------    67    ------
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 37. Imam pet let staro kobilo, katera nekaj časa sem težko sope. Bojim se, da ae postane nadušljiva. Kaj naj storim, da zabranim to bolezen? (J. G. v K. na Goriškem.)
Odgovor: Težkemu sopenju je lahko tudi kak drug vzrok, ne le naduha; zarad tega dajte kobilo ob pravem času pregledati živinozdravniku. Naduha je obče ne-ozdravua, zmanjšati ali preprečiti se pa da z lahko hrano, zlasti z zeleno krmo, korenjem itd. Suhe krme naj žival malo dobiva in od časa do časa pa kako dristilo. Konju, ki je k naduhi nagnen, prija kaj dobro paša, in treba ga je presilnega dela, zlasti pa hitrega teka varovati. V novejšem ča^u smatrajo proti naduhi arseuik (mišnico) za zelo uspešno sredstvo, a ž njim more in sme lečiti le živinozdravnik.
Vprašanje 38. Ali bi bilo dobro posuti žaganja po drevesnici, da bi se ohranila vlaga drevju in preprečila rast plevelu? Ali bi to nič ne škodilo? (J. V. v K. št. 11.)
Odgovor: Gotovo smete posuti in sicer spomladi, kadar je drevesnica uže okopana in opleta in kmalu po kakem hudem dežji. Jeseni pa poljite v drevesnici po žaganji gnojnice ter prihodnjo pomlad vse skup pod-kopajte.
Vprašanje 39. Kje dobim dobrega zgodnjega ovsa za seme? (J. V. v K.)
Odgovor: Priporočamo Vam tudi gorenjski oves, ki je zelo lep, težek, rodoviten in tako zgodenj, da morete za njim še tisto leto dobiti drug pridelek. Takega semenskega ovsa Vam morda priskrbi Šoklič na Selu, pošta Bled.
Vprašanje 40. Kje in po kaki ceni je dobiti ukoreninjenih ameriških trt? (J. V. v K.)
Odgovor: Ker je Vaš kraj še brez trtne  uši, smete
dobiti ameriških trt le iz neokuženih   krajev,  na pr.  od
dr.   Geršaka   v   Ormoži   na   Štajarskem.   Cen   ne   vemo. Berite tudi odgovor na 35. vprašanje.
Vprašanje 41. in 42. Od Š. K. v M. na P. in od Fr. H. v S. smo dobili vprašanje, kakšna travna semena naj sejeta na njive, katere hočeta izpremeniti v travnike in kje dobita takih semen. — Obema bodi tu
odgovor, da smo poskrbeli, da dobodeta o~tej reči pismeno obširnejši odgovor.
Vprašanje 43. Kaj je vzrok, da se junica ne oplemeni, če tudi je uže večkrat bila pri biku ? (T. S# v K. na Koroškem.)
Odgovor: Pred vsem moramo razločevati, ali se junica sploh ne goni, ali pa se goni, a se ne ubreji* Ako se junica sploh ne goni, utegnejo biti razni vzroki, na pr. prirojena jalovost, od katere ni nobene pomoči, dalje tudi pretečna krma, vsled katere se žival preodebeli, spolovila se zaloje in ne delujejo. Ker je pa Vaša junica uže bila pri biku, zato se je gotovo gonila, a se ni ubrejila. Tudi tu je lahko veliko vzrokov. Da se taka junica ubreji, priporočajo, predno se oplemeni, puščati ji kri, prepeljavati jo toliko Časa, da se utrudi, dajati jej po V3 fy škroba (šterke) po trikrat na dan, predno pride k biku i. dr. Priporočajo tudi, da jo plemenita dva bika en pot po vrsti. V obče Vam pa priporočamo obrniti se do katerega živinozdravnika, da se o vseh vzrokih natanko pouči in potem svoje mnenje izreče.
Vprašanje 44. Imam žrebe, s katerim ne vem kako bi ravnal glede snaženja, ker tukajšnji konjerejci trdijo, da ni dobro žrebeta pred poldrugim letom s česalom (štrigljem) snažiti, ker se od tega uleni. Kaj je Vaše mnenje? (Fr. J. na V.)
Odgovor: Da bi žrebe zaradi prezgodnjega česanja (štrigljanja) postala lena, ni res, res je pa, da postanejo zarad tega hudobna in da koža, oziroma polt, postane preobčutljiva in dovzetna za razne bolezni. Češejo naj se le izjemoma kaki navadni konji, in to le, da se blato ž njih opraska, drugače pa nikdar ne, ampak cedijo naj se le s ščetjo (krtačo). Dobro ščet pa smete brez skrbi rabiti pri žrebetih, seveda kolikor je prav, ker preveč tudi ni dobro. Vsekakor je pa prav mlada žrebeta najbolje rahlo drgniti z mehko slamo, potem pa jim kožo zbrisati s cunjo. Plemenitih in občutljivih konj sploh ne snažijo z česalom in ščetjo, ampak le z mehko slamo, s čudjo in z rokovico, spleteno iz žime.
Vprašanje 45. Rad bi napeljal vodo iz našega potoka na svoj dom, t. j. kakih 80 */ daleč. Potok in moj dom sta prav na ravnem, vodo pa hočem na vsak način v hišo dobiti. Kako naj postopam, in kedo mi more to narediti? (I. K. v H.)
-----    68    -----
Odgovor: Ako ima potok toliko moči, da more vsaj kako majhno kolo gnati, lahko se voda napelje po ceveh s sesalko, katera je vzdiga in ob enem kvišku tlači. Weilove sesalke na peroti potrebujejo zelo malo gonilne sile, vzdigujejo veliko vode in je z močnim pritiskom do 20 */ visoko tlačijo. Ako pa potok ne more kolesa gnati, da se pa voda vzdigniti in napeljati s hidravliškim aparatom. Celo napravo Vam morda more preskrbeti And. Druškovič v Ljubljani.
Vprašanje 46. Preziruil sem nekaj čebelnih panjev, a med njimi so se nekateri osmradili, in čebele po njih so vse poginile. Od kod ta hudi smrad, in kaj je vzrok, da so poginile čebele ? (I. T. v Z.)
Odgovor: Čebele so dobile grižo, ker iz katerega koli vzroka niso mogle blata zadrževati ter se niso snažile zunaj panja. Vzrok je nepravilno prezimanje čebel, o čemur hočemo v eni prihodnjih številk podrobneje pisati*