnološke opreme, notra- njo logistiko in skladiščne cone. Čeprav je bil model prvotno namenjen načrtovanju gradnje, danes predstavlja temelj digi- talnega dvojčka betonarne. BIM omogoča povezavo med geo- metrijskimi elementi in realnočasovnimi operativnimi podatki, kar vzpostavlja osnovo za digitalno spremljanje, simulacijo in upravljanje proizvodnje. Digitalni dvojček betonarne predstavlja integriran informacij- ski sistem, ki v realnem času preslika fizično delovanje obrata v digitalno okolje. Združuje več funkcionalnih ravni: fizično raven (IoT-senzorji, merilniki, vremenska postaja), podatkovno raven (zbiranje in sinhronizacija podatkov), analitično komponento (napovedni model, podprt z umetno inteligenco) ter vizualiza- cijski uporabniški vmesnik (BIM-model, nadzorna plošča). Ta arhitektura omogoča sprotno spremljanje obratovalnih pogo- jev, zaznavanje odstopanj in podporo pri odločanju. Senzorji beležijo vse ključne parametre v vseh fazah proizvod- nje – od priprave surovin do doziranja in mešanja – ter jih v realnem času prenašajo v centralno enoto digitalnega dvojčka. Sistem omogoča zaznavanje odstopanj, sprotno opozarjanje operaterjev ter beleženje stanj za nadaljnjo analizo. Napo- vedni model, podprt z metodami AI, temelji na zgodovinskih in trenutnih podatkih ter omogoča predvidevanje fizikalnih lastnosti mešanic (npr. konsistence, trdnosti) že pred izvedbo dejanskega mešanja. Na tej osnovi sistem predlaga korekcije časa mešanja ali razmerij sestavin, kar povečuje homogenost in zanesljivost proizvodnje. Poleg napovedne analitike digitalni dvojček omogoča spre- mljanje ravni zalog, natančnost doziranja cementa in agrega- tov ter zmanjševanje materialnih izgub. Samodejno generira laboratorijska poročila, omogoča vpogled v parametre svežega in strjenega betona ter analizo proizvodnih ciklov v različnih časovnih okvirih. Te funkcionalnosti omogočajo dolgoročno spremljanje učinkovitosti in postopno optimizacijo proizvo- dnje na podlagi prepoznanih trendov. Ob tem je pomembno poudariti, da digitalni dvojček ne pred- stavlja same digitalne transformacije vzdrževanja, temveč deluje kot orodje, ki to transformacijo omogoča in podpira. S tem, ko konsolidira podatke iz različnih virov – vključno s sen- zoriko, IoT, SCADA- in ERP-sistemi – v konsistentni, ažurni in dostopni obliki, uporabnikom omogoča celovit pregled nad delovanjem posameznih komponent ter sistema kot celote. Njegova ključna vrednost ni zgolj v vizualizaciji, temveč pred- vsem v tem, da omogoča strukturirano izvajanje vzdrževalnih protokolov, zaznavanje odklonov, prepoznavanje vzorcev okvar in celo simulacijo scenarijev obratovanja. V določenih prime- rih omogoča tudi avtomatizirano odločanje, s čimer postane digitalni dvojček aktivno upravljavsko okolje. To okolje podpi- ra prehod od reaktivnega k preventivnemu in napovednemu vzdrževanju, hkrati pa omogoča vključevanje napredne anali- tike in spremembe organizacijskih postopkov znotraj širšega konteksta digitalne preobrazbe [Zupančič Hartner, 2024]. 4.2 Prednosti uvedbe digitalnega dvojčka v betonarno Betonarna Negonje 2.0 že deluje kot pametna tovarna, uskla- jena z osnovnimi načeli Industrije 4.0, kot so kibernetsko-fizič- ni sistemi, povezljivost, decentralizirano odločanje, podatkov- na transparentnost in sprotna prilagodljivost procesov. Ključni del digitalne preobrazbe obrata predstavlja uvedba DT, ki združuje napredno senzoriko, IoT in zmogljivosti za obdelavo podatkov v realnem času. Osnovni elementi digitalnega mo- dela vključujejo virtualne predstavitve tehnoloških sklopov betonarne (npr. mešalnik, transportni trakovi, zalogovniki, do- zirne enote), z njimi povezane procesne parametre (npr. tem- peratura, vlažnost, pretok, hitrost mešanja, poraba energije) ter algoritme za analizo in napovedovanje. Model se sproti ažuri- ra prek senzorjev, ki so nameščeni na ključnih komponentah opreme in kontinuirano zbirajo podatke o delovanju naprave. Ti podatki se samodejno prenašajo v digitalni model, kjer se primerjajo z referenčnimi vrednostmi in preteklo zgodovino, kar omogoča odkrivanje odstopanj, optimizacijo delovanja in napovedovanje vzdrževalnih potreb. Slika 1. Betonarna Negonje 2.0. Slika 2. Predpripravljen BIM-model objekta za digitalni dvoj- ček betonarne Negonje 2.0. asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 158 DT betonarne tako omogoča dinamične simulacije in analize v realnem času, kar prinaša več pomembnih prednosti, kot so: • operativna vidljivost – analitika v realnem času zagotavlja celovit pregled nad delovanjem obrata, kar omogoča spre- mljanje njegovega delovanja in učinkovito sprejemanje od- ločitev na podlagi informacij, • napovedno vzdrževanje – z analizo vzorcev podatkov se lahko napovejo morebitne okvare opreme, kar ponuja možnost za proaktivno vzdrževanje in skrajšanje trajanja izpadov obrata, • optimizacija procesov – možnost izvedbe simulacij različ- nih scenarijev delovanja pomaga optimizirati proizvodne procese, zmanjšati količino odpadkov in na splošno izbolj- šati učinkovitost obrata, • avtomatizirano spremljanje in dokumentiranje delovanja betonarne, kar omogoča vzpostavitev rednih operativnih protokolov, • usposabljanje osebja – možnost vadbe upravljanja v virtual- nem okolju brez tveganja, preden se začne delo z dejansko opremo obrata. 4.3 Vzdrževanje v betonarni z digitalnim dvojčkom Tehnologija DT bistveno izboljša postopke vzdrževanja v be- tonarni. Redna vzdrževalna opravila, kot so preverjanje nivoja olja v menjalniku mešalnika, pregledovanje stanja mešalnih lopatic in zagotavljanje delovanja hidravličnega izpustnega ventila, so načrtovana na podlagi analize podatkov v realnem času. S takšnim pristopom se ne le podaljšuje življenjska doba opreme betonarne, ampak se tudi zagotavlja dosledna kako- vost proizvodnje, ki se v njej odvija. Operater mora, na primer, pred začetkom dela preveriti praznost tehtalnih posod, zapr- tost in tesnjenje izstopnih ventilov, puščanje olja reduktorja mešalca, in nepoškodovanost lopatic mešalca ter preveriti mo- rebitno puščanje olja ali težave s hidravličnim sistemom. Med proizvodnim procesom je poleg tega pomembno spremljati delovanje izpustnih vrat in pravilno smer vrtenja mešalnih gredi. Vzdrževanje visokega nivoja varnosti je ravno tako ključno področje, ki je izboljšano z uvedbo tehnologije DT v betonarno. Poseben sistem DT vključuje protokole za varno delovanje betonarne, kot je denimo zagotavljanje, da so vse varnostne naprave nameščene in pravilno delujejo, preden se proizvodni proces začne. DT tako pomeni nepogrešljivo tehnologijo za povečanje učin- kovitosti, zanesljivosti in varnosti funkcioniranja betonarne, ki hkrati dopušča prilagoditev proizvodnih procesov. Proaktivno vzdrževanje, optimizacija procesov in nadzor v realnem času prispevajo k zmanjšanju obratovalnih stroškov, višji kakovosti betonskih mešanic in tudi manjšemu vplivu betonarne na okolje. Na primer, v okviru pametne betonarne podjetja GIC Gradnje se DT uporablja za optimizacijo procesa mešanja betona, kjer sistem samodejno prilagodi razmerja komponent (voda, cement, agregat) glede na trenutno vlažnost agregata in temperaturo okolja, s čimer se zagotavlja konstantna kako- vost mešanice in zmanjšuje možnost napak. Uvedba periodič- nih operativnih protokolov omogoča sistematično spremlja- nje in analiziranje delovanja obrata, kar zagotavlja dolgoročno izboljševanje učinkovitosti. S tem DT ponuja možnosti, da betonarna lahko zadosti sodobnim industrijskim zahtevam in pričakovanjem trga ter sočasno podpira trajnostno in prilago- dljivo poslovanje. 4.4 Premagovanje izzivov digitalnega dvojčka v betonarni Praktične izkušnje, pridobljene v obravnavani betonarni, so pokazale, da uvedba DT v takšen obrat s seboj prinaša tudi določene izzive, kot so denimo integracija kompleksnih IT- sistemov, zagotavljanje kibernetske varnosti in vzpostavljanje interoperabilnosti med različnimi programskimi aplikacijami. Za premagovanje teh težav se priporoča naslednje: • standardizacija podatkovnih formatov – uporaba takšnih formatov podatkov, komunikacijskih protokolov in različnih API-jev omogoča brezhibno izmenjavo informacij in sis- temsko integracijo; s tem se zmanjša tveganje za neskladja med podatki in izboljša učinkovitost pri vodenju procesov, • robustno upravljanje informacij – dosledno izvajanje uve- ljavljenih postopkov, tehničnih priporočil in komunikacij- Slika 3. Usposabljanje osebja za delo z digitalnim dvojčkom betonarne Negonje. asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 159 skih standardov, npr. OPC UA [OPC Foundation, 2023] in Asset Administration Shell (AAS) [Boss, 2021]), za ravnanje s podatki zagotavlja njihovo točnost, celovitost in varnost. Takšen pristop omogoča sistematično shranjevanje in or- ganiziranje podatkov, kar olajša njihovo uporabo v realnem času ter prispeva k boljši sledljivosti in poglobljeni analizi procesov, • usposabljanje in podpora zaposlenih – dvig kompeten- tnosti osebja za uporabo novih tehnologij in razumevanja pomena DT za delovanje betonarne; sistematično uspo- sabljanje ter stalna tehnična podpora (glej sliko 3) zagota- vljajo možnosti, da zaposleni lahko učinkovito uporabljajo nove tehnologije in rešujejo izzive v praksi. Za varnost delovanja DT betonarne v spletnem okolju je in- tegracija naprednih zaščitnih mehanizmov za preprečevanje nepooblaščenega dostopa in zlorabe podatkov ter kibernet- skih napadov izjemnega pomena. Z namenom preprečevanja nepooblaščenega dostopa in zmanjšanja tveganja kibernet- skih napadov [Boštjančič Pulko, 2025] je nujno razviti močne varnostne protokole, ki vključujejo: • šifriranje podatkov – s tem se zagotavlja, da so podatki, ki se prenašajo ali shranjujejo, zaščiteni pred morebitnimi zlora- bami, • večfaktorska avtentikacija – ta omogoča dodatno plast var- nosti in zmanjšuje tveganje za nepooblaščen dostop, • nenehno spremljanje sistema – revizije in posodobitve var- nostnih protokolov omogočajo hitro prepoznavanje ran- ljivosti, odzive na morebitne varnostne grožnje in s tem zmanjšajo tveganje za motnje v delovanju betonarne, • izvajanje rednih analiz tveganj – sistematično ocenjevanje in upravljanje tveganj omogoča pravočasno identifikaci- jo in preprečevanje potencialnih groženj informacijske varnosti, • pripravo načrtov za krizno upravljanje in zagotavljanje ne- prekinjenega poslovanja – jasni postopki za ukrepanje ob incidentih pomagajo zmanjšati vpliv morebitnih motenj na delovne procese betonarne, • ozaveščanje in usposabljanje zaposlenih – redno izobraže- vanje zaposlenih glede kibernetske varnosti je ključnega pomena za preprečevanje napadov, ki izkoriščajo človeški dejavnik, • redno izvajanje varnostnih kopij podatkov – omogoča hitro obnovo informacijskih sistemov v primeru izgube podat- kov zaradi napadov ali tehničnih okvar. Uvajanje teh varnostnih ukrepov pripomore k stabilnemu in varnemu delovanju DT v betonarni, obenem pa povečuje zau- panje zaposlenih in investitorjev v zanesljivost in varnost novih tehnologij. 4.5 Ekonomske in okoljske koristi digitalnega dvojčka v betonarni Projekt pametne tovarne Betonarna Negonje 2.0 je obsegal načrtovanje in izgradnjo trajnostnega proizvodnega objekta po smernicah trajnostne gradnje z vključitvijo digitalne infra- strukture, reciklirnega sistema in okolju prijazno umestitvijo in ureditvijo. Osnovni namen realizacije projekta je bil povečati zmogljivosti proizvodnje betona, zmanjšati porabo naravnih virov, zagotoviti krožnostni materialni tok ter vzpostaviti ener- getsko učinkovito, okolju prijazno delovanje betonarne. Projekt sledi načelom Industrije 4.0 z uvajanjem digitalnih tehnologij, avtomatizacije in podatkovno podprtega vodenja procesov, hkrati pa odraža vrednote Industrije 5.0 z osredotočenostjo na človeka – varnost, usposobljenost zaposlenih ter vključujoč, trajnostni pristop k razvoju obrata. Ekonomske koristi uvedbe DT v betonarno se kažejo v nadzo- ru nad procesi, v znižanju obratovalnih stroškov, optimizirani porabi naravnih virov in minimalnem trajanju izpadov vsled izboljšanega obvladovanja proizvodnih procesov ter sistema- tičnega napovednega vzdrževanja. Uvedbo DT v betonarni je smiselno podpreti z analizo pred implementacijo in po njej, vendar že obstoječa študija (Weerapura, 2023) dokazuje njego- vo učinkovitost z validacijo simuliranih podatkov in strokovnimi intervjuji iz realnih RMC-obratov. Dokazane koristi vključujejo zmanjšanje proizvodnih izpadov, boljše vzdrževanje opreme, višjo produktivnost ter večje zadovoljstvo strank. Vendar pa bi za kvantitativno potrditev učinkov v konkretnem podjetju bila potrebna dodatna empirična analiza z realnimi podatki pred uvedbo in po njej. Okoljske koristi vključujejo izboljšano ener- getsko učinkovitost in zmanjšane emisije CO2, kar je v skla- du z globalnimi prizadevanji za zmanjšanje ogljičnega odtisa in trajnostni razvoj. V betonarni se s podporo tehnologije DT poleg običajnih projektiranih oziroma predpisanih betonov proizvajajo tudi nizkoogljični betoni. Na ta način betonarna Negonje 2.0 ne le dosega višje standarde trajnostne gradnje, ampak postavlja nove temelje za ekonomsko in okolju pri- jaznejšo proizvodnjo betona, ki lahko sledi zahtevam trajno- stnega razvoja in trajnostne gradnje. 5 SKLEP Pričujoči članek je predstavil najnovejše stanje tehnike na po- dročju naprednega upravljanja betonarn s podporo DT. Pri tem se je osredotočil napovezovanje senzorskih podatkov, spre- mljanje procesov v realnem času, predvidljivega vzdrževanja, simulacij delovanja in usposabljanja v kontekstu razvoja Indu- strije 4.0. Podan je bil reprezentativen primer dejanske srednje velike betonarne, podprte z DT, kjer je bil prikazan napredek pri upravljanju takega proizvodnega obrata. Že pri obravnavi področja upravljanja betonarn se je pokazalo, da tehnologija DT prinaša številne koristi in izzive gradbenemu sektorju, ki pregovorno izkazuje nižjo produktivnost in višje stroške proi- zvodnje v primerjavi z večino drugih področij industrije. Koristi uporabe DT lahko v številnih primerih pomembno presegajo izzive njihove implementacije, kar je razvidno tudi iz predstav- ljenega primera. Vendar je treba poudariti, da je vsaka uvedba DT specifična in je njen uspeh, vključno z donosnostjo nalož- be, močno odvisen od različnih dejavnikov, kot so velikost pod- jetja, raven obstoječe digitalne infrastrukture, začetni vložki ter stopnja pripravljenosti za organizacijske spremembe. Virtualno modeliranje in simulacije s podporo DT omogoča- jo preizkušanje različnih scenarijev v varnem, nadzorovanem okolju, s čimer se precej izboljšajo osnove za kakovostno od- ločanje in zmanjšajo možnosti za napake pri dejanskih situ- acijah. DT izboljšujejo preglednost delovanja in predvidljivost vzdrževanja fizičnih obratov, sistemov ali procesov ter pove- čajo njihovo operativno učinkovitost, kar posledično vodi do znižanja stroškov in doseganja višjih nivojev kakovosti poslova- nja. Poleg ekonomskih, tehničnih in operativnih koristi, ki so v asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 160 fokusu podjetij, DT omogočajo tudi boljše varovanje okolja. To je še posebno pomembno z vidika svetovnih prizadevanj za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in spodbujanja trajno- stnega razvoja. Uvedba DT zahteva določeno spremembo v načinu razmišlja- nja in dela, kar v tradicionalno usmerjeni panogi, kot je grad- beništvo, lahko naleti na odpor. Zato je za uspešno vpeljeva- nje sodobnih tehnologij v prakso ključno postopno razvijati digitalne kompetence v podjetju, sistematično usposabljati zaposlene in prilagajati delovne procese v sodelovanju z njimi. Za podjetja v gradbeni panogi je bistveno, da se prilagajajo spremembam vseobsegajoče digitalizacije, da ohranjajo svojo konkurenčnost v hitro razvijajočem se industrijskem okolju. Vsekakor pa nadaljnji razvoj in širša uporaba DT v gradbeni- štvu terjata tesno sodelovanje med raziskovalci, strokovnjaki iz industrije in regulatorji. Za celovito izkoriščanje velikega po- tenciala te inovativne digitalne tehnologije so ključne nadalj- nje raziskave in razvoj na področju standardizacije podatkov- nih formatov, protokolov in različnih API-jev ter vzpostavitev jasnih pravnih in etičnih smernic. Na podlagi izvedene analize znanstvenih virov in predstavlje- nega primera uvedbe tehnologije DT v betonarni Negonje je mogoče jasno opredeliti, da DT predstavljajo kvalitativni pre- skok v načinu upravljanja betonarn, ki presega tradicionalne vzdrževalne prakse. V nasprotju z zgodovinsko uveljavljenim pristopom, ki temelji na statičnih servisnih intervalih, tehnič- nih navodilih proizvajalcev in subjektivni presoji vzdrževalnega osebja, tehnologija DT omogoča prehod v podatkovno pod- prto, prilagodljivo in trajnostno naravnano vzdrževanje. Osrednji prispevek članka je v oblikovanju in demonstraciji modela naprednega vzdrževanja, ki temelji na realnem času, senzoriki, historičnih trendih ter virtualni simulaciji delovanja ključnih komponent obrata. Tak model omogoča dinamično določanje servisnih posegov glede na intenzivnost rabe, tem- peraturne obremenitve, mehanske vibracije in druge obrato- valne parametre, kar bistveno povečuje natančnost vzdrževal- nega odločanja, zmanjšuje nepotrebne posege ter prispeva k ciljno usmerjeni rabi virov v duhu krožnega gospodarstva. Ob tem DT deluje kot aktivni člen v optimizaciji energetske učin- kovitosti, zmanjšanju materialnih izgub ter stalnem zagota- vljanju kakovosti končnega produkta. Primer iz betonarne Negonje dokazuje, da je z DT mogoče vzpostaviti celovito digitalno zrcaljenje vseh ključnih operacij, vključno z doziranjem, mešanjem, skladiščenjem in transpor- tom surovin. Integracija BIM-modela, IoT-senzorjev in analitike v realnem času omogoča sprotno spremljanje in prilagajanje parametrov ter izvedbo simulacij različnih scenarijev delova- nja brez vpliva na dejansko proizvodnjo. Na podlagi dobljenih rezultatov je mogoče oblikovati smernice za nadaljnjo digi- talno transformacijo betonarn, ki vključujejo standardizacijo podatkovnih tokov, interoperabilnost med sistemi več obratov ter vzpostavitev kibernetsko varnega okolja. Ključno vlogo pri tem bo igrala nadaljnja integracija AI za samodejno optimiza- cijo proizvodnih in vzdrževalnih procesov. Predstavljeni pristop ne potrjuje zgolj tehnološke izvedljivosti, temveč nakazuje tudi smernice za sistematičen prenos DT v širšo betonsko industrijo. Na podlagi praktičnih rezultatov je mogoče oblikovati metodološki okvir za postopno digitalno transformacijo betonarn, ki vključuje standardizacijo podat- kovnih vmesnikov, usposabljanje kadra in postopno nadgra- dnjo obstoječe infrastrukture. Tako DT postaja ne le orodje za tehnično optimizacijo, temveč strateški element dolgoročne konkurenčnosti in trajnostnega razvoja proizvodnih sistemov v gradbeni industriji. 6 ZAHVALA Raziskovalni program št. P2-0129 je sofinancirala Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna. Del raziskave je bil izveden v okviru projektov Betonarna Negonje 2.0 in GRAD 4.0, sofinanciranih s strani Republike Slovenije in Evropske unije prek Mehanizma za okrevanje in odpornost – Next- GenerationEU. 7 LITERATURA Alshammari, K., Beach, T., Rezgui, Y., Cybersecurity for Digital Twins in the Built Environment: Current Research and Future Directions, Journal of Information Technology in Construction, 26, https://doi.org/10.36680/J.ITCON.2021.010, 2021. Arbizzani, E., Cangelli, E., Clemente, C., Cumo, F., Giofrè, F., Giovenale, A.M., Palme, M., Paris, S., Technological Imagina- tion in the Green and Digital Transition, Springer. https://doi. org/10.1007/978-3-031-29515-7, 2023. Baduge, S.K., Thilakarathna, S., Perera J.S., Arashpour M., Sha- rafi P., Teodosio, B., Shringi A., Mendis P., Artificial Intelligence and Smart Vision for Building and Construction 4.0: Machine and Deep Learning Methods and Applications, Automation in Construction, 141, https://doi.org/10.1016/j.autcon.2022.104440, 2022. Begić, H., Galić, M., Klanšek, U., Active BIM System for Optimi- zed Multi-Project Ready-Mix-Concrete Delivery, Engineering, Construction and Architectural Management, 31, https://doi. org/10.1108/ECAM-11-2022-1064, 2024. Bhamare, D., Zolanvari, M., Erbad, A., Jain, R., Khan, K., Meskin, N., Cybersecurity for Industrial Control Systems: A survey, Compu- ters and Security, 89, https://doi.org/10.1016/j.cose.2019.101677, 2020. Bischoff, J, Taphorn, C., Wolter, D., Braun, N., Fellbaum, M., ... Scheffler, D., Erschließen der Potentiale der Anwendung von 'Industrie 4.0' im Mittelstand, Agiplan GmbH, Fraunhofer IML, ZENIT GmbH, 2015. Boss B., Malakuti S., Lin S. W., Usländer T., Clauer E., Hoffmeister M., Stojanovic L., Digital Twin and Asset Administration Shell Concepts and Application in the Industrial Internet Industrie 4.0 Consortium & Plattform.. https://www.iiconsortium.org/ pdf/Digital-Twin-and-Asset-Administration-Shell-Concepts- -and-Application-Joint-Whitepaper.pdf?utm_source=chatgpt. com, dostop: 2025, 2021. Boštjančič Pulko I., Božič G., Čaleta D., Čaleta M., Jakopin B., Jerina P., Mravljak M., Obreht M., Priročnik kibernetske varnosti, Urad Vlade Republike Slovenije za informacijsko varnost (UR- SIV), 2025. asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 161 Broo, J., Schooling, J., The Adoption of Digital Twins: Enablers, Challenges and Benefits, Proceedings of the 58th Hawaii Inter- national Conference on System Sciences, https://hdl.handle. net/10125/109736, 2023. Chen, C., Fu, H., Zheng, Y., Tao, F., The Advance of Digital Twin for Predictive Maintenance: The Role and Function of Machi- ne Learning, Journal of Manufacturing Systems, 71, 581-594, https://doi.org/10.1016/j.jmsy.2023.10.010, 2023. Dai, C., Cheng, K., Liang, B., Zhang, X., Liu, Q., Kuang, Z., Digital Twin Modeling Method Bbased on IFC Standards for Build- ing Construction Processes, Frontiers in Energy Research, 12, https://doi.org/10.3389/fenrg.2024.1334192, 2024. Drobnyi, V., Hu, Z., Fathy, Y., Brilakis, I., Construction and Main- tenance of Building Geometric Digital Twins: State of the Art Review, Sensors, 23(9), https://doi.org/10.3390/s23094382, 2023. Držečnik, M., Klanšek, U., Advances and Challenges of Enhan- cing Operational Efficiency and Maintenance Protocols in the Construction Industry by Combining DT, AI, and Optimization, L. Carvalho, L. Reis, A. Neves de Almeida Baptista Figueiredo, & N. Russo (Eds.), Leveraging Technology for Organizational Adaptability (pp. 225-284). IGI Global Scientific Publishing, https://doi.org/10.4018/979-8-3693-6045-3.ch011, 2025a. Držečnik, M., Klanšek, U., Hartner Zupančič, T., Cajzek, R., Im- proving Concrete Plant Operations and Maintenance with Di- gital Twin Technology, 33rd International Conference on Orga- nization and Technology of Maintenance (OTO 2024), Springer, 1242, https://doi.org/10.1007/978-3-031-80597-4_13, 2025b. Grieves, M., Origins of the Digital Twin Concept, Florida Insti- tute of Technology, NASA, Working Paper, https://www.rese- archgate.net/publication/307509727_ Origins_of_the_Digital_ Twin_Concept, 2016. Han, B., Habibi, M. A., Richerzhagen, B., Schindhelm, K., Zeiger, F., Lamberti, F., Schotten, H. D., Digital Twins for Industry 4.0 in the 6G Era, IEEE Open Journal of Vehicular Technology, 4, 820–835, https://doi.org/10.1109/OJVT.2023.3325382, 2023. Jahangir, M., Solihin, W., Khan, N., A review of drivers and bar- riers of Digital Twin adoption in building project development processes. Journal of Information Technology in Construction (ITcon), 29, 141–178. https://www.itcon.org/paper/2024/8, 2024. Jamwal, A., Agrawal, R., Sharma, M., Deep Learning for Ma- nufacturing Sustainability: Models, Applications in Indu- stry 4.0 and Implications, International Journal of Informa- tion Management Data Insights, 2, https://doi.org/10.1016/j. jjimei.2022.100107, 2022. Javaid M., Haleem A., Suman R., Digital Twin Applications Toward Industry 4.0: A Review, Cognitive Robotics 3, 71-92, https://doi.org/10.1016/j.cogr.2023.04.003, 2023. Kosse, S., Vogt, O., Wolf, M., König, M., Gerhard, D., Digital Twin Framework for Enabling Serial Construction, Frontiers in Built Environment, 8, https://doi.org/10.3389/fbuil.2022.864722, 2022. Kritzinger, W., Karner, M., Traar, G., Henjes, J., Sihn, W., Digital Twin in Manufacturing: A Categorical Literature Review and Cassification, IFAC-PapersInLine, 51, 1016–1022. https://doi. org/10.1016/j.ifacol.2018.08.474, 2018. Nguyen, T. D., Adhikari, S., The Role of BIM in Integrating Digital Twin in Building Construction: A Literature Review, Sustainabi- lity, 15, https://doi.org/10.3390/su151310462, 2023. Noor-A-Rahim, M., John, J., Firyaguna, F., Sherazi, H. H. R., Ku- shch, S., Vijayan, A., … Armstrong, E., Wireless Communications for Smart Manufacturing and Industrial IoT: Existing Techno- logies, 5G and Beyond, Sensors, 23, https://doi.org/10.3390/ s23010073, 2023. Omrany, H., Al-Obaidi, K.M., Husain, A., Ghaffarianhoseini, A., Digital Twins in the Construction Industry: A Comprehensive Review of Current Implementations, Enabling Technologi- es and Future Directions, Sustainability 2023, 15, https://doi. org/10.3390/su151410908, 2023. OPC Foundation, OPC UA – Interoperability for Industrie 4.0 and the Internet of Things (IoT), OPC Foundation, Industrial Internet Consortium, https://opcfoundation.org/wp-content/ uploads/2023/05/OPC-UA-Interoperability-For-Industrie4- and-IoT-EN.pdf, dostop: 12.7.2025, 2023. Opoku, D. G. J., Perera, S., Osei-Kyei, R., Digital Twin Applica- tion in the Construction Industry: A Literature Review, Jour- nal of Building Engineering, 40, 2021. https://doi.org/10.1016/j. jobe.2021.102726, 2021. Pan, Y., Zhang, L., Roles of Artificial Intelligence in Constru- ction Engineering and Management: A Critical Review and Future Trends, Automation in Construction, 122, https://doi. org/10.1016/j.autcon.2020.103517, 2021. Raj, N., Analysis of Fog Computing: An Integrated Internet of Things (IoT) Fog Cloud Infrastructure for Big Data Analytics and Cyber Security, International Conference on Artificial in- telligence and Smart Communication, 1215–1219, https://doi. org/10.1109/AISC56616.2023.10085681, 2023. Rathore, M. M., Shah, S. A., Shukla, D., Bentafat, E., Bakiras, S., The Role of AI, Machine Learning, and Big Data in Digi- tal Twinning: A Systematic Literature Review, Challenges, and Opportunities, IEEE Access, 9, https://doi.org/10.1109/ ACCESS.2021.3060863, 2021. Revolti, A., Gualtieri, L., Pauwels, P., Dallasega, P., From Building Information Modeling to Construction Digital Twin: a Concep- tual Framework, Production and Manufacturing Research, 12. https://doi.org/10.1080/21693277.2024.2387679, 2024. Sacks, R., Brilakis, I., Pikas, E., Xie, H. S., Girolami, M., Constructi- on with Digital Twin Information Systems, Data-Centric Engi- neering, 1, https://doi.org/10.1017/dce.2020.16, 2020. SIST EN 206:2013+A1:2016, Beton, Specifikacija, lastnosti, proiz- vodnja in skladnost, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljub- ljana, 2016. asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV Gradbeni vestnik letnik 74 september 2025 162 SIST 1026:2016, Beton – Specifikacija, lastnosti, proizvodnja in skladnost – Pravila za uporabo SIST EN 206, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2016. Tao, F., Zhang, M., Liu, Y., Nee, A. Y. C., Digital Twin in Industry: State-of-the-Art, IEEE Transactions on Industrial Informatics, 15, 2405-2415, https://doi.org/10.1109/TII.2018.2873186, 2019. Torzoni, M., Tezzele, M., Mariani, S., Manzoni, A., Willcox, K. E., A Digital Twin Framework for Civil Engineering Structures, Com- puter Methods in Applied Mechanics and Engineering, 418, https://doi.org/10.1016/j.cma.2023.116584, 2024. Uhlemann, T. H. J., Lehmann, C., Steinhilper, R., The Digital Twin: Realizing the Cyber-Physical Production System for Industry 4.0, In Procedia CIRP, 61, 335–340. https://doi.org/10.1016/j.pro- cir.2016.11.152, 2017. Yang, C., Shen, W., Wang, X., The Internet of Things in Manufa- cturing: Key Issues and Potential Applications, IEEE Systems, Man, and Cybernetics Magazine, 4, 6–15. https://doi.org/10.1109/ msmc.2017.2702391, 2018. van Dinter, R., Tekinerdogan, B., Catal, C., Predictive Maintenan- ce Using Digital Twins: A Systematic Literature Review, Infor- mation and Software Technology, 151, https://doi.org/10.1016/j. infsof.2022.107008, 2022. X., Liu, C., Song, X. & Cui, X., Development of an Internet-of-T- hings-Based Technology System for Construction Safety Ha- zard Prevention, Journal of Management in Engineering, 38, https://doi.org/10.1061/(ASCE)ME.1943-5479.0001035, 2022. VDMA, Industrie 4.0 Readiness, IMPULS-Stiftung für den Maschinenbau, den An-lagenbau und die Information- stechnik , 2015, https://impuls-stiftung.de/wp-content/up- loads/2022/05/Industrie-4.0-Readiness-deutsch.pdf. Wang, X., Liu, C., Song, X., Cui, X., Development of an Internet- of-Things-Based Technology System for Construction Safety Hazard Prevention, Journal of Management in Engineering, 38, https://doi.org/10.1061/(asce)me.1943-5479.0001035, 2022. Wang, Y., Research on Computer Vision Application for Safety Management in Construction. Theoretical and Natural Scien- ce, 30, 232–242. https://doi.org/10.54254/2753-8818/30/20241124, 2024. Weerapura, V., Sugathadasa, R., De Silva, M. M., Nielsen, I., Thibbotuwawa, A. Feasibility of Digital Twins to Manage the Operational Risks in the Production of a Ready-Mix Concrete Plant. Buildings, 13(2), 447, 2023. https://doi.org/10.3390/buil- dings13020447 Werner, A., Zimmermann, N., Lentes, J., Approach for a Holi- stic Predictive Maintenance Strategy by Incorporating a Di- gital Twin, Procedia Manufacturing, 39, 1743–1751. https://doi. org/10.1016/j.promfg.2020.01.265, 2019. Zupančič Hartner, T., Cajzek, R., Povečanje proizvodnih zmo- gljivosti novih betonskih mešanic z izgradnjo nove betonarne s sodobno reciklirano napravo, GIC GRADNJE d.o.o., Končno poročilo o investiciji, s prilogami, št. pogodbe JR INVEST 303-1- 12/2022/6, oktober, 2024. asist. dr. Mateja Držečnik, red. prof. dr. Uroš Klanšek, dr. Tjaša Zupančič Hartner, dr. Rok Cajzek NAPREDNO UPRAVLJANJE BETONARN S PODPORO DIGITALNIH DVOJČKOV