72
Kako v Slavonii jokaje se za merliči tožujejo*
Na grobu maternem.
Jaoh,  maj k o ! željo moja!   ')
Jaoh, majko! rodjenico moja! 2)
Pusta kuco  3) moja! Prazna kuco moja!
Težka bedo  4) moja! Huda srečo5) moja!
Tko če mene, majko! svetovati?
Tko ce mene podpomagati? 6)
Kome čo se odsad pohvaliti?  ?)
Kome ču se odsad potužiti?
Na kog1 cu se odsad osloniti?
Mila majko, drago ime sladko!
Sutiš  8), majko? nista ne govoriš?
Sto ce tvoje nejačke 9) sirote
Sad brez tebe na sunašcu jarku  10) ?
Tko li ce ih , majko ! odevati!
Tko li ce ih, majko! obuvati?
Tko li ce im postelju sterati  n)?
Tko li ce ih, majko! umivati?
Tudja ce ih majka uspavljivat  ,2) ,
Tudja ce ih majka odevati,
Tudja ce im postelju sterati.
Jadne   13) tvoje nejačke sirote,
Kuda ce se sada potepati?
Jao od dervca do sinja kamena  14) ,
Od nemila do nedraga   ,5).
') Jugoslovenščina spreminja a  žensk,   spola v 5.   sklonu v O,   pa le pri imenih, pri prilogih pa ne. —  2) Rodnica, to je, porodnica. —   3) Hiša, primeri „koča". —  4) Nadloga. —   5)Sreča, staroslov. srešča (occursus) iz „vetu, ob-resti, rešču, nahajati, najti, nahajam, Mat. 8. 28:   srešcu , sresti zz: srečam, srečati; tedaj  je pomenjala  nekdaj   „sreča"   vse,   kar  koli   se je   komu pripetovalo dobrega ali hudega (zlega) — was immer Einem begegnete. (Gl. Miklos. Rad.) Beli Krajnci pravijo še : zla sreča te zadela! Bog daj srečo dobro! —  6) Glag. nedovrš.  od -pod-po-moči. —  7) ču, hoču zr čem, hočem, tukaj  pa —bodem: komu se bo dem od sedaj (poslej) pohvalili; „kome hoču (ču), da se pohvalim? To  bi  se pa reklo   po naše:   komu  se hočem (čem) pohvaliti? —  8) Molčiš. —   9) Nejake,  to je, slabe. — 10) Na sončicu   žarkem. —   n) Sterati zr razprostirati, po-grinjati, postiljati. —   '*) Spati spravljati, zazibovati, einschla-fern.   —    l3) Revne; belim Krajncom je pa jaden zz jezen; jad zz jeza  (tudi   strup) ;   jadljiv,   jadljivec   —  kdor   se   rad  jadL (jezi),   včasih tudi „jahzornig".  —   n) Od   dreves/ca  do sivega kamna.  —   '*) Od nemilega do nedragega , to je, od zla do zla. Beli Krajnci pravijo še včasih   po starem:   vsega   dobra — namesto:   dobrega,   tudi:   „iz   lepa", „iz   gerda",  „iz   dobra",   „iz huda", ali: „z lepa", „z gerda" itd.    Drugod,   kodar so že zabili priloge tako po starem sklanjati, pravijo: „z lepo", „z gerdo" (menda „vižo").