Glasnik SED 1 6 (1976) 1
17
SLOVENSKEM ŠTAJERSKEM. Kot odgovorna sodelavka za slovenski del Internationale volkskundliche Bibliographie (Basel) je prispevala za I. 1973 87 in za I. 1974 42 v nemščini redigiranih listkov z bibliografskimi podatki u pomembnejših etnoloških objavah na slovenskem področju. — Za „Demos", etnographische und folkloristische Informationen (Dresden), je napisala o etnoloških objavah v SRS 15 (nemških) referatov. — Dr. N. Kuret je urejal zbrano dopolnjeno gradivo o maskah na Slovenskem in se lotil njegovega kompleksnega študija: najprej najstarejše plasti — živalskih mask. — V pustnih dneh je sekcija organizirala sistematično fotografiranje nekaterih redkejših pustnih likov na terenu; jeseni I. 1975 pa na prošnjo Društva slovenskih prevajalcev pripravila manjšo razstavo na Bledu, posvečeno spominu 150-let-nice A. Š. Drabosnjaka.
SEKCIJA ZA MATERIALNO KULTURO je raziskovala na turenu občasno naseljene stavbe. Dr. T, Cevc je s tem v zvezi obiskal vinogradniško vas Drašiče v Beli krajini, gozdne delavce v kočevskih gozdovih. Gorje pri Bledu in nekajkrat Koprivo na Krasu in okoliške vasi. Večino zbranega gradiva predstavljajo fotografski in dia-posnetki okroglih kraških „hišk" in vinskih hramov. — Dr. T. Cevc je sodeloval tudi v pripravah za izdajo Publikacije Les v arhitekturi Jugoslavije, ki jih vodi Medakademij-ski odbor v Beogradu.
Knjižnica se je v I. 1975 povečala za 706 enot, posebno bogastvo Pa je pridobitev knjižnice (t) dr. B. Orla, nekdanjaga ravnatelja SEM, Bibliotekarka S. Zemljič-Golob je skupaj s H. Ložar-Podlo-9ar sodelovala tudi v pripravah za etnološko dokumentacijo.
Vsi imenovani razen dr. N. Kureta in S. Z. Golob so se udeležili 8, Posvetovanja skupine „Alpes Orientales" na Ravanci v Reziji s temo; Izseljenstvo v življenju in izročilu Vzhodnih Alp.
M. Stanonik
GLASBENO NARODOPISNA SEKCIJA ISN SA2U
Terensko delo je bilo usmerjeno predvsem na nekatera doslej še "eraziskana območja v Sloveniji in pri slovenski manjšini v Italiji, razen tega na ljudsko umetnost pritrkavanja na zvonovih. Obiskani so bili naslednji kraji: Gaberje pri Dobrovi (3. jan.), Dobrapolje (12. jan., 30. marca, 5, apr,, 19. okt,), Celje (16. jan.), Šentvid p. Planini (26. jan.). Beneška Slovenija (Črni vrh, ErbeČ, Kal. Špekonja Štupcal in Goriško (Gorica. Gabrje, Renče) '8. —1 2 lebr.), Zabukovje na Kozjanskem (16. mar.). Črni vrh in Marsin v Ben. (22. in 23. mar., 13. apr.), Adlešiči 125. mar.l, ^elenbreg, Strajna, Šentanel (25. in 26. apr., 25 maja), Žuniči f- Preloki (18. maja), Črnuče (1, funj, Šmarje p. Jelšah (6. ju!.), tipava in okolica (6., 13. 20. ju!., 7. sept.), Lenart v Slov. gor. in 13. jul.). Ravne na Kor. (22, in 23, nov.l. Novonabrano in drugih ustanov poslano gradivo obsega blizu 500 primerov.
Sodelavci sekcije so pomagali pri skupni akciji slovenskih etnologov za izdelavo vprašalnic za Etnološko topografijo slovenskega ^'ničnega ozemlja. V Vodušek je sourednik pri publikacijah teh vPrašainic.
Načele so se priprave gradiva za 3. knj, izdaje „Slovenske ljudske p'Bsrrii za RTV-serijo „Slovenska zemlja v pesmi in besedi" pa je pripravljenih 15 polurnih oddaj.
je kot ustanova članica mednarodne organizacije ,,hiter-'■-"lOnal Folk Music Council", in njeni sodelavci so se tudi kot samezmki udeleževati raznih mednarodnih akcij in strokovnih ^svetovanj ¡„Alpes Orientales11 v Reziji 4, 7. jun., vseh pet, z referatom; Simpozija za raziskavo ljudskih balad v "indiji 10.-12. jut., Z. Kumer z referatom; kongresa SUFJ na o, jiaku v a°ri 28. sept, do 1. okt,, M. Ramovš, M. Terse-(2 k pomafwl' so strok, odboru „Smotre folklora" v Zagrebu (2 ^llrner- M Ramovš), opravili vrsto strokovnih predavanj rriu 'Jrrier na muzikol. odd. fil. fak., na Akad. za glasbo in na vod' ?''	* Innsbrucku; M. Ramovš na Seminarju za
Ie folkl. skupin pri ZKPO in na Sred. baletni šoli; M. Terseglav ekoIX>drU^n'C°	društva v Novi Gorici in za gimnazijo ter
v ' s ^ * Solo v Kopru; V. Vodušek na pevovodskem seminarju
*PreiPf ter '"lili mednarodnih žirij (Z. Kumer za „Europa . s ur Volkskunst", J. Strajnar za „Prix de musique folklo-lriues de rad,0 Bratislava").
V. Vodušek
SLOVENSKI ETNOGRAFSKI MUZEJ V LJUBLJANI
Poleg rednega notranjega muzejskega in terenskega dela je našemu muzeju v letu 1975 uspelo vsaj začasno rešiti dvoje najbolj perečih problemov: vprašanje delovnih prostorom za kustose in vprašanje depojskih prostorov. S finančno podporo (posojilom Ljubljanske kulturne skupnosti) smo največjo razstavno dvorano pregraditi po višini in v spodnjem delu pridobili štiri nove delovne prostore, prostor za knjižnico ter prostor za predavanja. Nad njimi je ostala po kvadraturi nezmanjšana površina; to smo s predelnimi panoji urediti v primeren razstavni prostor. Ustrezni delovni pogoji za nekatere strokovne uslužbence so se s tem pO več kot treh desetletjih premaknili z mrtve točke, vprašanje delovnih prostorov tehničnega oddelka, knjižnice in uprave pa ostaja nadalje nerešeno. Tudi razstavni prostori za stalno etnografsko razstavo ostajajo del kompleksnega nerešenega stanja in razvoja osrednjega etnografskega muzeja.
Rešitev depojskih prostorov prav tako lahko prikažemo z dveh nasprotujočih si gledišč. Izpraznili smo neprimerne podstrešne prostore, kjer smo ob neizogihnem prašen ju ter vroči poletni strešni pripeki hranili vse drobne predmete iz gospodarstva, obrti in notranje hišne opreme; prav tako podstrešni depo za tekstil in s tem pridobili Še en delovni prostor za kustosa in tudi največji depo v Moderni galeriji, kjer smo že skoraj dvajset let ovirali razvoj te ustanove, hkrati pa s pomožnimi lučmi iskali predmete v skrinjah in omarah, toda vse te predmete imamo sedaj zunaj Ljubljane, daleč od razstavnih in delovnih prostorov, v bivšem uršulinskem samostanu v Škofji Loki. Selitev je zahtevala veliko napora (nad dvesto voženj z muzejskim kombijem) in izredne zavzetosti muzejskega tehničnega oddelka še posebej zato, ker je bilo treba obnoviti tudi prostore v samostanu, jih v pritličju zavarovati pred vlago, popraviti tla, električno napeljavo, zapiranje oken in vrat, to prepleskati in še kaj. Okoli 15.000 muzejskih predmetov je setfaj v novih, svetlih in suhih prostorih, toda razloženi so po tleh, ker je za ustrezne kovinske police, za omare. f>anoje in drugo opremo zmanjkalo denarja. 2 izselitvijo „Elre" in zasebnih strank iz samostana smo v zadnjem Času pridobiti še okoli 400 m^ prostorov, obenem pa prevzeli veliko skrb za vzdrževanje stavbe, ki ima med drugim dotrajano streho, da ne omenjamo fasade.
Ob selitvi predmetov je tehnični oddelek izkoristil priložnost za čiščenje in pregled predmetov ter ločil dobro ohranjene od poškodovanih in okuženih. Ti so bili nato premazani s sredstvom proti lenim zajedalcem. Poleg tega je bilo v muzeju restavriranih še 195 lesenih in kovinskih ter 160 tekstilnih predmetov.
Muzej je svoje zbirke v tem letu povečal za 566 predmetov, med katerimi je posebej pomembna zbirka predmetov notranje hišne opreme iz Prlekije. Poleg tega smo poskrbeli za nabavo predmetov. ki bodo na razstavi predstavili ljudsko kulturo idrijskih rudarjev.
Strokovna muzejska knjižnica je v tem letu pridobila 540 novih knjig in revij, dopolnjevala je hemeroteko, rednim naročnikom in v zamenjavo doma in v tujini pa ja odposlala 670 izvodov Slovenskega elnigrafa XXV —XXVI, ki ga je izdal muzej v tem letu. Arhivski oddelek je s pridobitvijo nove kovinske kartotečne omare dobil možnosti za ureditev terenskih zapiskov, se pravi za razvrstitev kartotečnih listov z zapisi po krajevni in stvarni razporeditvi. Doslej jih je vloženih nad 16,000. Vse invéntame knjige (13) smo dali v mikrofilmanje, s čemer smo nekako zavarovali dokumentacijo muzejskih zbirk. Fototeka se je povečala za okrog tisoč fotografij z negativi ter za 750 barvnih diaiMzitivov. Inventariziranih je bilo 325 predmetov.
Pripravili in odprli smo sedem razstav, od katerih smo jih pet pripravili sami, dve pa dobili v zameno z muzeji drugih republik. Gostujoči sta bili razstavi „Nakit iz Srbije" m „Les in človek" (HrvaŠka). Doma pripravljene so bile naslednje razstave: „Savinjsko splavarstvo" in „Slovenska ljudska kultura" (v Ljubljani), „Z Žlico po svetu" in „Kultura Indijancev Ojibvva v 19. stoletju" (v Goričanah) ter „Vraževerje na Slovenskem" (v gradu Bogenšperk pri Litiji). Razen tega smo sodeloval! pri večji mednarodni razstavi v Belgiji. Pripravljamo naslednje razstave: „Gostilne na Slovenskem". „Življenje idrijskih rudarjev", „Slovenska ljudska umetnost", „Lesne obrti na Slovenskem", „Vzajemna pomoč na vasi", „Nakit Afričanov" in razstava o Romih. Z razstavami so tesno jiovezana raziskovanja, med katerimi je raziskovanje življenja idrijskih rudarjev in nakita Afričanov že končano.