PROLETAREC' JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistično Zvez« in Prosvotno Matico OFFICIAL ORGAN' Of J. S. F. AND ITS EDUCATIONM BUREAU ST.—NO, 2150. Eater«d m Mroad-rlui miih, Dm i, 1907, »i iIm immi oJSe« u Ctiicag«, 111 . uwkr th« Art ol Congr«* ol March S, 1879 CHICAGO, ILL., February 2, 1N1 Published Weekly at 2301 S Lawndale Ave. 611 LETO—VOL. XLIV. Zastopniki Zdraseaih aar^dev na konferenci v Psrisu govore o miru. a lapadni blok pa snuje vojno sveso ia se oborošaje sa vojae. la sklenil je obrambno, politično in ekonomsko sveso tudi vshedai blok. Ptica miru je torej res .v nevarnosti. Ali je sporazum med USSR in USA mogoč in izvedljiv Stalin pravi da j«. — Dvt strani propagand«. — Besede za mir in akcije, ki vodijo v vojne. — Breme svetovnega oboroževanja šali v radiu in res žele, da bi ta mrzla vojna, ki mora prej ali slej neizogibno privesti v vročo vojno, prenehala. Nič novega v odgovorih Toda v kancelarijah raznih vlad imajo malo upanja, da smo vsled te Stalinove Stalinov odgovor ameriškemu dopisniku Kingsbury Smithu na njegova vprašanja je dobil po svetu veliko pozornosti. Skoro vsi ameriški dnevniki so ga priobčili v celoti — saj ni dolg — in ga komentirali v člankih. Naravno, da je prisluhnila tudi zapadna Evropa^ J. Ljudstva hočejo mir Stalin je * bil ed1 omenjene ga časnikarja vprašan, ako bi bila Sovjetska zveza pripravljena skupno s Zed. državami izjaviti, da ne gojita nobenih namenov iti v vojno druga proti drugi. Stalin je odgovoril, da je njegova vlada pripravljena vzeti v upoštev tako izjavo. Dalje je bil vprašan, ako bi upošteval tudi nasvet za sporazum z Zed. državami, v katerem se bi pogodili za stopnjevalno razoroževanje, ako se bi ti dve vladi zedinili za mir med sabo. Odgovoril je, da je sovj. vlada pripravljena iti v tak dogo- j vijo, da je to nov trik v propa-vor za mir in v stopnjevalno gandi proti zapadnim silam. amo biU. da le ako bi Amerika inl^pH hoteli dovolj popeaHti v svoji sedanji ofenzivi, in ako bi ob enm v USSft omilili ali pa prenehali s propagando proti sa-padnemu bloku, bi morda dobili možnost za spravo med Wash-in gtonom in Moskvo. To, kar je reporter Stalina vprašal in kar mu je odgovoril, je isto kot se je zgodilo v prejšnjih sličnih intervjuvih z njim. Nekateri uradniki v# Washingtonu menijo, da je Stalin v^tem slučaju mislil resno, drugi pra- MOSKVA SE PRIPRAVLJENA NA MIROVNI SPORAZUM Z ZEDINJENIMI DRŽAVAMI Tako jo odgovoril Josef Stalin glavnomu reporter-jv Hearstove novinske agencije International News Service prošlo soboto. Naslovil mu je kakega pol ducata vprdianj—morda več, a Stalin je le na nekatera odgovoilj. Glavni spor med Trumanovo administracijo in Moskvo ie sedaj o bodočnosti Nemčije. SHoacija, ki jo imamo mi skupno s Anglijo in Francijo v Berlinu, ne more večno trajati. t Dovažati v Berlin sa dva milijona prebivalcev v zapadnoiavezniiki coni vse z letali — to ogromno stane. In tudi nekaj življenj je to stalo. Iftofo pade, letalec in njegovi pomočniki se smrtno ponesrečijo. Dovaiati v letalih poleg živil tudi prenfog, seno in oves za konje, zdravila in pa materijal za popravljanje zgradb—to jo ogromna naloga. Truman jo hoče izvesti, ker v svoji doktrini noto popustiti« Toda ne more pa jo izvesti v naših lastnih Zedinjenih državah• Tu namreč so so minOlo tedne v našem živilskem pasu na zapadu, v državah ob Pacifiku in ttfdi v Texasu levihte in pritisnil in pra-živež. Po-naši vladni l Ni šlo. itd. dogodilo brezprimerne snežne novi /e mraz. Na sto tisoče glav goveje živino, šičev jo bilo vsled prekinjenega uvoza sobno živina na prostem. Pa so ji sku ljudje pomagati z dovažanjem sena z Tukaj nismo uspeli. V Berlinu smo, ako Stalin jo Hearstovomu poročevalcu vjetska unija svojo blokado okrog ______ Berlina prav lahko in rada ukine, ako je tolja za sporazum in spravo tudi v Washingtonu. , Glavar Kremla ima običaj odgovarjali na vsakih toliko mesecev reporter ju seda/ fe drugi? koki drugi ameriški novinski agenciji. Po radiu on If redkokdaj govori in ie takrat samo za poslušalce zvozi. Rad pa odgovori, kadar se mu zdi komu rooorteriu. a katerem va. da bo VjSom svešu* w Japonske volitve bile zmaga dveh ekstremnih strank V nedavnih japonskih držav-nosborskih volitvah je dobila večino demokratska • liberalna stranka, toda njeno ime je ta-vedljivo, kajti ta stranka je skrajno reakcionarna in komunisti jo označujejo za fašistične. Njen vodja Sigeru Yošida je ob enem predsednik vlade. Prej je bila koalicijska — sedaj, ko ima njegova stranka absolutno večino, pa pomoči druge stranke ne bo potreboval. Yošida ni sma-tran za kakega posebnega prijatelja Amerikancev, toda ameriško podporo njegoVa vlada rada prejema. Tudi ee mu zdi, da hoče lifacArthur v vladnih poslih preveč besede. Teda na drugi strani je Yošida s svojo stranko s Zed. državami pripravljen sodelovati iz enostavnega raslega ker je proti Sovjetski zvezi. Zate pričakuje, da bo •••••••••••••••oooooooooooooooooooooooooooooooo e eaeeeg KOMENTARJI Zbira in presoja urednik Jugoslavija je bila iz nove zveze sovjetskega bloka izpuščena. Ustanovljena je bila v protiutež zapadnemu bloku, ki je bil nedavno ustanovljen za politično, ekonomsko in obrambno sodelovanje. Enak namen ima nova vzhodna zveza. V nji so poleg Rusije Čehoslovaška. Poljska, Romunija in Madžarska. Vrata so odprta tudi drugim deželam, kakor jih je pustila odprta tudi zapadna zveza. Jugoslavije ni povabila ne prva ne druga. V zapadno zvezo vseeno ne bi šla, tudi ako bi bila povabljena. Tako je sedaj Jugoslavija v nekako istem položaju kakor Švedska in Švica. Ameriški vojni tajnik Royall je odšel z veliko skupino sveto- Avnerika Japonsko kmalu obo- valcev na Japonsko. Da-li je nje- rožila in jo spremenila v proti-rusko trdnjavo—poeebno sedaj, ko je Clang Kaiškova vlada na Kitajskem propadla in zmagujejo na celi črti komunieti. Vzlic veliki zmagi japonske reakcije pa v Washingtonu s izidom volitev niso posebno zadovoljni. Yošida se noče nič kaj prida ravnati pe MacArthurjo-vjh odredbah in tudi pohleven noče biti. Ameriški vladni krogi bi rajše, da bi dobile srednje smerne stranke toliko poslancev, da bi Yetida ie moral imeti tudi njihove zastopnike v vladi. Teda le srednje zmerne stranke, vštevši socialdemokratska, se cija v Montrealu udrla v stanovanje Johna Siwtzmana, v njemu vse pretaknila in mu zaplenila dokumente, ki jih je bilo "cel voz". Ti ' dokumenti" so bili nedvomno tudi knjige, ker v takih slučajih človeku vse zaplenijo. Ko so mu to odpeljali, so mu ukazali, da mora z družino vred hišo zapustiti in ne sme vanjo eno leto. Policija vrata zaklene in nalepi proglas, čemu je to storila. Torej nekaj sličnega kot je bilo v Zed. državah med prohibicijo. Switzman ima ženo in 20 mesecev staro hčerko. Osumljen je bil komunističnih aktivnosti in ruvare-nja proti vladi. Komunisti v Kanadi delujejo politično pod imenom Labor-Progressive Party. In kot komunisti pa podtalno gov namen Študirati vprašanje *;veda Vladi so "merili, ker oborožitve Japonske, to javnosti ^ Je nek} odifadU — - skega poslaništva v Kanadi ob- komunisti, ki imajo sedaj v lamentu 35 pealancev. Prej ao Jftk imeli p«. Dobili se ZASSjm razoroževanje. Tretje vprašanje: Ali bi Sovj. unija ukinila blokado zapadne-ga dela Berlina, ako bi Anglija, Francija in Zed. države odgodi-le svoj načrt oklicanja svojih con Nemčije v samostojno državo in bi potem vnanji ministri teh štirih držav prišli skupaj ter problem Nemčije v celoti rešili? Da, je dejal Stalin, blokado do Berlina bi ukinili, a istočasno bi morale zapadne sile prenehati s svojimi restrikcijami. Ob enem je sovjetska vlada bila na stališču, da je bodočnost Nemčije skupna zadeva vseh teh dežel in se bi o tem moralo razpravljati skupno in skupno na-praviti sporazum. Četrto vprašanje je bilo, ako bi Stalin bil pripravljen pristati na sestanek s Trumanom, na katerem bi se domenila o miru? Odgovoril je, da ni ugovora proti takemu sestanku. Ljudje so to brali sli pa sli- Ali vam je naročnina Mnogi žurnalisti, ki so (marsikdo izmed njih) boljši opazovalci položaja in tudi poznavalci Rusije, kot pa večina uradnikov državnega in vojnega oddelka, pa menijo, da bi Stalin res rad sporazum, toda ne takega, v katerem bi bil on smatran za podrejenega človeka in njegova država pa smatrana za deželo drugega reda. On hoče pri odločanjih o bodočnosti Nemčije in o raznih drugih sličnih vprašanjih enakopravnost — namreč, da se upošteva tudi mnenje sovjetske (Konec na 5. strani.) f. — *------? - - - __--- -A . » #--* i n nfogovi pogoji ao pomično za ran. i preps-rom radi Borh no naj is^oiosfio n^^^^ati ^e st rani po* aoino. da so oo tem reši vorašanie bodočnosti Nemčiie lsas •• inrvovii v wv v ar« veisvviv • vwineiie skupno, torej bi moralo zapadne sile preklicati svoj načrt, spremeniti svojo okupacijsko cono pokojnega Hitlerjevega rajha v separatno državo. Sovjetska vlada zahteva, da naj postane nova'nemško vlada oblast za vso Nemčijo, ne samo za anglo-ameriški in francoski okupacijski dol. Tu pa so seveda težave, ker Trumanova vlada obnavlja v Nemčiji kapitalizem, Stalin pa ga v vzhodni Nemčiji, ki je njegova cona, raz/alta. Naš državni department je neuradno označil Stalinov odgovor za nov "trik?' v mrzli lojni proti nam in vsled tega izgleda, da iz te moke ne bo kruha. Reporter je Stalina tudi vprašal, ako bi bil pri volji sniti se s Trumanom. Odgovoril je, da takim posvetom ni ie nobonkrat ugovarjal. Truman pa jo enako po ovinkih dejal, da ako ga hoče Stalin videti in govoriti z njim, mora priti v Washington. Tako torej sestanka mod njima ne bo. In "mrzla vojna" se nadaljuje. A Stalin je v nji vendar v ome-nfonem intervuvu toliko popustil, da se v dobro vsema človeštvu tudi Truman lahko pomiri in nam s tem po-maga graditi mir. manjše stranke). In vrh Je Japonske po prebivalstvu ie enkrat manjša. Japonski komunisti, ki se dobili nad 10 odstotkov glasov, se svojega trj-umfa radujejo, ne pa Yo4ida in ne general MacArthur. Veseli napredovanja japonskih komunistov in smagovanja komuniatov na Kitajskem pa so v Moskvi in Molofov je dejal, da Živimo v stoletju, v katerem vsa pota vodijo v komunizem. Vodja japonske komunistične stranke je Kjuiči Tokuda. Ustanovljena je bil^ pred 27 leti. Njeni člani so bili pod prejšnjo vlado preganjani in njen voditelj Tokuda je bil 18 let v ječi. Osvobojen je bil šele pod ameriško okupacijo. ni znano. Nekateri novinarji v Washingtonu pravijo, da sta si dolžil, da špionirajo v iskanju tajnosti atomske energije in da z generalom MacArthurjem gle- "J""*" «« de ameriške okupacijske taktike' Izvedo sP°roč*J° ruskemu na Japonskem precej v navzkri žjih. Vsekakor je Royallov poset k Mac Arthur ju velikega pomena—ne samo za Japonsko in Ze-dinjene države temveč tudi za druge dežele, katere so interesi-rane na Pacifiku. V Kanadi so oblasti proti komunistom še strožje kakor v Zed. državah. Nedavno je poli- diplomatičnemu zaupniku. Neugodno za komuniste je, da so tudi med njimi špijoni, ali pa delajo ovadbe potem ko postanejo renegati. . Nizozemska je bila vsled svojega navala v indonežko republiko v varnostnem svetu m na zboru Združenih narodov zelo kritizirana in tudi resolucija je (Konec na 4. strani.) Nekaj o naših stvareh Clarence Zaitz fe v tiskarni s omenil, da četudi smo kampanjo iznebili, si Katoličani protestirajo V Sidneyju v Avstrsliji se je vršil katoliški shod v protest proti madžarski vladi, ker je dala aretirati kardinala Mindszen-tyja. Udeležilo se ga je 50,000 ljudi. Taki shodi se vrše v vseh katoliških krajih. Seveda ne v Sloveniji in ne na Hrvaškem. potekla Tekoča Itevilka Proletarca je 2150 Ako Je številka tik VAŠEGA imena na NASLOVU na PEVI strani nižja, to pomeni, da vam je naročnina potekla sa tolike tednov kolikor je številka v vašem oklepaju nižja od gornje. Prosimo, obnovite Jo! Prihranite nam s tem pri delu in na poštnini! Akcija za masno odpovedovanje stanovanj Pričelo se je v Tulsi v Okla-homi. Zveza posestnikov stanovanjskih hiš (spartmentov), ki ji načeljuje neki baptbtični duhovnik, je sklenila odpovedati stanovanja vsem najemnikom in potem hiše zapreti. To je zaključila v protect proti novo osnovani postavi sa obnovitev kontrole nad stanovanji In Stanarino. S tem se mislijo "land-lordi" maščevati nad Trumanom in njegovo predlogo za obnovitev stanovanjske kontrole. Tako je nastala med "landlord!" revolts proti kontroli potem Še v mnogih mestih. V Chicagu so imeli zborovsnje zadnji petek. Nad SO odstotkov jih Je glasovslo, ds odobravajo sklep "land lordov" v Tulsi in sprejeli so resolucijo sa masno odpoved stanovanj. Na seji posestnikov v Chicagu Je bil tudi neki vojni veteran. Re Je bila resolucija sa odpoved etanovanj sprejeta, se je oglasil in navsoči so kmslu uvi- deli, da on ni "landlord". Dejal Jet "Povem vam, da ako boete veterane ln njihove družine metali Is stanovanj, bomo znesli njihevo pohištvo nazaj in jim stan mi protektirali." Peaeetniki v Chicagu se organizirani v Property Owners league, ki ima okrog S,MS članov. Ta liga, kakor ona v Tubi, je pridružena centralni sveti, ki se Imenuje Property Owners Association of America. V Washingtonu Imajo visoko plačane "lobbiste", ki spletkarijo med kongresnik! v prid svojih interesov. To Jim ni težke, ker mar-sikak kongresnik Je ob enem bogat "landlord" in Jim je tudi sa-to, da bl bilo glede stanarine čimmanj ali pa nič kontrole. Vsrok te revolts Je, ker se posestniki stanovanjskih hiš pritožujejo, da čemu bi se s zakonom le njih pritiskalo, dočim lahke industrialci računajo kolikor hočejo ta svoje produkte. Ake ne bi kilo kontrole nad stanarino* bi sedaj—vsled silnega pomanjkanja stanovanj, dobili poaest-nlkl apart men tov po vsi deželi milijone dolarjev več kot doke sedaj. Prejšnji kongrea jim je dovolil zvišati stanarino — teda le določeno število odstotkov, ln dal jim je rasne druge olajšave — v škodo najemnikov seveda. To je iudl eden izmed vsrokov, čemu se republikanci, ki so imeli v prejšnjem kongresu večino, v lanskih volitvah tako pogoreli. Stanovanjski problem v Zed. drŽavah Je resna zadeva. "Landlord!" so pred kongreaom upravičeno argumentirali, da se je tudi sanje vse podražilo — ob enem kurivo In da morajo tudi sa popravila In ta materijal plačevati več kakor pe pred vojne. Povišanje, ki Jim je bilo vsled tega dovoljeno, Jih nI zadovoljilo. Oni so sahtevali pravico najemnike metati is stanovanj po srn volji in novim pe dvigniti stanarino istotako po mili volji. To pa bi lahko povzročilo nemire, še Več tožb kot Jih je že ln jeza oguljenih najemnikov bi deželi ne bila v korist. Kongres je obligiran sprejeti sakon za kontroliranje stanarine In sa protektiranje najemnikov, ker je predsednik Truman v volilni kampanji to obljubil In njegova stranka ima sedaj večino v zbornici poslancev in v sonetu. Ob enem bi moral kaj izdatnega storiti, da se stare predel* (slums) v mestih podre ln se zgradi moderna stanovanja. Sedaj se t Izjemo New Yorka gradi po mestih prav malo apartmentnlh hiš. V Chicagu n. pr. grade skoro samo enodružinske hišice v predmestjih in prodajajo jih po izredno visoki inflacijski ceni. Ljudje, ki rabijo stanovanj, so torej s nakupi teh hišk silno odirani. Tudi v tem osiru bl bila potrebna kaka kontrola, toda to bi bil atentat na "free enterprise", torej se mn nI ničesar bat«. Zamislila sva si brez posebnega oglašanja obrniti se na naročnike, da nam bi vsak izmed njih, ako so naši prijatelji, dobil saj enega novega. Ali pa sam naročil list kakemu takemu znancu, kateri bi se potem sam naročil, oziroma obnovil naročnino. Pisma na-nočnikom so privaten apel posameznikom in upamo, da bo tudi ta nai skupni napor uspešno zaključen. V pismu je razložen položaj lista in pa da ako nočemo zaiti v nov dolg, kot je poudaril Anton Debevec iz Sheboygana, in mnogi drugi, moramo dobiti dohodke sproti. "Proletarec" ni edini list, ki je v težavah. Menda so zdaj v povečanih naporih za obstanek prav vsi slovenski listi—celo več ali manj glasila podpornih organizacij. Možna izjema je morda "A. D." v Clevelandu, ker se je razvila v uspešno trgovsko podvzetje in si je dobila z ubežniki mnogo sposobnih moči—klerikalnih kajpada. In pomagajo ji na vseh prižnicah v vseh slovenskih in napolslovenskih farah. ie celo multimilijonar Marshal Field je izgubil dva lista—oziroma ju |e nehal izdajati, ker sta mu dona-šala stotisoče dolarjev izgube na leto. In tu v Chicagu pa je prenehal tednih "Illinois Standard", za katerega so delovali posebno komunisti in njihovi prijatelji.. Tiskan je bil v isti tiskarni kakor Proletarec. Nam pa se je posrečilo vztrajati vsa ta leta—vse od kar izhaja to list in ga thranili. Dajmo ga tudi v bodoče! s Letošnji Ameriški družinski koledar je na vsebini izredno bogat. Ne bo pa še razposlan—vsled zadržkov,^ smo jih že dostikrat navedli in pojasnili. V njemu so zastopani ndii tukajšnji sotrudniki Matt Petrovich, s prevodom Miilco Kuhel, Janko Rogel z opisom Ameriške bratske zveze ob njeni petdesetletnici, dalje Anton Slabe, Anton Garden, ki piše o pokojnem Vincentu Cainkar ju, Joško Oven ima v-njemu spis o mehiški umetnosti, Frank Česen je zastopan .z novelo, France Puncer je obudil v njemu spomine na Aškerca, Ctbin Kristan pa ima v njemu sijajno dramo v štirih dej^n(ih "Za nov svet", Erazem Gorshe piše v tem letniku 6 dramskem zboru "Ivan Cankar" v Clevelandu, ki ima za sabo 30 let delovanja na našem odru. J Starokrajski sotrudniki so Oton Zupančič, Zora Košuta Jugova, Milan Pugelj, Josip Ribičič, Juš Kozak, France Borko, Marica Sirca, Mqra Samsa in pa s prevodi pisateljev drugih narodnosti. Po vsebini je torej ta koledar—brez pretiravanja rečeno—izredno bogat, da to znova ponovimo. In bogat je tudi na umetniških slikah ter drugih ilustracijah.. v PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAV8KEQA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Iidaja Juroslovanska Delavska Tiskovna Druiba, Chicago, lil. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.79; za četrt leta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3 50; za pol leta $3.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v naiem uradu najpozneje do pon-deljka popoldne za priobčitev v itevilki tekočega tedna. PROLETAREC Published every Wednesday by the Jugoslav Workmen's Publishing Co., Inc. Established 1906. Editor...............................................Frank Zaitz » Business Manager Clarence Zaitz ' SUBSCRIPTION RATES: United States: Ono Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. PROLETAREC 2301 4>. Lawndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROckweU 2-2864 Umik ameriških ekonomov, častnikov in drugih svetovalcev iz Kitajske Štiri milijarde ameriških dolarjev so šle v nič. Potrošene so bile za obvarovanje Čiang Kajška ter njegovega takozvanega nacionalističnega režima. Ciang Kaišek je "obvarovan". Založil se je z zlatom — enako večina njegovih pajdašev. Naše dajatve v zlatu so namreč pridržali zase in zlato vložili v angleški koloniji Hong-Kon^. v newyorskih, v švicarskih in v londonskih bankah. "Njim ne bo sile," pišejo ameriški novinarji na Kitajskem. Pripovedovali so našemu državnemu departmentu, da je korupcija pod Čiang Kajškom neozdravljiva. Namreč da ae je nihče ne trudi odpraviti razen naš ambasador v Nankingu. Čiang Kaišek je iz Nankinga zbežal in za njim njegovi ministri. Sli so na jug — večinoma v Kanton, kjer so ladje — ako jim bo tVeba še kam pobegniti, v ta namen vedno pripravljene. Čiang Kaišek pa ima moderno letalo—tako izbor nega kot ga ima Truraan. Plačan mu je bil z ameriškim denarjem. V rešitev svojega moža je prišla pred tedni v Zed. države Čiank Kaišekova žena. Članom vlade v Washingtonu je rekla, da je mogoče režim njegovega moža na Kitajskem rešiti z "dodatno" ameriško pomočjo. Samo milijarde naših dolarjev, naša municija, tanki, naše ladje, ki smo mu jih darovali, naša živila, to ni več zadostovalo. Tudi naši marini (marines) v kitajskih pristaniščih, ne naše bojne ladje tam okrog ne zadostujejo. Torej kaj? Invadirajmp Kitajsko s svojo grmado! To je madama čiang Kaišek na "diplomatičen" način pravila reportejem v Washingtonu in New Yorku. Enako Trumanu in drugim. Silo je treba pobiti s silo. čiang Kaišek je niv« ^nadeli pri-v Sredozemlju. In njene kolonije bi rada ohranila v varstvu bri- l^JlLhvalevre-tanskege imperija, katere so ji bile izročene po minuli vojni. fcv^ V Italiji je mnenje glede pristopa v od Amerike zasnovano j ki ^ ni naučil kimatit vsako" , vojno zvezo proti sovjetskemu bloku kajpada razdvojeno. ki si upa ugovarjati ali pa pro Komunisti so seveda proti, istotako socialistična stranka pod zreti njih jetične in nezrele ar* vpdstvom Pietra Nennija, dočim je razkolniška socialistična gumente, ter bog nas varuj, si stranka pod vodstvom Saragata še neodločena, 'kakšno stalisče celo upa trditi, da je Jugoslavi-naj koncem konca zavzame. 1 ja na poti k zboljšanju. O, yes, Švica hoče ostati nevtralna. —in to ni šala—grozijo že danes Ameriški državni department bi jo rad v svoj varnostni blok, 1 Učnimi ograjami. Ne vedo pa in posebno pa škandinavske dežele. (Švedsko, Norvežko in Dansko ) Švedska bi rada — liki Švica, igrala svojo tradicionalno nevtralnost. Danska in Norvežka pa sta za pristop. Kujejo torej vojno zvezo, čemu in komu v korist? Medtem se razpravlja o "naših" oljnih interesih v Sredo- nekaj in to je, da bo napredek šel vseeno naprej—četudi preko njih trdih butic in žičnih ograj! * Pred leti so prihajali v našo deželo imigranti iz vseh držav sveta Obogatili so to veliko deželo z delom žuljavih rok in .. n i^ai i L c . --------- ; —— zelo z delom zuijavtn zemlju, o Palestini in komu se rtaj rajše zamerimo — Arabcem zdravih možganov. Le-ti ali Židom Bevin je zato, da naj 2ide zavržemo. Attlee je z njim. Harry Truman pa bi rad ustregel obojim. Moskva pa ae kajpada smeje. In čemu tudi ne. so bili v ogromni večini pošteni, Miroljubni in podjetni. Uspevali so in t njimi Amerika. Amerika je Sto let po odkritju zlata v Kaliforniji je v teku iskanje druge dragocene tvarine z imenom uranium. Iz tega minerala dobivajo atomsko silo. Kakor iskanje zlata v Kaliforniji v 1. 1849, tako tudi iskanje uranija odpira nova nekultivirana predel ja. Hkrati nanovo oživlja že zapuščene kraje koder se je v Zed. drŽavah in drugod nekoč kopalo važne rude. Iskalci nove rude so neodvisneži ali pa vladni tehniki in ti prospektorji atomske dobe se vozijo z džipi namesto z mulami kakor njihovi predniki, iskalci zlata. Za iskanje uranija se poehifctjej* deHkatnih inštrumentov, ki rekordirajo prisotnost atomske radiacije ali žare-nja. Stari iskalci zlata so namesto tega modernega fteiger inštrumenta rabili navadne žleb-nice in krampe. Navdušenost za stvar je edina svojstvenost modernih raziskovalcev uranijskih polj, ki je slična gorečnosti, s katero so prodirali na zapad zla-toiskalci pred sto leti. Poglavitna uranijska ruda se naziva pitchblende iz katere dobivajo Hudi radium. Druga je carnotite, mineralni sestav, ki ga je včasih najti v obliki prahu. So pa še mnoge druge rude oziroma minerali vsebujoči sled atomske tvarine. Bogata ležišča pitchblehda so v Belgijskem Kongu, in v predelih kanadskega jezera Great Bear. Iz teh predelij so dobili poskusni material za izdelavo prve atomske bombe. Dozdaj se smatra omenjena ležišča uranija za najbogatejša te vrste na svetu. V Če-hoslovaški dobivajo rudo pitchblende v Jachymovih rudnikih, v naši državi Coloradi, v državah Utah, New Mexico in Arizona pa so našli novo važno rudo carnotite. V državi Arkansas jc mnogo titanija, ali ta ruda vsebuje le malo količino uranija. V Zed. državah so pred nedavnim odkrili bogato žilo pitchblende na vzhodnih pobočjih gorovja Rocky Mountains, blizu Boulderja v državi Colorado. Ilustrirana revija "Look" je opisala to odkritje in obenem pripomnila, da je prišla črna ruda pitchblende, iz katere sta Curijeva dobila prvi radium, iz rudnika v omenjenem predelu. Uraniijm so dobili tudi v Kaliforniji in v Alaski, v Britski Co-lumbiji, v Manitobi, w Ontariju in Saskatphewanu, dalje v Južni Afriki in Mosambique. Po evro-pejskih podatkih imajo uranij na Norveškem, Ogrskem, Danskem, Švedskem, v Franciji, Bolgariji, Španiji in na Angleškem V Latinski Ameriki, Mehiki, Argentini. Chileju in Braziliji imajo tudi rudo iz katere se lahko pridobiva uranij. V opisu ležišč uranija je rečeno, da je tega najti tudi v Aziji, Kini in Burmi. Glede ruskega prizadevanja v to smer je malo znano, a po raznih vesteh objavljenih 1: 1948 bi bilo soditi, da Sovjeti kopljejo uranijevo rudo v svoji coni Nemčije in najbrž tudi v Uralskem gorovju, v severno-zahodni Rusiji in v Centralni Aziji. Revija National Geographic Magazine, ki poroča o svetovnem iskanju uranija naglaša protislovja, ki obdajajo sedanji način prospektiranja. Znano je, da je uranijske rude na pretek, ali uranium sam pa je skoro tako redek kot zlato. Težavno ga je izločiti in tudi v izločeni ali očiščeni obliki je komaj en del na vsakih HO primeren za "zdrobitev", kar daje nevrjetno atomsko energijo. Radi vojaške varnosti dežele skrbno čuvajo številke o produkciji uranija, kot tudi uporabo istega, nič pa očividno ne skrivajo podatkov o svojih ležiščih uranijske rude. Vlade nudijo visoke bon use in izredne prednosti v kopanju rude onim, ki odkrijejo najboljše vrste rud za pridobivanje uranija, istočasno pa je lastništvo in distribu-cija pod strogo kontrolo vladnih j oblasti. — Common Council. Skandinavske zvez« ne bo Dne 29. januarja se je v Oslu na Norvežkem zaključila konferenca Norvežke, Švedske in | Danske, da bi sklenile med sabo 'obrambno in politično zvezo, ki naj bi se jo oslonilo na zapadni i blok. Švedska pa je zahtevala le obrambno zvezo med Skandinavskimi deželami samimi. Vzlic neuspeli konferenci pa ostanejo te tri dežele v prijateljstvu kot so bile doslej. Tole mi ne gre v glavo? Le kako more predsednik Truman obetati svojo pomoč "zaostalim došelam" v boju proti "komunizmu", ko je na tako silovit način izgubil svojo vlogo v pomof reakcionarju Clang Kaj-šku, to mi nikakor ne gre v glavo! Povsod kjer pomaga, gre pomoč samo privilegijem. Kako d» Truman tega ne zapepade, tndC io mi ne gre v glavo. * FKOLETABEC February 2, 1*41. PRIPOVEDNI DEL Kolesje in vrtinci sveta Miiko Kranjec: Fara Svetega Ivana ROMAN (Nadaljevanje.) (Nadaljevanje.) Kmečki ljudje so dobili pri njem, kar so hoteli, imel pa je tudi stvari za gospodo, ker je bilo v fari vedno dokai učiteljev. Toda po prihodu Zofije k Svetemu Ivanu je moral svojo trgovino z marsičem spopolniti, ker je često slišal očitke, kako pri njem "ni dobil ničesar, kar bi človek rad". In stari žandar, ki ga je Korenovo prijateljstvo z župnikom docela premotilo, se je nekaj mesecev nad vse trudil, da bi ustregel očarljivi gospe, ki se lesek in celo gospod župnik, kamor ie Koren tudi kasneje redno zahajal, čeprav samo zaradi ljudi. Da ju je bil gospod župnik odslovil od mize in iz stanovanja, ni bilo nič takega: vedeli so, da bi pri Magdi še hudič ne vzdržal. Toda nekega dne, že jeseni, sta Cilenškova po dolgih in mučnih razgovorih v nočnih urah prišla do tega, da je treba poiz-vedeti, kako in kaj. Mohorjev koledar ie bil prepoln neporavnanih dolgov. "Najprej pojdi k Rožmanu. je kljub negodovanju znala tako! Tam je pečen in kuhan. Potem prikupno nasmehniti, za kar sta ri žandar ni bil nedostopen. Ni sicer kakor maji Cilenškova pisal v koledar, pač pa je imel posebno knjigo, kamor je napisal vsak dinar. Korenovima je spočetka dal posebno knjižico, kakoršno so imele učiteljice, ki so mesečno plačevale, kasneje pa je rajši zapisoval v svojo knjigo, dasi razlike ni bilo nikake: Koren tako ali tako ni plačeval. Dolg se je grozeče nabiral pri Slaviču. pri Podlesku in pri Ci-lenškovih. Kljub temu ni nihče nikdar poterjal Korena za plačilo. Res je bilo povsod ppaziti, da se obotavljajo s postrežbo, ali da se jim vsaj nikamor ne mudi, a postregli so vendarle. Res je bilo tudi opaziti, da je gospod Podlesek, stari žandar, ki je že nekaj vohal, a ni mogel iz zanke, prenehal prinašati posebnosti in se je Zofija morala pridružiti splošnemu okusu: kljub temu pa je dal, kar je imel. Tudi SlaviČev? se ni več gnala: za Zofijo je kuhala kakor za svoje v&teljstvo. Cilenškova pa sta se ob vsakem novem naročilu samo še spogledala, ali pa se izogibala drug drugemu, češ, bo že oni uredil, samo da nisem jaz poleg. Bila sta v zagati, iz katere nista videla izhoda. Ljudje pri Svetem Ivanu so kakor povsod: nič bolj skopuški, a tudi nič bolj radodarni. Postrežejo radi z jedjo in pijačo. Enkrat, dvakrat, tudi večkrat ... Ampak mesec za mesecem, in to vsak dan ... Pa se je vendar zgodilo, da sta Korenova živela, in to ne revno, temveč kar gosposki, skoraj že razkošno. Vsi so ju spoštovali, vsi pozdravljali, kadar sta šla po vasi. Sicer pa gospa Zofija ni hodila nikamor, pač pa so često videli gospoda Korena, ko je vedno skrbno oblečen in obrit odhajal nekam z aktovko pod pazduho. Brez aktpvke razen k maši v nedeljo ni šel nikamor. Da sta Cilenškova imela spoštovanje pred svojima visokima gostoma, ni njuna krivda. Korenova so spoštovali pri fari vsi: župan, učiteljstvo, tajnik, Pod- povprašaj pri Slavički. Kar v kuhinji opravi z njo. Pa še pri Podlesku se raz vpraša j. Ni treba, da bi ljudje kaj vedeli..." je svetovala žena. "Rajši bi gospodu župniku pri spovedi povedal, da sem v petek meso jedel," je rekel obupani Cilenšek. "Saj bi šla jaz, pa bi takoj kdo rekel: Kako sta nepočakavna..." "Rajši bi mu vse t.o pozabil, samo da bi se umaknil iz hiše. Z&ŠZ ne'Nat. 5£ I isk-i: kar prvemu in za prvo ceno. A kdaj bo to?" "Saj se ne mudi. Vsak dan je lahko dražja," je menil Rožman. "Po mojem," je dejal Cilenšek po premisleku, "bi bilo najbolje čimprej. Lahko, da ga kdo prehiti, pa bo samo na izgubi." "Ko bi bil vsakdo sposoben za take stvari," je pijano kimal Rožman. Cilenšek je ob teh veselih novicah plačal še pol litra in se je okajen in zadovoljen vračal. S Slavičevo se mu zdaj niti ni zdelo vredno govoriti. Pač pa ga je kljub vsemu zaneslo k Podlesku. A tudi Podlesek je sam prvi omenil Korena, sprašujoč, kaj dela. Nato pa se je nagnil k njemu in tiho vprašal: "Kaj pa, Cilenš, ali ti kaj plačuje?" Pijani Cilenšek je dvignil pogled. "Pa tebi?" je vprašal, ne da bi odgovoril. Vso noC poslušam, kako podgane ropotajo in kako miši glodajo; zdi se mi, kakor bi skakale po meni. In tako čudno dahni po nečem. Ne, saj ne bom prenesla .. "Potolažite se, milostiva," je rekel Smon še nekam sočutno. "Vse to bo minilo in prišli bodo lepši časi. Nekoč vas bom ob-i pozabil vse, tudi žena ni nič odgovorila. Čeprav je bil tako le denar in čeprav je njena kmečka rekla, da je to mnogo: rajši bi pozabila, samo da bi odšla ... Čeprav je naslednja dva dni našel toliko opravkov, da ni utegnil, je Cilenšek naposled le moral na pot. Rozmana je našel pri Slavičevih, kjer je preganjal še vedno neznosno vročino. Cilenšek ie dvakrat naročil po pol litra, ki sta ga z Rožmanom skupno spila, in še mu ni mogla beseda z jezika, dokler na srečo Rožman sam ni vprašal: "Kaj pa dela gospod Koren?" "Bog si ga vedi," je odvrnil Cilenšek. "Ako ni šel kam z aktovko, potem spet kaj čečka. Saj vedno čečka po papirjih. Kaj mislite, kaj neki piše?" "Velika stvar, Cilenšek," je odvrnil zaspani upravitelj Rožman. "Slavna knjiga, razumete, Cilenšek? Knjiga!" "Knjiga?" je ponovil Cilenšek. "Pa ne mohorska? Mohor-sko imam." "O ne! Taka, da jo bodo Angleži kupili in v svojem jeziku dali. O Hitlerju." Cilenšku je postalo laže pri srcu. O Hitlerju je vedel več ko dovolj, saj je neprestano pričakoval, da pride tudi sem in pomore revnim ljudem, zlasti pa kmetom. "Potem bo menda tudi denar," je rekel in kimal z glavo. "Vem, da so Angleži hudo denarni ljudje." "Denarja, Cilenšek, denarja pa! Sto tisoč so mu kar na prvo ponudili, pa bodo še dodali, ker jo sicer lahko drugam proda." "Neumen bi bil, da jo proda • a a • a a PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI ustanavljajte nova društva. deset Clanov(ic) je treba za novo druStvo NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA S Naročnina sa Združen« driave (Isvsemši Chieaga) In Kanado J MM na leto; $4.SS sa pel leta; ft.SS aa četrt leta; sa Cklcsfo la I Caek Co., 9S.SS sa eele leta; M.75 sa pel leta; sa Inozemstvo $11. e • e e e e e e e e a e a e a e a a : t. Naslov za li«t in tajniitvo jas 2657 SOUTH LAWNDALE AVENilE CHICAGO 23, ILLINOIS Ne, ne," je odmajala in že spet imela oči polne solz. "Te sramote ne bom prenesla. O Dunaj, Dunaj... kam je šlo vse to in zakaj! Tu bom splesnila, zadušila se bom od tesnobe. Saj si ne upam stopiti po sobi, da bi ne zadela v strop. — Josip, daj mi cigareto." Koren je bil takoj ob njej in ji že prižigal. "Kakšna je?" je vprašala. "Morava —." Namrdnila se je. "Rajši bi Drino. Nič ne de. Ali imaš kaj pijače, da bi ponudil gospodu Smonu?" "Samo nekaj ruma imam," je odvrnil Koren. "Ah, kako je to žalostno," je vzdihnils,4saj vam nimam s čim postreči. Čuj, Jožef, ali bi nam ne pripravil malo čaja?" "Prav rad," je pokimal Koren. "Prinesel sem nekaj sira in nekaj salam, pa nam napravim malo južine." In Koren se je lotil čaja. Zofija se je okrenila na zofi, ležala je na eni strani, dvignila glavo in jo podprla z rok6 ter tako kadila. Gledala je Smo-na pa rekla: "Zdaj mi pa povejte, kaj je novega po svetu in tu pri Svetem Ivanu. Koren mi sploh noče več pripovedovati. — Ali se Finci dobro držijo?" "Menda jih ne bo zlepa konec," je odvrnil Smon. "Ne bo jih, ne," je pritrdila Zofija. "Veste, Rusija, to je nekaj strašnega. Če bi se vsuli v Evropo, bi vse pomandrali. Mi nismo imeli izbire: ali Nemci ali Rusi. Laže bi se pobotali z Nemci. Boljševiki! Kaj pa vi tu veste. kaj je boljševizem! To je Azija. Poljaki pa smo Evropa, zapad, krščanska kultura. To bi moral razumeti ves svet in nam pomagati, dokler je bil čas, da bi vzdržali pred boljševizmom. Nemčija bi ne smela uničiti Poljske. Nazadnje bodo vse po-basali Rusi. Verjemite mi, zdaw ko je padla Poljska, bo prej ali slej padla vsa Evropa. Kaj pa je boljševikom iti do Pariza? Sa imajo do Vladi vostoka del j, pa se nič ne vznemirjajo! Ne, Poljska bi ne smela pasti. Naša Poljska --.A slišala sem, da je prišel nov človek v to naše gnezdo. Ali ste ga videli? Kakšen pa je? Ste govorili z njim?" "No, tako pa nisem hrepenel po njem," je odvrnil Smon. Kmet, chlop, kakor vi pravite. (Dalje prihodnjič.) Martin Anderson Nexo: Mati Stina pride v časopise (Odlomek is romana "Sirota Stina", ki j« izšel v zbirki letošnje "Prešernove knjižnice") Stina je spala dolgo časa, bila je tako trudna od prejšnjega dne* Vsi so zaspali preko časa, stara Rasmussenovka, Peterček in bratec. Vsi so tako dobro ležali, prijetna vrhnja pernica je spet v vsem uvedla stari red. Starka je dobila spodnjo pernico nazaj. Stina in otroci pa niso ležali več na sami žimnici. Bilo je prečudovito, le da se človek poleni od tega. "Ne, če bomo zdaj spet rešili svoje stvsri iz zastavljalnice," je rekla Stina... "bo res kaj lepo pri naa."ZdelOM ji je, da je vse videti malo, čisto malo svetlejše, odkar ima Karel nekaj zaslužka; ko bi vsaj še sama ostala pri močeh. Danes je sama opravila Petr-čka za v šolo: sem pa tja je bilo res potrebno, da ga~Je temeljito Proti Veliki Kraljevi ulici. Otroka ni bilo več na stražnici; stara žena iz Rybodera je bila že tam in je odvedla dekle. "Ljubka stvarca!" je rekel straž-mojster. "čez noč je prespala tu na stražnici. Krasno dekletce. Kako, za vraga, ste mogli —?" No, saj je morda poznal razmere. Na vsak način svojega vprašanja ni končal. Stino so zaslišali: morala je na dan z vsem: ds je sama nezakonska in da ima dva nezakonsks o{roka. Vse tisto, ksr je tako ddlgo* skrivala, vse njene družinske razmere in ves register njenih grehov so izkopali in zabeležili v zapisnik. Tako globoko še svoj živ dan ni padla, vsa je gorela, ko so jo zasliševali, ihtenje ji je stiskalo vrat. Zdaj je stala tam med vsemi drugimi pregledala; po navadi je le pre-|— v protokolu zločincev; ona, več dober kup odnesel pete. S ki ni imela nikoli nič opraviti s starko sta se razgovarjali pri policijo. tem o sestri Anki; zdaj jo stara Navsezadnje so jo izpustili, da mati gotovo že oblači; ko bo Pe-1 Je lahko odšla po deklico v Ry-trček zdoma, pojde Stina tja in boder. Odnesla jo je domov, pri-prevede dekle nazaj. Bilo je še tiskala si jo je k prsim in jokala, dovolj zgodaj; stara brodnikova "Anka bila pri babici. Anka vdova je zjutraj po navadi osta- spala sinoči pri črnih možeh," je jala v postelji. ponavljala venomer. V tem trenutku je prišla v so- > saJ' zdai Je Anka že ve" Moskva hoče odogovor od Norvežke Norvežka se pripravlja, da pristopi v zapadno vojno zvezo, ki ji načeljuje Anglija in financirajo in oborožujejo pa jo Zed. države. Moskva hoče od Norvežke vedeti, če bo dala temu bloku — torej Američanom in Angležem, letalske in morske vojne baze. Norvežka Je blizu sovjetskih mest in zato sovjetska vlada hoče vedeti, kakšne namene ima norvežka vlada. bo žena voznika Olsena s časopisom v roki. "Menda ne bo to vala mala?" je rekla in pričela brati o majhni, tri- do štiriletni punčki, ki so jo včeraj popoldne našli na KlekerŠki cesti in jo oddali na policijski stražnici na Veliki Kraljevi cesti. Policija je po časopisu pozivala starše ali sorodnike — ali kdor bi vedel dati kako pojasnilo o deklici — naj se obrnejo na stražnico. "Očividno si mislijo, da je brez staršev," Je rekla mati Olsenka škodoželjno — "zato stoji:, ali kdor bi mogel dati kako pojasnilo! Prvi trenutek sem res že sama mislila steči na stražnico." Stina ni nič rekla, samo stala Je in buljila v zrak, z zbeganim smehljajem na ustnih, ki je bil zmerom bolj bel in bel. Nato se je brez besed zrušila na tla. Mati Olsenca je začela vpiti — zdaj ni bila več tako ošabna in napihnjena. "Nikar mi ne stoj in se ne pači!" ji je rekla stara Rasmussovka trdo. "Rajši skoči po kapljo Jesiha!" Izmila Je Sti-ni sence in jo spet priklicala v življenje. "Oh, to nespametno srce!" je rekla Stina, ko se je dvignila in začudeno pogledala okrog sebe. Naenkrat ji je stopila vsa resnica pred oči, planila je in stekla od tod, kar taka, kakršna je bila. •••aeeeeeeeeeeeoeeeeeoeees j BARETINCIC * SON ! POGREBNI ZAVOD Tat 20-861 a • 414 Breed Street JOHNSTOWN, PA. liko dekle!" je ihte odgovorila Stina. V njeni ulici so obračali lju dje vratove za njo, v hiši sami pa so prišli vsi prebivalci na stopnišče — vzbujala je vseobčo pozornost. Stekla je z deklico po stopnicah in zaprla vrata za seboj. Stara Rasmussovka je neprestano oštevala — sebe, da ni pošteno pazila na otroka, pa vse druge, da ženo tak hrup zavoljo tega. "Nikar si ne jemlji preveč k srcu te zgodbe," je rekla, "če bi moral človek pretakati solze za vsako stvar, kar drugi ljudje govore o njem, bi se moral res neprestano cmeriti. Anka je spet doma in drugič bomo že malo bolj pazili nanjo. Neumno je samo to večno uhajanje — saj je skoraj kot bi bila to kakšna grešna strast." To strast je Stina le predobro poznala. Spominjala se je iz svojih otroških let, kaj je pomenilo, prebiti vsaj eno noč pri babici; babica se ni dala nadomestiti z ničemer na svetu. Pa tudi beg z doma je dobro poznala, čeprav je potrebi po neznanem že davno odrasla. Saj je sama' kot otrok večkrat na slepo srečo pobegnila; in kolikokrat so jo njihovi otroci — posebno Kristijsn — popihali z doma. Otroci siromakov pogrešajo toliko vsega mogočega — nemara je to povod za to? Ni prijela za delo, marveč je vse dopoldne pestovala malo Anko in se tiho pomenkovala z njo. Tišina je legla nanjo: imela je občutek v sebi, da ji bodo zdaj vzeli oba. Anko in Petra. Vsak trenutek je lahko pričakovala koga od oblasti; prišli bodo in na licu mesta preiskali razmere ter ji odpeljali otroka. Če je le zaslišala kak šum na stopnicah, že je pričela vsa trepetati. "Le nikar se nič ne boj!" je rekla stara Rasmussenovka. "Kdo pa bo jemal človeku otroka?" To je edina stvar na svetu, ki je ni treba zavarovati zoper tatvino." Polagoma se je Stina pomirila; jela je misliti na obed; ko pride Petrček iz šole, bo pošteno sestradan. In že je pridirjal po stopnicah, veliko prej, kot ga je pričakovala; kako naglo je spet minil čas! V roki pa je držal zobno krtačko, čisto pravo, resnično zobno krtačko; še stara Rasmussenovka je morala priznati, da je res prava zobna krtačka. Okrog dveh popoldne so izšli opoldanski listi in izzvali novo zbeganost. Neki reporter se je pozanimal na policiji za Stino— ter izstrelil fulminanten članek pod mastno tiskanim naslovom: "Pisana mati!" Časopis je priobčil celo nekaj, kar naj bi bilo podobno Stinini sliki. Bralcem je bilo treba tudi v podobi predstaviti to pisano mater. Stina je bila vsa uničena in strta; beseda "pisana mati" jo je zadela kakor z betom; obsodbe in sramote v listu ni mogla prenesti. V klobčič zvita je ležala na postelji in jokala; ne starka ne mala dva je nista mogla potolažiti. Ihteča usta pa ji niso mirovala; tožila je in se branila. Petrček je tiho stopil k nji in ji ponudil svojo zobno krtačko. "Na, tvoja naj bo," je rekel. Krtačka ji je padla z roke na tla; on se je splazil k nji in jo zopet pobral — skoraj' s pohlepom. Popoldne je prišel Karel domov; bil je hripav kot krokar in je komaj mogel govoriti: "No, visoko si se povzpela," je rekel šepetaje. Ko pa je videl, kako jo je pobila ta zadeva, se je zresnil, i Morala mu je ponovno povedati, kako se je vse zgodilo. "Človek bi mislil skoraj, da ves ta veliki aparat nima drugega posla, kot da preži na to, kako bi napadel kako revno žensko," je rekla jokaje. "In pri tem ne pride nikomur na misel, ds bi skušal razložiti, kako se je moglo to zgoditi -— nikar šele, da bi pomagal človeku." "Ne, veš, ko pa mi siromaki v njih očeh nismo nič drugega kot ljudje z zločinskimi nagnjenji, in nadzirati nas, jim je naložilo samo nebo," je rekel Karel trpko. "To je prav slastna pečenka zanje; zdaj se lahko do sitega napasejo nad zločinskimi grehi siromakov. Ampak, naj bi si človek gnal k srcu kaj takega? Naj le mažejo po svojih časopisih, če hočejo, o pomanjkljivem človekoljubju, pa o pomanjkljivem čutu dolžnosti. Jaz bi bil na tvojem mestu še ponosen na to, da imam vso to pasjo zalego na vratu. Jaz bi jim že---" Glas mu je čisto odpovedal. "Kako hudo si prehlajen, ubožec!" je vzdihnila zdajci Stina vsa prestrašena. "Daj, pojdi precej v posteljo stare Rasmusse-novke, jaz pa ti bom skuhala bezgovega čaja." A Karel je hotel v svojo kamro. "Mislim, da nocoj ne bo nič z mojim delom," je rekel hri-pavo. Legel je v posteljo in se potil, vroč kamen je dobil v vznožje postelje in Stinin stari šal okoli vratu. Otroka sta tekala sem in tja med stanovanjem in njegovo kamro. "Pustita mi strica Karla pri miru," je ukazala Stina. Kmalu nato pa sta bila že spet tam. "Saj smeva biti!" sta rekla. "Vama je dovolil?" "Zapodil naju ni! Zdaj se pogovarja s svojo odejo, tako smešno je to!" Stina se je podvizala v njegovo kamro. Karel je ves gorel, oči so se mu lesketale. Samo kaj poštenega je treba obleči, pa pojde vse gladko," je govoril šepetaje predse. Ni je poznal. * Spričo Karlovega prehlada je morala Stina misliti na koristnejše reči kot so trapasti časopisni članki; naslednji dan je že z mirno dušo pogledala v liste. Danes se niso več pečali z njene osebo; zdaj jih je zanimala socialna stran te zadeve. Neki list je zahteval strogo kazen za vsake vrste zanemarjanja otrok, ki so komu zaupani; drugi pa je od sile lepo pisaril, kako je tre-ba siromašnim ljudem dati več izobrazbe in prosvete. Stina ni umela tega. Čutila pa je danes bolj nego kdaj koli, da ji je ta dogodek zasejal mržnjo v srce, ogorčenost proti vsem tistim. ki sede sami lepo na toplem ter prijetno žive, pri tem pa dele brce navzdol. Uspel koncert Chicago. — Prošlo nedeljo 30. januarja se je v dvorani SNPJ vršil koncert, na katerem sta pela zbora "Prešeren" in "Matija Gubec" ter pevci in igralci ruskega zbora "Metros". Pela je češke in druge pesmi Alice Za-wodowska in bilo je več drugih točk, govornik pa je bil Leo Krzycki, ki je bil pred leti predsednik socialistične stranke in podpredsednik unije ACWA. Navzoč je bil tudi Etbin Kristan, ki je bil dan prej na seji SANSove eksekutive. Ta priredba se je vršila v prid obrambe tajnika Ameriškega slovanskega kongresa, <3eo. Pirinskyja, ki ga hoče oblast deportirati. Obtožen je, da je komunist in tudi da je aktiven kot tak. Udeležba je bila velika. Brezposelne . V Italiji je nost v Italiji vzlic velikim ameriškim dajatvam še vedno nad 2,000,000 brezposelnih ali 4 odstotke od skupnega števila njd-nih delavcev. Koliko vojnih ujetnikov je ie v Rusiji? . Ameriška vlada je ruski vladi naslovila noto, da naj pove, ka-liko nemških in japonskih vojnih jetnikov je še v njenih mejah in na prisilnem delu. AP po-' roča, da je vlada v Moskvi odklonila dati te informacije. Seznam priredb slovenskih organizacij v Chicagu Pioneer št. 55» SNPJ, plesna veselica v soboto 12. feb. v jednotini dvorani. Francisco Ferrer št. 131 SNPJ — domača in plesna zabava v soboto 19. februarja v jednotini dvfl-rani. Psdruinica št. SS, SANS, veselica v Tomažinovi dvorani, 1902 West Cermak Rd., v soboto 26. februaa-ja 1949. Centrala! odbor SANSovih podružnic v Chicagu — proslava četrte obletnice osvoboditve Jugoslavije v nedeljo 1. maja v dvorani SNPJ. Slovenski dom št. 86 SNPJ — praznovanje 41-letnice društva v soboto 7. maja v Swiss Club Hali, 639 Webster Ave. Pioneer št 559 SNPJ, piknik v Pilsen parku v soboto 6. avgusta, So. Albany ter 26th St. ....................................................i PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. I 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. I > . < > Fino postrežbo — Cene zmerne — Delo jomčeno • TELEFONI: CAnal S-7172—S-7173 ! .................................."TTT11I ItllllMMi ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. Tel. Mlchlfsa 2-3145 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL PROLETAREC SE TISKA PRI NAS N ^aaaamaamamaaa^AWAWAAAAAAAI.^ VVVVkWlAii t HMMETAMSC February t, |#4t. MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI (Konec 1. Strani.) bila sprejeta proti nji. Toda je tako brez zob, da za napadeno indonežko republiko nima nobene koristi. Anglija je Izrael končno le priznala, toda samo vlado, ne pa države kot take. Zelo je poudarila, da s tem priznanjem ni ob onem priznala mej Izraela. Kar pomeni, <}a bodo imeli Zidje v Palestini z Anglijo še mnogo t opravka predno jo pridobe za sporazum kakršnega si oni žele. Ernest Bevin je bil radi palestinskega vprašanja zelo kritiziran ne samo od Winstona Churchilla ampak tudi od delavskih poslancev. Ko se je šlo zaradi zaupnice Bevinu, se je kakih 70 delavskih poslancev vzdržalo glasovanja, nekateri pa so predsedniku Attleeju rekli, da so glasovali za zaupnico ne zato, da se strinjajo z Bevinovo taktiko pač pa da obvarujejo obstoj delavske vlade. Bevin ima mržnje do Zidov in vrh tega pa se boji, da bodo trpeli angleški imperialistični interesi v Sredozemlju, ako se ugodi zahtevam Zidov v Palestini. Zveza zdravnikov v naši deželi ima skrajno reakcionarno vodstvo. Bori se proti vsakemu predlogu v zveznem kongresu, ki ima namen pospeševati ljudsko zdravstvo pod državno kontrolo. Trumanov predlog za bolniško zaščito je napadan in Vodstvo zveze zdravnikov pravi, da ako se ga sprejme, bodo zdravniki primorafni shižiti "socializmu". Zveza zdravnikov ima 140 tisoč članov. Določen jim je poseben asesment $25 na vsakega. Iz tega sklada se bo financiralo propagando proti Trumanove-mu načrtu. V Chicagu je izmed 6000 zdravnikov ta asesment Za boj proti državni zaščiti ljudskega zdravstva plačalo do konca januarja 2,200 članov. Ampak ne bo nič pomagalo. Prej ali slej bo država morala uvesti zdravstveno zavarovanje, pa če je zvezi zdravnikov to prav ali ne. Kongresni odsek za raziskovanje poroti ameriški h aktivnosti je bil v obeh prejšnjih kongresih najbolj notoričen in najbolj pro-vokativen in izzivalen. Reakcionarni kakor sta Dies in Rankin, kongresnik Thomas in drugi, so s svojimi raziskovanji in izjavami le oblatili ljudi in ffti spravljali iz službe. S tem so v resnici oni uganjali protiameriške aktivnosti, ne pa tišti, ki so jih klicali na zaslišanja. , i . Chicago Tribune pravi, da so tisti, ki delujejo za odpravo prej omenjenega odseka "Stalinovi prijatelji". V resnici je baš ta odsek s svojimi provokacijami pridobil Stalinu več prijateljev kot pa jih bi imel ako ne bi bilo te provokativrie skupine. Slovenski social demokrati so | končno le dobili svoj list—%Svobodno besedo". Je po obsegu pač skromen, gfkdivo pa je Molko-vo. Obira SANSa, vodstvo SNPJ in seveda nas pri JSZ in Proletarcu. O prvi se smehlja, kako da je šibka—okostnjak ali kkr že. Mar je I. M. pozabil, da so v svojem cirkularju lansko leto za ustanovitev svojega demokratskega glasila indorsirali Thoma-sovo socialistično stranko? Kje pa jo je kaj, razen v Readingu. Pa., in v Milwaukeeju! In Thomas dobi manj in manj glasov v vsakih volitvah! Kaj pa je socialdemokratska federacija drugega kakor okostnjak? In kar ima še čfanov, so agitirali za — Trumana! Tak nov slovenski list, ki bi mlatil po nas in SAN-Su ter po vodstvu SNPJ in Prosveti, ni prav nič potreben, ker to delo lahko veliko uspešnejše vršita "Ameriška domovina" in če treba "Glasilo KSKJ Ravno tako v kampanji proti Sovjetski zvezi in "Tituševi" Jugoslaviji. oaads rr^* v g; rLAVomnrr" ^T1 fe^HflH N. Y. aXCA NCWAIt* M J. »IT* » y f? rpSctty"BJuei £ UnMiW*3T Sj _ Fut CE Pksu Umi Ckm§ ,_ jlMMMr*»iCil ob ttuntii e Am off s! arsei MJLl te. r*i i Bul. * 11 , i Obrfavljajmo naročnino TOČNO čim poteče AfiUrajmo med dragimi naročniki, da atera »Sto Prispevajmo v PROLETARCEV tiskovni sklad in prlporolajmo to tndl drugim Oglašajte v PROLETARCU priredbe društev in druge stvari i Naročajte slovenske In angleške knjigo Is PROLETARCEVE knjigarne ► Poskrbite, da si naroše AMERIŠKI DRUtINSKI KOLEDAR vsi tlotl, kl lega le also storm i Naročite KOLEDAR tedl svojcem v starem kraju In ens k o PftOLtTARCA. Vsakdo naj stori ta noš Ust kolikor. moro, pa bomo vso toiavo i mag oval i/ roma skromno in za človeka znosno brzino, pada pri povratku na zemljo po zakonih prostega pada. Zavoro predstavlja samo zrak in ta zavora je žal premalo učinkovita. Todi prazna leteča telesa niso prišla na zemljo nepoškodovana. Blazno brzino bi mogli zmanjšati tako, da *>i krilati izstrelek spustili na zemljo v tangenti, morda bi ga celo pustili krožiti nekaj krat okrog zemlje, da bi preletil čim daljše zračne plasti. Toda zanesljiva zavora tudi s tem hi omogočena, kajti izstrelek začne zaradi trenja žareti kakor meteor. Morda bi bilo zaradi zaviranja treba iznajti posebno raketo, ki bi začela delovati šele pri povratku. Toda tudi prazna raketa nam nudi zelo zanimive možnosti. Prazna raketa V2 lahko ponese s seboj aparate, ki jih naravnamo tako, da začno delovati izven ozračja. Z njimi bi mogli fotografirati Mesec sli aaznamovati "tam zunaj" kake druge podrobnosti. Tudi če bi bil V2 uničen pri povratku, bi mogli opazovanja rešiti s pomočjo radija. Zlasti bi mogla služiti televizija. Z raketo bi izatrelili tudi televizijski aparat, s katerim, bi ostali v zvezi. Ta način so uporabljali v pretekli vojni za opazovanje sovražnih postojsnk. Raketna tehnika je sploh v zvezi z visoko frekvenco, in tema tehnikama se bo verjetno pridružila še tehnika računskega stroja, ki bo omogočila izračunanje razdalje. Na vprašanje "Kakšno korist prinaša prazno potovanje" je profesor odgovoril: S tem bomo dobili sredstvo za opazovanje v vsemirju, ki ga ne moti atmosfera. Največji in najboljši daljnogledi nam pri raziskovanju osončja ne morejo pokazati, kar je mogoče z neposrednim opazovanjem, kajti tam fotografski posnetek nima motenj. Tu mislimo na mnogokrat raz-pravljano vprašanje o Marsovih "prekopih", o katerih še vedno ne vemo, ali ne gre morda samo za varljivo prikazen. Fotografirali bomo mesec, Sonce in planete. Dobili bomo čudovite slike in posebno lepe bodo ultravioletne. Seveda danes še nismo tako daleč, ker Še nismo pognali take rakete v zaželjeno smer. Toda z radarjem bomo lahko popolnoma točno zasledovali pot izstrelka. Glede dolgega potovanja v vsemirje je stvar nekoliko drugačna. Razvoj zadnjih 50 let je tako presenetljiv, da se bo tudi ta miael uresničila, seveda ne tako kftfa-lu, saj z dosedanjimi sredstvi pridemo le 500 do 1000 km od Zemlje. Da bi se popolnoma o-prostili zemeljske težnosti, so potrebni milijoni km. Težava bi bila prvih 50,000 km. Ko bi to dosegli, ne bi bilo 500,000 km noheno vprašanje, ker zemlja tam naglo Izgubila privlačno silo. Da bi prestregli območje ze melj&e privlačnosti, bi morala imeti raketa brzino 11 km v sekundi. V2 ima brzino 2 km V sekundi, kmalu bo mogoče doseči 4 km. Pospešen je hitrosti je odvisno od tegs, ali bo mogoče doseči večjo vročino pri izgorevs-nju plinov v raketi. Pri tem je treba misliti tudi na pomoč a-tomske energije. Morda je največje vprašanje — vprašanje »novi. Katera snov bo vnela In obdržala ta peklenaki ogenj za pogon rakete? Kot pravo leteče telo bi uporabljali 4, 6 ln več raket, ki bi začele delovati druga zatNago in bi jih po izgoretju zavrgli. Dve ali tri rakete bi služile za izstrelitev izven zemeljskega območja, druge za atopnjevanje hitrosti v vaemirju. Nekaj raket bi morda služilo pri vrnitvi v zemeljsko območje kot zavorno sredstvo, ki bi zaviralo prost pad. Seveda bi bila taka raketa prava pošast in bi tehtala nekaj Stotin ton. Če bi mogli uporabiti atomsko energijo, bi bilo seveda drugače. Da bi pristale večnadstropne rakete na drugih nebesnih telesih, je seveda zelo dvomljiva stvar. Mogoče pa bodo nekega dne Imeli na Marsu pristajali-šče. Toda tam vendar ni živih bitij! Verjetnejše bi bilo pristajanje ne kakem planetu, toda tu je vprašanje razdalje skoraj nepremagljivo. Na Mesec bi pri-leteli v 60 ureh, aa. Mara bi potovali več mesecey, do Venere leto dni. Na Mam*,je zelo malo zraka ln zelo preprosto rastlinstvo, temperatura je nižja kot na ZemQi. Venera je vedno obdana z oblaki vodnih par, zato o njej malo vemo, najbrž je še v premogovni dobi in tam brez presta idea dežuje. O pristajanju na nebesnih telesih in planetih si ne smemo delati iluzij. Toda potovanje v vsemirje ni več sanjarija iz romanov Julesa Verna in H. G. Wells*. Nepismenost v Ameriki se niig Kakor poroča urad ljudskega štetja Zed. držav, se je nepismenost v tej deželi znatno znižala. Po zadnjem pregledu je razvidno, da je bilo od 106,000,000 prebivalcev, ki so do oktobra 1947 dosegli dobo 14 let starosti ali več. le 2,800,000 takih, ki niso znali čitati ne pisati angleščine, niti kakega drugega jezika. Leta 1947 je torej bilo 2.7 odst. prebivalstva Zed. držav nepismenega — leta 1930 je bil odstotek približno dvakrat večji ali 4.7 odst.; 1. 1920 je bilo nepismenih 6.5 odst. Američanov, a leta 1870 pa 20 odstotkov. Zadnji trije pregledi (1920, 1930 in 1947) kažejo velik napredek v pismenosti med mlajšim svetom. Lansko leto so dognali, da je na vsakih sto oseb starih 65 let ali več po sedem nepismenih, dočim odpade na vsakih sto oseb v starosti od 14 do 24 let le po en nepismen prebivalec. . Urad censusa pravi, da se je med leti 1930-47 znižalo število nepismenih za okrog 1,300,000. To se je zgodilo navzlic dejatvu, (a je naše prebivalstvo v tej do-i naraslo za 17,400,000 in aicer v prebivalstvu v starosti od 14 do 24 let. Poglavitni vzrok nepismenosti v Zed. državah je bilo, kot povsod, pomanjkanje šol in glavni vzrok znižanja nepiamenosti je povečanje šoloobveznega sistema. Sole ao se izboljšale in naraale in šoloobvezni otroci morajo pohajati svoje razrede, ker tako predpisuje zakon. (Številke kažejo, da Je šoloobveznost po državah uzakonjena na sledeč način: v treh državah morajo otroci pohajati šolo do 14. leta; v eni državi do 15. leta; do 16. leta v 36 državah; kot tudi v Distriktu of Columbia; do 17. leta v dveh državah in do 18. leta V šestih državah.) Nepismenost se je seveds znižala tudi s tem, ker je mnogo starejših nepismenih ljudi pomrlo. Dalje ao bile v teku kampanje za pobijanje nepismenosti v vrstah' vojaštva V ameriških vojnih silah tekom druge svetovne vojne. Urad ljudskega štetja pravi, "da v družbi, ki je tehnološko tako razvita kot je naša, je pismenost sama na sebi človeku manjše koristi nego nekaj prave izobrazbe v splošnem." Omenja tudi, da so vodilni ljudje na polju vzgoje prepričani, da je sicer napredek v pismenosti našega prebivalstva dobra stvar, ali važno je tudi kaj človek čita in pi-£e, oziroma kako vse to pojmuje. V listu "The Hartfords Cou-rant" (Connecticut), so zapisali: 'Znanje čitanja in pisanja je morda res dobro merilo pismenosti prebivalstva. V politični demokraciji pa to ne zadostuje. Prav tako važno je vedeti kaj felovek čita, ker je to znanje in pojmovanje v neposredni zveti Z našimi narodnimi vprašanji, kar pomeni, da je potrebne več tiego razumeti pomen besed v tisku ... Kakor zadovoljivo jemljemo na znanje porast pismenosti v Zed. državah, tako ugotavljamo, da ta porast, ki smo jo za-, beležili v Času pregledov, nikakor ne more biti kak izgovor, da bi sedaj odnehali v naporu za izboljšanje ameriških šol. Common Council. PRIDOBIVANJE ZLATA V FRANCOSKEM KONGU V AFRIKI ' V letu 1940 je' neki Francoz Vigoureux sledil v francoski del ljejo v posebne take, iz katerih afriškega Konga "očetu zlata**,f P®**® na zlati Pesek Zamorci VESTI IZ NEW YORKA (Konec) Ko sem že pri Jugoalovanakem domu, naj omenim, da smo imeli s seboj na otvoritveni slavnosti dve Clevelandčanki — Mrs. 'in Miss Siskovich iz Collinwooda. Prišli sta sem na obisk in pose-tili tudi jugoslovanski center v našem velemestu. Za spomin sta odnesli s seboj lepo programno knjižico v kateri je opisana kratka sgodovina Doma in ao podane alike nove modeme restavracije, dvorih itd. Torej bo lahko še kak Clevelandčan videl naš kulturni hram, ki je bil prej hram božji — protestantska cerkev.—Siskovičevi sta tudi imeli priliko videti kako je v New Yorku kadar imamo dosti snega. Sicer pa je bilo tudi lepih dni in upamo, da sta odnesli lepe spomine na njun obisk pri nas. * Vsem? ki so naročili božične karte od našega ženskega odbora, se v imenu članic najlepše zahvaljujem. Postreženo je bilo točno vsem in nadejamo se, da se nobena pošiljka kart ni po pošti zgubila. Pritožbe doslej ni bi-lo nobene. Baš te dni'kupujemo in pripravljamo potrebščine za otroške domove. Naš ženski odbor je zbral nekaj prispevkov in kar bomo s tem nakupile bo odposlano z jugoslovansko ladjo, ki pride sem koncem Januarja. K nabranim prispevkom je pridel tisoč dolarjev Dobrovoljni odbor tukaj v New Yorku in tako se bo lahko poslalo poleg šolskih in higijenskih potrebščin tudi nekaj Jestvin ter koncentriranega ribjega olja za malčke. Ker sem po zadnji objavi imen priapevateljev za nakup zgoraj omenjenih potrebščin prejela še nekaj darov, sem dosedaj nabrala od slovenske strani vaega skupaj $150. Nekaj še pričakujemo, tako, da se bo moglo še kaj več poslati airomakom tamkaj v bodoče. O pošiljki sami več potem ko bo vse urejeno in odposlane. — A. P. Krasna. Naročite si jubilejni Ameri-ški družinski koledar aa leto 1949. Stane $1.50. NE ČAKAJTE, da prejmete drugi ali tretji opomin o pfctečeni naročnini. 4 Obnovite jo čim vam poteče. S tem prihranite upravi na času in stroških, ob enem pa izvršite svojo obveznost M. Romanu, in pričel v Dominiki raziskovati zlata ležišča. U-stavil se je s svojimi spremije-vafci na koncu doline ob reki Lukama in skupno z njimi začel preiskovati nje tok in ležišča zlata. Težavno delo je bilo to. Delali so v tropski vročini, čeprsv v senci stoletnega pragozda, izpostavljeni neštevilnim rojem komarjev, ki prinašajo strahovito tropsko malarijo, vsakodnevnim tropskim ploham, pred katerimi ne ubrani človeke nobena obleka in dežnik in silnim orkanom, ki razsajajo ob določenih dobah in rušijo pod seboj vse, kar dosežejo. Brodili so po blatu rečnih bregov in močvirja in često od utrujenosti zvečer niti niso utegnili postaviti šotora, ali pa jih nosači niso mogli pravočasno dohiteti. Tedaj so spali v vejah kakega ogromnega kruhovca ali pa pod zaslonom, v naglici napravljenem iz širokih vej bananine palme. Ko pa je nastopil dan, se je njihovo delo pričelo znova. V obrežne predele kopljejo jame in dvigajo iz njih pesek, v katerem naj bi se nahajalo zlato zrnje. Dolgotrajno delo je to, mnogim ni uspelo, spet premnogim je upadel pogum in so prenehali z delom, tn tam, kjer so prenehsli oni, so nadaljevali drugi in običajno v kratkem času res prišli do zlatih ležišč. Vigoureux in njegovi tovariši ae niso strašili začetnih neuspehov in so neumorno nadaljevati z delom. To pa se vrši takole: Iskalci zlata najprej preiščejo bregove reke, v katere vodah naj bi se nahajalo zlato. Včasih imajo s seboj dovolj denarja, da si najamejo pomočnikov, oziroma delavcev, včasih pa tudi ne in vrše delo ami; često celo brez zalog živelš ttl »*elwr sprotf od lova in gozdnih sadežev, s katerimi je pragozd bogato založen. Sieer pa pri tem delu ni glavno udobje temveč ... najti zlato! Lopata in velik krožnik zadostujeta. Iskalci zlata si vsakih pet metrov izkopljejo v rečni pesek en do dva metra globoko jamo. Pesek, ki se v tej jami pomeša z vodo, previdno izpirajo na svojih krožnikih in tako dobe precej točno sliko, v katero smer se veča ali manjša bogastvo zls-ts v pesku. Toda to je že polovico uspeha in največ časa vzame prav iskanje ležišča, ki se vrši na isti način. Ko nalete na ležišča, tedaj lahko prično misliti na dejansko pridobivanje zlata. Toda, kot je poprej zahtevalo iskanje zlata predvsem poguma in skrajnosti in nič ali pa le malo kapitala, tako postane sedaj položaj ravno obraten. Treba je denarja, da se lahko ustvari rudnik. In iskalci ga dobe. Tedaj si najamejo delavcev-črncev, nabavijo si vagončke, tračnice in bager je in delo, t. j. izpiranje zlatega peska, prične na debelo. Zlato se nahaja v luskah, liati-čih ali pa v prahu predvsem v obrežnih skladovih peska. Icf ga je v teku stoletij nanosila voda. Zato, ako je le mogoče, speljejo rečni tok v kake drugo smer, da jim na ta način postane pesek lažje dostopen; ali pa po možnosti vsaj kanalizirajo del rečne struge, da se tako Vodrti gladina čimbolj zniža. Del te vode nape- oboroženi z lopatami in velikimi zajemalkami, stalno mešajo ta pesek in ga nato pretakajo skozi sita, a voda stalno izpira pesek in drugo kamenje, med tem ko zlato, ki je mnogo težje, oataja na dnu. V zadnjem situ se že zbirata samo še čista voda in čisto zlato. Vse delo se vrši pod nadzorstvom paznikov. Evropejcev in zvečer stopi k zadnjemu situ njih vodja, ali pa običajno sam gospodar rudnika in pobere zlato, 4 ki so ga delavci tekom dneva izprali. Pridelek je odvisen od količine zlata v pesku, včasih je zlata komaj za deset do dvajset gramov, včasih pa tudi dvesto in še več. Po nekaj tednih dela je vse okrožje pokrito s kupi izprsnega peska, poleg njega pa so še posebni kupi kamenja, ki tudi vsebuje zlato. Tedaj je treba razdrobiti in zmleti tudi to kamenje, potem pa hajdi naprej. Seveda pa nekateri oddaljeni rudniki nimajo možnosti, da bi si nabavili potrebne stroje za mletje kamenja z zlatom, zaradi pomanjkanja sredstev, ali pa pomanjkanja delovnih moči in tedaj se morajo zadovoljiti s pridelkom, ki jim ga daje rečni pesek. ♦ Tam, kjer so nekoč pred osmimi leti Vigoureux in njegovi tovariši postavili sredi pragozda svoje šotore in pričeli z iskanjem zlata, je sedaj prostorna jasa, na kateri stoji precejšnje nsselje. Posekali so gozd in iz gradiva, ki so ga tako pridobili, postavili koče za delavstvo, ki je nameščeno v rudniku. Vseh hiš je okoli sto, vas ima svojo šolo, nabavno potrošniško in prehranjevalno zadrugo, globok vodnjak, a iz nje vedi 45 km dolga cesta proti raznim rudnikom. Železnica veže to naselje z obalnimi centri ob atlanaki obali in danes potnika * sli *ntč4 več tako težko priti v te kraje kot pa pred leti, ko se je na mestu današnje Vaai širil prostoren pragozd. Vigoureux, gospodar Dimoni-ke, je doslej zbral tisoč pet sto kilogramov zlata. In po skromnih cenitvah ga je v rečnem pesku še vedno toliko, da se ga bo izplačalo pridobivati še najmanj deset do petnajst let. Toda ne samo to. V nepreglednih gozao-vih, ki pokrivajo področje, za katerega 4ma "zlati kralj" v Di-moniki pravico raziskovanja m izkoriščanja, so še popolnoma neizkoriščena ležišča železa, pi rita, svinca in pa neke bele kovine, za katero se še ne ve, kaj naj bi bila. Pred kratkim pa Je dobil svojega soseda. To je delegacija francoske vlade, ki ima nalogo, da preuči ostala področja in poišče na njih ležišča — urana, iz katerega pridobivajo atomsko silo ln zato velja več, kot pa zlato. In;mogoče bodo v kratkem času blizu Dimonike nastala še večja naselja, pravo pravcato mesto Z ogromnimi tovarnami, v katerih bodo noč in dan bivali učenjaki v družbi s čudnimi stroji m napravami, ki proizvajajo atomsko, silo Mke vlada ni skopa X obsodbami Dne 29. januarja je bilo na Grškem obsojenih v smrt na-deljnih 21 oseb. Odbolženi ao bili komunističnih aktivnosti. Spreminjanj* "velike petorice" Veliko petorico v organizaciji Zclruženih narodov tvori pet držav: Naša ameriška unija, Velika Britanija, Francija, Sovjetska Zveza in Kitajska. To so stalne članice varnostnega svete ZN. Vsaka izmed njih ima pravico veta. To je — Vsak predlog v varnostnem svetu mora dobiti vse njihove glasove, da je veljaven. Ako le ena glasuje nasprotno, je zavržen, pa tudi če vse te stalne in začasne Članice glasujejo zanj. Doslej Je vdirala največ predlogov Sovjetska unija. Ostale stalne članice pa so običajno glasovale tako kot je delegat Zed. držav predlagal. Ako bo nova kitajska komunistična vlada od zapadnih sil priznana, bo imel sovjetski blok dva glaaova, Anglija, USA in Francija 9a ostale tri. Toda v Washingtonu se boje, ds je tudi Frsncija-n* poti v "komunizem" in potem bi imel v varnostnem svetu sovjetski blok večino. To z našega stališča ni posebno važno. Važno fr le, ds se česdslje več svets pomika iz kapitalizma v socialistično osnovi Jan ekonomski red. Iz SANSovega urada 3424 W. 26th St., Chicago 23, III. 110. SANS. Imperial, Pennsylvania ......................... Joseph Kotar, Detroit, Michigan ................................ Društvo št. 34 SNPJ, Indianapolis, Indiana ...... Prispevki za kampanjski sklad Progresivne stranke Povračilo prevoznih stroškov .................................... Za . knjige ......................:.....................................!..... 50.00 ............ 50.00 ............ 24 00 ............. 2500 ............. 63.76 ............ 8.00 7 $1.019.05 $1.926 51 IZDATKI: Najemnina urada ...................................!.............................. $ 200.00 Razsvetljava V............!.......r........,......................!................................. 2.00 PLiČa tajnika .................... ........:..................................................... 53.86 Plača pomočnika ,................................7........................................ 334.00 Telefon in telegrami ....... Poštnina ........................ K k s>pres Brošure . ................. Naročnina ................... Uradne potrebščine ........ Knjige, revije in časniki Razno ........... 14.01 50 00 72 16 125 00 5 00 14 88 5.08 26 Skupni izdatki upravnega sklada ............$ 876 25 Bilanca v banki 31. decembra 1948 ................ ..... Ročna blagajna 31. decembra 1948............................. SKLAD OTROŠKE UOLNl&N|CE Bilanca 31. oktobra 1948 ............... Prispevki v novembru in decembru ........... $1,024 61 2565 1.050 26 $1.926.51 i 91.662 91 51000 $92.172 91 386 55 Izdatki v zvezi z bolnišnico .............................$ Bilanca 31. decembra 1948 L...........................$ 91.786 36 Obljubljena vsota (Pledges) ............................ ' 33,000 00 $124.786.36 SKLAD SVOBODNEGA Tl$KA Bilanca 31. oktobra 1948 —............ ................$ Prispevki v novembru in decembru ........... 63 55 13.00 76.55 Izplačano odboru za svobodni tisk ....................'...$ Preostanek .................................... Mirko G. Kuhel, gl tajnik 76 55 ................. 00.00 f. A. Y¥er, blagajnik. streptomycin - (udttno zdravilo Pred par tedni sem objavil nekoliko pisem, ki so jih poslali Jugoslovanskemu pomožnemu odboru (JPO-SS) bolniki iz sa-natorijev na Golniku in na To-polščici v Sloveniji. Deležni so bili manjše količine 'čudežnega zdravila streptomycina', ki je bil rekoč sam bayil s to akcijo ob času likvidacije imovine. Vendar bo poročilo v bližnji bodočnosti izvršeno in predloženo javnosti. Izmed vseh zdravniških potrebščin pa morda ni nobena stvar doprinesla toliko dobrega nakupljen z zadnjimi sredstvi v i„ učinkovitega ko nakup 4. kg blagajni tega pomožnega odbo-i streptomycina za uporabo pri zdravljenju tuberkuloze, ali kakor pravi dr. Zaletel, ki podpira priporočilo za ustanovitev posebnega sklada v te namene — proti "največji sovražnici jugoslovanskega ljudstva". Kolikemu številu Slovencev je to zdravilo rešilo življenje, nam je nemogoče ugotoviti. Toda če je ustavilo razvoj jetike in jim vrnilo upanje do dokončnega ozdravljenj* le tistim, ki so se z zahvalnimi pismi oglasili, tedaj je storilo veliko in ga lahko res imenujemo "čudežno zdravilo". Berite! ra. Danes objavljam nekatera izmed nadaljnih pisem, ki so nas dosegla po novem letu. Najprej pa naj pojasnim, zakaj phhaja ta stvar iz SANSovega urada. Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora je postala neaktivna čim je bil ustanovljen Vojni pomožni sklad Američanov jugoslovanskega porekla (War Relief Fund of Americans of South Slavic Descent), ki je kasneje spremenil ime v American Committee for Yugoslav Relief. Druge sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora sploh nikoli niso bile organizirane. V sklad JPO-SS se je nabralo okrog $86,000, od katere vsote je bilo darovano za takojšnjo pomoč Jugoslaviji $25,-OtyO . Preostanek je imel porabiti za pomoč Sloveniji poseben odbor, v katerem so bili: Vincent Cainkar (SNPJ), Janko N. Rogelj (ABZ) in John Gornik (SDZ). Po smrti gl. tajnika SDZ Gornika je v sporazumu s tajnikom in blagajnikom JPO-SS polagal vsa naročila pokojni Vincent Cainkar, ki je dobival priporočila in nasvete za nakup zdravniških in drugih potrebščin direktno iz stare domovine, predvsem od dr. Neubauerja, ki se je nad pol leta mudil v Združenih državah takoj po osvoboditvi Jugoslavije. Cainkarja je pokosila smrt baš v momentu, ko so bila položena in izvedena zadnja naročila. Zavedajoč se moralne odgovornosti, ki jo je v imenu SNPJ nosil njen pokojni predsednik, je izvršovalni odsek imenoval gl. blsgsjnika Jedno-te, ki je ob enem tudi glavni tajnik SANSa. da zaključi Cainkar jevo delo in izdela celotno poročilo o uporabi denarja v skladu J PO Ns ta način so prišla vsa pisma v zvezi z dolom pomožnega odbora v roke SANSovega tajnika. Sestavljanje po- sem pri moči, da vstanem iz po- Ker sem težko obolel za pljuč- reševanje življenj svojih roja-stelje, ali glavuu je, da j t? naj- no tuberkuloza, so mi iz zdravi- koy. Slovenci se morimo zaradi težje minilo. U&M na Golniku nakazali, kot potreb? in razmer omejiti le na (iora >lo«l.osli RAČUN ZA NOVEMBER IN DECEMBER 1*4$ Bilanca dne 31. oktobra 1948 ................. ........................ $ 907 46 DOHODKI sa upravni sklad SANSa: štev. pudru* u ur in kraj - Vsota 2 SANS, Chicago. Illinois .................................................. $ 15 00 8. SANS. West Newton. Pennsylvania..........................................................................15.50 24, SANS, Virden, Illinois .....,.............................................................................................7.94 30, SANS. Sharon, Pennsylvania ...............................................................................14 85 39. SANS. Cleveland. Ohio 500 00 48. SANS. Cleveland, Ohio .............................................*..................75.00 51, SANS. Barberton, Ohio .........................................................................................................50.00 94. SANS. Hosteter. Pennsylvania ..................................... ............20.00 109. SANS. Pueblo. Colorado ......................................................................................................100.00 Kejr je v nas* državi streptomycin zelo drag — 1 gram po 2,000 din. in se ga poleg tega še težko dobi, bi mi bilo to zelo težko nabaviti, zato se imam za vse moje izboljšanje zahvaliti samo vam, dragi moji dobrotniki v daljni Ameriki. Veseli me ter mi daje moč in misel, ko se spomnim, da imam dobrotnike, ki so mi otell življenje, — daleč, daleč v Ameriki. Poleg moje najtoplejše zahvale izrekajo zahvalo tuoi moji sta-riši. 2eliih vam vsem članom in vsem mojim darovalcem in dobrotnikom vesele božične praznike, v letu 1949 pa v prvi vrsti zdravja, sreče in veliko uspeha. V veliki hvaležnosti se vas rada spominja ter vas najlepše pozdravlja vaša hvaležna tuberkulozna Slovenka Vida Šinkovec. Delavec bi podlegel! V Oimu je živel modri starec in , je Siradžadin dajal Pripovedka iz stare Buhare prt bolnik je ozdravel (V se je v Oimu pojavila suša, je modri starec nagnal potoke, da so na- globoko hvaležnostjo Vaš taka kampanja prične. Le na so-! ^r Vs^^^l^e^na i Furlan Albert, ji eksekutive SANSa je tak za- _ ! ^La^aL lio ključek mogoč. Zaradi ekonomi- Rudar tudi. Golnik. 7. jan. 1949. Jugoslovanskemu pomožnemu odboru v Ameriki! Pacijent instituta za tuberku- Seja eksekutive SANSa se je vi šila prošlo soboto 21. jan., torej pozneje kot pa smo prejeli to ložo n. Golniku, Slovenija, vam Njeni 8k,e* se od srca zahvalim za pošiljko J*v *enl' . streptomycina, ki ste jo nam poslali in se tako materialno žrtvovali za nas Slovence. ^SAN^VTuravnTTklad "sel Ze 15 mesecev ležim težko bo- je se pa naše seje ne vršijo tako pogostoma, kakor bi bilo potre-bpo. SANSov upravni sklad se bori za svoje ravnovesje. Za lan v tukajšnjem zdravilišču. 50 | čje aktivnosti potrebuje večjih gramov streptomycina, odloče- dohodkov. Vsaka agitacija v nega po zdravilišču za mene, mi prid ustanovifve sklada za na-^ . .. 0 . re*"h> življenje. Rešilo je tudi i kupov anje streptomycina naj bo Golnik, 8 jan 1949. taljenje očetu petih nepreskrb- p«veJna tudi z dobro besedo v Podpisani se zdravim na plju- j Ijenih otrok . prid našega upravnega sklada, čni tuberkulozi v zdravilišču Sprejmite mojo prisrčno za- £im a večjimi sredstvi bomo Golniku! Imam na levi strani hvalo in ostajam vaš hvaležen razpolagali, temveč bomo laKko pljuč rano, temperaturo pa sem imel preko 38' C stalno, tako da sem bil v splošnem obupnem stanju. Ako bi ne bil prejel na Golniku zdravilo streptomycin, ki ga nam je poslala vaša človekoljubna organizacija, bi bil x . ... . podlegel Sam bi nikakor ne m<^ I in we dveh malih otrok, gel kupiti tako dragocenega ,mi *nogoce skrbeti za nje za- zdravila. ker ga pri nas ni. [adl mo\e tef*e bolezni tuber-~ . j . A . . kuloze. In istočasno tudi njuni Dobro se zavedam kot dela- materi ne moji {eni ki tudi ^ vec, da ste tudi vi drago plačali lu]e ^ plesni, zdravila in si odtrgali od vaših1 bojevnikom svojega plemena modre nasvete, da jih noben sovražnik n} mogel prerpsgati. Slava modreg^ Sirad/adma se je razširila po vseh musliman skih deželpl). Qd povsod so ljudje prihajali, v 0im prosit Sirad-žadina nasvetov. modrec jih je dajal vsakomur. . Nekoč $o iz c^aljnjih krajev prišli mo^ni in zdravi ljudje, g torbami polnimi darov, ki so jih položili pr^d Siracjžadina Najstarejši izmed njih mu je dejal "Prišli smo k tebi, o Siradžadin, iz raznih krajev. Vsak od nas je najznamenitejši in naj-modrejši gied svojim ljudstvom. Toda daša mOdrost je proti tvo- | Jože Ribič, rudar j storili za one, ki jim Ameriki jemu znanju ničeva. kakor žubo Zagorje—Slovenija. |uhko ohrani življenje. renje potoka ni nič v primeri s Golnik 7 I 1949 Se nekaj. Ali s tem ne gladi-1 slavčevo pesmijo. Deli svojo mo-Kodil sem se 1913 leta v va- mo pota do večjega razumeva-' ^t , nami in mi jo bomo po-sici Dolga gora, okraj Šmarje nja in prijateljstva med Ameri- i nesli P° Vi>ern svetu. Ki-" Kil I Pri Jelšah. Slovenija. Sem ože- ko in Jugoslavijo? Siradžadin je pogledal potni- Dl DU1 ' ' ' ' 1 ..... Mirko G. Kuhel, tajnik SANS. | ke- tQda ™ IUn odgovoril niti ni sprejel njihovih darov. Tedaj je isti človek ponovil: 'O modrec! Usliši našo pro- Golnik. 13. dec 1948. V zahvalo Jugoslovanskemu pomožnemu odboru! Podpisana Vida Šinkovec, stara 25 let, kmečkih staršev, doma na Trški gori 19 — Krško, sedaj pacijentka Instituta za TBC Golnik, se vam oglašam s temi mojiipi vrsticami iz daljnje Slovenije — Jugoslavije. Dolžnost mi je, da se najtop-leje zahvalim vsem dragim prijateljem-darovalcem, ki so prispevali po svo^h močeh k organiziranju nakupa streptomycina za nas tyboge tuberkulozne, ki čskamo pomoči tu na Golniku. Sicer nimam toliko izrazov, s katerimi bi vam mogla poplačati, ali se vsaj zahvaliti za vso vašo veliko dobroto, ali upam, da bo mojim dobrotnikom tudi par besed zadostovalo v zahvalo. Po prejemu 50 gr. streptomycina, katerega mi je poklonil tl|-kajžntt Institut od vašega poslanega darila, se mi je mojo ždf*v-stvano stanje v vsakem oziru nepopisno izboljšalo. 2e takoj vUJfae, je'tako ^ drag (1 gr. 2000 začetku meseca maja. ko sem raz bole i a na odprti tuberkulozi, mi jo bita stanja jako težko. V treh mosecih sem izgubila 1) kg (28 funtov) aa toži, stalpo visoka temperatura, bruhanje (krvi) ročila in računov o izdatkih J PO po štirikrat na dan, vse to sa mi iit malenkostna stvar, zlasti aojjo po prejemu streptomycina po smrti člpveks, ki se jo tako-' ^oboljš#lp. Seveda, toliko še nir dohodkov. Ne morem vam povedati, kako sem vam hvaležen za vaš dragoceni dar, ki ste mi z njim pripomogli k zdravljenju. Z globoko hvaležnostjo vas pozdravlja Mikurko Albert. Golnik, 2Q. XII 1948 Dragi rojaki! Vem, da vos ne bq začudilo preveč, če vam povem, da moja zahvala pri^sia res is največje globine'srca. Ne morete si misliti mojega veselja, ker sem dobila pred 14. dnevi 50 g. streptomycina kateroga ste poslali vi, dragi rojaki. Vem in zavedam se, da je to velika žrtev za vas, ki pod težkimi okolnostmi delate in ta denar odtegnete sobi in svoji družini, ds morete ta zdravila trdo plačati in poslati nam. Sem po poklicu tovarniška delavka v Tržiču, kjer sem tudi zbolela. Ko sem začutila slabost, sem odšla k zdravniku, ki je ugotovil, da imam že obojestransko obolenje pljuč, katero je sprem-ljevala tudi visoka temperatura. Napotil me je v bolnico in od tam sem prišla v sanatorij Golnik, kjer se sedaj zdravim. Po prejemu streptomycina mi je temperatura takoj padla in tudi na teži sem pričela dobivati. V celoti se mnogo boljše počutim kakor prej. Uverjena sem, da bo ta streptomycin velik pripomoček pri mojem zdravljenju ter da se bom zopet vrnilo na delo. Zato se vam še enkrat prsv lepo zahvalim za vašo veliko pomoč. Sprejmite tovariške pozdrave! Rutar Pavla, soba 130. Sedaj ne potrebuje operacije! Golnik. 23. XII., 1948. Dragi rojaki! Iskreno se vam zahvaljujem za streptomycin, ki ste ga poslali za nas bolnike v Jugoslavijo in katerega sem bila deležna tudi jaz. 2e več ko leto dni ležim bolna v sanatorij u rja Golniku, pa se mi stanje ni zboljšalo niti za las, pač pa poslabšalo. Ker imam majfren kapacitet (moč), se mi ni mogla napraviti nobena operacija. 2e po 30 gr. strep-tomcyna pa se mi je stanje tako izboljšalo, da najbrž sploh no bo potrebna operacija. Poleg tega pa se mi je tudi nekoliko zbolj-šal kapacitet, tako da je sedaj operacija možna. Z besedami vam ne morem povedati, kako sem vam hvaležna, saj ste mi rešili življenja in s tem življenje žene-matere 3-letne deklice. Brez vas bi do streptomycins na noben način ne mogla priti, ker ga v Jugoslaviji skoraj nič ni, če pa se le kje Leta 1941 je vdrl krvavi okupator Nemec s svojimi rablji ge-stapovci v našo mirno Jugoslavijo in v naše domove. Klanje mirnega slovenskega prebiva!- \ stva je bilo njihova radost in njihov ponos. Tudi mene so poiskali na mojem domu, toda posrečilo se mi je pobegniti. Težka je bila borba z morilci, pa tudi težka za življenSki obstanek po-edinca. Posledice nadčloveških naporov v dežju, snegu ter težkih ter neprekidnih borbah je bila bolezen tuberkuloza. Ze pad dve leti se zdravim po zdraviliščih in že leto dni sem neprestano oa Golniku. Vsaka zdrav-intervencija je bila pri meni že brezpomembna. Zadnje sredstvo—streptomycin—30 gr., ki mi je bil od uprsve podeljen, s katerega ste vi, naši rojaki v Ameriki, poslali ln se za to žrtvovali. um je rešil ilvljeaje. Do danes so ie moje zdravje odlično izboljšalo in sem na poti ozdravljenja. Tako tudi mnogi drugi Slovenci. Kako bi se zahvalil dobrotnost! Streptomycin je zelo drag in ni nam ga mogoče kupiti. Zato je moja zahvala, kakor tudi zahvala drugih prav od Ali ie sooraium mod USSR in USA mogoč in izvedljiv (Konec s 1. strani.) vlade in le na ta način je mogoče skleniti kompromise. Težave z Berlinom . Stalin je kratkomalo izjavil, da ie za odpravo blokade okrog zapadnega Berlina. A tudi to ie pogojno, namreč ako začno iz zapadne Nemčije spet dovažati premog in jeklo v vzhodni del Nemčije, ki je pod sovjetsko okupacijo. In zapadni zavezniki bi morali istočasno dvignit tudi druge restrikcije odnosov mod zapadno okupacijsko in sovjetsko okupacijsko cono poražene Nemčije. Preskrbovanje prebivalstva v zapadnom Berlinu — dva milijona ljudi je v njemu — z letali je težavna in silno draga naloga. ' In industrija v sovjetski coni pa trpi, ker ji je ustavljen pre- ko se mučiš, dečko. Nekoč sem slučajno popila nekaj tvojih kapelj solza in v njih sem začutila grenkobo, da bi ti rada pomagala Povej mi, kaj si želiš?" "O modra Mor!" sem odgovoril kači. "Ti si prvo bitje, ki se je zmenilo zame in prišlo k meni z dobro namero, kajti jaz sem sirota in nimam nifcogar na svetu. Vprašaš me, kaj si Želim? Prvo, kar bi rad izvedel je to, kako bi moglo postaji delo sužnjev lahko, a življenje svobodno. Potem bi rad zvedel, kakšno moč ima moj gospodar, da si je on, ki je sam, podredil toliko dobrih ljudi. In še mnokogaj bi racj, toda ne bom našteval svojih želja, ker se mi ne bodo izpolnile. Saj sem beden suženj in niti' z mesta se ne morem premakniti, ne da bi to izvedel moj gospodar." "Ne, dečko," mi je odgovorila Mor, "znanje* se ne kupuje z bogastvom. Veliko srce imaš in mnogo želja in odločila sem se, da ti pomagam Z jutrišnjim dnem bom vzela tvojo motiko in kopaU bogataševo zemljo. Ti pa boš šel v goro, ki je nedaleč od tod. Zvečer se boš vrnil ln tvoj gospodar ne bo nič vedel, da si bil v gori. Tam v gori je še v prastarih časih Modrost pustila svoje spise. Mnogo plasti zemljo jih je pokrilo. Pod vsakim slojem so rodovi Modrosti skrivali po eno šnjo! Ti edini obvladaš veliko znanJ«' a kače smo jih ij veka v modrost. Tvoja dežela ie po- vfk čuvale Mogoče ti bo treba dobna raju; v. njej vse cvete in vložiti vse življenje v delo, to4a napreduje, a pri nas suša pustoši I ko ^ dvi8ml Poslednji sloj polja, živina nam propada, lju- zemlJe s poslednjega spisa, bos d je umirajo. Nauči nas, da tudi P°stal največji med ljudmi, naši kraji postanejo podobni ra- Drugo jutro sem šel v goro in ju, kakor je tvoj kraj, o modri pričel kopati prvi sloj zemlje. Siradžadin " Toda bil sem izmučen in lačen Siradžadin je pogladil svojo in ,do mraka sem izkopal samo kot bombaž belo brado in re- nekai P^^ V obupu sem gledal niceve plodove svo- "Otroci moji! Razumem vaSo ie«a dela- ka£je k1meni P0**8' prišla želva. Prinesla mi je jajc; ko sem se najedel, mi je šlo delo hitreje od rok. Drugi dsn mi je riba iz jezera dola svoje ikre, mravlje so mi privlekle zrna, cflp skobec mi je vrgel svežega fazana. • Tako sem, s pomočjo ptic, rib, zveri in žuželk delal neutrudno, še sam no vem koll- ko let. Komaj mi je uspelo odko- pati en spis in ga prebrati, že se je razsul v prah, da bi ga kdo drugi ne bi bral brez truda. In znanje, ki sem si ga pridobil, sem uporabljal v dobrobit svo- željo. Tudi jaz želim, da bi po moji smrti bili na svetu ljudje, ki bi s svojo modrostjo pomagali ljudstvu. Toda modrost je mogoče doseči samo tako, če se človek odreče vsega. Jaz sem svojo znanje zbiral počasi, z velikim trudom in odpovedovanjem. Povedal vam bom, kako je to bilo." In Siradžadin je pričel pripovedovati svojo povest: "Bilo je to davno davno, v nagajajo v najdejo podlage Kje je iskrenost? din., tO je pol mesečne plsče ursdnika), da m *»• ~oben način ne bi mogla nabaviti. Prisrčno vas vse pozdravlja, Cvar Mlnka, soba 206. V Senožečah, 7. dec. 1948. Predragi tovariši, amerški Slovenci! srca izražena. S toplino v srcih se bomo spominjali vas—naših stanJe Slovencev v Ameriki. Vaš hvaležni y Moekvi propagirajo mir in Martin Firar (Maribor). vsa njihova propaganda vali O tej slučajni, a čudežni po- krivdo za napetost po svetu na moči ameriških Slovencev, so zapadne sile — predvsem na a- času ko je živel moj praded, a ujwa▼ i itn uiu- | y , XT . . i —— -r—-—#—* ' —— — —-- — - — mog iz Porurja. Tako si lahko JfJŠFK t T ** i! *e«a l^stva. Pol veka je traja- nedogled ako si • ne I IT? ™t2 ** ""1 lo Preden sem P^ lage za sporazum, ki Joda nihče je ni poznal in d imi sloji zemlje našel po- ^ , in ni vedel, kako je treba z njo i slednje 2nanje Tedaj ^ ^^ ' ravnati. Vendar se je našel neki t0 kar sem a živyenje mojega človek - carskega rodu — pa- j ljudstva se je izboljšalo, meten in domiseln. Ta človek je zavladal nad Modrostjo in njegovo ljudstvo je postalo največje med vsemi. Toda njegova veličina je šla po poti, prepojeni s krvjo. Napadal je sosedna plemena. jih premagoval in vodil v. , suženjstvo*, ropajoč njihova bo- "f*11;. * za v šo' niogoče tudi držati in M va izvesti. Vsi dosedanji sporazumi med zapadnim in vzhodnim blokom so se razbili in drug drugega dolže krivde za to nevzdržno Čpli tudi dru^i bolniki v Jugoslaviji. Nekateri so se že obrnili na nas za pomoč. Tem je seveda nemogoče ugoditi, kajti nobena naših organizacij ne more pošiljati kakršne koli podpore privatnikom. Poleg ogromnega dela, sitnosti, diskriminacije in velikih stroškov bi se porodilo tudi izkoriščanje, ki bi ubilo vsako dpbro voljo in plemenite namene. Ds vse take potežkoče odpadejo, delijo vso našo pomoč v stari domovini odgovorne oblasti, do katerih imamo na podlogi naših izkušenj vse zaupanje. Posamezniki se bodo torej morali obrniti na predstojne organe v svojih okrajih, da jim pomagajo, če se kolektivno z biro, se naj kolektivno (fell. Posamezniki v Ameriki pa lahko svojcem pomagajo direktno. Taki apeli iz starega kraja pa kažejo na potrebo, da se razvije med nami večja akcija za zbiranje sredstev za nakupovanje streptomycina. Isto velja tudi za hfvsške in srbske organizacije. Tudi te lahko veliko storijo za Dr. John J. Zavertnik Tel. CRswfor* 7 221* °rsc£ mr (Rxct-pt Wed.. Sat. and 8un » S:3S te S:SS t. M. (Except Wed., Sat. and Sua i fles MIS go. BJdfeway afs. Tel. CRawfbrd 1-S44S If ao iMtM — Call AUstlo 7-17 H meriške "war mongerje" in v drugi vrsti na Angleže. Ameriška in angleška propaganda pa dokazujeta, da Rusija goji eks-panzijsko politiko in da je nevarna vsem "miroljubnim deželam v zapadni Evropi in na severu." V Moskvi pravijo, da anglo-ameriška zveza stremi po svetovnem gospodstvu. In res ima pod svojim vpliom pretežni del sveta in vojne baze vsepovsod. Vrh tega kontrolira ta zveza oljne vrelce po vsem svetu razen v Sovj. uniji in v Romuniji. In pa kar jih je na Madžarskem. Na Češkem pa je tega prirodntga bogastva jako malo. V Washingtonu in Londonu trdijo, da je ekspanzivna, agresivna Rusija nevarno suverenim deželam in svobodi ter demokraciji njihovega ljudstva. ljujejo in se bodo pokier se ta dva bloka res ne pobotata. Toda ali je to med dvema nasprotujočima si ekonomskima sistemoma mogoče je drugo vprašanje. DRU$TVO $T. 707 SNPJ OZNANJA SVOJ PIKNIK Summit, iTI~— Našo društvo št. 707 SNPJ je sklenilo, da priredimo v soboto 30. julija večerni (moonlight) piknik. Vršil se bo na Keglovem vrtu v Willow Springsu. Prosimo druga društva in klube, ds ne bi priredila zabav na isti večer, temveč jih vabimo ns našo. — Za prireditveni odbor, Jffob Adam. Vam, otroci moji, svetujem: "Pojdite na razne strani in iščite višine, na katerih je Modrost skrila svoja znanja. Posvetite svoje življenje nekemu velikemu smotru in takrat boste do- suženjstvo^ ropajoč njinova do- i . w ... " gastva. Ubijal je neposlušne in^rof!?' "I T*^ Pndob'tl ta* 1 ' r 1 ko lahko, kakor se naučimo pe- smi. Do nje je treba priti z de- pošiljal bolezni nad svojega sovražnika. Cele pokrajine je, če jih ni mogel premagati z orožjem, zasipal s peskom, a iz dežel, v katerih so živeli siromaki, lom in vztrajnostja." Hoče za Jezusa novo je odvračal vodo, da je z njo na- obravnavo polnil svoje potoke. Zaradi nje- AS je dne 30 januarja p^. gove zahrbtne modrosti je narod , čala iz Jeruzalema, da je načel-trpel pod jarmom.; Takrat pa je j nik vrhovnega sodišča države velika Modrost, videč, da jo iz-, Izrael prejel ^ nekega Nilo_ Koriscajo ne samo za dobrobit! zemca predi0g za novo obravna- ljudi, ampak tudi za njihovo škodo, rekla svojemu gospodarju: "Preveč lahko si me dobil in zato nisi razumel, niti kaj veljam, niti zakaj sem potrebna. Odslej me bo poznal samo tisti, kdor bo vložil mnogo truda in potrpljenja v to, da me najde in razume.'* Nato je Modrost zapustila carski dvor in šla v goro. Preteklo je mnogo vekov in vo proti Jezusu Nazarencu, ki naj bi uradno dognala, da je bil po krivem obsojen v smrt. Kar je čudno pri tem je to: Načelnik omenjenega vrhovnega sodišča je obljubil predlog "resno pre-udariti" Izrael priznan od 30 držav Do 30. januarja je priznalo mnogo ljudi je iskalo goro, v ka- j novo židovsko državo Izrael tri-teri se je skrila Modrost, vendar deset vlad. Priznanje pa je od-je ni nihče našel. O tej gori tudi kk>nil Pakistan (mohamedanski del Indije). Muslimani 2ide mr-ze in ako bi bilo po njihovem bi Tako se ta prerekanja nada- nisem n* vedel. T V . K temu ljudstvu sem prišel morali vsi iz Palestine. kot otrok. Sprejel me ie nek bogataš. ki me je vtaknil med suž- njo. Delal sem od zore do trdc!lta|jja y#|jka dobila Italija je dobila v desetih me- noČi. Vsako noč sem po delu, ki me je trlo, padel na golo zemljo in grenko jokal. Nekoč je k meni prišla stara Mor. dobra kača, ki se mi je zavila okrog vratu in rekla: secih na račun Marshallovega plana 5,747,104 ton raznih potrebščin. Proletarec je vaš Ust. Priporočajte ga svojim znancem la "2e nekaj noči te gledam, ka- prijateljem, da se naroče nanj. Nesreča za ene dobiček za druge Obljubujejo znižanje cen življenskih potrebščin. A čim ja padla v južni Kaliforniji na citronske nasade slana in povzročila milijone škode, iakoj so so cene teh pridelkov in produktov dvig nile — dasi ne bodo imeli oni, ki so letošnji pridelek izgubili, od tega nobena koristi. Vse bo šlo prekupcem. A Yugoslav Weekly Devoted ta the IntirMt of t ho Workers. • OFFICIAL CtC-AN OF i; S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC IDUCATION ORGANIZATION CO-OPIRATIVE COMMONWEALTH NO. 2150. Published Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL., February 2, 194». VOL. XLIV. THE RIABCH OF. LABOR Our Righteousness M) DCS DlSfVTPSACTOF 1904 C5«Awm> Mrp«*« i ) fwe K\GHT OF PeACCFUL * PICKETING, BUTA BRITISH I LAW OF 1927 PClffBIOS PICKETING ON A SCALB LAftGS v £HOUGH ID RSSuUT IN JNT>MIC*PO»J» C